Konec Samostojne kmetijske stranke. Dne 25. aprila 1926 so neki ljudje svojo lastno stranko pokopali. To so samostojneži, ki so na svojem zboru v Ljubljani sklenili, da naj je konec »Samostojno kmetijske stranke«. In isti ljudje so isti dan ustanovili novo stranko, ki so ji dali ime: »Slovenska kmetska stranka.« Torej SKS ostane še za naprej. To pa je, kar tudi hočemo povedati: preje SKS in zdaj SKS, in isti ljudje. Kaj so bili saniostojneži? Vedno smo trdili, da so bili samostojneži le privesek demokratske Žerjavove stranke. Oni so to tajili, zatajil je pa tudi dr. Žerjav to svoje dete. Sedaj pa je dete bilo toliko samostojno, da ni očeta Žerjava nič več poslušalo in tako vedo vsi, da je bilo res, kar smo trdili. Samostojna stranka je bila od demokratov le za to ustanovljena, da je kmete razdvojila, oslabila. »Jutro« piše zdaj, da jo je v ta namen ustanovil in podpiral dr. Žerjav. Mi smo to pisali že pred leti, pa nam niso nekateri hoteli verjeti. Kaj je Samostojna delala? PTi prvem nastopu je Samostojna kmet. stranka dobila osem poslancev. Teh osem poslancev in demokratski poslanci so bili tisti Slovenci, ki so glasovali za sedanjo ustavo, za centralizem, ki so izdali vse zahteve slovenskega naroda. In 5e bi vsaj nekaj njihovih poslancev glasovalo proti, bi ne imeli centralisticne ustave, ki je dobra le za Srbijo, ne pa tudi za Slovenijo. — Ko je napravila to prvo »delo«, ni po-r tem ničesar delala, razen zgago med kmeti, da so se prepirali med seboj, Samostojna pa je imela dobiček od tega. Njeno zadnje delo je bilo enako škodljivo slovenskemu narodu, kot njeno prvo. Edini poslanec Samostojne kmetijske stranke Pucelj je glasoval za aprozni proračun 13 milijard dinarjev. Slovenija bo po tem proračumi grozovito obremenjena,, ne bo pa temu bremenu primerno niti desetine prejemala. Zakaj je Samostojna tako delala? Samostojna ni bila nikdar samostojna! Preje je hila odvisna od Žerjava, zdaj na koncu pa je bila prijatelji« našega kmeta pod novo masko »Slovenske kmetske stranke« kaj drugačni? Nel Volk ostane volk, čeprav se je oblekel v ovčjo obleko. In ti ljudje ostanejo isti kot so bili, njihovo delo bo isto, kakor do zdaj, da razdvajajo vrste slo venskega kmeta, pri tem pa delajo za centralizem in za velike proračune, 13 in še več milijard dinarjev velike. Preje so nas spravljali le pod Srbe, tja so nas 8 svojimi glasovi za centralistično ustavo spravili. Zdaj nas hočejo spraviti še pod Hrvate, ker so se zve aali z Radičem na politično življenje in na politično 9mrt. Naj se zvežejo z njim na politično smrt! Slovenski kmet gleda, kako ga hočejo nekdanji samostojneži znova prevariti. Nič več se ne bo dal. Slovenski kmet ne gre dvakrat na led tem političnim ^"- licam, ki so zakrivali avojo nesamostojnost s tem, da so se iraenovali samoatojne in hočejo zdaj zakriti svojo «hrvaško« odvisnost s tem, da se imenuje «Slovenska kmetska stranka«. Slovenskemu kmetu je dovolj tega sramotnega slepomišenja in zato bo slovenski kmet s temi ]judmi, čeprav so se skrili pod novo marelo, končno popolnoma obračunal. Naš obrai5un. Naš obračun je velik. Kdo naj pregleda škodo, ki nam jo je povzročila centralistiena ustava? Kdo naj prešteje one kmetije, ki se bližajo vsled novega proračruna — polomu? Skoro vsak kmet se na tihem boji, kaj bo, kaj bo z njegovim gospodarstvom zavoIjo te nove obremenitve po velikem proračunu. Vsa ta bremena slovenskega kmeta — so dolgovi, ki jih je povzročilp. rajna Samostojna. Proti tem nima pokazati prav ničesar. In tako je sklenil slovenski naš kmet: Prav tako, da je te Samostojne enkrat za vselej konec. A za naprej bomo preprečili take nove prevare. Na delo! Po naših vaseh je treba iti na delo. S tisoči in tisoči izvodi »Domovine« se skušajo razdvajati sklenje ce vrste slovenskega kmeta. Zopet od druge strani, a v istem, hoče »Kmetijski list« doseči med slovenskimi kmeti razdor. Ker Žerjavov lim in z njim namazana »Domovina« ne vlovi več slovenskega kmeta, misli g. Pucelj, da se ga bo dalo vloviti kakor neumno muho na Radičev lim! Kaj še! Slovenski kmet bo zavrnil te najvecje škodljivce svojih koristi, pa . Jiaj pridejo sami govorit med njega, aii pa mu zastonj pošiljajo svoje liste. Pa tako delo je le enostransko. Ni dovolj, da sfe slovenski kmet teh »prijateljev« obrani, treba mu je pravih, zvestih prijateljev, ki se ne izpreminjajo kakor aprilovo vreme. Taki zvesti prijatelji pa so našemu kmetu naša Slovenska Ljudska Stranka, njegovi poslanci in njeni listi. Delo za kmeta samega je, če delamo za moč svoie stranke, za razširjenje strankinega časopisja. In da se bo javno pokazalo, kako slovenski kmet odklanja novo politično prevaro, naj se zeoai to-le: V vsako kmetsko hišo spravimo »SIovenskega Gospodarja«, ki je 60 let vedno enako zvest slovenskemu ianetu, ki ga bo tudi zdaj vodil t boljšo bodočnost! To je naš prvi odgovor, drugi pa še pridejo ob svojem času!