Novoletna razmišljanja
Se nekaj burnih ur nas loči od trenutka, ko bomo na videz enako kot 2e mnogokrat, spet začeli Šteti dneve v letu od začetka. V teh zadnjih trenutkih naše tekme s časom skušamo doseči čim boljši rezultat, skupni ali posamezni, da bi pomirjeni, z zavestjo dobro opravljenega dela začeli novo bitko s časom. Ali se v tem ne odraža skozi stoletja oblikovana in razvita potreba po delu, po ustvarjanju, po potrjevanju z rezultati lastnega dela in ustvarjanja in iz tega izvirajoč občutek zadovoljstva?
iztekajoče leto lahko v naši občini označimo kot leto spoznanja, da je le pošteno in dobro opravljeno delo osnova, ki nam dolgoročno zagotavlja primerno življenje. Dostikrat smo ubrali kar bližnjico, v začetku udobno in položno, ki pa se je nenadoma dvignila
v težko premagljive ovire. V blagovno denarni obliki gospodarstva si lahko za kratek čas pričaramo večjo pogačo kot smo jo pridelali, vendar nas prej ali slej gospodarstvo samo po sebi, še bolj kruto, brezobzirno postavi pred znano resnico, da lahko le toliko potrošimo, kolikor smo ustvarili, pa še za seme moramo odriniti na stran. Prav to spoznanje, ki že prevladuje v večini kolektivov v naši občini, je tista nova kvaliteta, iz katere rastejo že skoraj pozabljene vrednote: odnos do dela in vrednotenje ljudi po njihovem pri; spevku k skupnim rezultatom, odločnejši nastopi proti slabim delavcem, proti nedisciplini, varčnejše gospodarjenje in boljše izkoriščanje proizvodnih možnosti.
To je trenutno edina pot, da se potegnemo iz težav, v katerih smo ia hkrati tudi
opravičilo, da nam pomagajo drugi, pa čeprav se morajo sami marsičemu odreči. Našim prizadevanjem se že pridružujejo prizadevanja drugih, ki pa hkrati terjajo podobno obnašanje tudi od nas.
Neusmiljena prisila soočanja z zunanjim trgom, ki so vsi po vrsti zahtevni, bo dodala še nove kvalitete, predvsem pa odnos do znanja, do ustvarjalnosti, preko tega pa tudi do novega odnosa, zahtev in skrbi za ustanove, kjer se to znanje pridobiva na eni strani, po drugi strani pa do ustvarjanja ugodnejših razmer v ozd, da se znanje in ustvarjalnost drugače vrednoti. Ta čas šele prihaja, vendar je že na pragu in bo označeval prihodnje leto in vse naslednje obdobje. Dolgoročno pa je to tudi edina naša strateška — usodna — usmeritev naše občine, ki razen pridnih ljudi, lepe
pokrajine, čistega zraka, naravnih in kulturnih vrednot, na dolgi rok nima kaj dosti več.
Zgodovina človeških izkušenj nam potrjuje ugotovitev, da je lahko človek svoboden le skupaj z drugimi ljudmi, da le v medsebojni delitvi dela, soodvisnosti lahko vsak razvija svoje sposobnosti in danosti, s čimer pa imamo zato vsi več. To je tudi bistvo iz resnice, da smo v sodelovanju uspešnejši in hkrati potreba, da tesneje sodelujemo, si pomagamo, prenašamo znanje in skupno nastopamo, bolje izkoriščamtf opremo in kadre in podobno. Tudi to bo značilnost prihajajočega leta, ne le, ker tako hočemo, ampak, ker le tako moramo.
Skoraj smo že pozabili na včerajšnje	potratno
obnašanje, hlastanje za vedno novim, čeprav je še staro bilo dobro, ko nas je
materialno bogatenje človeško siromašno kljub naši socialistični samoupravni ureditvi, ki daje pravo obliko človeškim medsebojnim odnosom. Samoupravno vedenje se začenja že v družini, v odnosih med starši in otroci, v vrtcih in šolah pa mora postati splošna oblika odnosov med ljudmi v naši družbi Pomeni med drugim dajati in sprejemati, poslušati in biti poslušan, razumeti in biti razumljen, upoštevati in biti upoštevan, priznati in biti priznan. V takih razmerjih velja senegalski pregovor, da je človek človeku zdravilo. Vredno se je truditi in odkrivati, da je res tako, ob tem so objektivne težave laže premagljive. V tem je tudi pomen kulture in kulturnega ustvarjanja kot poti in mostu od človeka k človeku in vse večja potreba današnjega časa, pravzaprav pogoj za gospodarski in družbeni napredek.
Pomembna sestavina takšnih odnosov pa je prav gotovo ustvarjalni dialog,
enotnost in boj interesov, to večno gibalo napredka.
Prizadevanje za ustvarjanje takšnega vzdušja, kjer bo mogel in ield vsak posameznik izraziti svoje pošteno mnenje, brez bojazni, da bo neprijetno zavrnjen, nam bo omogočilo tisto, kar imenujemo sproščanje notranje človeških sU, ki so neizčrpen vir napredka, hkrati pa najučinkovitejši način za objektivno in celovito obravnavo ter preprečevanje napak in zablod, ki jim lahko podleže posameznik ali ožja skupina nudi naš model samoupravne socialistične demokracije, najširše možnosti za to.
S temi razmišljanji in z upanjem, da se jih bo vsaj del uresničil, iskreno ielim vsem delavcem, delovnim ljudem in občanom mnogo trdnega zdravlja, moči In neuklonljive volje, medsebojnega razumevanja in uspehov v prihodnjem letu.
Predsednik Izvršnega sveta sob Vdenje, Božo Lednik
Tudi v letu, ki se izteka, so naši delovni ljudje in občani Šaleške doline uresničili pomembne naloge pri uresničevanju programa nadaljnega razvoja občine Velenje in vse naše samoupravne skupnosti.
V letu 1984 želimo vsem našim delovnim ljudem in občanom novih delovnih uspehov in osebne sreče!
Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinski komite ZK Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje Občinski štab TO občine Velenje
Seja zborov skupščine občine Velenje
Delegati spregovorili o šolstvu in
V petek so delegati vseh treh zborov občinske skupščine obravnavali problematiko vzgoje in izobraževanja v občini Velenje. Nakopičeni problemi v tej družbeni dejavnosti zahtevajo naglo ukrepanje in učinkovite rešitve, saj se pogoji, v katerih delujejo naši vzgojno varstveni zavodi in šole zaradi prostorske stiske, ki je posledica velikega naravnega prirastka (drugi v SRS) in priseljevanja v prejšnjih letih, vedno bolj slabšajo. Zaradi takšnih okoliščih se zmanjšuje tudi kakovost znanja, kar pa je povsem nesprejemljivo, če želimo dosegati boljše delovne rezultate, v katerih bo več naših intelektualnih storitev.
Ker bo v prihodnjem letu prostorska stiska na osnovnih šolah v naši občini še precej večja kot letos, je na seji sprejet predlog, da se v novi glasbeni šoli, katere gradnja naj bi stekla še v tem oziroma v začetku naslednjega leta, pridobi do novega šolskega leta (začasno) prostor za 12 oddelkov osnovne šole. Obenem pa naj bi začeli ak-
cijo za izgradnjo nove, sedme osnovne šole v Titovem Velenju.
Vprašanje je, če je to resnično najoptimalnejša rešitev, saj bo najbrž kratek rok, ki je postavljen za izgradnjo tega dela glasbene šole, zahteval precej zasilnih rešitev. Na to so gradbeniki tudi opozorili.
Zal boljše rešitve nihče ni mogel ponuditi, težko pa se je vendarle sprijazniti z dejstvom, da tako pomembna vprašanja rešujemo šele zadnje trenutke, saj bi z ustrezno družbeno akcijo gradnjo nove šole najbrž vendarle lahko zagotovili že prej.
Prostorske težave pa ne pestijo le vzgojno varstvenih zavodov in osnovnih šol (k temu dodajmo še to, da v Šmartnem ob Paki gradnja novega vrtca ne poteka po predvidenih planih in bodo tako prvotni izračuni bistveno višji), ampak nanje opozarjajo tudi na Centru srednjih šol. Sicer pa se tu ubadajo še s povsem drugimi težavami, med njimi s težnjo posebne izobraževalne skupnosti, da se v Titovem Velenju ukine
družboslovno jezikovna usmeritev.
Delegati so na seji skupščine zavzeli stališče, da v občini Velenje potrebujemo dva oddelka te usmeritve in da je potrebno v prihodnje zagotoviti tudi en oddelek naravoslovno matematične usmeritve, saj se vse preveč srednješolcev iz naše občine vozi v šole drugam. Delegati so zahtevali tudi večjo idejnost pedagogov pri pouku ter večjo selektivnost v osnovnem šolstvu, vendar pa bi pri tem morali upoštevati že sprejete republiške usmeritve in sodobno priznane izobraževalne metode iz drugih razvitejših držav.
V nadaljevanju seje so delegati spregovorili še o prizadevanjih Gorenja za razrešitev negativnih kazalcev gospodarjenja.
Delavci Gorenja vlagajo izjemne napore, da bi neugodne poslovne rezultate; v prvem četrtletju letošnjega leta so namreč imeli za 1,5 milijard dinarjev izgube, obrnili v svoj prid. Odrekli so se večini prostih sobot, poostrili delovno disciplino, del režijskih
Gorenju
delavcev so premestili v proizvodnjo, preostali režijski delavci pa prav tako določene dneve opravljajo delo v proizvodnji.
S temi velikimi napori so v drugem in tretjem četrtletju uspeli zaustaviti in zmanjšati izgubo iz tekočega poslovanja, ki naj bi jo v prihodnjem letu tudi v celoti odpravili.
Kljub tem prizadevanjem, pri katerih sodelujejo še ostali kolektivi iz občine Velenje pa nikakor ne bodo uspeli odpraviti devizno in dinarsko zadolžitev, ki je nastala z likvidacijo tovarne Gorenje Koer-ting Elektronic. Ta znaša 67 milijonov dolarjev. Tudi, če bodo naše banke sprejele obveznost da odpišejo ogromno vsoto 44 milijonov dolarjev, ki je nastala pri odpisu Koertinga samo zaradi tečajnih razlik, je tu še vedno 23 milijonov dolarjev nepokritih obveznosti.
Na petkovi seji zborov skupščine občine Velenje so delegati soglasno potrdili ponudo delavcev DO RLV, da ostali delavci in občani
Velenja v kar največji možni meri sodelujejo pri razrešitvi te zahtevne problematike od katere je odvisen tudi nadaljnji razvoj občine. Sprejete so bile naslednje usmeritve:
Delavci Gorenja v Titovem Velenju bodo v prihodnjem letu delali 18 prostih sobot. Delavci Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek-Luka pa bodo opravili 20 dodatnih delavnikov kot svoj prispevek k izboljšanju položaja v energetiki.
Poleg tega naj bi se delavci, delovni ljudje in občani Velenja vključevali v proizvodnjo Gorenja v prostih dneh in v rednih delovnih dneh z izplačilom osebnih dohodkov v lastni delovni organizaciji. Delavci in delovni ljudje Velenja naj bi opravili in odstopili
enodnevni zaslužek ter ga prenesli v sklad rezerv Gorenja, organizacije združenega dela v občini naj bi dodatno združile 40 milijonov rezerv in jih namenile kot sanacijski kredit Gorenju. Občinske SIS materialne proizvodnje naj bi razbremenile Gorenja za prispevke v višini 13 milijonov din, občinske SIS družbenih dejavnosti pa za prispevke v višini 20 milijonov dinarjev.
Organizacije združenega dela v občini naj bi združile in prenesle v začasno uporabo pet odstotkov letno zgrajenih stanovanj za namene kadrovskih stanovanj Gorenja. Delavci, delovni ljudje in občani naj bi z nakupom obveznic združevali sredstva za investicijske programe Gorenja (cilj je združiti polovico mesečnega zaslužka). Ljubljanska banka tb pa naj bi dodatno odprodala Gorenju 4 milijone dolarjev ter razbremenila dohodek Gorenja za 500 milijonov tečajnih razlik.
O tem predlogu bodo delavci spregovorili še v lastnih delovnih okoljih.
Nikakor pa ob tem ne smemo mimo dejstva, da bomo republiško podporo za razrešitev Gorenja lahko pričakovali le, če bomo sami v* občini za njegovo sanacijo naredili največ.	b. Zakošek
Uspela akcija varna in varčna vožnja
Rezultati, nad katerimi se je treba zamisliti
Med prizadevanja za večjo varnost v cestnem prometu v občini Velenje sodi gotovo tudi pred dnevi izvedena preventivna akcija varna in varčna voinja. Zgledno in uspešno jo je izvedel občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju z velenjskim združenjem šoferjev in av-tomehanikov. V akciji so poleg teh sodelovali še delavci postaje milice, velenjski radioamaterji in drugi.
Akcija je bila tokrat zastavljena zelo Široko, saj so delavci-avtome-
0 stabilizaciji in razvoju
V sredo bo seja vseh treh zborov občinske skupščine. Pred delegati je obsežen dnevni red, največ pozorposti pa bodo gotovo namenili programu izvajanja nalog dolgoročne ekonomske stabilizacije v občini Velenje v letu 1984. osnutku resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Velenje v prihodnjem letu ter uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v devetih mesecih letošnjega leta v naši občini.
KINO • KINO • KINO
Četrtek, 12. ob 18. in 20. uri: VBOD Z NOŽEM — ameriški, triler. V gl. vi.: Meryl Streep.
Petek, 23. 12. ob 10. uri: CESTNI BOJEVNIK (NORI MAX — II. DEL) — avstralski, avanturistični.
petek, 23. 12. ob 18. in 20. uri: RAZVENETI DUHOVI — italijanski, komedija. V gl. vi.: Johnny Dorell.
Sobota, 24. 12. ob 16., 18. in 20. uri: CESTNI BOJEVNIK (NORI MAX II) — avstralski. V gl. vi.: Mel Gibson.
Nedelja, 25. 12. ob 16. uri: OTROŠKA MATINEJA — RIKI TIKI TAVI — otroški.
Nedelja, 25. 12. Ob 18. in 20. uri: CESTNI BOJEVNIK — avstralski, avanturistični. V gl. vi.: Mel Gibson
Ponedeljek in torek, 26., 27. 12. 'ob 18. in 20. uri: JAZ IN NILSKI KONJ — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer
Sreda in četrtek, 28., 29. 12. ob
haniki ter strokovnjaki s tega področja opravili brezplačno precej več del na železnih konjičkih kot v prejšnjih akcijah. Ugotavljali so pomanjkljivosti, nastavljali uplinjač za boljši vžig in manjšo porabo goriva, strokovno nastavili svetlobna telesa, izmerili izpušne pline ter opravili nekatera druga manjša popravila na vozilu, voznikom pa svetovali kje in kako lahko odpravijo na vozilu večje okvare in hibe. Tokratna akcija pa ni potekala le v prostorih avto-servisa Jožeta in Berte Jakopec, temveč so kontrolo vozil na cesti opravljali tudi miličniki skupaj s člani ZŠAM in voznike s pomanjkljivostmi na vozilu napotili v avtoservis.
Sobotna akcija, kakor tudi prejšnje, je pokazala, da vozila, ki vozijo v javnem prometu, le niso tako brezhibna in varna kot radi nemalokrat poudarjamo. Najbolj zgovoren je podatek, da je od 96 vozil, ki so se udeležili akcije,, prejelo le šest nalepko ,.brezhibno vozilo". Na teh namreč ni bilo treba opraviti niti najmanjšega dela. Vsak komentar je povsem odveč. Je pa ob vsem tem razveseljivo to, da so vozniki po končani akciji izrazili željo, da se takšne ali podobne akcije šč pogosteje ponovijo.
In kaj so o tej koristni akciji povedali nekateri udeleženci:
JARO MRAVLJAK: „Na akcijo, zanjo sem zvedel preko Našega časa, sem pripeljal avto predvsem zato, ker se bliža zima. Prav takrat pa je treba vozilu nameniti nekoliko več pozornosti.
18. in 20. uri: OROŽJE SMRTI — ameriški, karate. V gl. vi.: Erich Lee
Petek, 30. 12. ob 10., 18. in 20. uri: PARAZIT — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Robert Glau-dini
Sobota in nedelja, 31. 12. in 1. 1.: PREDSTAVE ODPADEJO!
Ponedeljek in torek, 2., 3. 1. ob 18. in 20. uri: PEKLENSKI PREGON ameriški, kriminalka. V gl. vl.: Richard Harris
Sreda, 4. 1. ob 18. in 20. uri: NINOČKA — ameriški, komedija.
V	gl. vl.: Greta Garbo
Četrtek in petek, 5., 6. 1. ob 18. in 20. uri: SMEŠNA STRAN ZGODOVINE — ameriški, komedija. V gl. vl.: Mel Brooks
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 26. 12. ob 20. uri: VSAKA GOLOTA BO KAZNOVANA — brazilski, ljubezenska drama. Režija: Arnaldo Jabor
Ponedeljek, 2. 1. ob 20. uri: NINOČKA — ameriški, komedija.
V	gl. vl.: Greta Garbo. Režiser: Ernst Lubitsch
Pa tudi zato sem danes tukaj, ker je poteklo že šest mesecev od zadnjega tehničnega pregleda. Čeprav vozilo tudi sam redno vzržujem in ga nenehno pregledujem, današnji obisk na servisu ni bil odveč. Pri temeljitem pregledu so mehaniki odkrili in odpravili napako; preveliko količino izpušnih plinov. Podobnih akcij si še želim."
BREDA ZABUKOVNIK: „Za kar najvarnejšo vožnjo je nujno potrebno tudi brezhibno vozilo, zato so takšne in podobne akcije skoraj nujne. Avto so mi strokovnjaki temeljito pregledali in od danes najprej se bom pri vožnji počutila precej bolj varno. Zlasti so me skrbele luči, saj je znano, da z nepravilno nastavljenimi in pomanjkljivimi lučmi lahko spravimo v nevarnost sebe in druge udeležence v prometu. Take akcije pozdravljam, saj so za vse nas zelo koristne in potrebne,"
JOŽE JAKOPEC: „Takšne preventivne akcije, kot je današnja, povsem podpiram, zato sem dal na voljo tudi svoje delovne prostore, opremo in drugo potrebno orodje. Iz tokratnih pregledov pa se lepo vidi, da je na naših cestah še precej vozil, ki niso povsem brezhibna. Kakšne posledice pripelje to za sabo, ni treba posebej poudarjati. Človeška življenja so mnogo dragocenejša kot karkoli drugega. Ob tem ne smemo poleg varnosti pozabiti še na koristnost takšne akcije. Sem lahko prištejemo zmanjšano porabo goriva in drugo. Takšne akcije bi morali ponoviti zlasti v jesenskem času."
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 22. 12. ob 20. uri: RAZVNETI DUHOVI — italijanski, komedija. V gl. vl.: Johnny Dorelly
Nedelja, 25. 12. ob 20. uri: OTROŠKA MATINEJA — RIKI TIKI T AVI — igrani otroški tilm.
Četrtek, 29. 12. ob 20. uri: PARAZIT — ameriški, grozljivka. V gl. vl.: Robert Glaudini
Četrtek, 5. 1. ob 20. uri: MRAČNA LJUBEZEN — italijanski, 'drama.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 24. 12. ob 16. uri: OTROŠKA MATINEJA — RIKI TIKI TAVI — igrani, otroški film.
Sobota, 24. ob 19.30 uri: VBOD Z NOŽEM — ameriški, triler. V gl. vl.: Meryl Streep
Nedelja, 25. 12. ob 17.30 in 19.30 uri: RAZVENETI DUHOVI — italijanski, komedija. V gl. vl.: Jonny Dorelly
Jaro Mravljak
Breda Zabukovec
Naša beseda 84
Komisija za kulturo pri občinski konferenci ZSMS Velenje ter odbor za klubsko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje sta v začetku tega meseca vsem osnovnim organizacijam ZSMS v krajevnih skupnostih, osnovnih šolah in delovnih organizacijah poslala razpis za sodelovanje na Naši besedi in Našem klubu 84. S tema akcijama želita spodbuditi k prizadevne jšemu delu mlade kulturne ustvarjalce.
Naša beseda in Naš klub ni tekmovanje, ampak prikaz ustvarjalnih dosežkov posameznikov ali skupin na kulturnem področju, kot so literarni večeri, proslave ob spominskih dnevih, enodejanke, celovečerna gledališka dela, veseli večeri, razstave likovnih, filmskih, foto del, nastopi kantavtor-jev. vokalno instrumentalnih skupin, plesnih, folklornih skupin. Še posebej pa so dobrodošle lastne stvaritve. Za akcijo Naš klub pa so lahko to še šaljiva tekmovanja, prireditev Pokaži kaj znaš. vodeni programi z gostom, eksperimentalni klubski večer, razni li-(prarni večeri, plesi z družabnimi igrami izdajanje glasil. Poleg teh oblik, s
Ponedeljek, 26. 12. ob 19.30 uri: CESTNI BOJEVNIK (NORI MAX II) — avstralski. V gl. vl.: Mel Gibson
Sreda, 28. 12. ob 19.30 uri: JAZ IN NILSKI KONJ — italijanski. V gl. vl.: Bud Spencer, Terence Hill
Sobota in nedelja, 31. 12. in 1. 1. PREDSTAVE ODPADEJO!
Sreda, 4. 1. ob 19.30 uri: OROŽJE SMRTI — ameriški, karate. V gl. vl.: Erich Lee
KINO DOLIČ
Petek, 23. 12. ob 18. uri: CESTNI BOJEVNIK — avstralski, avanturistični. V gl. vl.: Mel Gibson
Torek, 27. 12. ob 18. uri: RAZVNETI DUHOVI — italijanski, komedija. V gl. vl.: Johnny Dorelly
Petek, 30. 12. ob 18. uri: OROŽJE SMRTI — ameriški, karate. V gl. vl.: Erich Lee
Torek, 3. 1. ob 18. uri: PARAZIT — ameriški, grozljivka. V gl. vl.: Robert Glaudini
Filmsko gledališče
FILMSKO GLEDALIŠČE V JANUARJU
2. 1.83
NINOČKA — ameriški, komediia. V el. vl.: Greta Garbo, Melmyn Douglas, režiser: Ernst Lubitsch
Zadnji, morda najboljši, a vsekakor najduhovitejši, fdm Grete Garbo. Vidimo jo v vlogi Nino-čke, ki pride v Pat iz iz Moskve kot posebni odposlanec komisarja za trgovino. Njena naloga je nadzirati delo treh trgovskih predstavnikov, ki so ie prej prišli v Pariz z namenom in nalogo, da prodajo dragulje velike kneginje . . .
9. 1. 1983
PREDVČERAJŠNIM — madžarski. V. «1. vl.: Eva Igo, GyOrgy DOrner, režiser: Peter Bacso
Film se prične z odhodom mla dinske delovne brigade na delovno akcijo 1947. leta v Jugoslavijo, na
izgradnjo proge Samac—Sarajevo. Zgodba se konča leta 1951, ko veliki demokratski vzpon preide v stalinizem, na Madžarskem vlada Ra-koši. Vsi, ki so bili na izgradnji proge v Jugoslaviji, so bili proglašeni za sovrainike.
16. 1. 1983
BREZ ZLOBE — ameriški, drama. V gLvl.: SALLY FIELD, PAUL NEVVMAN, režiser: Syd-ney Pollack.
Film je leta 1981 dobil veliko nagrad: na festivalu v Berlinu, Sally Field je proglašena za igralko leta, tri imenovanja za Oskarja in Sidney Pollack je dobil nagrado za film leta.
Izginil je sindikalni funkcionar. Preveč prizadeven preiskovalec je med osumljence uvrstil tudi sina pokojnega mafijaša, Galagera, trgovca z alkoholom. Mlada novinarka, nestrpna, da naredi kariero, za vse to zve. Naslednji
dan je na prvi strani časopisov objavljena slika in članek o Galangeru. Čeprav on dokaže, da je nedolžen, madež ostane.
23. 1. 1983
BILITIS — francoski, erotska drama. V gl. vl.: Patty D'Arban-ville. Režiser: David Hamilton
David Hamilton si je pridobil s svojimi filmi svetoven sloves, saj so seksualne teme obdelane na umetniškem in ne vulgarnem nivoju. Bilitis je ime dekleta, ki je na
pragu seksualnega življenja. Ona čuti in ve, da se pred njo odpira nov svet. Toda, zaradi okoliščin ali zato, ker je še mlada, neizkušena in naivna, ne more v polni meri izpolniti svojih želja in potreb.
Torej ie to film o veliki in neizpolnjeni strasti.
30. 1.
ČAS SE JE USTAVIL — madžarski V «1. vl.: Istvšn Znamendk, režiser: Peter Gothdr
Junak filma je mladenič D(nes. Je učenec budimpeštanske gimnazije, v drugi polovici šestdesetih let. Doživlja ,,razgiban" čas: razčistiti mora s svojim dorašča-njem, s preteklostjo svojega očeta (sodeloval je v uporu leta 1956). Ne more se odločiti v ljubezni in ne gre mu v glavo zakaj so odstavili razrednika. Zaradi vsega tega se odloči, da bo s prijateljem Petrom in Magdo (dekle, v katero je zaljubljen) zbežal čez mejo. Ukradejo avto, vendar se to potovanje konča ob Blatnem jezeru.
katerimi sodelujejo mladi v tem gibanju, si lahko ti izberejo še druge. Pomembno je le to, da so te oblike čimbolj pestre, pripravljene na samostojen način ter vključene v kulturni utrip okolja iz katerega izhajajo.
Razpisni pogoji sodelujočih pn izbiri ne obvezujejo, vendar organiza torja pričakujeta, da bodo mladi kulturniki posegli predvsem po sodobnih in aktualnih sporočilih, izpovedno pomembnih delih.
Vsi, ki želijo nastopiti ali sodelovati vNaši besedi 84, morajo prijave poslati najkasneje do konca letošnjega decembra na Občinsko konferenco ZMSM ali na Zvezo kulturnih organizacij občine Velenje. Program, s katerim bodo nastopili, pa pokazati posebni komisiji najkasneje do 15. marca prihodnje leto.
Akcija Naš klub pa bo. po nekajkratni prekinitvi, potekala vse do junija prihodnje leto. Predstavniki sodelujočih osnovnih organizacij ZSMS se bodo ob koncu srečali še na enodnevnem posvetovanju, kjer bodo organizatorji podelili spominska priznanja, predstavnik najprizadevnejše mladinske organizacije na kulturnem področju pa se bo lahko udeležil republiškega seminarja za klubske dejavnosti. Za to gibanje paje treba poslati prijave do 15. januarja leta 1984.
