NO. 229
^11 tir
'!ERi$K/t Domovi im

°3z
AMERICAN IM' SPIRIT F0R€I6N IH LANGUAG€ ONLY
Serving Chicago, Milwaukee,, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CUii V ELAN I) OHIO, WKDNKSDAi MOKNLNO. NOVEMBER 28, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Ottawa uvedla nadzor nad tujimi vlogami v gospodarstvo Kanade
Parlament v Ottawi je izglasoval strog nadzor nad tujimi vlogami v kanadsko gospodarstvo v skladu z zahtevami javnosti. OTTAWA, Kan. — Po več letih javnega razpravljanja in po mesecih razprav v parlamentu je ta v ponedeljek izglasoval zakonski predlog, ki zahteva podroben in strog nadzor nad vlogami tujega kapitala v kanadsko gospodarstvo. Del javnosti se že leta vznemirja zaradi velikega deleža tujcev zlasti v ka- j nadski industriji. Ta je v veliki meri last družb in podjetij, ki' imajo svoja središča v Združenih državah.
Zakonski predlog predvideva pregled vseh novih vlog, pa tudi delen prevzem starih. Poslanska zbornica je predlog končno o-1 doibrila in ta potrebuje le še potrditev v Senatu, ki pa je bolj formalnega pomena in kjer ne pričakujejo nobenih ovir.
Ti ukrepi niso proti tujim vlogam v neposrednem in splošnem smislu, hočejo le pomagati Kanadčanom razviti rastoče gospodarstvo v korist Kanade, je dejal trgovinski minister Alastair W. Gillespie po glasovanju v parlamentu.
Privatne ameriške vloge v Ka-
Novi grobovi
Stanko Petrič
V 70. letu starosti je v ponedeljek umrl v Citizen’s bolnici v Barbertonu Stanko Petrič, 12 West State St., Barberton, Ohio, rojen v Borovnici, od koder je prišel v Ameriko leta 1925, živeč 50 let v Barbertonu. Po poklicu je bil samostojen mizar. Bil je član Društva Majnik št. 28 ADZ v Barbertonu, brat Johna v Strongsville, Ohio, in umrlih Antona, Mary Lukek in Fanny Bouha, stric Edwarda v Wick-liffu. Pogreb bo jutri ob 10. dopoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. na Lake View pokopališče.
Vodniki oljnih družb grare o 1% brezposelnih
WASHINGTON, DC. — Vodniki oljnih družb sodijo, da bo v ZDA brezposelnost porastla pri-hcdnje leto na 8% skupne delovne sile, če bedo Arabci še dalje zadrževali olje pred uvozom v ZDA. John Swearingen, načelnik upravnega odbora Standard Oil Co. of Indiana, je dejal, da bo manjkalo okoli 20% olja naši deželi, če bodo Arabci še dalje zadrževali izvoz olja v ZDA. Brezposelnost bo v teku enega leta v takem slučaju porastla na 8% celotne delovne sile.
Načelnik upravnega odbora Bethlehem Steel Corporation, S. Cort je dejal, da se s to oceno | strinja, če bo industrija prisilje-
nadi so po drugi svetovni vojni na zaradi p,omanjkanja olja
naglo rastle in znašajo sedaj koli 35 bilijonov dolarjev. Ameriške družbe nadzirajo večji del industrije, nekatere panoge, kot
mejiti produkcijo. Enako mnenje je izrazil načelnik Alcoa Aluminum Co. J. D. Harper. Swearingen je poln upanja,
na primer avtomobilsko in gu- da k0 mogoče tekom prihodnjih mijasto skoraj 100-odstotno. Da 12 mesecev doseei napredek v Kanadčanom, vsaj onemu delu, i razgOVorih med Izraelom in A-ki je nacionalno usmerjen, to ne J rabci) pa zato priznavaj da bo
hudo”, če do tega ne pride. Na-
Izrael se bo umaknil
v zameno za varnost
Podpredsednik izraelske vlade Yigal Allon je dejal, da se je Izrael voljan umakniti z dela zasedenega arabskega oz'emlja.
TEL AVI V, Izr. — Ko je zadnjič tu govoril podpredsednik vlade Yigal Allon skupini študentov, je dejal, da se je Izrael voljan umakniti z zasedenega a-rabskega ozemlja v zameno za jamstvo nedotakljivosti svojega ozemlja in varnosti. 'Pripomnil je, da bo vprašanje umika prvo pri pogajanjih v Ženevi, ki so napovedovana za 18. december, če ga ne bo mogoče že preje rešiti.
Arabci zahtevajo popoln izraelski umik z vsega zasedenega ozemlja, vključno iz starega dela mesta Jeruzalema. Izrael je pripravljen vrniti Arabcem večji del zasedenega ozemlja, ne pa vsega. Zato pogajanja o tem ne bodo lahka in uspehi ne nagli.
Izrael vztraja na zadržanju starega Jeruzalema, dela Golanskega višavja in dela Sinajskega polotoka, oziroma vsaj njegovega skrajnega južnega konca, ki omogoča nadzor nad plovbo skozi Tiranska vrata v Akabski zaliv in iz njega. Da bi bila koza cela in volk sit, predlagajo, da naj bi Izrael uradno vrnil A-rabcem ves Sinaj, pa dobil njegov skrajni južni rok “v najem”. Na podoben načinnaj bi rešili vprašanje Golanskega višavja, v kolikor nadzira del Izraela, o-zemlje na desnem bregu, ki je del Jordanije, pa naj bi ostalo brez vsakih arabskih vojaških naprav in posadk.
Več podpore Nixonu
WASHINGTON, D.C. — Sen. Barry Goldwater je začel dobivati več pisem v podporo predsedniku Nixonu kot v preteklih mesecih. Nekako v razmerju 2:1 so za podporo Nixona.
Senator pravi ob teh pismih: To niso nobena Ijubavna pisma. Prenekateri pišejo: “Jaz ne zaupata! predsedniku, toda on je moj predsednik. Podpirajte ga-”
Sueški prelep ustvarja mnogoterim desii skrbi
V Egiptu jib s Krbi, kdaj ga bodo mogli obnoviti, v Wa-shingtcnu preudarjajo, kako bodo Sovjeti izkoristili njegovo odprtje.
KAIRO, Egipt. — Ko se Egip-
NA PREKO 12 GAL0N0V
GASOUNA TEDENSKO BO
uvede.'! mszm mm?
Predsednik Nixon je v svojem govoru zadnjo nedeljo zvečer dejal, da bo manjkalo olja za okoli 17%, da pa bodo ukrepi, ki jih je objavil, omejili porabo le za 10%, pričakovati moramo torej nove ukrepe. Ti bodo veljali v prvi vrsti porabi gasolina.
WASHINGTON, D.C. — U-	.■----—-----
radno vožnja z avtomobili ob kot kakorkoli podprte novice, nedeljah v naši deželi ne bo Poleg o predlogih za nadaljno prepovedana in ustavljena, nas omejitev rabe gasolina razprav-je zagotavljal predsednik Nixon Ijajo v posebnem odboru, ki mu zadnjo nedeljo zvečer v svojem načeluje John A. Love, predgovoru preko televizije in radia. I sednikov direktor za energijsko Da te vožnje ne bodo preobilne 1 politiko, tudi o vprašanju oskr-in potrošnja gasolina ob nede-! be neodvisnih gasolinskih po-Ijah ne prekomerna, za to bo'staj. Te bodo v novi stiski, ko bo čani in Izraelci trdo pogovarja-j poskrbela na eni strani zapora | proizvodnja gasolina omejena v jo pri kilometru 101 na cesti) vseh gasolinskih postaj od sobo-j korist kurilnega olja in drugih
prija, je razumljivo. Po drugi strani se gospodarski poznavalci razmer zavedajo, da Kanada sama nima dovolj sredstev za gospodarsko rast v sedanjem obsegu. če hoče ohraniti sedanjo življenjsko raven, je sodelovanje z ZDA neobhodno.
Novi zakon uvaja vladni nadzor nad vsemi novimi vlogami neoziraje se na njegov obseg. To se pravi, da v bodoče ne bo mogoče nobenemu tujcu ustanoviti v Kanadi kakega podjetja, ne da bi preje za to dobil dovoljenje vlade. Od nje bo odvisno, kako m pod kakimi okoliščinami bo taka dovoljenja dajala.
- Sti-
petost bo rastla in z njo možnost večje vojne, ko bodo v spor znova zapletene velike sile na različnih straneh.