V četrtek in petek
Vsi na boljše
V	Titovem Velenju bo v podhodu ob novtm ptt centru ter na Cankarjevi cesti v četrtek hi petek zaiivel »bolj« trg«. Ideja o boljšem trgu je u Titovo Velenje nova, v Sloveniji pa ima pravzaprav ie stoletno tradicijo, saj je Ljubljana takšen trg imela ie v 19. stoletju, ponovno pa so ga odprli aprila letos.
Boljšji trg ljudem omogoča neposredno menjavo predmetov, ki jih ne potrebujejo več, je pa tudi turistična poživitev kraja in izjemna možnost za neposredno, sproščeno komunikacijo in srečevanje ljudi.
Na naSem boljšjem trgu bo lahko prodajal vsaledo, ko bo pn organizatorju zakupil tržni prostor. Cena prostora bo 100» din. Ob zakupu prostora bo prodajailec seznanjen s pravili poslovanja in bo prejel izvleček pravilnika o delovanju bolišiega trga.
Ni dovoljeno prodajati tudi novih predmetov, alkohola, cigaret, kave in drugih proizvodov, ki so pod zaščito oziroma so podvrženi obveznemu plačilu prometnega davka. Prepovedana je tudi prodaja živil ter udomačenih živali, lu so namenjene prehrani.
V	primeru kršitev pravilnika, ki je usklajen z odlokom o tržnem redu bodo ukrepali upravljalci in inšpektorji.
Vidimo se torej v četrtek in Detek od 10. ure dalje na boljšjem trgu.
Trgovska in proizvodna DO ,,ERA" TITOVO VELENJE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOK KOPLAS
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas
VODENJE PROIZVODNE ENOTE IN TEHNOLOŠKEGA DELA PRI PE KOVINARSTVO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-	da imajo višje-šolsko ,'zobrazbo kovinarske ali strojne smeri,
-	najmanj tri leta delovnih izkušenj pri tehnoloških delih,
—	smisel za vodenje in organiziranje,
—	vozniško dovoljenje B-kategorije.
Po določilih pravilnika o delovnih razmerjih temeljne organizacije je za to vrsto del določeno poskusno delo 60 dni.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje teh del najkasneje v roku 8 dni od dneva objave na naslov: DO ,,ERA" — KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOK KOPLAS, Titovo Velenje, Kersnikova 1.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno v roku 15 dni od zaključenega roka prijave.
Transport in gradnje Nazarje
Na podlagi določil Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD
Transport in gradnje Nazarje in sklepa Komisije za delovna
razmerja
objavljamo
prosta dela in naloge
AVTOELEKTROMEHANIK v mehanični delavnici TOZD Transport in gradnje. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — KV avtoelektrikar in 1 leto delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Gozdne gospodarstvo Nazarje — kadrovska služba, 63331 Nazarje. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po objavljenem postopku.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in zalpžništvo Velenje, cesta Františka Foita IG.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški radar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesn.it, Tatjana Podpsršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foitž 10, telefoni (063) 850-087,
850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinaijev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinaijev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in drage
organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike m znaša 720 din in je plačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Trto. o Velenje, številka 52800-603-33482,
Grafična priprava, korektase.
tisk in odprem a: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenj« sekretariata za informacije lzvrš-aefB sveta Skupščine Sjt Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljili davek od prometa pr 'rvooov.
Velenjski rudarji
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje
Ob prazniku naših oboruženih sil
Pretekli) prosto soboto so delali. 150 odstotnemu zaslužku pa so se odrekli v korist Gorenja.
Se za udarniški delavnik
Pravljični večeri
Kulturni center ,,lvan Napotnik" Velenje in Kino Velenje, sta za najmlajše pripravila pravljične večere. Ti bodo danes, 26. in jutri V. decembra ob 18. uri v knjižnici.
' Pravljice iz NAJDIHOJCE bo pripovedovala Breda Pugelj, članica SNG Maribor.
28. decembraob 18. uri in 31. decembra ob 10. uri pa bo v domu
kulture lutkovni film ZVEZDICA ZASPANKA, ene najlepših slovenskih pravljic.
Za vse pravljične večere je vstop prost. Starši pripeljite svoje malčke pod novoletno jelko v knjižnico v Titovem Velenju in pokažite otrokom razstavo ilustracij Jelke Reichman, ene najbolj priljubljenih ilustratork 2a mladino.
Ko so se na zboru delavcev odločali o tem. je večina de-•lavcev razumela stisko Gorenja. vendar pa so poudarili, da bi se za podobne akcije mnogo lažje odločali, če bi vedeli za kaj je v Gorenju do takšnega stanja prišlo in če bi bili znani ludi konkretni krivci.
Razpravljali so tudi o drugih akcijah pomoči Gorenju.
Dogovorili so se. da bodo o vsaki odločali posebej.
Prav bi bilo. da bi delavcem Tiskarne kar najhitreje sledili
Sedaj za rekord
Čeprav do konca leta še manjka nekaj dni pa lahko že sedaj zapišemo, da bo tudi letošnje leto za velenjske rudarje, če upoštevamo samo proizvodnjo, nadvse uspešno. Letos so si rudarji znova na vso moč prizadevali, da bi nakopali čimveč premoga. Zato letos niso poznali veliko prostih dni. Nadsprotno, v začetku leta so načrtovali, da bodo delali 266 dni. Ko pa bodo ob koncu leta naredili bilanco, bodo vanjo zapisali, da so bili v letu 1983 kar 22 dni več v jami. Torej bi lahko rekli, da je bilo zanje leto dolgo 13 mesecev.
Letni proizvodni načrt so rudarji izpolnili že v petek, 16. decembra, ko so popoldne, točno ob 16. uri, rudniške sirene naznanile, da so rudarji nakopali 4 milijone 800 tisočo tono lignita. Pa tudi ta proizvodni načrt ni tisti, za katerega so se dogovorili v začetku leta. Takrat so namreč načrtovali, da bodo letos
iztrgali zemlji 4 milijone 700 tisoč ton. Zaradi velikih potreb po premogu pa so v mesecu juniju obvezo povečali za 100 tisoč ton. Proizvodnjo 4 milijone 800 tisoč ton so naši rudarji dosegli v 276 delovnikih in eni tretjini, poprečno pa so na dan nakopali 17 tisoč 451 ton. 6. decembra so dosegli tudi rekordno dnevno proizvodnjo v zgodovini premogovnika, saj so nakopali kar 22 tisoč 300 ton lignita. To proizvodnjo pa so ponovili še naslednji dan, 7. decembra.
Prejšnji teden je njihov izkop že presegel številko 4 milijone 900 tisoč. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bodo rudarji tudi letos, podobno kot že lani in predlani, dosegli številko 5 milijonov ton na-kopanega premoga. Morda pa bodo celo izboljšali lanski rekord, ko so nakopali kar 5 milijonov 5 tisoč ton lignita.
Dodatni delavniki
Po zadnjih podatkih sodeč bodo v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje, največjem proizvajalcu izdelkov bele tehnike pri nas, uresničili letošnje nadvse zahtevne proizvodne naloge s 95 %. V primerjavi z letom 1982 bodo tako kar za 21 % povečali fizični obseg proizvodnje. Izdelava zamrzovalnikov se bo, kot pričakujejo, povečala za 38 hladilnikov za 35 »/o, pralnih strojev za 16 % itd. Občutno bosta povečala fizični obseg proizvodnje tudi tozda Elektronika Titovo Velenje in Ptuj. Letošnja izvozna proizvodnja bo za 15 % večja od lanskoletne, pri čemer se bo proizvodnja štedilnikov, kot je mogoče pričakovati, povečala za 34 %, zamrzovalnikov za 24 %, hladilnikov za 18 % itd. Povprečna mesečna proizvodnja v obdobju september—december 1983 pa bo, v primerjavi z enakim obdobjem leta 1982, večja za nad 40
Zraven izboljšane oskrbe z re-
produkcijskim materialom in sestavnimi deli so k ponovni oživitvi proizvodnje prispevali pomemben delež sami delavci Gorenja. V zadnjih štirih mesecih tega leta bodo opravili v proizvodnji 8 delavnikov več, kot je bilo sprva predvideno, odpovedali pa so se dodatku za nadurno delo za te delavnike. Mnogi proizvodni delavci so se odločili še za udarniški delavnik, da bi tudi na ta način dokazali svojo pripravljenost pomagati delovni organizaciji iz težav. Ko pa je bilo potrebno, so delali tudi več kot 8 ur dnevno.
Delavcem za stroji in tekočimi trakovi ter na drugih delovnih mestih v proizvodnji v Gorenje TGO pa od septembra naprej pomagajo tudi strokovni in administrativni delavci iz delovnih skupnosti velenjskega dela Gorenja. Na proizvodnem delu v Gorenje TGO pa so bili tudi delavci iz drugih delovnih organizacij in skupnosti Šaleške doline.
Predsedstvo 0K SZDL Velenje
0 bodočem
delu
Novo izvoljeno predsedstvo občinske konference SZDL je na prvi seji obravnavalo smernice in sklepe volilno programske seje občinske konference. Dogovorili so se. kako bodo delali, imenovali so člane izvršnega odbora predsedstva občinske konference. obravnavali kandidate za predsednike sveta in koordinacijskih odborov pri predsedstvu ter sprejeli rokovnik za izvolitev nosilcev volilnih delegatskih dolžnosti v občini za mandatno obdobje 1984—86. Vzveziz delom so sklenili, da bo vsak član predsedstva zadolžen za določeno področje dela. S tem bi dosegli tesnejšo povezavo med predsedstvom, njegovimi organi in krajevnimi organizacijami. Nadalje so poudarili, da mora vključevanje članov predsedstva v delo koordinacijskih odborov, svetov ter krajevnih organizacij SZDL prispevati k temu. da bodo člani predsedstva prihajali na seje s stališči temeljnih in samoupravnih okolij. Tako bo dosežena v SZDL kar največja frontnost. Pri obravnavi vprašanj, ki zahtevajo frontno izoblikovana stališča. pa bo predsedstvo časovno usklajevalo sklic sej z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Na seje predsedstva bodo po potrebi vabili tudi predsednike svetov in koordinacijskih odborov ter delegate drugih organov občinske konference, pač odvisno od dnevnih redov sej. Dogovorili pa so se tudi, da bodo imeli seje predsedstva predvidoma v popoldanskem času.
V zvezi s konkretnimi zadolžitvami so se dogovorili, da bodo v najkrajšem času pripravili seminar za predsednike in sekretarje krajevnih konferenc ter predsednike svetov in koordinacijskih odborov. Odločno so poudarili, da je treba dokončati akcijo ustanavljanja skupnosti stanovalcev. To pa bo mogoče šele, ko bo Vekosov tozd Stanovanjska oskrba pripravil potrebne podatke. Člani predsedstva so menili, da se pri uresničevanju te naloge Vekos obnaša zelo neodgovorno.
Na seji so med drugim sprejeli rokovnik za izvolitev nosilcev vodilnih delegatskih dolžnosti v občini za
mandatno obdobje 1984—86 glede na to, da aprila prihodnje leto poteče prvi mandat nosilcem najodgovornejših dolžnosti. Ta rokovnik med drugim določa izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil za volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine, predsednike in podpredsednike zborov občinske skupščine, predsednikov in podpredsednikov skupščin in zborov skupščin sis in nadomestnih volitev članov izvršnega sveta. V zvezi s tem je predsedstvo sprejelo sklep, da je treba vsem temeljnim in delegatskim okoljem takoj dati pobudo, da začnejo evidentirati možne kandidate za nosilce vodilnih delegatskih funkcij v občini.
Osnova in napotek delegatom za nadaljnje kandidacijske postopke naj bi bila skupna ocena o uspešnosti delovanja nosilcev vodilnih delegatskih funkcij v občini v delegatskih skupščinah. ki naj jih pripravijo družbenopolitične organizacije na ravni občine. Nadalje so poudarili, da je treba hkrati z obravnavanjem in evidentiranjem možnih kandidatov za najodgovornejše delegatske dolžnosti v občini pristopiti tudi k evidentiranju možnih kandidatov za vodilne funkcije v družbenopolitičnih organizacijah občine. Opozorili so tudi, da je treba ob kandidiranju nosilcev za najodgovornejše delegatske funkcije zagotavljatikontinuitetodela.Vvsehte-meljnih delegatskih okoljih pa morajo izdelati tudi oceno uspešnosti delovanja delegatskega sistema. Ob teh aktivnostih pa je treba posebno pozornost nameniti tudi tistim delegacijam v KS in OZD. kjer se je njihovo število zmanjšalo zaradi tega, ker so se delegati preselili, zamenjali delovno organizacijo oziroma niso delali. Da bi nadaljnje kandidacijske in volilne aktivnosti potekale Kar najbolje, so se dogovorili, da bodo namesto občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta sklicevali predsedstva obeh organizacij. Ob tem pa je treba zagotoviti kar največjo aktivnost vseh frontnih delov, da bodo volitve kar najbolj uspele.
Koleda
Sezono zaokrožili s 44 nastopi
V	navadi je že, da ob koncu leta na občnih zborih ocenjujemo kaj smo dobrega naredili v obdobju, ki je za nami, kaj načrtujemo za prihodnje.
Za člane Šaleške Kolede je novo uspešno nadvse plodno leto. S svojimi nastopi, kjerkoli so bili. so znova potrdili sloves odlične skupine, 44 nastopov so imeli v tej sezoni. In prav na zadnjem v Cankarjevem domu v Ljubljani, s katerim so izrekli čestitko Tončki Maroltovi za njeno 90-letnico, so znova potrdili svojo visoko kakovost. Priznanje je Koleda prejela ne le po nastopu, ampak tudi v pismu, ki jim ga je jubilantka poslala nekai dni za-tem. Vanj je zapisala: »Šaleški folklorni skupini se iskreno zahvaljujem za lepo vezilo, ki ste mi ga darovali za moj jubilej. Res mi niste mogli dati lepšega. Vse je bilo brezhibno: izvajanje, petje, godba. Učila sem in se veselila vašega napredka.« Hkrati jim je zaželela še mnogo lepih uspehov v bodočnosti.
V	tem letu so velenjski Koledniki imeli nadvse uspelo turnejo po Finski, predstavili so se Avditoriju v Portorožu, gledalcem pa so prek televizijskih programov predstavili bogastvo štajerske plese.
Sezono so začeli s celovečernim na-
stopom v Titovem Velenju, kjer so obiskovalcem predstavili svojo turnejo ob koncu lanskega leta po Združenih državah Amerike. Za ta domači nastop. kot za vse doslej, je bilo veliko zanimanje, tako da so ga morali ponoviti. Skratka, za njimi je 11 let nadvse trdega, uspešnega dela in za vse, kar so dosegli, so žrtvovali ogromno prostega časa, velikokrat tudi svojega denarja. Njihov zadnji. 44 nastop pomeni kvaliteten vrh Kolede. Kot je dejal na občnem zboru strokovni vodja Mile Trampuš, je doseči neko najvišjo raven težko, še težje pa jo je obdržati. Njihovi uspehi niso stvar srečnega naključja, ampak trdega dela in odrekanja vseh. Dosedanje uspehe znajo ceniti, zato bodo, kot so dejali na zboru, tudi v bodoče garali, da bodo enako uspešni in zadovoljni. Seveda pa v skupini ne gre brez težav. Tako jim nikakor ne uspe pritegniti v skupino več mladih — osnovnošolcev, prav zato menijo, da bi jim pri tem lahko več pomagali na šolah z ustanavljanjem folklornih krožkov, tudi harmonikarja imajo le enega.
Tudi v letu 1984 bo njihova dejavnost nadvse bogata. V novi sezoni bodo obogatili svoj program z makedonskimi plesi ter s plesi iz Banata, med drugim pa za to leto načrtujejo tudi 15 celovečernih in 20 delnih nastopov.
(S. V.)
Z zadnjega nastopa v letošnji sezoni
Termoelektrarne Šoštanj
Delavci tiskarne delali
za Gorenje
Delavci Tiskarne Rudarsko elektroenergetskega kombinata so se že vključili v akcije za konkretno pomoč Gorenju.
delavci drugih delovnih organizacij.
Priznanja, na odlikovanja
Ob dnevu oboroženih sil je občinski štab Teritorialne obrambe občine Velenje skupaj z drugimi organi, ki delujejo na področju SLO in DS ter z občinsko organizacijo ZRVS pripravil v Domu krajanov Konovo priložnostno slovesnost, med katero so podelili priznanja, nagrade in odlikovanja najboljšim pripadnikom oboroženih sil v letu 1983.
Ob tej priložnosti so med drugim poudarili, da smo si letos, ko praznujmo 40 letnico AVNOJ. zadali nalogo. da bodo prizadevanja vseh še posebej vpeta v premagovanje gospodarskih težav in v krepitev naše varnosti. Izrazili so zaskrbljenost nad zaostrenimi vojaško političnimi in gospodarskimi razmerami. Ob vseh teh nasprotjih današnjega sveta pa smo lahko pri nas. kot so posebej poudarili, ponosni na doseženo zavest, pripadnost m pripravljenost za obrambo naše domovine.
Ob letošnjem praznovanju dneva JLA. ki je hkrati tudi praznik enote TO. civilne zaščite, vsega ljudstva, ki se v koncepciji splošne ljudske obrambe nenehno pripravljajo zato, da bomo še naprej odločno, če bo treba branili, svojo svobodo in neodvisnost, je komandant TO občine Velenje izrekel pohvalo 37 pripadnikom in dvema enotama za izredne uspehe pri izvrševanju nalog pri urjenju in usposabljanju. krepitvi moralno politične enotnosti ter bojne pripravljenosti štabov
r
in enot TO občine Velenie. Za prizadevno in uspešno sodelovanje pri izvrševanju nalog s področja SLO in DS je izrekel zahvalo osnovni organizaciji ZSMS Gaberke, trinajstim pripadnikom TO pa je podelil knjižne nagrade. Za dosežke pri usposabljanju in urjenju, utrjevanju moralno političnega stanja in enot TO ter za posebne zasluge pri krepitvi SLO in DS v vseh okoljih je prejelo odličje občinskega štaba TO 42 pripadnikov in en zunanji sodelavec.
Komandant pokrajinskega štaba TO zahodne Štajerske je izrekel pohvalo eni enoti TO občine Velenje in 8 pripadnikom, in to Silvestru Blagovi-ču. Tomažu Ročniku. Marjanu Slap-niku. Stanislavu Hafnerju. Ivanu Stvarniku. Alojzu Filipančiču. Vinku Camleku in Dragu Sotlerju. Za najboljšo enoto v zahodno štajerski pokrajini so proglasili enoto TO izobčine Velenje, ki je prejela od komandanta zahodne Štajerske pokrajine prehodno zastavico, pohvalo paje izrekel tudi njenemu komandantu Osmanu Hasi-ču.
Predstavniki občinske zveze rezervnih vojaških starešin so posameznii kom. delovnim organizacijam oziroma kolektivom podelili priznanja in knjižne nagrade. Jože Aljaž in Milan Pugelj pa sta na slovesnosti prejela plaketo ZRVS Jugoslavije. Lazo Zrnič in Ludvik Uranjek pa zlati znak ZRVS Jugoslavije.
Prehodna zastavica nt najboljšo enoto
4 milijarde kWh
Ta teden so v šoštanjskih termoelektrarnah dosegli rekordno proizvodnjo, to je 4 miljarde kWh električne energije. Termoelektrarne zaslužijo še toliko večjo pozornost, saj je to največja dosežena proizvodnja odkar TES sploh obratuje in 44 % več, kot je bilo predvideno po elektroenergetski bilanci.
Da pa TEŠ dosega tako zavidljive rezultate, so v prvi vrsti deležni pohvale delavci sami, saj z veliko prizadevnostjo premagujejo vse napore v sklopu REK Velenje EGS. K temu pa prav gotovo pripomorejo dobro- organizirane družbenopolitične organizacije in samoupravni organi.
V devetih mesecih so Termoelektrarne proizvedle 2.940,2 GWh, kar predstavlja 62% proizvedene termoenergije v Sloveniji in Al,1 % pokritja porabe električne energije v republiki.
Rekordno proizvodnjo je v TEŠ omogočila tudi dobra obratovalna pripravljenost naprav, prav tako pa je bila nadplanska proizvodnja
pogojena z izkoriščenjem prostih kapacitet — prodaje in predelave Elektroprivredc iz BiH in Združene elektroprivrede Srbije, katerim so v devetih mesecih oddali 515,8 GWh električne energije in dobre preskrbljenosti s premogom iz RLV.
V zadnjih mesecih letošnjega leta so poleg proizvodnje opravili še druge pomembne naloge. Največ pozornosti so posvetili samoupravnemu reorganiziranju energetskega gospodarstva in tistemu delu smiselnega povezovanja v sozd Rek, ki zagotavlja njegovo funkcioniranje.
Delavne naloge, ki so jih zastavili, so v največji meri tudi uresničili. Pri združevanju in povezovanju v smislu zakona o energetskem gospodarstvu in posebnem družbenem dogovoru o organiziranosti energetskega gospodarstva v SRS pa nam in drugim energetskim organizacijam ostaja še naloga, ki jo je potrebno uresničiti.
I. T.
Tudi letos rekordni letal Izkop T
4. stran ★ RaS CgS_ V SREDIŠČU POZORNOSTI _Titovo Velenje ★ 26. decembra 1983
Seje skupščine Zveze združenj borcev NOV Velenje
Čimprej prebroditi težave in odločno nadaljevati začrtano pot
Prejšnji torek so se sešli na skupščini člani občinske organizacije Zveze borcev Velenje. Pregledali so opravljeno delo v zadnjem dveletnem obdobju "ter si zastavili nove naloge.
Za predsednika so ponovno izvolili Nestla Žganka, podpredsednika Iva Jamnikarja, za sekretarko pa Hermino Glaser.
Delo občinske organizacije Zveze borcev je bilo v zadnjem obdobju zelo bogato. V poročilu predsedstva so na skupščini kritično ocenili izvajanje nalog, govorili pa so tudi o nekaterih najbolj perečih problemih sedanjega časa.
Povzemamo poročilo predsedstva:
SKRB ZA OHRANJANJE REVOLUCIONARNIH TRADICIJ
V	zadnjem času smo posvečali veliko skrb postavljanju novih spominskih obeležij NOB. Na tem področju smo bili v znatnem zaostanku, zato je bila naša dolžnost, da smo nekatere stvari uredili in se na skromen način oddolžili tistim, ki so darovali svoje življenje za svobodo in današnjo stvarnost.
Postavili smo spomenik padlim partizanom v Belih vodah in 5 doprsnih kipov borcem, ki so sodelovali pri zajetju nemškega generala LOhra in podpisu kapitulacije njegove vojske v Topolšici (Peter Stante-Skala, Matevž Hace, Stane Dobovičnik-Krt, Ivan Dolničar-Janošik in Petar Brajovič). Vgradili smo tudi nekatere spominske plošče: na hišo v Topolšici, kjer so padli Stane Dobovičnik-Krt, partizanski kurir Novak in domačin Delopst, na hišo Simona Blatnika v Stari vasi in v zanvalo partizanskemu Šentilju. Obnovili smo ploščo žrtvam fašističnega nasilja v Bevčah, skupaj z borci iz Žalca pa postavili spominsko obeležje v Si. Andražu. Povedati moramo, da je k spomeniku v Belih vodah prispevalo veliko pomoč Celjsko cestno podjetje, ki je opravilo vsa gradbena dela, vredno 20 starih milijonov. Pohvaliti moramo tudi delovno organizacijo ESO iz Titovega Velenja, ki je samoiniciativno postavila spominsko obeležje narodnemu heroju Mihi Pintarju-Toledu.
V	zadnjem času smo urejali tudi naš dom. Opravili smo nekatera nujna dela, kot so izolacija podstrešja, ureditev toplotne pod-postaje, napis na domu in še kaj. Veliko dela in truda je predsedstvo vložilo v ureditev Titove spominske sobe, v kateri je razstavljen slikovni material o Titovih štirih obiskih v Velenju. Pri ureditvi te sobe se je izkazal predvsem LIK SAVINJA Celje, ki je prispeval pomoč v opremi v znesku deset starih milijonov. Zahvaliti se moramo tudi Vegradu iz Titovega Velenja za razumevanje naših problemov in za materialno pomoč pri urejanju borčevske spominske sobe v znesku 13,5 starih milijonov dinarjev.
Da bi Se tudi v našem domu odvijale aktivnosti za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij, smo nabavili nekatera tehnična sredstva, kot so televizor z videorekorderjem in filmi, ki prikazujejo Titovo življenje in delo. Pripravili smo tudi nekaj multivizijskih programov, ki v sliki in besedi prikazujejo revolucionarno delavsko gibanje in zgodovino narodnoosvobodilnega boja. K temu delu nas je spodbudil predvsem prvi program o trpljenju in žrtvah slovenskega človeka v času druge svetovne vojne, ki si ga je ogledalo veliko število osnovnošolske in srednješolske mladine, borcev in drugih občanov. Ugotavljamo, da ljudje čedalje bolj obiskujejo obeležja in muzej na Graški gori in spominsko sobo v Topolšici. Zato nameravamo pripraviti kratke multivizijske programe tudi o spominskih obeležjih v teh krajih.
BOLJ NAČRTNO DELO Z OSNOVNOŠOLSKO MLADINO
Tako kot doslej, moramo tudi v prihodnje skrbeti za ohranjanje revolucionarnih tradicij in njihovo prenašanje na mlade rodove. Nadaljevali bomo že ustaljene oblike dela, poleg tega pa poskrbeli za to, da si bo razpoložljive filme in multivizijske programe v našem domu ogledal čim širši krog
mladih ljudi in tako tudi po tej poti spoznaval resnico o naši preteklosti. Vemo, da mnogi šolarji, ko zapuščajo po osmih letih šolo, nepoznajo zgodovine svojega kraja. Tudi mnogi učitelji je, žal, ne poznajo. Šolarji in srednješolci sicer obiskujejo spominska obeležja, polagajo cvetje, prižigajo svečke, slišijo nekaj stavkov — to je pa tudi vse. Zato moramo našo aktivnost z osnovnošolsko mladino organizirati bolj načrtno. Samo ob sebi se razume, da pri tem delu ne gre samo za zgodovinska dejstva, temveč za tiste velike človeške in moralno-etične vrednote, ki jih je izoblikoval naš narodnoosvobodilni boj. Bogate izkušnje iz tega časa naj mladim pomagajo, da se bodo na življenjskih križpotjih znal' odločiti za tisto smer, ki je najbolj napredna. Vsekakor bomo morali pri tej, naši najpomembnejši nalogi, še tesneje sodelovati z vsemi političnimi organizacijami, zlasti z mladino, z vzgojo in izobraževanjem in z vsemi drugimi dejavniki, ki se ukvarjajo s to nalogo.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so borci še vedno aktivni, čeprav imajo težave zaradi bolezni in starosti. Njihovo delo je zlasti uspešno v okolju, kjer živijc, v organih družbenopolitičnih organizacij, krajevne skupnosti, v raznih delegacijah in v odborih SLO. Borci še vedno radi prihajajo na sestanke, priložnostne proslave in srečanja, množično pa se udeležujejo manifestacij ob svojem prazniku — dnevu borca. Priznanje moramo izreči tudi tistim borcem, ki so ob vsaki priliki pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom, pa naj gre za dela pri urejanju okolja spominskih obeležij NOB, pri organiziranju proslav ali za dela v našem domu. Vse pohvale je vredno tudi prostovoljno delo ing. Andreja Smida pri arhitektonskem urejanju spominskih obeležij NOB.