Pri sedanjem položaju industrijskega zahodnega sveta, ki je tako močno vezan na olje, ga drži za vrat tisti, ki ima v oblasti ali vsaj nadzira obsežna oljna ležišča na Srednjem vzhodu, je razlagal položaj Swearingen.
Markezinis hud levičar?
ATENE, Gr. — Bivši predsednik vlade Markezinis, eden od starih politikov izpred leta 1967, je po prevzemu vlade v nekem razgovoru “hvalil Lenina”. To je napravilo pri nekaterih vojaških vodnikih, trdih protikomunistih, vtis, da je levičar, ki bo vodil Grčijo na pot zmede.
Eden od takih vojaških vodnikov naj bi bil načelnik vojaške policije brig. gen. Dimitri os loannides, ki naj bi bil pripra-— Samo eno petino površine vil in vodil vojaški upor proti
Kairo-Suez o obojestranskem u miku vojaštva z bojne črte v ozadje, kar naj bi zavarovalo in utrdilo premirje, razmišljajo v Kairu o bodočnosti Sueškega prekopa in pripravljajo načrte za njegovo obnovo in odprtje. V vladnih krogih so prepričani, da bo mogoče prekop v nekaj mesecih osposobiti za plovbo.
Zanimivo je, da kljub upanju na odprtje prekopa vlada v Kairu nadaljuje z razgovori o gradnji oljevoda od Sueza do Sredozemskega morja. Če bi bil prekop v nekaj mesecih odprt in nato v teku enega leta poglobljen v taki meri, da bi lahko plule skozenj petrolejske ladje do 200,000 ton nosilnosti, potem ne bo potrebe po oljevodu. Pogajanja o gradnji tega kažejo, da v Kairu niso prepričani, da bo prekop skoro odprt.
V Washingtonu po letu 1967 niso bili posebno vneti za ponovno odprtje Sueškega prekopa. Vojaki so poudarjali, da za ZDA ni tako pomemben, kot je za Sovjetsko zvezo, ki bi dobila z odprtjem prekopa kratko pomorsko zvezo z Indijskim oceanom, posebno v vzhodno Afriko in z deželami ob Perzijskem zalivu, kjer so na Srednjem vzhodu najbogatejša ležišča olja.
Sedaj so v Washingtonu prišli do zaključka, da je odprtje Sueškega prekopa nemara le potrebno za ureditev odnosov na
te od 9. zvečer do ponedeljka • goriv.
zjutraj. Po vsem sodeč to ne bo) Govorijo tudi o podražitvi o-še vse, kajti predsednik sam je i ]ja in njegovih produktov, pa tu-povedal, da sedanji ukrepi nejdi o posebnem davku na upora-bodo omejili porabe olja in nje-j bo plina kot goriva. Posebni da-govih produktov do dovoljnejvek naj bi bil postopen:	Čim
mere. V vladnih krogih so sedaj | več plina bi kdo porabil, tem prišli do misli, da naj bi vsak j višji davek bi plačal nanj. Ena-avtomobilist dobil 12 galonov, ko naj bi bil uveden poseben da-gasa tedensko po redni ceni, na | vek na porabo električnega to-vse ostale pa, ki bi jih še kupil, j ka, tudi ta naj bi bil postopen, pa naj bi plačal visok, poseben) Nizek za male potrošnike, rastoč davek.	j za prekomerne.
Govorijo, da bi naj ta davek' Poseben davek na prekomer-znašal 40 centov na galon. U- ne dobičke naj bi omogočil “ne-tegne biti seveda tudi dosti viš- pravično bogat i t e v” oljnih ji, če bi se pokazalo, da 40 cen- družb v času krize energije, kot tov prodaje ne bi dovolj omeji- Je to dejal John A. Le v e. lo.	Vsi ti davki in posebne troša-
Poudarjajo, da je to le eden izmed predlogov, ki jih imajo v razpravi, in da še ni nič gotovega, za kako pot se bodo odločili. Ponekod v Evropi so že pripravili za gasolin nakaznice, ki pa jih ne bodo rabili, dokler ne bo res sila. Tako vsaj trdijo. Nekateri so tudi pri nas trdili že prejšnji teden, da so nakaznice in vse, kar je s tem potrebno, že v tisku. Uradni viri tega niso ne potrdili, pa tudi ne zanikali, ker so bile te trditve bolj govorice,
tev tega. Zato so njegovo odprtje vključili v načrte za splošno pomiritev Srednjega vzhoda. Moskvi pa zaupno sporočili, naj ne misli na njegovo izrabljanje, ker ZDA ne bodo tega gledale
rine morejo biti uvedene le s posebnim zakonom v Kongresu. Predstavniki notranjega in prometnega tajništva se o vsem tem posvetujejo s kong. W. Mill-som, načelnikom Domovega odbora za pota in sredstva, ki je odgovoren za pripravo davčnih zakonov.