Tudi življenjski problemi borcev so v glavnem rešeni. Iz sredstev priznavalnin, ki znašajo letos pri nas 700 starih milijonov, dobivajo denarno pomoč borci, ki so bolni in nimajo potrebnih sredstev za preživljanje. Zdravstvena skrb za borce je zelo dobra, odkar deluje borčevski zdravstveni dispanzer, ki skrbi za dnevno preventivo, sistematske preglede in pošiljanje borcev v naravna zdravilišča. V letošnjem letu je bilo poslanih na zdravljenje 269 borcev. Borci smo resnično zadovoljni, da nam ni treba več posedati po raznih ambulantah, predvsem pa moramo izreči priznanje vodji našega dispanzerja, tovarišu primariju Fijavžu.
Vodstva krajevnih organizacij skrbijo za svoje člane — obiskujejo bolhe, organizirajo srečanja pa tudi izlete. Zadnje letne konference krajevnih borčevskih organizacij so pokazale dobro udeležbo in ugodno vzdušje. Oportunizem, ki je v preteklosti obremenjeval marsikaterega borca, je v glavnem izginil. Sedaj so ospredju politične in gospodarske težave in skrb za njihovo reševanje.
Med stališči, ki smo jih sprejeli na zasedanju naše skupščine, je bil tudi predlog o ustanovitvi sveta občine, v katerem bi delovali ugledni borci in tisti, ki so za ugled in rast občine v preteklosti nekaj naredili. Zal, moramo ugotoviti, da ta predlog do danes še ni bil uresničen, čeprav smo z naše strani storili vse potrebno. Ce govorimo, daje treba v premagovanje sedanjih gospodarskih in političnih težav vključiti prav'vsakega človeka, ki je pri moči in volji, da sodeluje in pomaga, potem moramo dati to možnost tudi borcem.
Vemo, da taki svet že delujejo v več kot polovici slovenskih občin, zato moramo tudi mi vztrajati, da dobimo organizirano obliko našega sodelovanja pri odločanju o pomembnih političnih in gospodarskih vprašanjih v občini.
ODLOČNO SE MORAMO SPOPRIJETI S SLABOSTMI
Ko smo na zasedanju naše skupščine ocenjevali gospodarski in politični položaj, smo spregovorili o vrsti problemov, slabosti in nepravilnosti, s katerimi se moramo odločno spoprijeti, da bi premagali sedanjo gospodarsko in družbeno križo. Ce danes poizkušamo oceniti, kakšno je stanje na posameznih področjih, moramo reči, da se ni prav nič izboljšalo, marsikje je celo slabše.
Videti je, da smo z našim gospodarstvom prišli tako daleč, da smo izgubili vsakršna objektivna merila za naše ponašanje: cene niso
več cene, plače niso več plače, spodbude za delo ni, dobička sploh ni več, so samo še izgube in navidezni dohodek, ki smo ga že deset let naprej porabili, dinar ni več dinar, ostale so samo še devize, ki nam grozijo, da bodo uničile vse, kar smo doslej dosegli. Skratka, v našem gospodarstvu je kompletna anarhija.
Imamo gore popisanega papirja o tem, kaj in kako moramo delati, da bomo splavali iz sedanjih težav, toda delamo in gospodarimo še vedno po starem. V zadnjem času opažamo, da se razmere v nekaterih delovnih kolektivih počasi izboljšujejo. Ta ugotovitev velja zlasti za Gorenje, kjer je po uvedbi začasnega družbenega vodstva marsikaj krenilo na bolje. Novemu vodstvu je uspelo odpraviti številne notranje slabosti, povečati proizvodnjo in konvertibilni izvoz in poravnati nekatere stare dolgove. Pomembno je tudi to, da v zadnjih mesecih ni več izgube iz tekočega poslovanja. Čeprav novejši rezultati vlivajo optimizem, še vedno ni jasno, kako se bo pokrila ogromna izguba in kaj storiti, da se dolg — ki je v glavnem nastal zaradi KOrtinga — ne bi stalno povečeval na račun tečajnih razlik. Navzven je dobila največji odmev akcija, s katero so okrog 400 režijskih delavcev premestili v neposredno proizvodnjo. Vse lepo in prav, ludi zmanjšanje režije sodi k stabilizaciji. Toda, kaj je z odgovornostjo prejšnjega vodstva, ki je dopustilo nekontrolirano raz-razraščanje režijskega dela in tudi vse druge slabosti v poslovanju in gospodarjenju, ki so Gorenje pripeljale v sedanjo krizo? V Republiškem informativnem biltenu smo prebrali vest, da jc imela Anica Kristan, delavka Gorenja in članica CK ZKJ daljši intervju s časopisom Novosti. Med drugim je dejala tudi to: Morali bi se zamisliti nad dejstvom, da lahko tisti delavec, ki pošteno opravlja svoje delo, postane socialni problem. Proizvodno delo bo dovolj cenjeno takrat, ko bodo ustvarjeni takšni pogoji, da bodo uslužbenci prostovoljno odšli iz pisarn v proizvodnjo. Delavci Gorenja niso odločali o tem, ali naj se hladilniki in zamrzovalniki na domačem tržišču prodajajo za devize. Rečeno je bilo, da krivci za izgube Gorenja ne bodo kandidirali za nobeno vodilno mesto, če pa je že treba zaostriti vprašanje odgovornosti, bi bilo treba to narediti poimensko vse do federacije, kjer je bil nekdo verjetno seznanjen s potezami v Gorenju, ki so se kasneje izkazale kot velika napaka.
Sedaj imamo spet priložnost, da se zaklinjamo na dolgoročni program gospodarske stabilizacije in na resolucijo za prihodnje leto, in tako, kot je že naša navada, spet naivno čakamo, da bodo že same nove usmeritve pripeljale do boljših razmer. Bodimo realni in si enkrat za vselej dopovejmo, da nas bosta le večja proizvodnja in višja produktivnost dela rešila sedanjih ekonomskih težav in da je treba predvsem k temu cilju usmeriti vso družbeno akcijo.
Nihče nas ne more prepričati, da naši delavci ne znajo delati. Toda naša slabost je v tem, da imamo nagrajevanje po delu in rezultatih dela le na papirju. Delovni ljudje so se naveličali neprestanega ponavljanja, da morajo več in bolje delati, zlasti še, ker ob njihovih dejanskih večjih naporih ni opaziti nikakršnih pozitivnih premikov. Delavci zahtevajo, da dobijo za Boljše gospodarske rezultate tudi boljše plače in da v okviru rednega dela zaslužijo toliko, da bodo lah-
ko normalno živeli. Tudi kritika, da so za sedanje gospodarsko stanje vsega krivi delavci, nima nikakršne osnove, saj vemo, koliko lahko delavci vplivajo na gospodarske in družbene odločitve. Delavcem moramo dati pravo spodbudo za delo, to pa je odločanje na samoupravnih socialističnih načelih tako o pogojih gospodarjenja, kakor o razporejanju doseženega dohodka in tudi osebnih dohodkov.
Drugi problem, ki je še veliko težji od ,,gorenjskega", je velenjski rudnik, ki s svojo proizvodnjo resno ogroža življenje v dolini. Rudarjenje je v zadnjih tridesetih letih povzročilo uničenje vasi Škale, Preloge, del Pesja, celotnega Družmirja, načenja pa že mesto Šoštanj. Po letu 2000, ko se bo z izkopavanjem premoga predvidoma prenehalo, bodo uničene tudi Metleče, del Topolšice in Raven. Obsežne kmetijske površine so že pod vodo ali porušene v taki meri, da so neuporabne. V končni fazi bo zaradi izkopavanja prizadetih 1130 ha površin. Iz eksploatacijskega polja bo treba v naslednjih letih preseliti še 775 družin oziroma 2000 občanov. Pri tem bo najbolj prizadet Šoštanj, iz katerega bo treba izseliti 1267 prebivalcev. Preseljevanje prebivalstva in premestitev gospodarskih dejavnosti iz ogroženega območja zahteva pospešeno reševanje vseh problemov, ki so s tem povezani. Pri tem gre tudi za to, da bi prizadetim ljudem omogočili čim manj boleč prehod iz starega v novo okolje.
Čeprav razumemo, da se izkoriščanju tega našega naravnega bogastva ne moremo odreči — saj je energija iz naše doline prepotre-bna naši družbi — pa nikakor ne moremo razumeti, da se posledice, ki ob tem nastajajo tako počasi in neučinkovito rešujejo. Ali se sploh zavedamo resnosti in težavnosti tega problema? Ali sploh razmišljamo o tem, kaj bomo delali in kako bomo živeli čez dvajset, trideset let, ko bodo rezerve premoga izčrpane? Ko bo od vsega našega sedanjega bogastva ostala le razdejana dolina, mrtvo mesto in revščina? Ko so ukinili rudnik Zabukovico, je nastal velik problem, kje zaposliti rudarje, pa čeprav jih je bilo le nekaj sto. Vemo, da je v tedanji situaciji pomagal reševati ta problem velenjski rudnik, kije zaposlil precejšnje število zabukovških rudarjev. Ali se kdo v naši dolini danes sprašuje, kje bo našlo ustrezno delo nekaj tisoč velenjskih rudarjev, ki bodo ostali brez dela? Ali kdo danes dela na tem, da bi prišli do novih, ustreznih proizvodnih programov, ki bodo nadomestili rudarstvo in omogočili novim generacijam zaposlitev in socialno varnost? Rudnik danes zaposluje 5262 delavcev. Njihova prekvalifikacija zahteva dolgoročno politiko, ki bi jo morali zastaviti že danes.
Ali ni absurdno in celo smešno, da doslej nismo našli drugega programa kot reje ovac? Ali bodo ovce rešile perspektivo doline? Ugotavljamo, da se v političnih forumih v občini obravnavajo tudi mnoge nepomembne zadeve, ničesar pa še nismo slišali o tem, da bi kdo resno pristopil k obravnavanju in reševanju teh, najbolj perečih problemov naše doline. Ob tem se tudi upravičeno sprašujemo, kaj dela vodstvo rudnika, ki kaže do teh stvari tako neodgovoren odnos? Morda je pa rudniško vodstvo preveč obremenjeno tudi z raznimi nesoglasji in spori, ki nastajajo med vodilnimi ljudmi in različnimi birokratskimi in tehnokratskimi skupinami, ki so si vzeli vodstvena
mesta v zakup in ne dovolijo nikomur, da bi se mešal v njihove zadeve.
Sedanja energetska kriza in prizadevanje velenjskih rudarjev, da bi izkopali čim več premoga, ne daje pravice nikomur, da bi se skrival pred temi dejstvi.
Zato smo borci dolžni postaviti zahtevo političnemu vodstvu v občini, da z vso odločnostjo in resnostjo poseže v reševanje teh problemov in da predvsem z ustrezno kadrovsko politiko vpliva na spreminjanje sedanjih razmer.
Najlažje se je skrivati za mnenjem, da smo vsi enako krivi. Tega se zlasti krčevito oprijemajo tisti, ki so dejansko krivi za gospodarske in družbene slabosti. Res je, da v zadnjem času vse pogosteje slišimo zahteve, da se morajo taki ljudje umakniti s položajev. Vprašajmo se, kdo se bo sam umaknil? Če to vemo, potem nam ne preostane nič drugega, kot da jih prisilimo, da odidejo. Borci moramo stati enotno energično za to zahtevo, če resnično želimo, da bi se razmere popravile.
Ali ni velikanska škoda, da smo izgubili zaupanje naših ljudi? Ljudje so dolgo upali in verjeli, sedaj pa nič več. Vsaka potrpežljivost ima svoje meje. Ljudje nočejo več poslušati niti brati govorov naših voditeljev, ker jim enostavno ne verjamejo več. Končno je pa vseh teh govorov mnogo preveč in tudi njihova vsebina je taka, da je delovni šlovek ne more razumeti. Namesto da bi ljudem povedali resnico s preprostimi besedami, jim kar naprej serviramo neke uganke, ki jih ne znajo rešiti.
So stvari, ki bi jih že zdavnaj lahko rešili, pa jih nismo zaradi nerazumnosti in neodgovornosti nekaterih naših voditeljev, ki so si vzeli partijo, sindikate in vodilna mesta v zakup in očitno mislijo, da so nezamenljivi, da lahko delajo, kar hočejo. To se prenaša na vse vodilne ljudi navzdol in s tem se krog neodgovornosti zapira. Upravičeno se sprašujemo, kaj delajo resorni ministri v federaciji in republiki in kakšna je njihova odgovornost za slabosti, ki jih ugotavljamo na vseh področjih dela in življenja. Vzemimo za primer kmetijstvo, kjer se vsako leto ponavlja ena in ista pesem: zemlja ni obdelana, ni dovolj semena, primanjkuje umetnih gnojil in škropiv in ni nadomestnih delov za stroje. Če oskrba z vsem tem ni v redu, se moramo vprašati, kaj je z znanjem, sposobnostjo in odgovornostjo ljudi, ki so za te stvari zadolženi. Morda pa so med njimi tudi saboterji? Ne bi škodilo, če bi to preverili. Kako si naj drugače razlagamo to, da so ponekod v Jugoslaviji vpeljali bone za nakup moke in drugih osnovnih živil, namesto da bi bolje obdelali zemljo in pridelali več hrane To se je dogajalo tudi v naši žitnici v Vojvodini, ki jo svet pozna po tem, ker je nekoč žito celo izvažala. To je prava sramota za vso Jugoslavijo.
V Delu smo lahko prebrali članek z naslovom ,.Zeleni plan je tekel mimo njiv". V njem piše, da so v nekaterih občinah v Srbiji porabili kar več milijard za gradnjo vikendov, gostiln in nakup avtomobilov, čeprav so bila to namenska sredstva za nova vlaganja v kmetijstvo, da bi povečali proizvodnjo hrane. Človek se ob takih in podobnih primerih enostavno zgrozi, hkrati bi pa moral biti še optimist, da položaj ni brezizhoden.
Tudi zgodba o elektriki se že dolgo ponavlja. Skoraj ni leta, v katerem ne bi bile potrebne omejitve in prisilne izključitve. Znano je, da vsaka republika išče svoje, največkrat nerazumne in dražje rešitve, namesto da bi se v državi samoupravno organizirali po načelih združevanja dela in sredstev. Ko se posamezne republike prepirajo o tem, kje in kakšne elektrarne bodo gradile in koliko elektrike bodo dobile, ostaja naše gospodarstvo in naša družba brez elektrike. Investiranje v elektrogospodarstvu je popolnoma zgrešeno. ZeradiU smo na primer elektrarne Negotino, Sisak, Reka, Senovo — toda vse na draga tekoča goriva. Takih primerov je še več. Tolažili smo se, da nas bo jedrska elektrarna v Krškem rešila vseh težav, nismo pa pomislili, da je proizvodnja elektrike v taki elektrarni predraga in da je njeno obratovanje odvisno predvsem od tujine. Če bi namesto teh, neustreznih elektrarn gradili ho-dro- in termoelektrarne, za kar
Med sejo skupščine
imamo vse pogoje, nas danes ne bi bolela glava zaradi pomanjkanja elektrike, celo bi jo lahko izvažali. Mnoge negativne odmeve med delovnimi ljudmi in občani, pa tudi med borci, je sprožila napovedana obdavčitev premoženja občanov. Vsi smo za to, da se obdavči premoženje, ki ni bilo pridobljeno s poštenim delom, še več, tako premoženje se naj nacionalizira.
Krivično bi pa ravnali, če bi obdavčili tiste, ki so dolga leta garali in si odtrgovali od ust, da so si zgradili streho nad glavo. Kako je mogoče zahtevati uvedbo novih davkov, če vsak dan beremo, da številni občani ne plačujejo niti elektrike in stanarine, da o drugih neizterjanih davkih ne govorimo. Ugotovljeno je, da je med zaostalimi dolžniki najmanj tistih z nizkimi osebnimi dohodki in upokojencev. Med dolžniki so v večini ljudje z visokimi osebnimi dohodki, taki, ki imajo razkošne vile, počitniške hiše in drage avtomobile. Dokler bodo taki ljudje na položajih, pač ne moremo pričakovati pravičnejše davčne politike.
RAZRAŠČANJE BIROKRACIJE
2e dolgo govorimo o tem, da bomo začeli oster boj proti birokratizmu, tehnokratizmu, etatizmu, nacionalizmu in drugim negativnim pojavom v naši družbi. Ta naloga je danes še bolj aktualna kot kdajkoli poprej. To so temne sile, ki hočejo uničiti našo samoupravno socialistično družbo. Ustavimo se samo pri birokraciji. Mirno lahko rečemo, da je ta nastala najprej v naših političnih vrhovih, potem pa se je kot kužna bolezen naglo razširila navzdol, na vsa področja našega dela in življenja. Spomnimo se, s kakšno zagnanostjo smo pred leti ukinjali enotne delovne organizacije in ustanavljali tozde. Parola je bila: čim več tozdov. In res smo jih dobil,, z njimi pa tudi veliko direktorjev, računovodij in vsega, kar sodi zraven. Namesto enega direktorja smo dobili kar 32 direktorjev in še ogromno režijskega kadra. Sedanji tozdovski sistem je ustvaril velikansko uradniško strukturo, ki bremeni gospodarstvo. Tisti ljudje, ki so poprej priganjali k ustanavljanju tozdov, so se sedaj spet oglasili, toda z drugačno parolo: tozde je treba ukiniti. In ob taki gospodarski politiki se še vedno sprašujemo, zakaj smo prišli tako daleč.
Pa poglejmo drug primer, ki nazorno kaže žilavost in nesramnost birokracije. V občini Lesko-vec so zaradi nezakonitega ravnanja odstavili predsednika občine. Ko so mu ponudili mesto direktorja v trgovskem podjetju, potem pa še mesto direktorja leskovškega sejma, je bivši predsednik občine oboje zavrnil s prezirom. In kaj mislite, kaj je ta človek hotel biti? Nič manj kot okrožni javni tožilec. Torej politični funkcionar, ki so ga zaradi nezakonitega ravnanja odstavili s položaja, je mnenja, da mu je družba dolžna dati mesto tožilca. Ob tem se lahko tudi vprašamo, kako si občinski komite ZK predstavlja, da sme odstavljenemu predsedniku ponuditi mesto direktorja dveh velikih trgovskih podjetij. Na podlagi katerega ustavnega in zakonskega pooblastila sme občinski komite kakemu kolektivu odrejati, kdo bo postal njegov direktor?
Predsednik ZZB NOV Hrvatske je dejal, da imamo zgrešene investicije samo tam, kjer so o njih odločale politične strukture in da na Hrvatskem ne bi bilo niti ene zgrešene investicije, od Obrovca naprej, če ne bi bili kršeni ustava, zakoni in samoupravni splošni akti. Ko se začnejo taka vprašanja zaostrovati, pa mnogokrat slišimo; ne delajmo afer. Iz takih grobih družbenih napak bomo morali delati afere. Ce jih ne bomo delali mi, jih bo delala protirevoluciia.
Pa poglejmo, kako trdovratnost centrov moči doživljamo pri nas, v naši občini. Ko smo v skladu s stabilizacijo začeli iskati možnosti, kako bi zmanjšali tako imenovano prekomerno porabo, so najprej prišli pod udar zdravstvo, šolstvo in otroško varstvo. V teh prizadevanjih so nekateri posamezniki šli celo tako daleč, da so začeli razmišljati o ukinitvi internega oddelka in o zmanjšanju števila postelj na pljučnem oddelku v
(Nadaljevanje na 5. strani)
Čimprej prebroditi...
(Nadaljevanje s 4. strani)
Topolšici. Seveda se ta ideja ni porodila v glavah naših delovnih ljudi in občanov, ki so za bolnico življenjsko zainteresirani, temveč zunaj, v regijskih zdravstvenih in družbenopolitičnih strukturah in v republiškem vrhu. Ti centri moči si dovoljujejo celo to, da se brez sodelovanja naših ljudi pogovarjajo o tem, da bi ukinili našo bolnico. Ali ni to grobo kršenje samoupravnih pravic delovnih ljudi? Zanimivo je to, da se za ukinitev naše bolnice najbolj zavzemajo tisti, ki so dejansko prekomerno razširili bolnišnične kapacitete in povzročili težko stanje. To sta bolnišnici Slovenj Gradec in Celje, ki sta dobivali ogromne vsote denarja tudi od združenega dela naše občine. Njihove grehe pa naj bi sedaj plačevali naši delovni ljudje in občani. Tega jim absolutno ne bomo dovolili. To je izključno naša stvar, v katero se nima pravice nihče mešati, zlasti pa ne dejanski krivci za nastali položaj. Prav tako se moramo odločno upreti poskusom nekaterih, ki bi hoteli ukiniti nekatere naše srednje šole in banko. Če moramo zmanjšati družbeno režijo, se moramo v prvi vrsti lotiti administracije, nikakor pa ne smemo ukiniati tistih družbenih dejavnosti, ki smo jih razvili v občini predvsem za to, da bi jih približali delovnim ljudem in občanom.
PRAVE LJUDI NA PRAVA MESTA
Po 10. seji CK ZKJ smo v Komunistu prebrali, da so med člani ZK izvedli anketo, s katero so želeli dobiti mnenje, kaj je zdaj najbolj potrebno narediti v naši družbi. Presenetljivo velika večina anketiranih je odgovorila: zamenjati ljudi, ki ne opravljajo svojih nalog in znebiti se vseh, ki si prilaščajo družbene- in samoupravne funkcije, ki govorijo eno in drugo delajo in se trudijo samo za svoje osebne koristi. Sicer pa o tem natančno pišejo tudi sprejeti sklepi CK ZKJ. Zveza komunistov ne sme več dopuščati, da bodo v njenih vrstah še naprej omahljivci, oportunisti, malome-ščani, birokratski samovoljneži, tehnokrati in ljudje, ki so opustili idejne pozicije in politiko ZK, ki dovoljujejo ali celo sami zastopajo nacionalistično ali katerokoli drugo protisocialistično in proti-samoupravno ideologijo. Ravno tako mora ZK iz svojih vrst odstraniti različne karieriste in vse, ki so stopili v ZK samo zaradi osebnih egoističnih koristi.
Vsa vodstva ZK so dobila nalogo, da te sklepe uresničijo. Upajmo in želimo, da ti sklepi ne bodo doživeli take usode kot že veliko prejšnjih.
Ugotavljamo, da imamo kadrovsko politiko bolj na papirju kot v življenju. Pozabili smo na splošno znano resnico, da dobrega kadra ni mogoče ustvariti preko noči, ampak le z dolgoletnim in načrtnim delom. Sedaj, ko bi morali zamenjati ljudi, ki ne delajo dohro in zavirajo razvoj, se nam to bridko maščuje. Glede kadrovskih sprememb še vedno preveč čakamo. Prave ljudi moramo postaviti na prava mesta in dati podporo tistim, -ki si prizadevajo za spreminjanje sedanjih gospodarskih in družbenih razmer. Pri tem moramo dajati prednost predvsem mlajšim sposobnim kadrom, ki se bodo borili za boljše gospodarjenje, pa tudi za to, da se bo odgovornost za gospodarjenje res prenesla v tovarne in da se politiki, birokracija in tehnokraci-ja ne bodo več vmešavali v gospodarske razmere.
Ko se pogovarjamo z ljudmi o vsakdanjih težavah, nam velikokrat rečejo: vi borci se pa menda za to niste borili? Prizadene nas tak način razmišljanja. Kako jim naj nazorno razložimo, da se prav gotovo nismo borili za negativne stvari v življenju. Borili smo se za pozitivne, saj drugače vsega trpljenja sploh ne bi zdržali. Tudi take očitke slišimo, da se borči preveč mešamo v vse stvari. Če smo se borili, potem nam ne more biti in tudi ne sme biti vseeno, kaj se dogaja z rezultati našega težkega boja. Kako ne bi bili ogorčeni ob dejstvu, da danes postaja vprašljivo marsikaj od tistega, za kar smo prelili toliko dragocene krvi. Ze v partizanih so nas učili, da je ekonomska samostojnost države prvi pogoj za njeno neodvisnost, svobodo in nemoten razvoj. Pa poglejmo danes, kje smo z našo ekonomsko samostojnostjo. Tudi taki so, ki govorijo: kaj se pa vi borci razburjate, ko imate vendar
dobre pokojnine in še druge družbene privilegije. Takim ljudem moramo jasno fn glasno povedati, da so naše pokojnine odvisne predvsem od našega minulega dela in da nam danes družba vrača le skromen delček tistega, ki smo z našim dolgoletnim, podtenim delom ustvarili. Ob tem, ko velika večina upokojencev še komaj živi s skromnimi pokojninami, si upa predsednik republiškega izvršnega sveta celo namigovati, da lahko pričakujemo tudi znižanje pokojnin. Naše vodstvo je zmožno tudi kaj takega storiti, saj vemo, da so prvi stabilizacijski ukrepi udarili najprej po vojaških vojnih invalidih. Takim absurdom se moramo odločno upreti. Nihče nima pravice, da bi z nerazumnimi ukrepi ogrožal naše življenje. Rezerve je treba poiskati tam, kjer so, med drugim tudi v privilegijih, ki jih uživajo mnogi bivši funkcionarji. Gre za visoke osebne dohodke, ki jih ti ljudje prejemajo, čeprav funkcije ne opravljajo več, pa tudi za druge ugodnosti, ki jih plačuje družba, kot so osebni šoferji, stražarji, osebni avtomobili in še kaj. Nekateri, predvsem mlajši ljudje so mnenja, da so borci pripeljali družbo v hudo gospodarsko krizo. Ali nismo bili ravno borci tisti, ki smo z množico udarnikov in drugih državljanov s skrajnimi napori obnovili porušeno in izčrpano domovino in ki smo z veliko prizadevnostjo in trudom uspeli zgraditi ekonomsko mnogo bogatejšo družbo, kot je bila pred drugo svetovno vojno? Rečemo lahko celo to, da je z našim gospodarstvom začelo iti navzdol takrat, ko je naš borce politični vrh porinil na stranski tir. Če je kdo od borcev politično soodgovoren za današnjo situacijo, potem so to predvsem tisti borci, ki še danes sedijo na vodilnih mestih, pa niso ničesar ukrenili, da bi pravočasno preprečili prekomerno trošenje, lagodno življenje nad realnimi možnostmi in veliko zadolževanje v tujini. S tem- prav gotovo niso storili usluge mlajšim generacijam, ki bodo morale te grehe plačevati še dolga leta.
Borci moramo biti optimisti, čeprav je tudi med nami čutiti precej nezadovoljstva, kadar se pogovarjamo o sedanjih težavah. Spomniti se moramo, da smo preživljali že težje čase, pa smo jih premagali, ker smo bili vztrajni. Res je, da smo bili takrat mlajši, toda še vedno imamo dovolj volje in moči, da bomo razkrinkavali družbene slabosti in terjali njihovo odpravo, da bomo politično delovali v okoljih, kjer delamo kn živimo in še nadalje sodelovali v aktivnostih na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Seveda bomo našo vlogo lahko uspešno izvajali, če bomo o vsem pravočasno in pravilno informirani. Pravočasno in objektivno obveščanje delovnih ljudi in občanov narekuje tudi vsebinsko izboljšanje internih glasil delovnih organizacij, predvsem pa našega lokalnega časopisa Naš čas. Spomnimo se samo, kako dolgo smo morali čakati, da smo zvedeli resnico o ,,Gorenju". Naše lokalno časopisje nas je dobesedno zavajalo, ko nam je leta in leta prikazovalo povsem drugačno stanje, kot pa je dejansko bilo. Časopis mora postati naše orožje, tako kot v partizanih, ko je pisana beseda velikokrat pomenila več kot puška.
Borci moramo biti zlasti pozorni na različne protisocialistične pojave, ki so se sprostili ob sedanji krizi. Zato moramo s tankim posluhom za težave, z objektivno oceno pojavov in s kritično presojo položaja v svojih okoljihaktivno delovati in se odločno spopasti z vsem tistim, kar bi hotelo ogrožati naše medvojne in povojne uspehe.
Mednarodna situacija je silno težka. Protislovja se poglabljajo, dirka v oboroževanju se nadaljuje, zaostrujejo se odnosi med glavnima velesilama sodobnega sveta. Nove rakete, ki so nova grožnja miru nasploh, naj bi bile uperjene tudi neposredno na naše ozemlje tako z vzhoda kot z zahoda. In ob vsem tem se pri nas prav nič ne dogaja. Protestna gibanja po svetu zoper oboroževanje in nameščanje novih raket gredo mimo nas. Borci morStoo jasno in glasno povedati, da smo proti oboroževanju in nameščanju novih raket in spodbuditi jugoslovansko javnost, da se bo priključila protestnemu j gibanju po svetu. Borci nikoli nismo šli na ulice na ukaz, marveč smo znali prisluhniti utripu časa. S ponosom se lahko spominjamo neštetih manifestacij, v katerih pravilnost je zgodovina potrdila.
Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja
Večja skrb varstvu okolja
Prejšnji teden, v sredo, so se sestali člani Občinskega komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja.
Osrednja točka je bila obravnava problematike varstva in izboljšanja človekovega okolja v občini Velenje. Poročilo, ki so ga obravnavali je izhodišče za opredelitev nadaljnih aktivnosti v reševanju problematike onesnaževanja okolja. Inšpekcijske službe v občini izvajajo le nadzor nad problemi, ki jih lahko obvladujejo brez širše družbene podpore. Hudih problemov propadanja okolja, ki so v občini pogojeni z gospodarsko dejavnostjo prvenstvenega pomena, z energetiko, pa se ne dotikajo, ker bi z morebitnimi ukrepi povzročali velike probleme v širšem slovenskem prostoru. Zadnji čas pa je, da s takšnim delom prenehamo in storimo vse, da ozdravimo obstoječe stanje in preprečimo nadaljnje onesnaževanje okolja.
Skrb za varstvo okolja je še vedno premalo prisotno v naši miselnosti. Ne gre samo za odpravljanje posledic, ampak tudi za pravočasno odkrivanje in preprečevanje nesmotrnih posegov v okolje. Hitra povojna družbenoekonomska dogajanja se močno
odražajo v prostoru in njegovi izrabi. Rudarjenje v dolini povzroča spreminjanje njene podobe: rušenje Skal, Družmirja, Prelog, dela Pesja, načenja pa tudi že Šoštanj. S področja pridobivanja premoga bo potrebno v naslednjih letih preseliti okoli 775 družin. Ugrezanje zahteva reševanje celega spleta gospodarskih in družbenih problemov. Rekapitulaci ja porušenih površin se lahko izvaja le na umirjenem področju. Do danes je RLV uspel ponovno obdelati 39 ha površin, približno 10 ha pa je pripravljenih za vr-tičkarstvo. Izrabi rekultiviranih površin moramo nameniti vso skrb, saj bo to sestavni del bivalnega okolja nas in naših potomcev. Prav zato mora biti v dolgoročni družbeni načrt razvoja naše občine zajet tudi plan ponovnega kultiviranja tega področja in to prav tako zavzetostjo kot je v republiških družbenih načrtih zastavljeno pridobivanje enerije.
Velik problem predstavljajo tudi odlagafiSca komunalnih in industrijskih odpadkov ter premoga, za kar bomo v prihodnosti morali najti nove, primernejše lokacije. Onesnaženost zraka predvsem zaradi žvenlovega dioksida iz termo-
elektrarn Šoštanj vpliva na gozdno vegetacijo in na kmetijske kulture, kjer so že vidni prvi znaki uničevanja.
Paka pa je tako najlepši primer našega odnosa do okolja. Biološko neoporečna je le v zgornjem toku do mesta Titovo Velenje, potem pa se začne. V njo se stekajo odplake iz industrijske cone Gorenja, odplake RLV, iztok iz biološko mrtvega velenjskega jezera, odplake iz TUS . . . Samo za primerjavo naj povemo, da samo TUS obremenjujejo Pako tako, kot 65 tisoč prebivalcev. Res je zadnji čas, da resneje pristopimo k izgradnji centralne čistilne naprave v Penku in dograditvi kolektorja. S tem bi probleme bistveno omilili.
Odkopavanje premoga povzroča nastajanje ugreznin, ki jih zalije voda. Velenjsko jezero, danes veliko 92 ha, v končni fazi pa bo doseglo približno 121 ha površine, je biološko mrtvo. Povzročitelj tega je energetika, panoga posebnega družbenega pomena. Dejavnost, ki zagotavlja energijo celi Sloveniji, zato bi tudi reševanje tega problema moralo biti tudi republiško in ne zgolj velenjsko. Z nadalnjim odlaganjem pepelne brozge v jezero pa lahko pride do katastrofalnih posledic.
Saniranje najbolj perečih problemov onesnaževanja in preprečevanja nastajanja novih žarišč uničevanja okolja mora najti svoje mesto v vseh planskih dokumentih razvoja družbenopolitične skupnosti. Nikakor pa ne sme postati zgolj zbir problemov in želja ampak mora nakazati konkretne poti. V planskih dokumentih morajo najti svoje mesto tudi sredstva, viri finansiranja, roki izvedbe in nosilci nalog. Kot je rečeno v gradivu, je prav nedefiniranost nalog vzrok, da se isti problemi okolja prenašajo iz enega v drugo srednjeročno obdobje.
Člani komiteja so v nadaljevanju obravnavali še problematiko, ki je nastala v zvezi z gradnjo zajčnikov ob jezeru. Sprejeli so sklep, da je potrebno izdelati idejno zasnovo za cel hrib, ob pogojih, ki jih teren zahteva. Nosilec urbanistične zasnove je tlruštvo za rejo malih živali. Vsi projekti (tudi že zgrajeni) pa se morajo naravnati na izhodiščno zasnovo. Zajčniki naj bi bilo leseni, zaprti in izključno montažni! Inšpekcijske službe bodo izvajale nadzor nad gradnjo. Do dokončne izdelave projektov pa se prepoveduje vsaka nadaljnja gradnja. Vnaprej pa bo potrebno bolj previdno iskati podobne lokacije.	mkp
Urbanistična inšpekcija
V prihodnjem letu še zahtevnejše naloge
V letošnjem letu je urbanistična inšpekcija kljub večjemu nadzoru na terenu kot leto poprej odkrila le 54 nedovoljenih gradenj, kar je 47 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. K temu uspehu je pripomoglo dosledno izvajanje zakona proti investitorjem nedovoljenih gradenj v letih 1981 in 1982, delno pa je na to vplivala tudi dražja gradnja, saj se investitorji zaradi večjih stroškov le težko odločijo za takšne vprašljive nedovoljene posege.
Precej manj je nedovoljenih gradenj stanovanjskih objektov, letos le štirje takšni primeri ter vikendov, letos le dva primera. V rahlem porastu pa je število nedovoljenih gradenj raznih prizidkov in manjših pomožnih gospodarskih objektov. To je povsem razumljivo, saj je pridobitev dokumentacije za legalno gradnjo teh objektov skoraj dražja kot sam objekt. Letos je bilo ugotovljenih 48 takšnih gradenj. Proti vsem kršiteljem zakona o urbanističnem planiranju oziroma odloka o urbanističnem redu v občini Velenje je bil uveden upravni postopek. Sodniku za prekrške je bilo predanih 32 zadev. V treh primerih je urbanistična inšpekcija objekt odstranila z upravno izvršbo.
Do upravne izvršbe pride v treh primerih., in sicer kadar objekt stoji na območju, kjer urbanistični dokument tega ne dopušča.
Kadar je objekt, ki je grajen brez dovoljenja postavljen tako blizu sosedove meje, da je potrebno tudi sosedovo soglasje, tega pa investitor iz kakršnihkoli razlogov ne
pridobi. Kadar si investitor kljub možnosti, ki mu jo daje urbanistični dokument, ne pridobi lokacijskega dovoljenja.
V letu 1984 bo verjetno že začel veljati nov zakon, katerega osnutek je bil-pred nedavnim v javni obravnavi. To je republiški zakon o urejanju naselij in drugih posegih v prostor. Sedanji zakon o urbanističnem planiranju nalaga urbanistični inšpekciji nadzor nad nedovoljenimi gradnjami in pristojnost, da objekt, ki še ni dograjen do tretje gradbene faze, odstrani. V primeru, da je objekt že
zgrajen čez tretjo gradbeno fazo, pa urbanistična inšpekcija preda zadevo v nadaljni postopek komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, ki potem odloči, ali je objekt potrebno odstraniti. Z novim zakonom pa bodo pristojnoti in odgovornosti urbanistične inšpekcije precej večje. Zakon namreč nalaga, da urbanistična inšpekcija sproži postopek za odstranitev vsakega objekta, ki je grajen brez dovoljenja, ne glede v kateri gradbeni fazi je. Mnogo večje so tudi sankcije proti kršilcem.
Kljub temu bo tudi v prihodnjem letu osnovna naloga urbanistične inšpekcije, preprečevanje nedovoljenih gradenj, oziroma njihovo zgodnje odkrivanje ne pa kasnejše rušenje. Pri rušenju namreč ne nastane le materialna škoda, ki bremeni investitorja ampak je to tudi velika družbena škoda. K takšnemu cilju urbanistične inšpekcije, bi precej pripomoglo boljše sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in občani, pa tudi enostavnejša pot pri pridobivanju dokumentov za gradnjo vsaj manjših objektov, ki pa jih je tudi največ.
Investitor si ni pridobil sosedovega soglasja, zato je moral garažo odstraniti
(dve vodoravni sliki)
Občina Velenje
Kabelsko TV omrežje
Pred petimi, šestimi leti je prišlo do prvih pobud v posameznih krajevnih skupnostih konkretno v KS Šmartno in Konovo, da bi si skupaj uredili sprejemne postaje in si tako izboljšali kakovost televizijskega sprejema oziroma sliko. Kmalu zatem pa se je rodila nova zamisel, da bi bilo smoterno to zadevo razširiti, ne samo na mesto Titovo Velenje, ampak na vso dolino. Medtem je izvršni svet skupščine občine Velenje ustanovil tudi gradbeni odbor za izgradnjo kabelskega TV Omrežja v velenjski občini. Ta se je doslej sestal že na nekaj sej in sprejel tudi izhodišča za pristop k izgradnji tega omrežja.
Kot je povedal predsednik odbora Milan Kneževič, so že pristopili k izdelavi dokumentacije za to izgradnjo, ki bi se začela v drugi polovici prihodnjega leta, odvisno od tega, če bodo projekti narejeni in od pričetka zbiranja sredstev, in sicer v individualnem
območju mesta, kjer so najbolj zagreti za to akcijo. Hkrati bi potekala akcija za tako imenovane skupne sprejeme med Plešivcem in Titovim Velenjem. Sprejemno mesto bo PTT center, distribucija od njega naprej pa bi potekala po kabelski kanalizaciji PTT v mestnem območju. Tam, kjer pa teh še ni, pa bi jo dodatno naredili. Za projektanta v tej akciji je predvidena delovna organizacija Gorenje Elrad, upravljalec tega sistema pa naj bi bil PTT Celje, tozd Titovo Velenje.
Izgradnjo kabelskega TV omrežja v velenjski občini bi financirali iz večjih virov. Prvi vir bi bila vsekakor lastna udeležba krajanov, tistih, ki se bodo odločili za kabelsko omrežje. Kolikšna bi bila ta, je za sedaj še težko govoriti. Po sedanjih približnih izračunih pa bi morala individualna stanovanjska enota plačati eden do dva stara milijona, za enodružinsko enoto v biokih pa bi predvidoma
ta prispevek znaSai približno 500 starih jurjev. Vsakdo, ki se bo odločil za kabelsko TV omrežje, naj bi podpisal tudi sporazum oziroma pristopno izjavo. Nadaljni viri sofinanciranja naj bi bili tudi soudeležba krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti — vse odvisnosti od namena in obsega koriščeja omrežja sredstva RTV, in sicer tista, ki so namenjena za sofinanciranje prenosa za nepokrita področja. Možen vir financiranja pa bi bila tudi sredstva samoprispevka. Glede na to, da naj bi napeljava TV kabelskega omrežja trajala dolgoročno od dveh do desetih let, bi se lahko v enem od poznejših let dogovorili za enoto prispevka za te namene. Seveda, če ne bo dovolj že prej omenj nih virov.
Z izgradnjo kabelskega TV omrežja si nai bi v občini zagotovili kvalitetnejši TV program, možnost gledanja satelitskih
programov, boljši radijski program, rodila se je ideja za ustanovitev lokalne televizije kot lokalnega sredstva obveščanja in informiranja, ki bi deloval na dveh kanalih (informativno obveščevalni in izobraževalni). Uvedli bi tudi celovit družbeno informativni sistem pri skupščini občine Velenje v smislu povezave vseh računalnikov za potrebe občine, gospodarstva, negospodarstva, trgovine, turizma, itd. Prav tako bi s TV kabelskim omrežjem omogočili uvedbo celovitega sistema za nadzor in upravljanje komunalnih naprav ter odčitavanje porabe posameznih komunalnih dobrin. Možna bo tudi vpeljava teleteksta razvoj in uvedba video telefonije, nadzor in upravljanje javnih objektov in naprav, itd.
Kabelsko televizijo naj bi z večino tunkcij razvili' do leta 1990, z začetnimi funkcijami pa v naslednjih dveh do petih letih.
6. stran -k
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje * 26. decembra 1983
Udarniško delo na Partizanski cesti v zaselku Straža...
na Partizansko — Celjski cesti...
« i -"*:-,
-/ if iK
-i- ,; t;
sf A

Pomagali so jim tudi rudarji (L. O.)
Krajevna skupnost Staro Velenje
Izpolnila se jim bo želja
Ob 3. referendumu so si krajani Starega Velenja naložili nalogo, da bodo toplificirali vse zaselke. V ta namen so jim bila tudi odobrena sredstva samoprispevka v višini 650 tisoč dinarjev. Ob menjavi krajevnih vodstev jim je od tega denarja ostalo še 370 tisoč dinarjev. Te so namenili za pridobivanje lokacijskih soglasij in projektov za toplifikacijo na Ljubljanski cesti. Za investicijski del pa so iz referendumskih sredstev A programa ,,prekvalificiarali" miljon in pol dinarjev in jih razdelili na štiri gradbene odbore. Da so zgradnjo sploh lahko pričeli, je vsako gospodinjstvo prispevalo tudi del sredstev — od 80 do 100 tisoč dinarjev, kar ni malo.
Napeljavo toplifikaeije so začeli lani, najprej s pridobivanjem soglasij in projektov za Zarovo ulico. Nekaj mesecev za tem so ustanovili tudi gradbeni odbor na Partizansko — Celjski cesti, kjer dela izvajajo v dveh delih: na vzhodnem delu so pričeli graditi lani in dela tudi končali, zahodno pa gradijo sedaj.
Letos.so izgradnjo začeli tudi na Partizanski cesti, v zaselku Straža. Čeprav je bil gradbeni odbor ustanovljen že leta 1980 pa zaradi nesporazumov med Vekosom in Gorenjem do letos niso mogli pričeti dala. Precej časa je preteklo, da so s tema dvema DO našli skupni jezik.
V tem letu so na Partizanski cesti ustanovili še en gradbeni odbor, ki zajema 7 hiš. Za te se je rešitev našla v priklopu na toplovodno podpostajo v samem Gorenju.
Čeprav je ustanovljen tudi gradbeni odbor v Starem Velenju pa se srečuje z velikimi težavami, ker obnovitvenega načrta za staro jedro Velenja Zavod za urbanizem še ni dokončal. Prav zaradi tega so v velikem zaostanku.
Najdražja bo toplifikacija na Ljubljanski cesti, ki bo veljala okoli 18 milijonov dinarjev. Vendar so krajani sami zbrali tretjino sredstev, zato bodo z deli lahko pričeli že spomladi.
Na Zarovi so krajani začeli udarniško delo v septembru. Dela so že končana. V treh mesecih je dvajset gospodinjstev opravilo okoli 7000 udarniških ur. Strojni del je opravila DO ESO in je veljal miljon 830 tisoč dinarjev. Pri sami izgradnji je bilo veliko težav. Povzročila so jih gospodinjstva, ki so opravila zelo malo udarniškega dela. Denarno pa jim je pomagala tudi DO HPH in Vegrad. Ti dve organizaciji sta pomagali tudi s prevozi gradbenega materiala. Vekos, tozd Stanovanjska oskrba pa bo svoj delež nakazala v začetki' prihodnjega leta. Krajani pričakujejo, da bodo že v marcu lahko d Ia predali bodočemu upravljalen. Vekosovemu tozdu Toplotna o .> ba in začeli izgradnjo toplovodne
podpostaje. Upajo, da bo SKIs za toplifikacijo pomagala s finančnimi sredstvi za nabavo gradbenega materiala. Dela pa bodo opravili sami. Veliko pričakujejo od tistih," ki jim manjka še veliko udarniških ur.
Tudi na Partizanski cesti so takoj, ko je bilo mogoče, pristopili k pridobivanju dokumentacije. Vekos jim je izdelal izvedbeni projekt, sami pa so se že med pridobivanjem dokumentacije dogovorili z vsemi krajani zaselka Straža, da bodo takoj začeli z zbiranjem sredstev in nabavo potrebnega materiala. Zaselek Straža leži na osojni strani. Njihova kutilna doba je osem mesccev na leto. S toplifikacijo pa bodo (udi njihovi domovi topli.
27. septembra so dobili tudi gradbeno dovoljenje in takoj pričeli z zemeljskimi deli. Teren je zelo zahteven, ker je hribovit, naleteli pa so tudi na triadne vode. Zato so pri gradnji nastali dodatni stroški. Odločili so se, da bo najprej vsako gospodinjstvo prispevalo 10 tisoč dinarjev, za nabavo betonskih cevi pa so prispevali še 30 tisoč dinarjev. Ker so cene za material naraščale so morali dodatno prispevati še enkrat toliko. V tem zaselku je kar polovica upokojencev, vendar so plačali tudi tisti, ki imajo nizke pokojnine. Zal pa jim ta sredstva še vedno niso dovoljevala, da bi strojni del
oddali kakšni delovni organizaciji. Zato so tudi tega razdelili na udarniško delo, kar je edinstven primer pri izgradnji toplifikaeije v celem Titovem Velenju. Pri tem so naleteli na izredno veliko razumevanje nadzornega organa iz Vekosa. Br<v. njihove strokovne pomoči bi kliub izredni požrtvovalnosti zaselka Straža, dela težko napredovala. Samo pridnost ni bila dovolj. Sredstva, sredstva. Ta so jih spet presegla. Dodatno so morala gospodinjstva prispevati še 10 tisoč dinarjev. In z vsem denarjem so potem zgradili 500 metrov trase, ki je zaradi vremena sicer še odprta, čeprav dela potekajo še v decembru.
V prihodnjem letu pričakujejo v KS še dodatna sredstva iz brutto OD, ki se v te namene zbirajo v OZD in v privatnem sektorju. Od teh pričakuje nekaj tudi zaselek Straža, da bodo lahko končali še 300 metrov trase. Tako bi dela pripeljali h koncu v aprilu, potem pa bi začeli graditi primarni vod. Njihova največja želja pa je, da bi že prihodnja zima prinesla toploto v njihove domove.
Na 500 metrih trase so opravili okoli 6800 udarniških ur. Toda najtežje jih šele čaka. Naleteli so na kanalizacijo, na odvodnjavanje kinete. Ta pereč problem se v KS Staro Velenje vleče že od leta 1974. Krajani se čudijo, da se kaj takšnega lahko dogaja na mestnem področju Titovega Velenja.
mkp
Zanimivosti
Poseben rekord
25. januarja bo KS Staro Velenje prvič praznovala svoj krajevni praznik. V ta namen bodo izdali almanah, v katerem bo vse, kar lovi 1974
naprej. Tako bodo zbrali tudi nekaj sredstev, ki jih bodo namenili za toplifikacijo, radi pa bi tudi obnovili tudi spomenik talcev.
Pri zbiranju denarnih pomoči za almanah so povsod, kjerkoli so potrkali na vrata, naleteli na razumevanje. Zavrnili jih niso še
.....praznovanjem je prevzel RLV. sicer pa pravijo, da bo njihovo praznovanje skromno, povsem stabilizacijsko.
Zabeleženo je prav vse. Pravijo, da so imeli z vremenom izredno srečo. Deževalo je samo 1. oktobra od 7. do 11. ure, 11., 17. in 21. oktobra pa ves dan. Enkrat pa je »močilo« še čez noč. -Kdaj, tega nimajo zapisano, kajti ta dež na njihovo delo čez dan ni imel prav nobenega vpliva. Pri njihovem velikem delu ostaja torej povsem nepomemben.
Poseben rekord je postavil gradbeni odbor na Partizanski cesti. Čeprav so začeli pridobivati soglasja in dokumentacijo šele 4. maja so delo ze Končali.
Rokometno igrišče
Krajani bi radi tudi dogradili rokometno igrišče. Pravijo, da bo po končanih udarniških akeijah ostalo nekaj časa tudi za rekreacijo.
Do roka
Pri toplificiranju Žarove ceste je strojni dd opravila DO ESO. ki je do torka, 29. itovemvra ao ti; ure. aeia tudi končala. To se zgodi redko. Zal pa se jim je zgodila nesreča. Sredi novembra so zamrznile cevi in nastala je velika materialna škoda.
Vsi za enega
Delovne akcije v zaselku Straža so se udeležila prav vsa gospodinjstva s tega področja. Razen enega. Upajo, da ga bo delo in trud njegovih sokrajanov le ganil, in da v prihodnje ne bo stal ob stran«.
mkp
Krajevna skupnost Lokovica
Precej nalog, denarja premalo
V vaških krajevnih skupnosti krajani najpogosteje niso povsem zadovoljni z uresničitvijo nalog delovnega programa. Kljub prizadevnosti in volji ter prostovoljnim delom ostanejo nekatere načrtovane naloge zapisane le na papirju. Glavni krivec za to pa je denar.
Čeprav niso v celoti izpolnili zastavljenih ciljev, so krajam Lo-kovice zadovoljni. Uresničili so eno največjih in obsežnejših nalog letošnjega delovnega in tudi re-tidu
ferendumskega programa — izgradnjo vodovoda prva faza prvi in drugi del. Ta projekt je zahteval največdenaija. »Celotna naložba,
brez udarniškega dela, nas je ve-liala za današnje težke čase lepe denarce, in sicer 7 milijonov 380 tisoč dinaijev. Udarniška dela so znašala približno 3 milijone dinaijev. Povedati moram, da so bih krajani na prostovoljnih akcijah zelo pridni, udeleževali pa so se jih množično. Vsa zemeljska dela so opravili udarniško. Že pred začetkom te najobsežnejše in največje naloge smo se dogovorili, da mora vsako gospodinjstvb oziroma naročniki vodovodnih priključkov opraviti 170 udarniških ur samo za primarni vod. Za izgradnjo primarne veje druge faze prvega dela pa še 50 prostovoljnih ur ter prispevati 180 tisoč dinarjev. Tako smo 890 metrov dolgo vejo financirali krajani sami, »je povedal nekaj več o izgradnji vodovoda v tej krajevni skupnosti predsednik skupščine Herman Mrak.
Za celotno naložbo so Lokovi-čani, če prištejemo še udarniško delo, odšteli kar 14 milijonov 780 tisoč dinaijev. In od kod jim denar? Naiseč sredstevzaiz gradnjo vodovoda so prispevale šoštanjske termoelektrarne, nekaj denarja sta primaknili samoupravna komunalna interesna skupnost ter delovna organizacija Vekos. Del sredstev pa so krajani Lokovice
dobili od sisa za požarno varnost, s samoprispevkom pa so zbrali milijon dinarjev. Prihodnje leto morajo zgraditi le še 200 metrov dolgo vodovodno vejo, zanjo pa imajo že zbrana vsa potrebna sredstva.
Prav tako pomembna naloga, ki sojo zapisali v delovni program za letos, je obnova ceste Križnik-Penk. Zaradi pomanjkanja de-
narja so letos uspeli zbrati vso potrebno dokumentacijo, opravili pa so že nekatera zemeljska dela. Kot načrtujejo, bodo cesto obnovili prihodnje leto. Ničkaj spodbudno ni to. da zanjo nimajo dovolj denarja, niti po predračunu. Zbrana referendumska sredstva, prispevki krajanov in prostovoljno delo ne bodo dovolj. Pričakujejo še pomoč samoupravne komunalne interesne
iS
< f|vs -
- '-A
fr r ' *
. *. , tjp

Na delovnih akcijah pri izgradnji vodovoda so krajani pridno vihteli krampe in lopate
skupnosti in ostalih družbenih dejavnikov.