Manj uradnih avtomobilov
WASHINGTON, D.C. ska za gasolin bo, kot napovedu-Kjo, odvzela kakim 800 visokim Uradnikom uradne avtomobile, j v katerih so jih šoferji vozili po °Pravkih. Tudi v oboroženih si-■tah bodo večje število velikih uvtomobilov zamenjali manjši, ki porabijo manj gasolina in Vzbujajo manj — pozornosti.
Pričakujejo, da bo dobil pred-^ednik zakonski predlog o omejitvi rabe goriv v času krize e-Uergije najkasneje v dveh tednih v podpis. Senat je predlog Ze izglasoval, Predstavniški dom ^ ua potu k temu, pa bo posebno še izenačenje besedila, ^Gr so v Domu v nekaterih za-^uvah predložili drugače,
Vremenski prerok
fm
Oblačno z dežjem ali naleta-Vanjem snega. Naj višja tempe-ratura okoli 47 F (8 C).
Grčije je primerno za obdelavo, predsedniku G. Papadopoulosu. Srednjem vzhodu in za pomiri-! brez primernega odgovora.
ODE IZPOD SEVERNEGA MORJA ŠE NE BO SK0R0 TEKLO NA VELIKO
LONDON, Vel. Brit. — Ko je zaradi vojne na Srednjem vzhodu in nadaljevanja arabskega omejevanja črpanja in dobav olja večji del svobodne Evrope v stiski za olje, se sprašujejo tam, pa tudi drugod po svetu, čemu Evropa ne pohiti s pripravami za črpanje olja izpod Severnega morja, kjer so odkrili v zadnjih letih kar obsežna in bogata ležišča črnega zlata.
Področja, kjer je v zemlji pod morjem olje, pripadajo Norveški, Danski, Zahodni Nemčiji, Holandiji in Veliki Britaniji. Najobsežnejša področja pripadajo Norveški in Veliki Britaniji. Med tem ko se zadnja za napredek vrtanj in priprav za črpanje olja zelo zanima in jim vestno sledi, pa tudi podpira, so Norvežani za to delo manj vneti. Vse izgloda, kot da se jim nikamor ne mudi neoziraje se na sedanjo stisko za olje.
Področja, ki spadajo pod Veliko Britanijo, so znana po
viharnem morju in je zato potrebna večja previdnost, trdnejše naprave, ki bodo sposobne prenesti hude viharje in brzino vetra do 100 milj na uro in še čez. Sličen je položaj tudi v ostalih predelih Severnega morja, četudi nekaj milejši.
Norvežani se ne menijo toliko :za tehnične težave pri izkoriščanju bogatih ležišč olja, kot za posledico črpanja tega na njihov način življenja, na spremembe, ki jih bo novo gospodarstvo prineslo, pa tudi na škodo, ki bo s tem združena za sedanji način življenja in na sorazmerno zdravo in čisto okolje. Spremembe bodo brez dvoma segle globoko v norveško družbo, njen sestav in njeno miselnost.
Te skrbi vznemirjajo tudi Škote, cfo katerih obali bodo nastala glavna oporišča in naprave za črpanje olja izpod Severnega morja v predelu, ki pripada Veliki Britaniiji.
Tudi oni se sprašujejo, kako bo vse to spremenilo življenje, kako vplivalo na njihovo zdravje, zadovoljstvo in seveda na čistočo okolja. Do nedavnega so bile ob tem delu škotske obale le manjša naselja, ki so živela od ribolova, v zadnjih par letih pa se položaj naglo spreminja.
V tem pogledu so manj zaskrbljeni v drugih obalnih državah, kjer je stik v svetom, z industrijo in prometom že sedaj obsežen.