Športnega igrišča v celoti krajani tudi letos niso uspeli urediti. Pridobili so zemljišče, uredili nasipe ter vso kanalizacijo. Če bo le kaj denarja, bodo to nalogo, vlečejo jo iz leta v leto. končno dokončali.
Kaj pa delo družbenopolitičnih organizacij in društev? Ocena njihovega dela ni nič razveseljiva. »O prizadevnem delu naših družbenopolitičnih organizacij ne morem izreči pohvalne besede. To pa zaradi tega. ker so nekateri posamezniki, nosilci odgovornih nalog, klonili pod težo naloženih obveznosti. Tako o težavah niso sproti seznanjali niti krajanov. Od društev moram pohvaliti člane društva prijateljev mladine, ki redno "in dosledno izvajajo zastavljeni program. Vključujejo pa se še v razreševanje ostalih težav v krajevni skupnosti.«
Delovni program krajevne skupnosti Lokovica za prihodnje leto je znova obsežen. Na zboru krajanov, bilje meseca oktobra, so vanj zapisali rekonstrukcijo ceste Križnik — Penk, usposodobitev ceste Klavž-Stanovšek, nadaljevanje izgradnje vodovoda druge faz?, ureditev avtobusnih oosta,-jališč, ureditev ceste Šaleška-magistrala-Pibernik, pričeli bodo z razširitvijo telefonskega omrežja. nekaj več pozornosti pa bodo namenili vzdrževanju preostalih krajevnih cest, saj imajo več kot 18 kilometrov makadamskih in le 1800 metrov asfaltiranih. »Z udarniškim delom, prispevkov krajanov ne bomo uspeli vsega narediti. Denar bo zopet tisti, ki bo odločal o uresničitvi te ali one naloge. Če ga bo dovolj, si bomo ob koncu prihodnjega leta veselo meli roke, drugače pa se bo ponovila stara praksa — prestavitev nekaterih nalog v leto 1985,« je ob koncu potarnal predsednik skupščine krajevne skupnosti Lokovica Herman Mrak.
T. Podgoršek
Udarniško delo
Danica Novinšek
Težak položaj Gorenja je vsej slovenski javnosti dobro znan. zato so se tudi učenci Srednje družboslovne šole odločili, dajim bodo po svojih močeh pomagali. Vsak razred je delal en dan v neposredni proizvodnji. Celotno prostovoljno akcijo je vodila njihova mladinska organizacija. In kakšni so bili vtisi?
Danica Novinšek. S. a: »Zame delo ni bilo pretežko, saj nisem delala za trakom. Pri hladilnih omarah sem montirala vrata. Delavke so bile prijazne in mi pomagale, če česa nisem znala«
Andrej Trampuš. 4. a: »S prostovoljno akcijo sem bil zadovoljen. Vendar bi se morali prej dogovoriti, da bi bilo /a mlade prostovoljce dovolj dela. Tako pa smo nekateri delali, drugi pa niso vedeli kaj početi. Vsaj tisti dan. ko sem v proizvodnji v Gorenju delal jaz. je bilo tako«
Andreja Jakelj
Andrej Trampuš,
A ndreja Jakelj. 3b: »Delala sem pri hladilnih omarah. Na vrata sem nameščala gumijaste obloge. Imela sem malo težav. Mislim, da bi morali mojstri naše delo nadzorovat in večkrat priti gledat, kako nam gre od rok. Yečinam nas je bila v Gorenju prvič. Če se nam je zataknilo, nismo vedeli kako naprej. Največkrat so nam v takšnih primerih pomagale delavke.«
/gor Kršinar. Z. b: »Moram priznati, da sem bil nad prostovoljnim delom v Gorenju malo razočaran. Medtem ko se delavci za trakom trudiio. da bi naredili prvovrstne izdelke, pa delavci v skladišču, kjer sem delal, z njimi ne ravnajo povsem lepo. Kakor hitro pa je izdelek poškodovan, je njegova kvaliteta precej nižja in seveda tudi vrednost. In kaj naj si udarnik misli ob tem?«
Dora Tertinek foto: Aleš Ojsteršek
Igor Kršinar
26. decembra 1983 * Titovo Velenje
ŠPORT, TELESNA KULTURA, REKREACIJA
nas cas ★stran?
množičnost?
"Na 5. redni seji so delegati obeh zborov občinske telesnokulturne skupnosti — bila je preteklo sredo — namenili veliko pozornost problematiki vzdrževanja športnih objektov v naši občini, delovnemu programu te skupnosti za prihodnje leto, na dnevnem redu pa so imeli še obravnavo in sprejem realizacije finančnega načrta skupnosti za dobo januar—september 1983. rebalans plana za letošhje leto ter program možnih ukrepov za področje telesne kulture v občini Velenje.
Splošna ugotovitev, ki izhaja iz programske osnove te skupnosti je, da v prihodnjih letih ob tako hitrem slabšanju materialne osnove dela ne bomo mogli obdržati kvalitete in množičnosti na telesno-kulturnem področju, so poudarili delegati, ko so obravnavali uresničitev programa te skupnosti v prvih devet mesecev tega 'eta. Izvajalec telesnokulturne dejavnosti v naši občini je zveza telesnokulturnih organizacij, ki ji je v tem letu končno uspelo sprejeti delovne programe klubov in društev. Financiranje teh izvaja ZTKO letos samo po doseženih rezultatih. Čeprav smo na področju telesne kulture v naši občini ob polletju dosegli načrtovane cilje, so menili delegati, bo prihodnje leto precej drugače, saj zaradi rasti materalnih stroškov bo delo klubov in društev mnogo težje. Nekaterim bo tudi onemogo-čenje nadaljevanje lige. Zato je eden izmed ukrepov, krčenje števila prednostnih panog, nujno potreben. Največjo pozornost pa je občinska telesnokulturna skupnost v obdobju januar—september namenila vzdrževanju telesnokulturnih objektov.
V prvih devetih mesecih letos je ta skupnost dosegla le 72 odstotno uresničitev finančnega načrta. Če se položaj do konca leta ne bo izboljšal, programa te skupnosti ne bo mogoče uresničiti.
Problematika vzdrževanja šport-
nih objektov v naši občini je sila obsežna in težavna. Del finančnih sredstev za vzdrževanje posameznih športno-rekreacijskih objektov izdvaja tudi ZTKO. Objekti so v veliki večini starejšega datuma, le dva sta bila dograjena letos. Vseh, ki jih sofinancira zveza telesnokulturnih organizacij naše občine, je 35. Zaradi neurejene gradnje teh objektov v preteklosti je dokaj zapleteno ugotavljanje lastništva, tako zemljišč, kot tudi samih objektov. Ker vzame vzdrževanje precej denarja, so delegati menili, da je treba ugotoviti lastnike športnih objektov, določiti enotnega upravljalca, zadolženega tudi za vzdrževanje. Jasno je treba opredeliti statut vseh telesnokulturnih objektov in za vse uveljaviti enoten režim. To vključuje dosledno obračunavanje amortizacije, predvsem pa namensko združevanje denarja za objekte v stopnji za telesno kulturo. Da je to področje v naši občini povsem neurejeno, je ugotovila tudi komisija pri komiteju za družbene dejavnosti. Težki gospodarski položaj naših delovnih organizacij ne napoveduje lepše prihodnosti. Prostovoljne akcije, kot so jih pripravili že nogometni klub Šmartno, smučarsko skakalni klub Velenje, teniški klub, je treba vse bolj razvijati. Od uporabnikov objektov pa je treba zahtevati večji lasten prispevek. Vsi tisti, ki bodo v prihodnje gradili nova športna igrišča, bodo morali poskrbeti za izdelavo projekta, verificirati pa ga mora tudi ZTKO. Dokumentacija mora vsebovati še srednjeročni finančni načrt rednega in naložbenega vzdrževanja objekta ter opis načina za zagotovitev tega denarja.
Čeprav je do konca leta le še nekaj dni, so delegati na 5. seji občinske telesnokulturne skupnosti sprejemali rebalans plana za leto 1983. Zaradi znanih težav na tem področju (bazeni, RTC Golte), lahko skupnost načrt valorizira za 8
Šport in rekreacija v KS Škale-Hrastovec
Tesna povezanost in sodelovanje vseh
Športno in rekreativno življenje seje v krajevni skupnosti Škale-Hrastovec nadvse razmahnilo. Da je to res. po-
i je to res. potrjuje tudi priznanje, ki so ga prejeli letos od republiškega koordinacijskega odbora akcije »Iščemo najboljšo KSvšportni rekreacijivSloveniji « KS Škale-Hrastovec je namreč dosegla v preteklem letu najboljše uspehe v organiziranju in izvajanju programa športne rekreacije krajanov v republiki med vaškimi krajevnimi skupnostmi. Enako priznanje so natojjrejcli še v zveznem merilu od Večernega lista.
Ta dejavnost je bila v krajevni skupnosti izredno pestra in bogata tudi v letošnjem letu. Tako so med drugim organizirali rekreacijo /a krajane v telovadnici MPT v Titovem Velenju, kamor so se krajani vozili z avtobusom, ki so si ga plačali sami. njihova odbojkarska ekipa nastopa v občinski rekreacijski ligi, ustanovili so ludi žensko odbojkarsko ekipo, vtem letu so prvič izvedli trim kolesarjenje, organizirali so smučarski tečaj, dneve namiznega tenisa, redno so imeli rekreacijo tudi na igrišču pri osnovni šoli v kraju, letos so se spopadla tudi z aerobiko in ustanovili skupino za ae robni ples. v mesecu septembru so bili organizatorji srečanja krajevnih skupnosti. To srečanje so združili s telovadnim nastopom. Prvič se je predstavila njihova skupina za aerobni nles. pestro dfiliiliost pa so predstavili še učenci in malčki iz vrtca. Ob tej priložnosti so sprejeli tudi sklep o sklicu ustanovne skupščine TVD Partizan. Oktobra so priredili vaške igre. izvedli tek v naravi za vse kategorije, metanje pikada. krajani so se preiz kusili tudi v metanju kamna, skoku v
daljino in v vlečenju vrvi. izvedli pa so tudi množični trim tek za tiste, ki niso nastopili v drugih kategorijah. Resnično um ie uspelo pritegniti v športni rekreaciji skoraj sleherno gospodinjstvo. od najmlajših do najstarejših članov. Tako je na primer imela najstarejša udeleženka množičnega trim teka 78 let. najmlajši pa dve in pol. Proti koncu, leta so organizirali še orientacijski pohod, v začetku tega meseca pa so imeli ustanovno skupščino TVD Partizan. Društvo so ustanovili z željo, da bi v krajevni skupnosti kar najbolj usklajeno delali. Ob nail£i_aQju njihove..jf^T dpjnv-nosli pa moramo vsekakor omeniti tudi to. da so člani komisije, mladinke in mladinci pa ludi drugi krajani veliko sobot in nedelj, ter praznikov pa tudi petkovih popoldnevov preživeli na udarniškem delu pri izgradnji športnega igrišča.
Pred kratkim so se zbrali v prostorih gasilskega doma. kjer so izrekli javno zahvalo najbolj pridnim. Zvedeli pa smo tudi /a ključ njihovih uspehov v rekreaciji. Ta je v tesni povezanosti in sodelovanju vseh. od posameznikov do šole. \ rtca in organizacij ter drugih društev. Na priložnostni slovesnosti so izbrali tudi svoja športnika leta To sta Silva Krk m Boris Polak. Še posebej so se zahvalili predsedniku komisije Hermanu Arliču za njegovo uspešno delo. Slovesnosti se je udeležil tudi Jože Malič. predsednik republiške komisije akcije »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v Sloveniji*'. Čestital ie komisiji k ustanovitvi H rušiva. Partizan in poudaril, daje za občudovati. da so v tako skromnih razmerah toliko naredili, (vos)
odstotkov ali 3 milijone 490 tisoč dinarjev.
Pri obravnavanju stabilizacijskih ukrepov na področju telesne kulture v naši občini so delegati menili, da so možnosti za krčenje programov že dokaj izčrpane. Kljub temu je treba na področju tekmovalnega športa upoštevati razvitost panoge v naši občini, pri individualnih rezultate in ne mesta, pogoje za nadaljni razvoj, organiziranost, uspešnost dela s selekcijami. Večji bo v prihodnje lasten prispevek udeležencev tako na področju športne rekreacije kot tudi vrhunskega športa. Treba pa bo v prihodnje razmisliti še o racionalizaciji tekmovalnih sistemov ter o združevanju in poenotenju znotraj nekaterih športnih panog.
Program občinske telesnokulturne skupnosti za leto 1984 zajema področje množične telesne kulture, od vzgojnovarstvenih ustanov do šol, področje tekmovalnega športa prednostni panogi sta le rokomet in atletika, vzdrževanje telesno kulturnih objektov. Široko zastavljen program bo skupnost lahko uresničila le z doslednim in odgovornim delom vseh dejavnikov na tem področju. Osrednji cilji pa so obdržali dosedanjo raven osnovnega programa telesnokulturne dejavnosti, razrešiti težave vzdrževanja objektov pomembnih za to dejavnost, pospeševati množičnost, tekmovalni šport s poudarkom na amaterskem pristopu priprav, vodenju ter izvajanje vseh programov telesnokulturne dejavnosti v realnih možnostih.
Pred dnevi so se zbrali na občnem zboru člani velenjskega atletskega kluba, katerim so se pridružili tudi posamezni ljubitelji atletike v Šaleški dolini. Zbor je bil jubilejni, saj letos mineva 15 let od ustanovitve kluba.
V	tem obdobju je klub doživel veliko uspehov, tu in tam tudi neuspehe, kot so dejali na zboru. Enako velja za zadnji dve leti.
Jubilejni občni zbor je potekal pod geslom »Višje, hitreje, močneje«; v to pa bo usmerjeno tudi delo kluba v naslednjem obdobju.
V	poročilu o delu v preteklem dvoletnem obdobju je predsednik kluba Teodor Jelen, ki so ga ponovno izvolili na to mesto, opozoril na vrsto naKD-pičenih težav v naši atletiki, ki so. kot je dejal, objektivne in subjektivne narave. povzročajo pa nazadovanje in vse večji zaostanek jugoslovanske atletike za svetom. V zvezi z razmerami v velenjski občini paje med drugim dejal, da je materialna baza v občini relativno dovolj močna, da bi lahko ob pravilni usmeritvi zagotovila mesto tudi vrhunskemu športu na našem območju. V občinski telesnokulturni zvezi se bo treba končno odločiti za takšen koncept razvoja športa, ki bo glede na demografske značilnosti kraja, tradicijo in materialno osnovo tudi Titovemu Velenju in celotni dolini omogočil v določenih panogah prodor v jugoslovanski vrh. Množično in rekreativno dejavnost pa je treba opredeliti tako. da bo kar največ občanov in mladine v stalnem stiku z zdravim načinom življenja in da bodo lahko zadovoljevali svoje globalne potrebe na ustrezen in strokovno voden način. Tudi v usmeritvi nadaljnjega razvoja atletike v Titovem Velenju stojimo pred odločilnimi lioraki. Le v večjem kvalitetnem premiku je zagotovilo, da bo atletika ostala in se razvijala še naprej. Če pa bomo ostali na mestu, se moramo bati nazadovanja. V prihodnje želimo, je dejal
Rekorden skok Borisa Režka 2. julija letos
(foto. S. V.)
Šaleški alpinistični odsek
Člani Šaleškega alpinističnega odseka so v te j sezoni opravili 500 tur, kar je več kot v preteklih dveh sezonah skupaj. Največ so plezali v domačih gorah, zelo uspešni pa so bili tudi v tujini.
O uspehu Šaleške odprave, ki je spomladi obiskala Perujske Ande smo že poročali. Avberšek. Cerjak. Kotnik in Lilueneker so se v rekordnem času. v tridesetih urah. povzpeli na vrh Hu-ascarana (6768 m). Prejšnje mednarodne odprave so za isto pot potrebo-
(Velebit) so preplezali: Brid klina. Velebitaško. Ljubljansko. Fanikino. Formo Vivo. Union. Karabore, Šaleško. Mosaraško . . .
V alpinistično šolo. ki seje pričela oktobra, se je vpisalo 19 tečajnikov. V ok\iru te šole so organizirani zimski tečaji na Okrešlju. Opravili so skupno turo na Malo Rinko. kjersose tečajniki seznanili z uporabo tehničnih pripomočkov (derez in capinov).
R. Preložnik
bdela va tmproviilranlh noafl in prenos ponesrečenca nhtevata veliko
znanja, spretnosti, moči ter volje
predsednik kluba, usmeriti večino svojih sil v kar najboljše delo z mladimi. Sistem selekcij in pionirske atletske šole na šolah v Titovem Velenju in Šoštanju je že dal lepe rezultate, izražene v pionirskih in mladinskih prvakih ter reprezentantih.
Pred velenjskimi atleti pa je ludi zahtevna naloga — obnova stadiona in plastične mase ter ureditev 8-steznega tekališča. Sedanja atletska steza je namreč zelo poškodovana, tako da na njej ni mogoče organizirati pomembnih tekmovanj.
Poročilo o dosežkih na atletskih stezah, tekih v naravi itd. v preteklem dveletnem obdobju je na zboru podal predsednik tehničnega odbora Tine Štajner. V letu 82 je klub dosegel 12 naslovov republiških zmagovalcev, letos pa 11. Pred dvema letoma se je na republiškem prvenstvu uvrstilo med dvanajsterico 67 atletov, letos so imeli 83 uvrstitev. V letu 1982 na državnem prvenstvu niso osvojili nobenega odličja, letos pa so sprejeli po eno zlato in srebrno ter tri bronasta odličja. Na atletskem pokalu Slovenije jim je v tem letu za las ušlo tretje mesto prt čiamTTin četrto pri članicah; to pa zato, ker nekateri atleti niso prišli na nastop(!?). Za uspehe v letošnjem letu so še posebej pohvalili izredno nadarjeno atletinjo Natašo Krenker. ki je postavila celo vrsto državnih rekordov, osvojila bronasto odličje na mladinskih balkanskih igrah. 6. in 14. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu, pred dnevi pa je bila razglašena tudi za najboljšo atletinjo v Sloveniji med mlajšimi mladinkami. Pohvalo je zaslužil tudi Boris Režek. nov republiški rekorder v skoku v daljavo (759 cm) ter tretji z državnega članskega prvenstva. Uspešno so nastopali še druei tekmovalci Anič. Popetru. Jugova, Hudournik. Vuk. Potočnik. Liolinar. Molnar, itd., ki so s svojimi rezultati prav tako pripomogli k uspehu kluba. Na občnem zboru so si postavili tudi vprašanje, zakaj velenjska atletika prepočasi prodira v sam slovenski vrh. Med vzroki so navedli prenehanje treniranja nekaterih zelo uspešnih atletov oziroma atletinj zaradi študija, vojaščine, do nesposobnosti odrekanja. Prvi vzrok je prav gotovo veliko večji. V zvezi s tem so se tudi vprašali, zakaj ob odličnem delu na osnovnih šolah sorazmerno k temu ne zaživi tudi delo na srednjih šolah v občini. Med
vzroki so omenili še neprimerne atletske naprave — steze, pa to. da ima atletika ogromno število disciplin in da je delo. ali bo moralo bili razdeljeno po specialnostih itd. itd. Sicer pa, pred njtmrfe nova tekmovalna sezona, v kateri želijo, kot so dejali, resnično odpraviti tiste vzroke, zaradi katerih niso tako uvrščeni kot želijo. Zato jim je prav gotovo porok dobro delo z mladimi, ki seje zelo razmahnilo preko atletskih pionirskih šol v Titovem Velenju in mozirskem gozdnem taboru. dobro delo od krožkov do usmerjevalnih selekcij, trenerski svet je letos zastavil skupinske programe, in prav od takšnega dela pričakujejo veliko v prihodnje, okrepili so sodniški zbor. s tem. da so dobili 40 novih mladih sodnikov in še bi lahko naštevali.
Na zboru so Obradu Laziču podelili zlato značko kluba za večletne uspehe in čanstvo v klubu.
NataSa Krenker je gotovo naša najbolj nadarjena mlada atletinja. To potrjujejo mnoge njene odlične uvrstitve. Letos so jo izbrali tudi za najboljšo mlado atletinjo v Sloveniji. Na priložnostni slovesnosti, danes popoldne v Titovem Velenju, pa jo bodo proglasili tudi za najboljšo športnico 83 v občini Velenje.
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje
Na prodaj so slike Dore Plestenjak in Tomaža Perka. Cene so ugodne.
Vsem obiskovalcem kulturnih prireditev, razstav, knjižnice in muzeja ter drugim želimo srečno novo leto.
tttt/
TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Celenje želimo v novem letu 1984 veliko osebne sreče, zadovojstva in delovnih uspehov!
Občinska telesnokulturna skupnost
Atletski klub Titovo Velenje
Kako obdržati kakovost in
Jubilejni občni zbor
Sedaj imajo tudi društvo Partizan
vale ludi do 7 dni. Pred tem so stopili še na štiri vrhove višje od 5000 metrov.
Visoke Tatre na Češkem sta obiskala Govedič in Urbane in preplezala štiri smeri. V začetku avgusta so Velenjčani plezali v gorah Chamonija. V zahtevni steni Driija so naveze l.ukič — Vovk. Lihtineker — Skornšek in Preložnik — Urbane ponovile zahtevno varianto Allenove smeri. Ostali: Sevčnikar. GovediC. Verdnik, Ostruh in Rok Preložnik pa so prečili Mont Blanc (4810 m).
V domačih gorah so ponovili več težjih smeri: Čopov steber in Bavarsko v Triglavu, direktno v Špiku, varianto Aschenbrennerja v Travniku. Centralno in Ruško v Križevniku. spominsko smer Iva Reve in Herletovo v Ojstrici. F.lčevo v Planjavi, Direktno zajedo v Turški gori. Direktno in Mudeč — Režko v Štajerski Rinki. Ko-vačevo. DD. desno in levo od Plat in Zagorčevo v Raduhi. V Paklenici
VZGOJNO-iZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE
Kadrovsko-personalna služba VIZ Objava prostih del in nalog
Komisija za delovna razmerja VIZ VELENJE, TOZD Osnovna šola Anton Aškerc, Jenkova 2, Titovo Velenje objavlja prosta dela in naloge:
GLAVNE KUHARICE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, z rokom za začetek dela
8. 1. 1984.
Pogoji: dokončana poklicna šola za gostinske delavce, zaželjene pa so tudi delovne izkušnje in smisel za organiziranje deia v šoisk; kuhinji.
Kandidati naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov šole v roku 8 dni od dneva objave, o izbiri pa bodo obveščeni do 7. 1. 1984.
Kros v počastitev dneva JLA
V snegu in dežju
Blizu 80 atletov se je zbralo na letošnjem republiškem krosu v počastitev praznika JLA v Titovem Velenju. Kros je bil tokrat prvič izven Ljubljane. Kljub neugodnim vremenskim razmeram pa ga je velenjski atletski klub izvedel zelo skrbno.
V imenu pokrovitelja — ljubljanskega armadnega območja je podpolkovnik Dušan Mandič pozdravil vse nastopajoče in jim zaželel veliko športnega uspeha.
Najprej so po zasneženi progi stekli mlajši pionirji. Na 1000 metrov dolgiprogi je bil najboljši Crnič (SSD bratov Mravljakov Titovo Velenje), 3:11,0; 2. Jurko (SSD Lignit T. V.) 3:15.0: 3 Markonjič (SSD Lignit T. V.) 3:18,0; mlajše pionirke: 1. Kavčič (Kladivar) 3:24,0; 2. Slutej (SSD Anton Aškerc TV) 3:28,4; starejši pionirji: 1. Suhadolnik (SŠD bratov Mravljakov TV) 2:43,2; 2. Nover (Kladivar) 2:45,0; starejše pionirke: 1. Mihovljanec (Kladi var) 3:06,0; 2. Jošt (AK Velenje) 3:12,0; 3. Silovšek (SSD Anton Aškerc) 3:39,0; mlajše mladinke: 1. Kovač (SSD Kurir Vrhnika) 3:26,0; članice 2000 m: 1. Babič
(Kladivar) 6:45,5, mlajši mladinci — 3000 m: 1. Repnik (Olimpija) 9:32,0; 6. Stropnik (Velenje) 10:37,0; starejši mladinci — 4000 m: 1. Dizdarevič (Olimpija) 12:38,8, 4. Molnar (AK Velenje) 15:29,0; člani — 6000 m: 1. Rozman 19:52,4, 2. Svet (oba Kladivar) 18:05,0; 3. Zivko 18:07,0, 4. Anič 18:19,0, 5. Krajnc (vsi trije AK Velenje) 18:21,0; veterani: 1. Žerjav (Olimpija), 2. Lah (AK Velenje).
Največje zanimanje je bilo za glavni tek — tek vojakov. 18 se jih je zbralo na štartu, preteči so morali 2000 metrov. Največ moči je imel Popetru (vojna pošta Maribor), sicer pa je član velenjskega atletskega kluba.
Morda še to! Čeprav so bile vremenske razmere zelo slabe — proga je bila pokrita s snegom med tekmovanjem je tudi deževalo je vendarle škoda, da na tej tradicionalni prireditvi v počastitev praznika naših oboroženih sil ni nastopilo več atletinj in atletov. Med mlajšimi mladinkami in članicami je tekla le po ena tekmovalka, med veterani pa dva.
SV
TomisUv Popetru Jc bB vseskozi nede(jski tek.
čelo in zasluženo dobil glavni
KS CENTER - LEVI BREG
Zakai ni delegatov na sejo?
Zadnja, pred dnevi sklicana seja skupščine krajevne skupnosti Center-levi breg je odpadla, zaradi znanega, zadnje čase vse prepogostega dejstva, da se delegati ne udeležujejo sej. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kaj je temu vzrok. Natančnega odgovora seveda ni, več je ugibanj. Vse pogosteje pa delegati
Eouaarjajo, da je eden od vzro-
ov tudi v tem, da se njihovi predlogi, stališča in pripombe vse manj upoštevajo, čeprav jih obravnavajo celovito.