Norvežani imajo posebno skrb tudi zaradi svojih sosedov na vzhodu. Sovjetska zveza jim je mejaš na skrajnem severu Evrope in sovjetske ladje vseh vrst, ribiške, trgovske in vojne, so redna pojava v morjih nedaleč od norveških bregov. Severni del Norveške je na splošno skrajno redko naseljen in tudi vojaško skoraj nezavarovan. Norveška je članica NATO, pa tega članstva ne poudarja preveč, ker noče izzi-
vati svojega mogočnega soseda.
Norveški vodniki se boje. da bi obsežno črpanje olja v norveških vodah utegnilo sprožiti kake spore s - ZSSR, zato je vlada izjavila, da ne bo dovolila vrtanja za o-Ijem severno od 62 vzporednika. Kljub temu oljne družbe tudi tam stikajo za oljem. Po dosedanjih preiskavah računajo, da so večja ležišča verjetna. Napovedujejo, da bodo v nekaj mesecih o tem objavili podrobnejše podatke.
Močan pomislek obstoji tudi v prepričanju, da bodo ležišča olja pod Severnim morjem najkasneje v dveh do treh desetletjih potem, ko jih bodo začeli polno izkoriščati, izrabljena. Če ne bodo iz tega došlih sredstev preudarno in učinkovito uporabili za dolgoročni razvoj Norveške, uteg* nejo življenju Norvežanov prinesti več škode kot koristi. Zato se Norvežanom in Škotom nikamor ne mudi, kriza energije ali ne!
Zadnje vesti
DUBAI. — Potniško letalo Boeing 747 KLM je še vedno tu, ker ugrabitelji ne morejo najti dežele, ki bi jih sprejela in jim jamčila svobodo in nekaz-nivost. Letalo je bilo ugrabljeno v nedeljo nad Beiru-tom na letu iz Amsterdama v
Iz Clevelanda in okolice
Rev. M. F. Sodja se oglasil iz Floride—
Rev. Max F. Sodja, nekdanji kaplan pri Sv. Vidu, ki je bil pred enim mesecem operiran na hrbtenici, se sedaj zdravi na svojem domu na 9133 Hammock Lake Drive, Miami, Ela. 33156. V zadnjih tednih je dobil kupe pisem in kartic od svojih prijateljev, katerim se tem potom zahvaljuje za njihovo pozornost ter jim vošči vesel božič in srečno novo leto. Kakor hitro bo mogel zopet maševati, se bo vseh svojih prijateljev spomnil pri sv. maši
Priznanje rojaku—
F. E. Križman, predsednik odbora zaupnikov Slovenskega starostnega doma na Neff Rd., je bil priznan za polnopravnega člana Ameriške zveze upravnikov negovališč na sestanku te zveze v Kansas Cityju 12- novembra 1973. Čestitamo in želimo obilo novih uspehov!
Premalo hotelov—
E. C. Brennan, posle vodeči podpredsednik Cleveland Convention and Visitors Bureau, je dejal včeraj, da je Cleveland izgubil letos 32 konvencij, ki bi privedle v mesto okoli 135,000 ljudi, ker nima dovolj hotelov, oziroma primernih prenočišč. Urad ni bil sposoben jamčiti v sredini mesta 2,150 sob za udeležence konvencij.
Seth Taft za guvernerja Ohia?—
Nekateri republikanski vodniki v Ohiu, ki se boje, da J. A. Rhodes, ki je najavil kandidaturo za guvernerja, ne bo uspel proti. guv. Giiliganu, predlagajo, naj bi v imenu republikanske stranke kandidiral za guvernerja Ohia Seth Taft, sedanji komišener v okraju Cuyahoga.
Izrael pristal na razgovore z Arabci
JERUZALEM, Izr. — Po posvetovanjih in razpravljanjih v Tokio z okoli 250 potniki. Te yladi Je bilo objavljeno, da je je izložilo na Malti v zameno
za gorivo pred odletom v Dubai.
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj potrdil z 92 proti 3 kong. Geralda Forda za pod-
predsednika ZDA. Pričakuje- uradno vabilo.
Izrael pristal na začetek pogajanj z arabskimi državami v Ženevi v Švici 18. decembra.
Vladna objava pravi, da bo predsednica Mrs. Golda Meir odgovorila, ko bo Izrael dobil
jo, da bo Predstavniški dom Forda potrdil 6. decembra.
ALŽIR, Al. — Vodniki arabskih držav so na svojem posvetu tu priznali Palestinski osvobodilni organizaciji kot edini pravico zastopanja palestinskih Arabcev, kar je brez dvoma udarec za jordanijskega kralja Huseina, ki si je doslej lastil pravico zastopanja palestinskih Arabcev, ker je arabski del Palestine z izjemo Gaze del Jordanije. Odločili so dalje, da ne bodo zmanjšali dobav olja Japonski in Flipinom, da lahko dobe države v Evropi, ki so dobivale olje preko Rotterdama na Nizozemskem, to olje neposredno, ohranili pa so bojkot ZDA in Nizozemske. Svoj prihodnji sestanek so napovedali za april 1974.
LIZBONA, Port. — V ponedeljek je precej močan potres na Azorih uničil streho preko 4000 prebivalcem. Kljub veliki škodi in obsežnemu uni-
To bodo prvi razgovori, pri katerih bodo Izraelci in Arabci sedeli za isto konferenčno mizo pod pokroviteljstvom Združenih narodov in ob navzočnosti predstavnikov ZDA in ZSSR. Pri pogajanjih bodo poleg arabskih sosedov Izraela zastopani tudi arabski palestinski begunci.
čenju je bil pri tej prirodni nesreči mrtev le eden.
LONDON, Vel. Brit. — Znana operna pevka Maria Callas,
stara 49 let, je po 8 letih tod sinoči prvič nastopila spet v javnosti s koncertom v Festival Hall. Bila je navdušeno pozdravljena, toda kritiki so ugotovili, da je bil njen glas “le senca” nekdanjih dni.
WASHINGTON, D.C. — Joseph J. Sisco, strokovnjak državnega tajništva za Srednji vzhod, bo menda skoro zapustil vladno službo in prevzel predsedstvo neke visoke šole.
Ameriška Domovina
■?■<=/% l%]--ho n/mr
CUT St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
kakor pa njeno rešitev po edini možni poti, ki je pot evan- skega in angleškega dopisnika gg!Ameriške Domovine, tako bodo
Novi zakon, ki proglaša otroka kot državno last, bo ljudje spreti obveščeni o delo-imel morda mnogo lepih besed, uspeha po nobenega, kajti j vanju kluba. Klub je odprt zgrajen je na zmoti.	vsem, ki so pripravljeni delati
K. K.
Piiniished daiiy « •—ept Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weets of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
da Združene države:
118.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesece fta Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION KATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months: $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No. 229 Weds., Nov. 28, 1973
Oblast in družina v Sloveniji
I BESEDA IZ NARODA 1
Družina je osnovna celica človeške družbe, zato je njeno zdravje bistvene važnosti za zdravstveno stanje celotnega naroda. Če je zdrava družina, je tudi ves narod zdrav,
če družina propada, je v nevarnosti tudi bodočnost vsega!strice kako jabolko, nekaj su-naroda. Zaradi tega dejstva se časopisje doma in v zamej- j hib “klojcev”, redkokdaj kak stvu vedno znova vrača k razpravljanju stanja in položaja j bonbon, redno pa šibo... Le ne družine v Socialistični republiki Sloveniji. Pri tem prešo-iVem, zakaj je bil Miklavž tako jajo nekateri položaj polni upanja in vere v bodočnost slo- radodaren z njo. No, oče jo je venskega naroda, ko ugotavljajo, da so slovenske družine shranil na primernem mestu. In v bistvu ostale zdrave, da jih nove razmere niso notranje če spet ni bilo kaj prav, je po-razkrojile, drugi so prav' nasprotnega mnenja in vidijo po- kazal na omaro, kjer je bila ši-vsod vse samo črno in seveda tudi črno bodočnost vsega ba, ali pa brezovka: “Ali jo ho-
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
Miklavževo bo kmalu. Misel| so izjavili: “Vrhovno sodišče v pohiti nazaj, ko sem bil še krat-j Ameriki je odprlo vrata na ste-kohlačnik in sem delal skrbi in težave v soseski. Kar nisem mogel strpeti, da bi katero ne “o-špičil”. Toda da bi me videli nekaj dni pred Miklavžem in na Miklavževo? Kakor da bi me ne bilo. Začuda sem bil tih in priden. Še moliti sem začel kar sam od sebe, brez zapovedi. Ko je kaj zarožljalo ali zaropotalo v veži, sem bil že pri materi in se držal za njeno krilo . . . Ko je prišel Miklavž s parkeljnom, sem v strahu povedal še več, kot sem znal... Dobil sem jaz in pa se-
za svoj okraj in svoje mesto.