»Mnogo je stvari pomembnih za kraj, vendar predlogi za njihovo uresničitev pogosto naletijo na gluha ušesa,« so med drugim menili delegati nesklepčne seje skupščine. Tudi z odgovori na predloge in stališča delegati največkrat niso zadovoljni, ker so premalo konkretni in utemeljeni. Zato je razumljivo, da je vse več sej nesklepčnih, da so delegati kljub odgovornosti, ki so jo z izvolitvijo sprejeli, bolj in bolj ležerni in nezainteresirani. Čeprav ne opravičuje dejstvo, saj so na dnevnih redih sej zelo pomembna vprašanja, ki jib mora obravnavati kar največje število delegatov. Tudi na seji skupščine KS Center-levi breg, ki bo ponovno sklicana v začetku prihodnjega leta, bi delegati morali obravnavati vrsto pomembnih vprašanj. In sicer: spremembo namembnosti referendumskih sredstev, predlog finančnega načrta za prihodnje leto ter potrditev sprememb statuta krajevne skupnosti.	B. M.
Rdeči križ Zavodnje
Razvili prapor
Osnovna organizacija Rdečega križa Zavodnje, ki šteje približno osemdeset članov, ima odslej tudi svoj prapor. Razvili so ga prejšnjo nedeljo, po pozdravnem nagovoru predsednika osnovne organizacije Rdečega križa Matevža Potočnika, ki se je ob tej priložnosti zahvalil vsem krajanom za zbrani denar, s katerim so lahko kupili prapor.
Slovesnosti, ki je bila v prostorih prosvetnega doma, so se udeležili tudi predstavniki občinske organizacije rdečega križa ter •številni krajani. Učenci tamkajšnje osnovne šole, mladinci ter pevci okteta pa so pripravili krajši kulturni program. Sledila }e podelitev priznanj najzaslužnejšim in dolgoletnim članom osnovne organizacije RK, zatem pa je bilo tova-riško srečanje.
DPMLokovica
Uspešno sodelovanje s kinoklubom Gorenje
Tri sobotne popoldneve so otroci iz Lokovice lahko preživeli ob gledanju risank in otroških filmov. Kino predstave so jim pripravile prizadevne članice društva prijateljev mladine iz te krajevne skupnosti s sodelovanjem kinokluba Go-
renje. Otroci so si te predstave ogiedali v velikem številu.
Mladi krajani Lokovice pa niso gledali samo filmov in risank, ampak Jih je obiskala še tetka Jesen, jih obdarila, tudi peli so in igrali skeče ter se tako prisrčno oddolžili
članom kino kluba za njihov trud. Vsaka predstava je trajala približno uro in pol. Skrb za vzgojo m razvedrilo najmlajših v krajevni skupnosti Lokovica je lahko za zgled vsem ostalim društvom prijateljev mladine v velenjski občini.
Boris Salobir
Meddruštveni odbor PD »Savinjska'
Še večja zagnanost ob 90-letnici
Planinska dejavnost je ena tistih, ki jo tam, kjer obstajajo planinska društva, zelo cenijo. Cenijo tudi planince organizaorje, ki si prizadevajo na vse načine, da bi se krajani dobro počutili v različni rekreacijski aktivnosti, še posebno v gorah, planinskih domovih, na planinskih poteh . . .
V	meddruštvenem odboru planinskih društev ,,Savinjska" je trenutno vključenih 27 planinskih društev od Okrešlja do Donačke gore ter od Rogle do Smohorja. Vsa društva so s svojo aktivnostjo prispevala svoj delež k uresničitvi skupnega meddruštvenega programa za leto 1983. V tem letu je bilo opravljenih preko 11.000 ur prostovoljnega dela.
V	meddruštvenem odboru delajo komisije za varstvo narave, markiranje planinskih poti, vzgojo kadra, gospodarska . . . Veliko je bilo tudi opravljenega dela ter stalne pripravljenosti GRS, ki je s svojim
članstvom zgradila kočo (postajo), na Golteh ob Mozirski koči.
Alpinistični odsek iz Celja je svoj največji uspeh dosegel z vzponom na Gaurishankar (7145 m). V odpravi je bilo enajst članov, kar 5 pa jih je doseglo vrh.
Vzgoja kadra je bila na prvem mestu in temu primerni so bili tudi rezultati. Pridobili smo že drug generacijo planinskih vodnikov. Prvič smo organizirali tudi planinsko pionirsko šolo — tabor v Logarski dolini. Na njem je skoraj 200 pionirjev pridobilo osnovno znanje o planinstvu, izletništvu, opremi, prehrani, prvi pmoči Največja vrednota tega tabora je bilo prilagajanje pionirjev na samostojnost v naravi, na strmih planinskih poteh proti Okrešlju, Kamniškem sedlu, Turški gori, Kle-menči-Ojstrici, Korošici . . . Vzgoja pa je bila izvedena tudi za mar-kaciste, gorske stražarje, mladince, mentorje.
Markacijsti so tisti, ki vestno
označujejo poti, ki vodijo do planinskih vrhov, koč ter po transfer-zalah. Označbam so posvetili čez 450 ur prostovoljnega dela.
Letos je bilo na tem področju odprtih tudi več planinskih koč. Solčavski planinci so odprli dom na Klemenči, planinci iz Gornjega grada dom na Menini, GRS na Mozirski planini. Štirje domovi so bili obnovljeni. Večino del so opravili planinci, na pomoč pa so priskočile nekatere OZD. Opravljenega je bilo okoli 11.000 ur prostovoljnega dela.
Osnovna dejavnost vsakega planinskega društva je izletništvo. Skupaj je bilo organiziranih 450 izletov in 27 orientacijskih pohodov. Planinci, alpinisti in GRS pa so sodelovali tudi na akcijah NNNP.
Zelja vseh planincev MDO PD ,.Savinjska" je, da bi se v planinska društva včlanilo čim več ljudi.
Adi Vidmajer
Še enkrat o neplačani stanarini
V zvezi z objavo dolžnikov stanarin, objavljeno v Našem času 15. decembra 1983, bi rad seznanil javnost tudi o tem, zakaj stanovalci ne plačujejo redno stanarine.
Res je, da nisem plačal stanarine za pet mesecev, toda zakaj? Ne sstislim se opravičevati. Meseca aprila letos sem se oglasil pri tovarišu Srebrctu v Šoštanju, ki zastopa stanovanjsko skupnost Titovo Velenje in se pritožil zaradi nepravilnega točkovanja stanovanja, v katerem stanujem oziroma izračuna stanarine. Mojo pritožbo je tovariš Srebre sprejel in jo podprl. Obljubil mi je, da bo zadevo že naslednji teden uredil. Ker kljub večkratnim posredovanjem na sedežu v Šoštanju in pri stanovanjski skupnosti v Titovem Velenju ni prišlo do ponovnega točkovanja, sem
se odločil, da stanarine ne bom poravnal, dokler zadeva ne bo urejena.
Povem naj še to, da so točkovanje stanovanj opravili delavci, ki za to delo niso bili strokovno usposobljeni (prijavljeni so bili na skupnosti za zaposlovanje), saj je bilo, po izja vi zaposlenih v stanovanjski skupnosti, škoda denarja za strokovnjake s tega področja.
Mislim, da je takšno ravnanje stanovanjske skupnosti neodgovorno in skrajno malomarno. Za neplačevanje stanarin niso krivi le stanovalci, ampak tudi upravljalci stanovanj. Stanovanja so točkovali samo v enem stanovanju in to za 24 stanovalcev. Zgodilo se mi je celo to, da sem zaradi malomarnosti delavca, ki je
Sredčasno zapustil svoje elo, ostal tri dni brez pitne
vode. Za odpravo napake bi porabil le pol ure.
Čeprav ponovno točkovanje stanovanja še do danes ni bilo opravljeno, sem kljub temu poravnal svoje obveznosti že 4. oktobra 1983.
Mislim, da vo ni osamljen primer, zakaj stanovalci ne plačujejo redno stanarine. Čeprav vem, da so tudi taki, ki zaradi brezbrižnosti ne poravnajo svojih dolžnosti. Nekaj pa je gotovo tudi takih dolžnikov, ki zaradi nizkih dohodkov stanarine ne morejo plačati.
Kakorkoli že, v velikih primerih je za neplačano stanarino kriva stanovanjska skupnost 6 svojim brezbrižnim poslovanjem.
Stane Gmajner Metleče 18 Šoštanj
primerno darilo
Iskra, baterije Zmaj Ljubljana, Stegne 23
Tako kot marsikdo smo se tudi mi v tovarni baterij ZMAJ vedno jezili na zamrznjene avtomobilske ključavnice, ko se nam v zimskih jutrih tako mudi1
Zato smo izdelali nov, zanimiv in nadvse uporaben pripomoček, ki nas rešuje »večnih zimskih zagaH
Naj zunaj še tako zmrzuje, se odslej z veseljem odpravljamo na pot, saj avto lahko odpremo brez težav, ker imamo grelec za odtaljevanje avtomobilskih kiju-a.nie ELEKTRA.
Gielec ELEKTRA pa lahko uporabljamo vse leto, ker je to pravzaprav kombinirana baterijska svetilka, ki nam lahko služi kot:
1	učinkovit grelec za odtaljevanje zamrznjenih avtomobilskih ključavnic, ključavnic za prtljažnike itd.,
2	ličen kemični svinčnik (pisanje nam olajša mini svetilka nad svinčnikom),
3	priročna žepna baterijska svetlika (ki bo koristna tudi v ženskih torbicah).
NAČIN UPORABE:
1.	Če želimo PISATI s kemičnim svinčnikom, bomo premaknili drsno stikalo
1 naprej.
2 Za ODTALJEVANJE AVTOMOBILSKIH KLJUČAVNIC premaknemo drsno stikalo 1 nazaj in tako izvlečemo toplotni trak, počakamo 20 sekund, trak potegnemo 1 cm nazajin ga vtaknemo v zamrznjeno ključavnico.
2.	Če hočemo LUČ, pritisnemo na gumb 2 in lučka sveti, dokler pritiskamo na
gumb.
4	Kadar je treba ZAMENJATI BATERIJE ali KEMIČNI VLOŽEK, kom
binirano svetilko najprej RAZSTAVIMO: izvlečemo držalo 3 iz stranskega pokrova 4, dvignemo in izvlečemo stranski pokrov 4 ter odpremo ohišje, tako da dvignemo zgornji del in ga ločimo od spodnjega.
Kombinirana baterijska svetilka z grelcem za odtaljevanje avtomobilskih ključavnic
ELEKTRA
Otroci skupaj s prireditelji pred domom krajanov
26, decembra 1983 * Titovo Velenje
Z izletnikom v Sarajevo
HHBKnag^wmm
mm
ZANIMIVOST!
nas esae * stran 9
Nov razstavno-prodajni center v Titovem Velenju Celjska 5 a
gospodinjski aparati
kuhinje
kopalnice
stavbno pohištvo
kmetijska mehanizacija
varilna tehnika
kmetijsko, vrtnarsko in vrtičkarsko orodje
zabavna elektronika
antene, antenske naprave in pribor
keramične ploščice
Otvoritev 27.12.1983 ob 11. uri

gorenje
Pokrovitelj XIV. zimskih olimpijskih iger Sarajevo '84
d
MEH JOŽE
AVTO SERVIS T. VELENJE
KOROŠKA 7a - TEL.: (063) 850-463
Izvršujemo servisna popravila osebnih avtomobilov WV — AUDI, popravila avtomobilov ZASTAVA, antikorozivno zaščito, menjavo avtoplaščev in uravnovešenie koles. VSEM SVOJIM CENJENIM STRANKAM TER VSEM OBČANOM ŠALEŠKE DOLINE ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO LETO 1984!
Hotel ,,TURIST" Mozirje
PRIREJA
31. decembra ob 20. uri v dvorani Partizana v MOZIRJU
VESELO SILVESTROVANJE
Ansambel TRIM vas bo ob domačih kolinah veselo popeljal v novo leto 1984. Rezervacije sprejema TURIST BIRO MOZIRJE, tel. 831-022 in 831-316.
gorenje
XIV. olimpijske igre pred vrati
Sarajevo živi v teh dneh predvsem za bližnje Olimpijske igre od katerih jih delita le še slaba dva meseca. Povsod je čutiti predolim-pijski utrip, končujejo gradnjo objektov, ki bodo potrebni za obiskovalce, popravljajo manjše pomanjkljivosti na terenih, kjer bodo
potekala tekmovanja, lepšajo pa tudi videz mesta in okolice, saj bo približno 45 tisoč gostom iz vsega sveta potrebno pokazati lepšo sliko glavnega mesta Bosne in Hercegovine kot smo je bili vajeni doslej.
V to predolimpijsko vzdušje je pred dnevi Izletnik popeljal svoje
Press center in levo vila v kateri bo med Olimpijskimi igrami predsednik mednarodnega Olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch. Objekta stojita ob izteku smuka na Bjelašnici
Največja dvorana v Jugoslaviji je sedaj Zetra
turistične vodiče, ki bodo v času Olimpijskih iger vodili skupine turistov v Sarajevo. Z njimi smo odšli tudi mi. Iz Sarajeva smo se vrnili s prijetnimi pa tudi neprijetnimi vtisi. Novozgrajeni objekti so lepi in mogočni. Prevzele so nas skakalnice In bob steza. Oboje je res veličastno in opremljeno z najsodobnejšimi napravami. Tudi ZETRA, ta velika „zaledenela" dvorana, kjer bo možno pripraviti tudi dvoranska atletska prvenstva je nekaj izjemnega. Drsalce bo osvetljevalo več sto reflektorjev, ki jih je podaril Philips.
Bjelašnica, Trebevič, Igman Malo polje, Igman Veliko polje, Ja-horina, Skenderija in Zetra bodo središča olimpijskih športnih tekmovanj v 38 disciplinah. To je največ disciplin doslej, največje pa bo tudi število udeležencev olimpijskih iger. Samo novinarjev bo približno pet tisoč. Zanje je bilo potrebno zgraditi celo naselje; kasneje bodo tu stanovanja Sarajevčanov. V Olimpijskem naselju Moj mir pa bo približno 2000 športnikov. V tem naselju bo vsak dan lahko le 200 novinarjev.
V narodnem gledališču v Sarajevu bo 4. februarja 1984 otvoritev zasedanja mednarodnega Olimpijskega komiteja. Ta bo nato v novem hotelu Holiday Inn, ki je prav tako eden od veličastnih objektov in za katerega je bilo potrebno odšteti 2,55 milijard dins.jev, zasedal do 7. februarja. Svečana otvoritev XIV. zimskih Olimpijskih iger v Sarajevu bo 8. februarja ob 14.30. Igre bodo sklenili s slovesnostjo, ki se bo pričela 19. februarja ob 20.
Mednarodni Olimpijski komite bo v Sarajevu slavil 90. letnico ustanovitve in 60. letnico obstoja zimskih Olimpijskih iger.
Med zanimivostmi naj omenimo tudi to, da se bodo iger udeležili tudi nekateri državniki,; med njimi predvidoma švedski kralj, italijanski predsednik Pertini ter mo-naški princ.
Za finančno pokritje Olimpijskih iger so Sarajevčani zbrali okoli 140 milijonov dolarjev od prodaje TV pravic, 3 milijone dolarjev je prispevala Coca Cola, precej milijo-
nov pa so dodale še razne druge korporacije. 10 milijonov dolarjev je prispevalo tudi 1,4 milijona pre-bivacev, predvsem Sarajeva in te republike.
Poleg vseh teh velikih številk in lepih objektov, pa vendarle Sarajevo še ni povsem takšno kot bi si od njega želeli in kakršno nai bi se predstavilo tujim obiskovalcem. Organizatorji očitno pričakujejo, da bo marsikatero pomanjkljivost pokril sneg, vprašanje pa je, če jim bo do Olimpijskih iger uspelo zagotoviti tudi ustrezen odnos do gostov.
Izletnik bo v času Olimpijskih iger organiziral eno in dvodnevne oglede tekmovanj v Sarajevu. Enodnevni izlet z avtobusom in zagotovljeno prehrano ter vodstvom velja od 2150 do 2450 dinarjev, dvodnevni izlet s pol-penzionom pa 4350 dinarjev.
Poleg tega organizira Izletnik v tem predoUmpijskem obdobju tudi dvodnevne izlete v Sarajevo, ki vključujejo ogled vseh Olimpijskih objektov. Cena tega izleta je 5750 dinarjev, za večje skupine pa 5500 dinarjev.
Na XIV. Olimpijskih igrah bo največ tekmovalnih disciplin. Tekmovalci se bodo pomerili tudi v bobu. Ta disciplina pa bo tokrat zadnjič na Olimpijskih igrah.
Najbolj veličastne so skakalnice
•BB
ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje n. sub. o.
Ob novem letu J 984 iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom v Šaleški in Gornji
Savinjski dolini!
odloČite se za silvestrovanje v mozirju, ne bo vam žali
V petek ob 19. uri so otvorili novoletno razstavo ilustracij otroških knjig, leporellov in slikanic znane slovenske ilustratorke Jelke Reichman. S svojo neuničljivo domišljijo in duhovitostjo, se razdaja otrokom že vrsto let.
Njen opus ilustracij zajema zavidljivo visoko število, okoli 80 ilustracij. S pretanjeno risbo in barvno ubranostjo, predvsem pa z velikim čutom do otrok, si je pridobila širok krog mladih in starejših oboževalcev. Razstava bo odprta do 28. januarja 1984.
M. K. B.
Pavlovčeva vdova v pogovoru z akademikom Josipom Vidmarjem otvoritvi razstave (SV)
ob
Dragica Mavec in izrazni ples sta eno
Ob koncu razstave Franceta Pavlovca
Zahvalno pismo Pavlovčeve vdove
Kar znaš, to veljaš
Te dni so v razstavnem prostoru knjižnice Kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" Velenje, zaprli retrospektivno razstavo slik in risb slovenskega krajinarja Franceta Pavlovca. Razstavo, ki jo je pred mesecem in pol odprl akademik Josip Vidmar, si je ogledalo okoli 3000 obiskovalcev. Vsako soboto je bilo po razstavi tudi strokovno vodstvo.
Kako pomembno je bilo prikazati dela slovenskega umetnika, ki je /lasti povojnim generacijam manj znan, kaže dejstvo, da je prav velenjska razstava sprožila val Pavlovčevih razstav, ki si bodo sledile v letu 1984 v Galeriji Društva likovnih umetnikov v Ljublja-
ni, v muzeju na škofjeloškem gradu, razstavišču Riharda Jakopiča in morda še kje.
Vdova pokojnega Franceta Pavlovca, danes že 90-letna Marija Pavlovec, je ob koncu razstave poslala delavcem Kulturnega centra naslednje pismo:
,,Čutim dolžnost, da vam zahvalim za vse, za vso prisrčnost otvoritve, ki smo jo vsi občutili. Ni bila samo formalnost, bilo je vzneseno vzdušje, ko je po dolgih letih molka spet zaživelo delo Franceta Pavlovca. Ko se niso hotela odpreti vrata ljubljanskih galerij, so se na široko odprla vrata vašega Kulturnega centra in bilo je to veliko zadoščenje . . ."
ff
Ze kar lep čas je od tega, ko je krajane Šmartnega ob Paki na raznih kulturnih in zabavnih prireditvah zabaval domači ansambel Srnica. Pred dobrim letom pa so začeli svojo ustvarjalno pot na glasbenem področju trije fantje in dekle — mladinci, in sicer Jože Mandelc, Magda Navodnik, Zlatko Duh in Samo škrabar. ,,Vsem mladim je pri srcu takšna ali drugačna glasba. Tudi mi se navdušujemo zanjo. V našem kraju je bila pred letom dni lokalna prireditev Pokaži, kaj /naš. Prav za ta nastop smo ustanovili naš ansambel Zvezni prah in na prireditvi zaigrali eno skladbo. Ker so poslušalci dobro sprejeli naše igranje, nam je to vlilo malo poguma ter samozavesti in ostali smo skupaj vse do danes. V tem sestavu igramo približno štiri mesece," je povedal vodja šmarškega ansambla Sašo Škrabar.
Ansambel Zvezni prah je po starosti zelo mlad, najmlajša članica ima šele 17 let, najstarejši 21. Kot pravijo, igrajo predvsem komercialno glasbo, njihovi v/orniki pa so legendarni Beatli.
pred nedavnim je kulturno zabavni program radia Ljubljana v Šmartnem ob Paki pripravil radij-
sko oddajo Kar znaš, to veljaš. Skupina Zvezni prah se je na tej prireditvi predstavila z lastno skladbo Sončni zahod. Člane žirije je pesem navdušila, zato so ji dodelili tudi največ točk. ,,Zmage seveda nismo pričakovali niti ne trdimo, da smo si je zaslužili. Vendar smo vložili ogromno truda, da smo spravili ,,komad" skupaj. To "i bil naš prvi nastop. Upamo, da se bomo tudi na finalni oddaji, ki bo maja prihodnje leto, dobro odrezali."
Kakšnih prav posebej velikih načrtov mladi šmarški glasbeniki nimajo. Dva člana čaka še namreč odsluženje vojaškega roka. Vsekakor pa bodo do takrat pridno vadili, nastopali, napisali še nekaj lastnih skladb. Zmaga na tej radijski oddaji jih je spodbudila k še prizadevnejšemu delu. ,,Zavedamo de, da uspehi ne bodo prišli sami po sebi. Treba bo vložiti ogromno truda in naporov. Treba pa si bo prislužiti nekaj denarja za nakup opreme. To ne bo prav enostavno. Volje imamo dovolj, vztrajnosti tudi, stvar smo vzeli zelo resno v roke, zato smo prepričani, da uspehi ne bodo izostali," so ob koncu poudarili člani ansambla Zvezni prah.
V ČUDEŽNEM SVETU Z JELKO REICHMAN
Pogovarjali sva se v mali dvorani Doma kulture. Pravzaprav si sploh nisem mogla predstavljati, da bi se sestali kje drugje kot v njenem malem svetu, kjer vsako leto znova
Srečanje
in znova nastajajo plesne stvaritve. Pred petnajstimi leti so začeli na glasbenih šolah uvajati plesno vzgojo, ki je redkokje prodrla, v Titovo Velenje je ravno takrat prišla Dragica Mavec. Osnove plesa se je učila pri Marti Pavlinovi-Bri-ni, pedagoške ure pa je delala pri Živi Kraigherjevi. Ze prvi vpis 50 deklic je pokazal, da je zanimanje res veliko, in da smo to obliko estetske vzgoje res potrebovali.
Danes obiskuje ure izraznega plesa 100 deklic. Razdeljene so v skupine od predšolskih, šolskih in mladinske. Delo vsake skupine je prilagojeno starosti in zmožnosti članic. Predšolska skupina spoznava gibalne izraze skozi pravljice, starejše skupine pa se že resneje seznanjajo z estetiko giba. Pri tem nc gre samo za oblikovanje telesa, ampak tudi za ustvarjalne prispevke deklet. Predstavijo jih ob koncu leta na posebni prireditvi in ob raznih priložnostih, saj jim vabil
za prireditve res ne manjka. Ze kar navadili smo se, da je pri vsaki proslavi tudi plesna točka.
Najbolj hvaležni gledalci so seveda otroci, ki se s pomočjo glasbe in gibanja za nekaj časa pogrez-nejo v čudovit pravljični svet, ki je čisto nekaj drugega kot suhoparne besede. Tako glasbeno gibalno pravljico jim dekleta odplešejo pod vodstvom prizadevne tovari-šice Dragice. Za letos so pripravile pravljico Metkine igrače. Mladinska skupina je pripravila ples Apokalipsa. S plesno skico Mreža pa so sodelovale na občinski in področni prireditvi Naše besede, ki pomeni pregled ustvarjalnosti mladine na tem področju. O skupini, ki jo sestavljajo Jelena Ficko, Nina Mavec, Petra Rabič, Mela-nija Tkalec, Lidija Batič in Ivana Vukič, nekatere od teh plešejo že deset let, je zelo prijetno kritiko napisala Meta Vidmarjeva, plesna kritičarka. Pravi, da se skupina razlikuje od vseh drugih po tem, da išče vedno nove oblike gibanja.
Velik uspeh je ta skupina dosegla s sodelovanjem na srečanju plesnih skupin Slovenije v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki je bilo pod naslovom Dnevi plesa. Sicer pa je iz šole Dragice Mavec izšlo že nekaj odličnih plesalcev. Tatjana Pocajt uspešno pleše v celjskem gledališču.
Dragica z ljubeznijo opravlja svoj poklic. Z veliko mero en-tuziazma premaguje vse težave, ki zanjo niti težave niso in o njih noče govoriti.
,. Vsako leto znova imam občutek, da sem iztrošila vse ideje, toda, ko je čas, kar same vrejo na dan. Veliko sodelujejo tudi dekleta sama. Improvizacija je glavni steber plesov, dopolnjuje pa jih domiselna kostumografinja in seenografinja, pa seveda glasba, ki ustvari posebno vzdušje, "je povedala svetlolasa sogovornica.
Pri ustvarjanju ji pomaga tudi /nanje s seminarjev, ki jih organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Obiskujejo jih tudi nekatere članice mladinske skupine in tako primerjajo svoje že pridobljeno znanje z ostalimi plesalkami iz Slovenije. Obenem pa spoznavajo nove plesne oblike od afro jazza do plesnega gledališča in klasičnega baleta.
Čeprav o težavah ni hotela govoriti, pa vendarle ni mogla mimo šolnine, saj 600 dinarjev predstavlja za mlada dekleta velik strošek. Toda tiste, ki so se začele ukvarjati z izraznim plesom, se mu ne bodo nikdar več odpovedale. Predvsem pa se mu ne bo odpovedala njihova tovarišica Dragica Mavec, kajti njeno delo je lepo in ustvarjalno.
N. Zolnir, mkp
Mladinska skupina v plesni skici Mreža
Koleda
Nastop e
¥ Cankarjevem P domu	i
V torek, 13. decembra, sta Cankarjev dom in Akademska folklorna skupina France Marolt, prir edila »Večer ljudskih plesov in pesmi«, ki je bil v osrednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. V bogatem dvoinpo-lurnem programu so nastopile štiri folklorne skupine: otroška folklorna skupina »Rudi Jedretič« iz Ribnega gri Bledu, »Sava« in Kranja, ZKUD »France Prešeren« iz Celja in »Koleda« iz Titovega Velenja.
Da so poleg otrošk folklorne skupine nastopile tudi ostale tri, ni naključje. Vse tri folklorne skupine so na različnih krajih Slovenije ustanovili in še danes vodijo nekdanji maroltovci Andrej Kosič, Edo Gaberšek ter Nem in Mile.TrampuS^Program so posvetili svoji mentorici, Tončki Maroltovi, ob njenem visokem življenjskem jubileju — devedeset-letnici. Sami pa so prejeli folklorno priznanje — zlato značko za dolgoletno uspešno prenašanje ljudskega plesa in pesmi na mladi rod.
Veseli in hkrati ponosni smo na našo Koledo, ki je pred polno dvorano Cankarjevega doma, kjer je prvič nastopila, ponovno potrdila svojo visoko kakovost. Ta se v primerjavi z ostalimi kaže v uspešnejših plesnih postavitvah, v izredni gibalni in glasbeni izvedbi, v bogatih in skrbno vzdrževanih narodnih nošah pa vzbudi spoštljivo umetniško doživetje. Vse to pa je mogoče doseči le s trdim delom vseh v gkuDini in Dod dobrim strokovnim vodstvom. Skupini želimo še naprej uspešno nastopanje doma in v tujini Emil Hartner
Ansambel Zvezni prah med nastopom na radijski oddaji Kar znaš, to
veljaš
Ferdo in Terezija Kumer
60. let skupnega življenja je za marsikoga pomemben in lep jubilej. Posebej, če vežejo nanj lepi spomini, polni ljubezni in medse-hojnega razumevanja. Tak visok jubilej aH biserno poroko sta konec meseca novembra proslavila Ferdo in Terezija Kumer iz Malega vrha v Šmartnem ob Paki.
Naša jubilanta se tega dogodka rada spominjata, saj je praznovanje tako visokega jubileja prava redkost. Njuno življensko pot je vseskozi spremljalo trpljenje. Le tu in tam ju je ,,obiskala" sreča. Vendar sta vsem težavam navkljub še polna volje, humorja. Rada se pošalita in se spominjata lepih stvari iz njunega 60. letnega skupnega življenja. ,,Ta leta so kar prehitro minila. Resda so bila težka, posuta s trnjem, pa vendar so naju prehitela. Pomembno za naju je to, da sva se vseskozi rada imela, se razumela in drug drugemu v težavah pomagala. Skregala, tako zares, se v vseh 60. letih še nisva," rada poudarjata.
Njuna mladostna leta niso bila rožnata. Ko sta se ,.vzela" sta začela znova. Ferdo je služil denarcc kot gozdni delavec, zadnjih pet let pred upokojitvijo pa je bil zaposlen v tovarni usnja v Šoštanju. Terezija je gospodinjila, skrbela za kmetijo in tri otroke. ,,Skromno sva bila vajena živeti vse od malih nog dalje, zato sva se skozi neštete ovire tudi uspela ,,prebiti". Včasih je bilo slabše, drugič za malenkost bolje." Oba sta preživela obe svetovni vojni. Ferdo je bil Maistrov borec. V drugi svetovni vojni je doma pomagal partizanom. Vedno je ,,gor plačal". V prvi svetovni
vojni je bil kar trikrat ranjen v glavo. Da se je družina lahko preživljala, sta Ferdo in Terezija jemala za dobo petih let v najem kmetije, od Mislinje do Šmartnega ob Paki. Z vso družino in premoženje, ki sta ga premogla, sta se v življenju selila iz kmetije na kmetijo sedemkrat. 28 let pa sedaj delata na svojem, majhni kmetiji v Malem vrhu. ,,Če odštejem obe vojni, mi je bilo najtežje v življenju to preseljevanje. Skromna sva bila, pridne in delovne sva imela roke in nisva se ničesar ustrašila," je povedal Ferdo.
Kljub svojim letom, Ferdo jih ima 91, Terezija 78, sta čila in zdrava. Še vedno pridno delata na manjši kmetiji. Ferdo sam naredi drva za dom ter vsak drugi dan hodi peš po nakupih v šmarško trgovino. Terezija poleg dela na polju opravlja vsa gospodinjska dela. Če je naš jubilant dobre volje, kaj rad vzame v roke svojo harmoniko ter nanjo zaigra kakšno lepo domačo vižo.
Tako visok jubilei, 60. letnico, sta Kumrova proslavila skromno, v krogu svojih najbližjih in najdražjih. Pa vendar je bilo tudi tako lepo. Pred matičarjem si nista ponovno obljubila zvestobe in ljubezni. ,,Dovolj je bil enkrat izrečen DA na matičnem uradu. Ta obljuba naju veže že vse življenje in tudi na jesen najinega življenja je tako," sta ob koncu pogovora na srečanju starejših krajanov Šmartnega ob Paki v domu upokojencev povedala jubilanta Ferdo in Terezija Kumer. K njunemu jubileju tudi naše čestitke.
Tatjana Podgoršek
SREČNO
1984
_
Terezija in Ferdo Kumer
MILAN POTOČNIK: „Leto, ki bo vsak čas za nami, se mi ne zdi nič drugačno kot prejšnje. Delati je bilo treba. Zaposlen sem na Rudniku lignita Velenje in v prihodnjem letu se bom upokojil. To bo velika sprememba. Moje telje so skromne. Ne želim si ničesar drugega kot zdravja in miru. Zdravi pa bomo lahko vsemu kos!"
MILAN HRIBAR: „ v Gorenju, kjer delam, smo se srečevali v letu, ki se izteka, z velikimi težavami in delavci smo morali zelo poprijeti za delo. Mislim, da smo sprejete stabilizacijske naloge uresničevali z vso resnostjo in rezultati, ki smo jih dosegali v zadnjih mesecih nam dajejo upanje za lepši jutri. Zavedamo se sicer, da bo tudi prihodnje leto težko, vendar pa so naši zadnji rezultati že takšni, da lahko gledamo v prihodnost z večjim optimizmom. Upam, da bomo v Gorenju v prihodnjem letu premostili težak gospodarski položaj. v svojem osebnem življenju pa si poleg vsega kar si ljudje zaželimo ob novem letu,
SREČKO J A VORNIK IZ TITOVEGA VELENJA: ,,Zaposlen sem na rudniku lignita Titovo Velenje. Kot že nekaj je t zapored, smo se rudarji znova izkazali. Načrtovanih 4 milijone 800 tisoč ton lignita smo izkopali že sredi decembra, to je za celoten naš kolektiv resnično velik uspeh. Velika želja nas


vsi počez, novo leto je prišlo res!
Veselimo se zdaj
pomnjkanje nekaterih dobrin smo ,,preboleli", vozimo se le toliko kolikor imamo bencinskih bonov. Zivljenska raven se je v letu 1983 precej znižala, cene pa so znova precej poskočile. Zaostrene razmere doma in po svetu ne obetajo prav rožnatih časov. Zame je bilo leto 1983 še kar uspešno, saj smo uspeli kljub nizkim osebnim dohodkom ,, zvoziti".
Zelja je gotovo toliko kot zahtevanih nalog, ki nas čakajo v prihodnjem letu. Moja velika želja pa je, da bi bili čimbolj uspešni v naših prizadevanjih. In ne le mi. Tudi mirovne sile v svetu. Zase pa si želim poleg miru še zdravja in sreče. Zelja, skritih, je še več. Rada bi se čimprej preselila v svoje novo stanovanje. "
VANJA POLAK: ,,Leto, kise izteka, je bilo težko. Zaposlena sem v Gorenju, kot delavka v neposredni proizvodnji tozda Pralna tehnika. Vsi vemo, s kakšnimi težavami se moja delovna organizacija srečuje. Zato si v prihodnjem letu želim pred-
FRANC SUSTER: „ Zaposlen sem v Gorenju, delovni organizaciji, ki je letos doživela precejšnje spremembe. Dela je bilo veliko in če bo šlo tako naprej, potem bo vse dobro. Na vseh koncih smo se resno lotili stabilizacije, zato so tudi naši rezultati že vidni. Tega smo veseli in to je tudi največja spodbuda za naprej. Če bomo še naprej ravnati tako kot smo letos in poiskali še vse skrite rezerve, potem lahko v novo leto stopimo z optimizmom. Kakšnih posebnih želja nimam. Želim si te, da bi bilo doma vse dobro. "
vsem tega, da bi se stanje izboljšalo. Delavci smo že pokazali, da smo pripravljeni pomagati po svojih močeh in prispevati svoj delež k razreševanju težav. Rezultati, ki smo jih dosegli pa dajejo upanje.
Moje osebne želje pa so v prihodnjem letu vezane predvsem na zdravje. Povečala se bo družina in najbolj si želim, da bi se vse dobro izteklo. "
VERONIKA JARNOVIČ: ,,Kaj naj rečem o letošnjem letu? Bilo je v znamenju stabilizacije, čeprav menim, da jo je bilo v nekaterih okoljih še premalo. Bolj me skrbi, kaj nam bo prineslo leto, ki prihaja. Zato so
MARIJA REHER: ,,Sem upokojenka. Moja pokojnina ni velika. Vsak mesec dobim osem tisočakov. Cene pa kar drvijo. Težko je. Stanujem v majhni hiški in letos si nisem mogla kupiti drv, zato so mi jih podarili. Nadvse si želim, da bi dobila stanovanje, ki bi bilo toplo.
Upokojenci si po navadi želimo predvsem zdravja, tega imamo zmeraj premalo, pa višjih pokojnin. Pa cene. Če bodo te še tako divjale, potem ne vem, kako bo. Sicer pa je moja največja želja majhno, toplo stanovanje in mir v svetu."
MIRKO ARAUS IZ TOPOLŠICE: ,,Kaj lahko rečem letu 1983 v slovo? Nič posebnega. Stabilizacije na vseh ravneh tako doma kot tudi v službi, smo se že navadili, občasnega pomanjkanja zdaj tega drugič drugega blaga prav tako. Kot vse kaže, nas bodo boni ,,ppspremili" tudi v leto 1984. O denarju in cenah pa raje ne izgubljam besed. Tako slabo spet ni bilo. Leto, ki se poslavlja, je bilo vsem težavam navkljub zame še kar uspešno. Končno sem letos
slabo poskrbljeno. Dobivamo se v Delavskem klubu, kar pa je tudi vse. V šoli sem vključena v delo mladinske organizacije. Veliko smo se pogovarjali o tem, da bi v Delavskem klubu začela obratovati mlečna restavracija. Mislim, pa, da s tem ne bo nič. V zameno so nam ponudili toplo malico, vendar je ne dobimo vedno. Ob novem letu pa si želim, da bi se to uredilo. Pa snega, tega si želim in seveda, da bi bil moj zaključek šolskega leta uspešen."
moje novoletne želje vezane predvsem na to, da bi proizvodnja oovsod tekla nemoteno, in da bi dosegli cilje, ki smo sijih začrtali. Prav od tega pa je odvisno vse ostalo in tega se moramo zavedati bolj kot kdaj koli prej. Da bi bilo leto vsaj takšno kot je bilo to! Seveda pa si želim tudi veliko zdravja."
MOJCA KRIČEJ: „Doma sem v Savinjski dolini, v Titovem Velenju pa obiskujem 3. letnik gimnazije. Stanujem pri sorodnikih. V mestu je za mlade bolj
želim še to, da bi uspešno zaključil šolanje na višji ekonomski šoli."
uspel obnoviti stanovanjsko hišo.
Kaj naj bi mi prineslo leto 1984? Najprej trdnega zdravja, osebne sreče in zadovoljstva. Poleg tega si želim še mir na svetu. Vse bo dobro, če bo vsaj tako kot je bilo letos. Če bodo cene še naprej ,, divjale", bi bilo prav, da bi se tudi osebni dohodki povzpeli za stopnico višje."
MARIJA VIHER: „Zaposlena sem v REK Franc Leskošek-Luka. In moram reči, da sem s tem letom še kar zadovoljna. Seveda pa se stabilizacija, ki smo se je lotili povsod, pozna tudi meni. Najbolj jo občutim pri osebnem dohodku in pa pri cenah. Res je, da živimo iz meseca v mesec. Toda, da bi le tako ostalo. Tega in pa zdravja si želim v letu, ki že trka na vrata. Moje želje so skromne, zato upam, da se mi bodo uresničile."
..knapov" pa je, da bi nakopali 5 milijonov ton črnega zlata. V prizadevanja smo se vključevali prav vsi, od družbenopolitičnih organizacij do vsakega posameznika. Tudi zame je bilo teto 1983 še kar uspešno. Težave, ki jih prenašamo že iz leta 1981, bomo prenesli tudi v prihodnje leto. Treba se je pač prilagajati trenutnim razmeram.
Zelje? O, teh je seveda vedno veliko. Želim si, da bi bilo leto 1984 vsaj takšno kot letošnje. Zdravje, sreča, mir, te so najpomembnejše. Cene so se že dovolj dvignile. Čas bi že bil, da se malo umirijo."
MITJA LEVPUSČEK: „Za nami bo vsak čas leto, ki ga označuje predvsem zategovanje pasov, stabilizacija. Zdi pa se mi, da bi jo ponekod lahko bilo še več. Varčevanje nam mora preiti v kri. Zaposlen sem v Eri, v skladišču gradbenega materiala. In kaj si želim v prihodnjem letu? Predvsem večje plače in veliko zdravja."
MARJANA JUG IZ SMATNEGA OB PAKI: ,, Kakšna večja presenečenja nas letos niso doletela. Občasno
IVANKA STOPAR IZ ŠOŠTANJA:,, Staro leto zdaj je skoraj že preč. Kaj lahko rečem o njem? Pohvaliti ga ne smem, prav tako ne preveč grajati. Bilo je sila razgibano. Potrošniki smo se znova morali prilagoditi tržnim razmeram, ki za nas niso bile ugodne. Poteg stabilizacije smo se z bencinskimi boni, padcem življenske ravni, podivjanimi cenami ter občasnim pomanjkanjem blaga, srečevali tudi v letu 1983. Študiram ob delu in tu sem dosegla majhen napredek. Zato sem ob izteku leta lahko še kar zadovoljna.
Želje za leto 1984? kar nekaj jih imam. Največja med njimi je vsekakor obilna mera zdravja, razumevanja, tako doma kot na delovnem mestu. Sreča pride sama po sebi. Zato pa je potreben tudi mir na svetu. "
nam kažejo tudi razmere po svetu. Upam, da ne bo preveč težko. Predvsem si želim zdravja, osebnega zadovoljstva. Morda se mi bo v letu 1984 le izpolnila velika in dolgoletna želja, vselitev v lastno stanovanje. Ali ne bo to že morda preveč?
ZVONE OCEPEK IZ
Smartnega ob paki,-
,,Kakšno je bito to leto zame? Zelo uspešno, vsem težavam navkljub. Izpolnita se mi je dolgoletna in težko pričakovana Želja, dobil sem hči Tamaro. Poleg tega sem si opremil še stanovanje. Torej sem lahko resnično zelo zadovoljen. Zaposlen sem v Gorenju. V delovni organizaciji pa so se nam v letošnjem letu pisali slabi časi. Ukrep družbenega varstva nam je prinesel precej novosti, zlasti pa veliko boljše rezultate gospodarjenja. In tega smo vsi zaposleni seveda zelo veseli.
Moja največja želja, poleg zdravja, sreče in miru na svetu, je, da bi bilo leto, ki se nam s tako hitrimi koraki približuje, vsaj takšno kot leto 1983."
% I
SONJA ČANČ, IZ PESJA: ,, Kaj posebnega v letošnjem letu nisem doživela. Padec dinarja smo znova najbolj občutili potrošniki. Občasnih kriz Z nekaterimi dobrinami smo že navajeni. Tudi z varčevanjem je tako. Pa bo že šlo. Nekaj strpnosti in skromnosti nam ne bi smelo manjkati.
Leto, ki prihaja, ne bo gotovo nič boljše kot leto pred njim. To
Vstran ★ nas cas	NOVOLETNA VOŠČILA
ELEKTRO"
ENERGETSKI
KOMBINAT
TITOVO VELENJE
Tozd Jama Preloge	Tozd Zunanja dejavnost
Tozd Jama Pesje	Tozd Gradbena dejavnost
Tozd Jama Škale	Tozd Mizarska dejavnost
Tozd Jamska mehanizacija	Tozd Izobraževanje
Tozd Jamski transport	OS Zračenje
Tozd Jamske gradnje	QS Kopalnica
Tozd Priprave	OS skupnoh služb Tozd Klasirnica
TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
Tozd TEŠ I	Tozd Inženiring
Tozd TEŠ 11	DS Družbena prehrana
Tozd Vzdrževanje	DS Skupnih služb
ELEKTROSTROJNA OPREMA
Tozd Strojni obrati	Tozd Krovsko ključavničarski obrati
Tozd Elektro obrati	DS Skupnih služb Tozd Vodovono toplovodni obrati
SIPAK
Tozd Plastični izdelki Tozd Kovinski izdelki in galanterija
DS Skupnih služb
AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI
ELEKTROFILTRSKI ELEMENTI TISKARNA
Delovne skupnosti sestavljene organizacije
DRUŽBENI STANDARD ZAVAROVANJE AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV SKUPNE SLUŽBE
Delovne organizacije
RUDNIK LIGNITA VELENJE
Delavci, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi Rudarsko elektroenergetskega kombinata Titovo Velenje želijo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje srečno novo leto ter obilo uspehov v letu 1984!
Mil
^sfci
Srečno
»r g»
zehmo
vsem
delovnim
ljudem
in
občanom
Sirom
P°
domovini!
/1/i/^ii/ni
Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje
Uresničitev hotenj odvisna predvsem od delavcev
Osnovna naloga 17.500 delavcev Gorenja v letu 1983 je bila kar največja osloni te v na lastne sile ob hkratnem odpiranju združenemu delu in svetu, povečanje storilnosti in gospodarnosti poslovanja. Doseči so želeli maksimalno izkoriščenost obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter optimalno aktiviranje vseh notranjih rezerv. Dokaj zahtevne naloge so delavci Gorenja v kar največji možni meri tudi uresničili.
V letu 1983 so v Gorenju ugotovili vrsto temeljnih slabosti, in to v vseh okoljih. Manjkala je jasna razvojno programska usmeritev, »usahnile« so nekatere skupne vrednote, sistem načrtovanja in
oziroma poslovna filozofija novega Gorenja, prečiščena in dopolnjena je programska usmeritev delovnih organizacij Gorenja ob upoštevanju njihove razvojne, trženjske in reprodukcijske povezanosti in soodvisnosti, koncipirana je strategija za dosego ciljev, zasnovana je prihodnja ma-kroorganizacija sozda Gorenje, izdelane so smernice za nove družbenoekonomske in samoupravne odnose. Pripravljen je tudi načrt za sistematično in celovito preosnovo Gorenja, h kateri so pristopili na projektni način. Projekt »Obnova Gorenja« zadeva vse delovne organizacije v okviru poslovnega sistema Gore-
samoupravnega odločanja ni bil dograjen, družbenoekonomski odnosi niso bili razčiščeni, prisotna je bila kriza vodenja, prave kadrovske politike ni bilo, ni bilo zadostnega poenotenja interesov itd. Vse omenjene in druge slabosti so povzročile relativni in absolutni padec uspešnosti poslovanja, kar se je neposredno zrcalilo v vse slabšem finančnem izidu. Razlogi za slabosti so bili, kot je mogoče ugotavljati, predvsem znotraj Gorenja samega ...
Kompleksna, dolgoročna in strokovno podprta korenita preobrazba Gorenja
V prihodnje želijo v Gorenju z obstoječimi programi zagotoviti kar največje poslovne učinke, istočasno pa pripravljajo dopolnitev razvojnih načrtov. Med drugim predvidevajo tudi kompleksno in dolgoročno ter strokovno podprto korenito preobrazbo tega našega pomembnega poslovnega sistema. Izoblikovana je doktrina
nje, prek Skupnosti za svetovanje
pa so k sodelovanju jjri tem projektu pridobili slovenske svetovalne, znanstveno raziskovalne in pedagoške institucije. Njihovo sodelovanje je dodatno zagotovilo. da bo preobrazba Gorenia uspešna. Trdo delo delavcev Gorenja se bo oplajalo z razpoložljivim znanjem in izsledki domačih in tujih ustanov.
V Gorenju so se odločili za najtežjo in najzahtevnejšo sanacijsko pot, za saniranje skozi nadaljnji razvojni impulz. Tisti, ki ne napreduje, že nazaduje. V tem poslovnem sistemu tudi menijo, daje prenovljeno Gorenje, široko odprto za vse, potrebno naši družbi. Seveda pa vseh nakopičenih težav iz preteklosti in razvojnega zagona čisto sami delavci Gorenja ne bodo uspeli uresničiti. Zato pričakujejo, da se bo širša družbena skupnost z različnimi oblikami pomoči, tako kot je to že storila občina Velenje, dejavno vključila v solidarnostna prizadevanja za odpravo težav v Gorenju. Seveda paje uresničitev teh hotenj odvisna predvsem od delavcev Gorenja samih.
V Gorenju TGO za 21 % večja proizvodnja kot leta 1982
Ko so v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje po uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva, junija letos, začeli ocenjevati trenutni položaj in možnosti za odpravo težav, ki sojih bili ugotovili, so med drugim spoznali, da je ena od osnovnih nalog prav gotovo povečanje proizvodnje in s tem povezano večje izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter nadaljnje povečanje konvertibilnega izvoza.
Po kolektivnem dopustu, bil je v prvi polovici meseca avgusta, je začelo prihajati s tekočih trakov iz dneva v dan vse več bele tehnike in drugih izdelkov. Osnova za večjo izkoriščenost obstoječih proizvodnih zmogljivosti je bila izboljšana oskrba z reprodukcijskim materialom in sestavnimi deli. čeprav vseh tovrstnih težav še niso uspeli odpraviti. Pomanjkanje proizvodnih delavcev pa so rešili s prerazporeditvijo dela zaposlenih i/, skupnih služb velenjskega dela Gorenja in režijskih delavcev iz tozdov Gorenja TGO na delo v proizvodnjo. Strokovni in administrativni delavci velenjskega dela Gorenja pa so sklenili, da bodo v zadnjih štirih mesecih tega leta opravili 8 delavnikov v proizvodnji, tem pa bodo dodali še dva udarniška »šihta« v proizvodnji. Proizvodni delavci Gorenje TGO pa bodo delali 8 sobot več, kot je bilo sprva predvideno, za delo na dodatne sobote pa so se odpovedali dodatku za nadurno delo. Sicer pa so tudi proizvodni delavci opravili precej udarniških delavnikov.
Proizvodne naloge Gorenje TGO so bile v zadnjih štirih mesecih letos nadvse zahtevne, saj je bilo treba nadomestiti izpad pro-
izvodnje iz prvega polletja. Kaj kmalu so se pokazali prvi sadovi prizadevanj delavcev. Septembra je že bila dosežena rekordna mesečna proizvodnja, sicer pa so ta mesec dosegli največjo dnevno proizvodnjo štedilnikov, pralnih strojev in hladilnikov. Novembra pa je bila dosežena rekordna dnevna proizvodnja črnobelih televizijskih sprejemnikov v tozdu Elektronika Ptuj itd.
Sicer so delavci Gorenja TGO septembra naredili 42 % več izdelkov kot septembra 1982, oktobrska proizvodnja je bila, v primerjavi z oktobrom 1982, večja za 40 %, novembrska pa, je v primerjavi z novembrom 1982, porasla za 43 %. Septembra so uresničili mesečni načrt fizičnega obsega proizvodnje s 84 %, oktobra z 88 %, novembra pa že s 95 %. _
In kakšne so napovedi za leto 1983? Pričakovati je mogoče, da bo zahtevni letni načrt fizičnega obsega proizvodnje dosežen s 95 %. V primerjavi z letom 1982 se bo proizvodnja povečala za 21 %. proizvodnja za izvoz pa za 15 %, pri čemer se bo najbolj povečala izvozna proizvodnja štedilnikov (34%). zamrzovalnikov (24%). hladilnikov (18 %) itd. Žal pa gibanju fizičnega obsega proizvodnje ne sledi tudi vrednost proizvodnje. saj bodo letni načrt uresničili le z okrog 82 %.
S proizvodnjo, doseženo v zadnjih štirih mesecih tega leta in ki sojo spremljali številni rekordi, so delavci Gorenja TGO dokazali. da so s podvojenimi naprezanji na vseh delovnih mestih pripravljeni kar najbolj aktivno sodelovati pri odpravi težav in zagotavljanju zanesljivejšega prihodnjega razvoja delovne organizacije.
Predvideno 15 % povečanje fizičnega obsega proizvodnje, v primerjavi z letom 1983, in 17 dodatnih delavnikov v proizvod-
nji pa so najbolj zgovoren dokaz, da bodo delavci Gorenja TGO tudi v novem letu 1984 delali in gospodarili tako, kot so zadnje mesece leta 1983!
Obnova Gorenja — življenjski interes vseh delavcev
Novembra in decembra so v delovnih organizacijah in skup-, nostih Gorenja razpravljali o prihodnji usmeritvi tega poslovnega sistema. V razmišljanja, kakšno naj bi bilo Gorenje jutri, so se zraven samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb vključili tudi zunanji dejavniki. Javna razprava. bila je kritična in ustvarjalna, je dala več predlogov, da bi bile predlagane usmeritve kar najboljše.
Predložene temeljne usmeritve so bile med javno razpravo načelno sprejete, konkretne predloge za njihovo dopolnitev oziroma spremembo pa bo obravnaval delavski svet Gorenje SOZD na seji 27. decembra. Usmeritve, ki bodo takrat sprejete, bodo podrobno opredelili v samoupravnih splošnih aktih.
Javna razprava je, bodi mimogrede omenjeno, tekla o prihodnji programski usmeritvi, obnovi Gorenja, izhodiščih za sestavo plana za leto 1984 ter o nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov.
Temelj prihodnjega dolgoročnega razvoja Gorenja naj bi bili, kot je predlagano s programsko razvojno usmeritvijo, koncepti Dom, Zeleni program. Tehnološka oprema in Birotehnična oprema. Za ie programe bi
obvladovali tudi strateške sestavne dele. elektronika pa bi bilo
bistveno področje delovanja v vseh omenjenih konceptih. Med javno razpravo so bile prav programske usmeritve deležne največje pozornosti. Temeljne usmeritve so bile potrjene, treba pa bo razjasniti nekatera vprašanja v zvezi z usmeritvami in položajem posameznih delovnih organizacij Gorenje.
S projektom »Obnova Gorenja« želijo opredeliti izhodišča za ponovno utrditev tega poslovnega sistema in odpravo težav, s katerimi se srečujejo. Prvič bo v SR Sloveniji združeno svetovalno znanje na določenem projektu, po potrebi pa bodo pri izdelavi projekta sodelovale še svetovalne organizacije iz tujine. Delo svetovalnih organizacij bo strokovno usmerjala, usklajevala in spremljala Poslovna skupnost za svetovanje Ljubljana. Delavce Gorenja čaka pri pripravi projekta izredno zahtevno delo, sama obnova pa je resnično življenjski interes vseh delavcev Gorenja.
Kar zadeva nadaljnji razvoj družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov je predvidena tudi makroorganizacijska , pre-osnova velenjskega dela Gorenja. Predlagano je, da bi se Gorenje TGO spričo velikega obsega proizvodnje in več različnih programov preoblikovala v več delovnih organizacij, ki bi bile zaokrožene programske proizvodne celote. Reorganizirali naj bi še Gorenje Promet Servis, Gorenje Interno banko pa organizirali v skladu z blagovnimi oziroma finančnimi tokovi ter s potrebami in možnostmi principalov. Predvidena pa je tudi reorganizacija oziroma nova organiziranost delovne skupnosti skupnih služb Gorenje SOZD.
i4. stran ★ na s cas
NOVOLETNA VOŠČILA
Titovo Velenie * 26. decembra 1983
r\
TURIST BIRO MOZIRJE
Vsem delovnim ljudem in občanom občin Mozirje in Velenje želimo v novem letu 1984 veliko delovnih uspehov in osebne sreče!
ZELENI BAR
KARDELJEV TRG 1 53320 TITOVO VELENJE
KLEMENC FRANC
Vsem delovnim Hudem in občanom občine Velenje želim veliko sreče in osebnega zadovoljstva v letu 1984!
mladinska knjiga
tozd knjigarne in papirnice
KNJIGARNA IN PAPIRNICA TITOVO VELENJE
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE ISKRENO ČESTITAMO ZA NOVO LETO 1984!
Delovnim ljudem in občanom Šaleške doline čestitamo za novo leto 1984in jih vabimo, da še nape j obiskujejo pireditve, kijih organiziramo!

KINO VELENJE
s svojimi enotami
—	redni kino Velenje
—	kino Dom kulture
—	kino Šoštanj
—	kino Šmartno ob Paki
—	kino Dolič
—	kino Braslovče
Iskreno čestitamo vsem občanom Šaleške doline, še posebej pa cenjenim obiskovalcem naših ki no predstav!
SALEK
Srečno
1984
Vam želi in se priporoča
GOSTILNA VERDELJ
Tel.: (063) 85' '70
GOSTIŠČE „FRAKELJ' MIRO PUKŠIČ, Kardeljev trg, Titovo Velenje
nudi vam vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter domačih jedi.
KOT POSEBNOST GOSTIŠČA PRIPOROČA: Frakeljnovo kavo, Frakelj-novo pivo, domačo kračo s prilogo, kraški pršut s prilogo in domače klobase z zaseko.
Gostišče je odprto od 7. do 21. ure in to vsak dan razen ob nedeljah in praznikih.
Pridružujem se voščilom z najboljšimi željami za novo leto 1984 vsem občanom Šaleške doline!
GOSTILNA LESJAK MANJA
Vinska gora 21te!. 889-112, Titovo Velenje
Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno voščimo sreče in zdravja v novem letu 1984!
MURŠiČ JOŽE
avtokleparstvo in avtoličarstvo Žarova 7, Titovo Velenje
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Veiene
želim v novem letu 1984 veliko osebne sreče in zadovoljstva ter obilo delovnih usl
STROZAK MARICA .PLASTIKA" MODNI GUMBI
Žarova 16 TITOVO VELENJE
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje žeJimo srečno in uspešno novo leto 1984
© ® KfllEIIJ/KI KOfllBMAT PIUJ
-- PROIZVODNJA • KOOPERACUA • TRGOVINA • GOSTINSTVO • PREDELAVA o SERVISI
zavod za urbanizem veienje
PROJEKTIRANJE
GRADBENIH
ELEMENTOV
PROSTORSKO IN
URBANISTIČNO
PROJEKTIRANJE
INŽENIRING
(ORGANIZIRANJE
IN NADZOR
GRADNJE)
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE ŽELIMO VELIKO OSEBNE SREČE IN DELOVNIH USPEHOV V LETU 1984!
ključavničarstvo in izdelovanje drobnih ' kovinskih izdelkov
jevšnik viktor selo 14. veienje tel.(063)850-855
Vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline želimo veliko osebne sreče in poslovnih uspehov v novem letu 1984!
ključavničarstvo m izdelovanje drobnih ' kovinskih izdelkov
evšnik viktor selo 14. veienje tel.(063)850-855
Z željo po sodelovanju, _ _ iskreno
mozirje čestitamo
vse m
zadružnim delavcem in članom kooperantom ter vsem delovnim ljudem in občanom občin Mozirje in Velenje ob novem letu 198J+!
Pridružuje m <> se čestitkam z »ujhol jšiyp i feljcmii za srečno novo leto 198J+'.
TOZD TRŽNICA VELENJE
26. decembra 1983 * Titovo Velenje
NOVOLETNA VOŠČILA
nas cas *stran 15
TUDI V NOVEM LETU 1984 ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBILO OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA, NOVIH DELOVNIH ZMAG IN POSLOVNIH USPEHOV!
Skupščina občine Mozirje Izvršni svet skupščine občine Mozirje Občinska konferenca SZDL Mozirje Občinski komite ZKS Mozirje Občinski svet ZSS Mozirje Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Občinska konferenca ZSMS Mozirje
Občinska konferenca ZRVS Mozirje Samoupravne interesne skupnosti z območja
občine Mozirje

beogradska banka
temeljna banka Ijubljana; poslovna enota: Žalec
, Vsem delovnim ljudem in občanom ' v Šaleški in Gornji Savinjski dolini, še posebej našim varčevalcem, | želimo obilo sreče in osebnega zadovoljstva v novem letu 1984!

\ \ £

2 <
cc
/ *
aVHOOili 3d
p

pe novo mest
i kovinotehna
3
3 CELJE, Mariborska 7, Jugoslavija
a □
a
1 mmm m\
k—J	..
a
16. stran » n9S C9S
NOVOLETNA VOŠČILA
Titovo Velenje * 26. decembra 1983
Savinjsko šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje
Iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje ob novem letu 1984
in jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag in pridobitev!
velenjska plastika
OBILO SREČE, ZADOVOLJSTVA IN DELOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU 1984 ŽELIJO VSEM NAŠIM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM DELAVCI VEPLASA TITOVO VELENJE
gradbeno industrijsko podjetje	
ljubljana	v ~
tozd
gradbena enota celje n. sol. o.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo gospodarski načrt za poslovno leto 1983 uresničili. Ob takšnih prilikah običajno gledamo v bodočnost to je, kako in kaj bomo delali v letu 1984. Gradbeništvu se ne obeta najbolje. Vse manj bo vlaganj v domovini v nove objekte, zato bomo morali še z večjim številom delavcev izvajati investicijska dela v tujini.
Srečno in obilo delovnih uspehov v letu 1984
želimo vsem delovnim
ljudem in občanom Šaleške doline!
Delavci in delavke DO ERA Titovo Velenje voščijo vsem svojim potrošnikomr poslovnim sodelavcem in partnerjem srečno in uspešno novo leto 1984.
era
SE PRIPOROČAMO IN ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE.
utok, tovarna usnja kamnlk, n. sol. o., usnjarska 8,61240 kamnik
S SVOJIMI
PRODAJNIMI
MESTI:
MARIBOR
CELJE
LJUBLJANA
KOPER
BLED
SARAJEVO I SARAJEVO II ZENICA DUBROVNIK NOVI SAD TITOVO VELENJE
PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB NOVEM LETU 1984 IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK!

1
DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo
Vekos n. sub. o. Titovo Velenie. Koroška 37
Delavci DO »VEKOS« bomo med bližnjimi Novoletnimi prazniki s povečano budnostjo poskrbeli za čim zadovoljivejšo komunalno oskrbo in Vaše bivalno ugodje.
Poskrbeli bomo tudi za hitro odpravljanje nastalih motenj in okvar, predvsem pa za čiščenje mestnih in drugih površin ob eventuelnih snežnih
padavinah.
Zaradi tega bomo organizirali okrepljeno:
—	stalno dežurstvo na obratovanju oskrbovalnih sistemov
—	stalno dežurstvo skupin za intervencijsko vzdrževanje in
—	stalno pripravljenost zimske službe
Sede/, stalne dežurne službe DO »VEKOS« je na TOZD Toplotna oskrba. Koroška cesta 3a. telefoni: 851-411. 851-422. 851-433
Uporabnikom in ostalim občanom priporočamo sodelovanje z našim dežurstvom, predvsem pa pravočasno in natančno javljanje motenj in okvar, kar bo prispevalo k njihovemu hitrejšemu odpravljanju.
ŽELIMO VAM VESELO IN UGODNO PRAZNOVANJE IN SREČNO NOVO LETO 1984 DELAVCI DO »VEKOS«
	
	
. v *	
\
nas cas * Stran 17
Proizvodnja modne konfekcije Elkroj Mozirje
Delovnim ljudem občin Mozirje in Velenje želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva
v letu 1984!
Gradbeno industrijsko
VEGRAD P°dJ"etje
Titovo Velenje


SOZD KMETIJSTVA, PREHRAMBENE INDUSTRIJE, TRGOVINE, GOSTINSTVA IN TURIZMA
Sozd kmetijstva, prehrambene industrije, trgovine, gostinstva in turizma
Vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline iskreno voščimo za novo leto 1984in jim želimo kar največ osebne sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov!
Delovna organizacija POTROŠNIK CELJE Tozd PRODAJA Šoštanj Delovna organizacija MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA CELJE PEKARNA, SLAŠČIČARNA TITOVO VELENJE IN SKLADIŠČE MLEVSKIH IZDELKOV
ŠMARTNO OB PAKI Sozd KMETIJSTVO PREHRAMBENE INDUSTRIJE TRGOVINE, GOSTINSTVA IN TURIZMA
Največji objekt, ki smo ga gradili v občini Velenje v zadnjem letu je zdravilišče Topolšica
KJE VSE IN KAJ GRADIMO DELAVCI VEGRADA
VELENJE
Stanovanjski objekti in zaključna ureditev soseske Šalek II
—	Stolpič ob Kidričevi cesti
—	Stanovanjski objekti v novi soseski Šalek III
—	Rekonstrukcija zimskega bazena
—	Industrijski objekti za REK
—	Zdravilišče Topolšica
—	Kulturni dom Šmarno ob Paki
—	Prizidek k servisni hali Gorenje
—	Adaptacija osnovne šole Paka
MOZIRJE
—	Stanovanjski stolpič Nazarje
—	Industrijski objekti za Elkroj
—	Prizidek zdravstvenemu domu Nazarje
—	Kanalizacijski zbiralnik
ZAP.RF.R
—	Stanovanjski objekti v Zaprešiču BIHAČ
—	Tovarna hladilnikov Gorenje
LJUBLJANA
—	blok upokojencev
—	Stanovanjski blok Nove Dravlje
—	Dinos Črnuče
BEOGRAD
—	Skladiščna hala Surčin
—	Stanovanjski objekti na Košutnjaku
—	Stanovanjski objekti VI. mestne krajevne skupnosti
BANJA LUKA
—	Skiadiščna hala
PRIJEDOR
—	Tovarna Fadis
VRANJE
—	Pamučni kombinat Vranje
APATIN
—	Proizvodna hala	..
V	pripravi pa so tudi pogodbe za izgradnjo objektov v Budvt, Ostjeku, Pucarevu,
Kostanjici. Kopru in v Velenju. ZRN
—	stanovanjska in poslovna gradnja v Ilgenheimu in Koelnu
—	Načrtujemo pričetek del v Berlinu in Esslingenu
NDR
—	Industrijska gradnja EKO/KSW v Eisenhoettenstadtu
—	hotel v Dresdnu
—	industrijska gradnja v Maxhoete
IRAK
—	vojna industrija SA-AD-21 v okolici Bagdada
V	pripravi pa so projekti v Sovjetski zvezi (pristanišče), Egiptu (farme, vojno naselje) in
NDR (industrijska gradnja)
Delavci gradbenega industrijskega podjetja VEGRAD Titovo Velenje na gradbiščih sirom po Jugoslaviji, Iraku, Zvezni republiki Nemčiji in Nemški demokratični republiki čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom za NOVO LETO 1984!
18. stran * nSS C8S
ZA KRATEK ČAS
Titovo Velenje * 26. decembra 1983
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA NAMA TITOVO VELENJE
Za pravilno rešitev križanke razpisuje Veleblagovnica
Mama Titovo Velenje 10 nagrad.
L NAGRADA: darilni bon »Nama« v vrednosti 508 din; 2.
NAGRADA: darilni bon »Nama« v vrednosti 400 din; 3. NA- REŠITVE (IZREZANE KRIŽANKE) POŠLJITE DO
GRADA: darilni bon »Nama« v vrednosti 300 din; 4. NA-	TORKA, 10. JANUARJA 1984 NA UREDNIŠTVO »NAŠEGA
GRADA: darilni bon »Nama« v vrednosti 200 din; 5. do 10.	ČASA«, 63320 TITOVO VELENJE, FOITOVA10, Z OZNAKO
NAGRADA: darilni bon »Nama« v vrednosti 100 din.	»NAGRADNA KRIŽANKA«.
ne naklonjenost. zoprnost hcljubost
HUNSKI
p0glavap isiba b0zja")
pesnik ujevic
pristroj, naprava
krajše prozno delo
tesno
oprijeta
obleka
japonski državnik hir0bumi)
letov. pri opatiji
sk0plje-nec
gr. pesnik, simb0list
gj.. mesto cssr
obvodni ptič
p0tapnik
r0gata dom. žival
100 nf
pikantna obara
dolg
prazen
govor
slhum0ri-stka ki im/. 9ubrik0 v
pavli hi
roman ln| tolstoja
nizozemska
mgso ovčjega
mladiča
razve lja-i vite v, izničenje!
sestavil r.n.
zaimek
majhna
tek.voda
izkušen vojskovodja
imatriku-lacija
reka v it.velenju
bikov glas
okrajša no ime trinitro t0lu0la
hudič, satan
nakodra na volnen tkanina
riz0ta na yz h 0qn jaški na:in
prav0slav
isamcstan
renu
harmonik. ahačič
glasbe-niks0ss
kamnita
gmota,
33elisk
zvesta
domača
žival
reka v romunija
.konec življenja
menično poroštvo
prew_ka goriških brd
mesto p0kraj. na| p0rtugal
zmleto zit0
kilometer
argon
mesto na cresu
gr. junak simbol m0ci in junaštva
gozdni sadež
vrtincast vihar
n0cni lokal
mit. prvi letalec

oblačilo
pevec baritona
ivana kobilca
igor eržen
zanimanje
tkanina za po/oje
grmstr-dm lesom
junaki -nja
romana
-april"
sl.kipar (lojze)
narodna banka
otok ob sardiniji
uporabnik 5tancmanja
lili novy
slavko osterc
ljubuan. galerija
gr.g0rcvje1 vbeociji
himalajska koza
slog
stane
česfjik,
mornarska. pijača
ljubkcwl. m. ime (adolf)
zajceva samica
ameriški iviolinbt
vrsta metulja
isaac nevvt0n
pokrajini? varabiji
cuoaski človek
djura. danicc
iam.film. igralec (warren)
svod nad nami
reka v sr bij i, desni pritok morave
visoka šola
kamen za 05trenje
pisatelj duun
neko-kozaški poglavar
it. filmski
igralb:
(alberto)
neon
pobirale:
naro
streha
okraj&anc ž . ime stanislava)
as~atij
admetova
v
gr.mitol
stevna mera za
papir (10000 pol)
n€st0vz romuniji
kazalec
mejna reh kamed ior in paj
pec
fr. film. igralka scl CIANO ve kisline
avstrij.
tiskovna
agencija
pravec
huda jeza bb
pod
upor, vstaja
radij
italij s0-pranistka gr rodu (maria)
kraljevina v indo kini, S1AM
j)nje-jki ple-mci, poku cniv01aki
reka v makedon,
mesto pod
fruško g.
stajersko mos ime melodičen okrasek
vrsta
afriške
antilope
mesto v xiu. zd<\ umarsk« industrij
hisa z vrtom
bambusni medved
cestni ovinek
očetova sestra
V|»A vrednost
konec molitve
tesarski obrat
kačji glas
madzarsk mesto
makedon.
kolo
cep pri
SOD'i
:lovek ki
ne mare
anton
AŠKERC
besede brez naglasa
priprava lanu teritev
tona
letovišče
pri dubro/nikl
tak z velikim nosom
26. decembra 1983 ★ Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
■■MMHMMMNMKngaHiar
KOLEDAR
PONEDELJEK, 26. decembra - ŠTEFAN TOREK, 27. decembra — JANEZ
SREDA, 28. decembra -ŽIVKO
ČETRTEK, 29. decembra — TOMAŽ
PETEK, 30. decembra — BRANIMIR
SOBOTA, 31. decembra — SILVESTER
NEDELJA, 1. januarja — NOVO LETO
PONEDELJEK, 2. januarja - GREGOR
TOREK, 3. januarja — GE-NOVEFA
SREDA, 4. januarja — ANGELA
ČETRTEK, 5. januarja — SIMEON
MALI OGLAS!
UGODNO PRODAM nov kombiniran Štedilnik in otroško posteljico. Telefon 831-660, Jana Zajšek, Nazarje 57. PRODAM plinski štedilnik Kekec. Informacije po telefonu 852-053 v popoldanskem Sašu. PRODAM ZASTAVO 101, december 76, potreben zamenjave karoserije. Cena po dogovoru, ogled v popoldanskem času. Drago Vrabič, Gaberke 9, Šoštanj. PRODAM LETO DNI STARO SPALNICO. Ogled mogoč vsak dan, trg Edvarda Kardelja 3, nadst. 8/59, Titovo Velenje. PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA — 101, letnik 1974, telefon 831-492.
KUPIM MANJŠO HIŠO v Titovem Velenju — tudi vrstno. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro „Hiša". PRODAM 5 mesecev star osebni avto zastava 101 GTL. Informacije Zerdoner, Veljka Vlahoviča 51, telefon 852-041.
PRODAM 435 T kesoner, letnik 1978, telefon 850-058.
OTROŠKO POSTELJO z jogi vložkom prodam. Telefon 850-408, dopoldan.
OMARO ZA SAMSKO SOBO prodam. Telefon 851-586, dopoldan.
KUPIM MALO RABLJEN MOPED, Tomos avtomatic. Telefon 850-397, popoldan. PEVSKO OZVOČENJE MAS-TER" 100 W, stereo, dva zvočnika 110 W, še pod garancijo, cena 5,4 M. Danilo Gregorc, Topolšica 86. PRODAM P-126, letnik 1982 in zastava 101 LUX, letnik 1978, cena 20 M in 13 M. Telefon 851-134. PRODAM POSTELJO, dva jogija, pralni stroj in kinoprojektor. Telefon dopoldan 851-600. UGODNO PRODAM PSA NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, starega 4 leta. Naslov v uredništvu.
PRODAM Receiver Lenco R-50 in Hitachi Tuner FT 2500. Telefon 851-718.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK: 31. decembra, 1. in 2. januarja dr. Teodor Gorogranc, Cesta X/29, Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINAR:
Od 23. do 29. decembra Franc Blatnik dipl. Veterinar
Od 23. do 29. decembra Franc Blatnik dipl. veterinar Prešernova 22 e Telefon~852-253 Titovo Velenje
GIBANJE P.
POROKE:
Anton Tollazi, roj. 1963, rudarski tehnik iz Titovega Velenja in Mateja Pavčič, roj. 1966. dijakinja iz Titovega Velenja;
Branko Beg roj. 1959, avtome-hanik iz Gaberk in Zdenka Lip-nik, roj. 1962, elektrotehnik iz Škal;
Marjan Martinovič, roj. 1959, rudar iz Titovega Velenja in Lju-
PLANINSKO DRUŠTVO TITOVO VELENJE IŠČE
ZAKUPNIKA ZA PLANINSKI DOM NA PAŠKEM KOZJAKU
V zakup nudimo dom, gospodarsko poslopje, zemljišče, vse stavbne pritikline in instalacijske napeljave. Rok nastopa je aprila 1984, oziroma po dogovoru z dosedanjim zakupnikom. Planinskim društvom in novim zakupnikom.
Podrobnejši pogoji so na voljo na sedežu planinskega društva. Ponudbe pošljite na naslov Planinsko društvo Titovo Velenje, Šaleška 18, 63320 Titovo Velenje, v 15 dneh po objavi oglasa.
Izbrali bomo najugodnejšega ponudnika.
Vse prijavljene ponudnike bomo o izbiri pismeno obvestili v
30 dneh, po izteku roka za ponudbo.
baMarkanovič.roj. 1962, delavka iz Titovega Velenja;
Alojz Maurer, roj. 1950. šofer iz Titovega Velenja in Vera Fekner, roj. 1945, kontrolorka iz Kavč;
Marjan Pintarič, roj. 1959, rudar iz Titovega Velenja in Marija Kert, roj. 1961, ekonomski tehnik iz Prevalj;
Sulejman Jašič. roj. 1962, rudar iz Titovega Velenja in Milica Ilič, roj. 1964, delavka iz Titovega Velenja.
SMRTI:
Berta Cepin, upok. iz Titovega Velenja, Kidričeva 23, roj. 1907
Jožef Vrbič, upok. iz T. Velenja. Kidričeva 1, rojen leta 1922
Hotel Golding Rubin iz Žalca se priporoča za obisk.
V restavraciji lahko vsak dan ob prijetni glasbi izbirate med številnimi
specialitetami srbske kuhinje. Lahko se zabavate tudi v disko klubu
hotela, ki je odprt od 21. ure do 03. ure. Sprejemamo tudi naročila
za poslovna kosila in druge svečane priložnosti.
Vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline želimo srečno in
uspehov polno novo leto 1984!
Ivan Miklavžina, električar iz J. Velenja. Partizanska 59, rojen leta 1927
Frančiška Zamrnik, upokojenka iz Slatine 15, rojena leta 1898
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE
Na podlagi sklepa zbora delavcev Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Titovo Velenje objavlja prosta dela in naloge
Vodja splošno-pravne službe Pogoji:
—	diplomiran pravnik ali pravnik
—	2 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah,
—	smisel za organiziranje in vodenje
Kandidati naj pošljejo vloge na naslov Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje, Šaleška 19, Titovo Velenje. Rok objave je 8 dni, o izbiri bodo kandidati obveščeni 30 dni po končanem izboru.
Center srednjih šol TITOVO VELENJE
neom. sol. odgovornost
CENTER SREDNJIH ŠOL, n. sol. o., Titovo Velenje
TOZD Srednja elektro, kovinarska in računalniška šola
Komisija za delovna razmerja pri TOZD Srednja elektro, kovinarska in računalniška šola razpisuje prosta dela in naloge:
-	TAJNIK USMERITVE ZA DOLOČEN ČAS S POLNIM DELOVNIM ČASOM
(nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: srednja šola administrativne smeri Nastop dela: 1. 2. 1984
-	TEHNIŠKI ADMINISTRATOR V ENOTI PRAKTIČNI POUK za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Pogoj: tehniški risar z znanjem strojepisja Nastop dela: 1.2. 1984
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Splošno kadrovska služba DO CSŠ, Trg mladosti 3, Titovo Velenje. Prijavljene kandidate bomo o rezultatih izbire pismeno obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
Hotel ,,TURIST" Mozirje PRIREJA
31. decembra ob 20. uri v dvorani Partizana v MOZIRJU
VESELO SILVESTROVANJE
Ansambel TRIM vas bo ob domačih koiinah veselo popelja1 v novo leto 1984.
Rezervacije sprejema TURIST BIRO MOZIRJE, tel. 831-022
in 831-316.
ODLOČITE SE ZA SILVESTROVANJE V MOZIRJU, NE BO
VAM ŽAL!
PACA
titovo vetenje
turizem gostinstvo / propaganda ,
yf
VABIMO VAS NA SILVESTROVANJE V NAŠIH LOKALIH Hotel Paka, Titovo Velenje
Ob zabavnem programu vam nudimo pester silvestrov meni (cena 1.500,00 din). Zabavali vas bodo:
—	Domžalski kvintet s pevko Regino Jerman
—	Pal Ladislav — Pipi
—	program v disco bar Rdeča vrtnica
—	informacije in rezervacije sprejema recepcija hotela Paka, telefon 851 -220
Kajuhov dom Šoštanj in KK SZDL Šoštanj
Organizirata silvestrovanje v domu TVD Partizan Šoštanj. Zabaval vas bo Celjski instrumentalni kvintet s pevcema. Cena menija 1.000,00 din. Informacije in rezervacije sprejema Kajuhov dom Šoštanj, telefon 881-356 in 881-120.
Hotel Golte
Zabaval vas bo ansambel VIS Delta s programom. Cena pestrega silvestrovega menija znaša 1.500,00 din. Informacije in rezervacije sprejema TA Rdeča dvorana telefon 851-518 in 852-518.
Rdeča dvorana
Novoletni ples 2. januarja 1984 s pričetkom ob 20. uri. Zabaval vas bo ansambel F +. Rezervacije sprejema TA Rdeča dvorana Titovo Velenje, telefon 851-190 in 852-518. Vstopnina 300,00 din.
Vsem delovnim ljudem in občanom pošiljamo iskrene čestitke z najboljšimi željami za novo leto 1984!
ZAHVALA ob smrti
Regine Vrhovec
se zahvaljujemo prijateljici pokojne Vikici Gregorevčičevi, stanovalcem Tomšičeve 5 v Titovem Velenju, posebno tovarišici Mari Benetek, tovarišici Slavtci Pogač, tovanSu in tovarišici Skorn-škovima, ki so nas obdajali s pozornostmi, Skupščinei občine Velenje in sindikatu iste občine za prelepo cvetje, sodelavcem in sodelavkam pokojne ter vsem udeležencem pogreba v mrzlem
decembrskem dnevu v Ljubljani.
Titovo Velenje, Ljubljana.....
Sorodniki
ZAHVALA
ob nenadomestljivi izgubi dragega moža. očeta in starega očeta
Jožeta Vrbiča
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, mu darovali cvetje in se od njega poslovili.
NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči in nedoumljivi izgubi mojega ljubega očeta
Franca Vodovnika
iz Vitanja
izrekam toplo zahvalo sodelavcem TGO PT za darovano cvetje in izkazano sočutje. VSEM ŠE ENKRAT LEPA HVALA!
Žalujoča hčerka Marija z možem Slavkom ter vnuka Lidija in Slavči z družinama.

ZAHVALA
ob težki i/gubi dragega moža. očeta, starega očeta in strica
Franca Hriberška
iz Topolšice
se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom za pomoč in darovano cvetje ter
spremstvo na zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica — interni oddelek in
Domu za varstvo odraslih Velenje, ter bolnišnici Celie za zdravljenje in skrbno nego. Zahvala velja rudarski godbi, častni straži, govorniku društva upokojencev, duhovniku za
opravljen obred.
Žalujoči: žena Terezija in otroci Franc, Emil in Zdenka ter ostalo sorodstvo.