Miro
la Stenski starostna
dom so darovali
CLEVELAND, O. — S septembru je prejel Slovenski dom za ostarele sledeče darove za Gradbeni sklad:
$250 Carniola Tent No. 1288; žaj za pokol nerojenih človeških1 $150 “Vandrovke”, poslala Mary
češ;
Pa so hitro minile vse
slovenskega naroda doma.
Pisali smo o tem vprašanju sami, objavljali tudi mne-	giba je bila čudovito
nje drugih, zato ne bo napak, če objavimo tudi članek, ki zdravilo pri hiši. Tudi v šoli sta je pod gornjim naslovom izšel^ nedavno v ‘‘Svobodni Slove- j0 rabiia katehet in učitelj. Le ni ji , glasilu slovenske politične emigracije v Argentini v škoda, da v Ameriki te “božje Južni Ameriki, in razpravlja o tem vprašanju.	i masti” ne poznajo, škof Slom-
j šek je zapisal: “Šiba novo mašo Doslej je rdeča oblast doma urejevala družinske prob- 'pCje.” Imel je prav. V Ameriki leme s štirimi začasnimi zakoni, tj. zakon o zakonski zvezi, je ne poznajo, zato pa vlada na
bitij, naj večji v zgodovini človeštva ...”
Ali veste, da smolnati prsti odnesejo samo v čikaških trgovinah nad $80 milijonov blaga, ne da bi ga plačali...
Da požgejo nad 80,000 galonov bencina za predsednikove izlete v San Clemente in Key Biscay-ne...
V Beli hiši so dobili novo jet letalo. Prav, kdo bi pa se vozil v stari, obrabljeni škatlji. Koliko je stalo, ne vem. Nisem strokovnjak za take stvari. Gotovo kakih 10-12 milijonov. Notranja oprava, katero je nadzoroval znani Handelman, je stala 2 milijona in osemsto tisoč zelencev.
Prišla je pogledat tudi ona, ka-1 Fairviev/ Park; po $10: Mr. ir ko so uredili. Zavihala je nos: j Mrs. Chester E. Gordon, J. P. “No good.” Popravilo je spet j in Janet T. Swing, Mr. in Mrs.
Bučar; $50 Mary Kol j at; $25 Frank C. in Libbie A. Gubane; $20 John Sivec; za Upravni sklad: $100 Josephine Parch.
Za Spominske darove:
V	spomin Josepha M. Plevnik.
Jr.:	$300 Mary Elizabeth Plev-
nik; $5 Mr. in Mrs. Michael Te-lich.
V	spomin Elle Shimrak: $181 Peter Shimrak; $50 Cleveland Trust; $40 Home Federal Savings and Loan; $29.50 Peter Shimrak; $25: Uradniki in direktorji St. Clair Savings Association; $20 Mary K. Perenče-vič; po $15: Great Lakes Shakespeare Assn., Inc.; Mr. in Mrs. Frank Celeste, Lawn Village
ulicah drhal...
Da bomo imeli pri Sv. Štefanu
zakon o razmerju med starši in otroki, zakon o posvojitvi, dalje temeljni zakon o oskrbništvu in zraven še slovenski
zakon o rejništvu. Z novim letom preneha veljavnost teh ' tudi miklavževanje, to se razu-zakonov in izdelan je osnutek novega zakona o družinskih me šamo ob sebi. Sv. Miklavž razmerjih, ki naj bi vsa v to stroko spadajoča vprašanja u- bo prišel v veliko svetoštefansko redil tako, da bi bile čim bolj upoštevane nastale spremem- dvorano prvo nedeljo v adven-be in dejstva, ki so posledica novega načina življenja in no- tU; 2. dec, cb 3. pop. Ne bo pri-ve stopnje družbenih odnosov. Le tistih določil starih zako- gel sanij ampak ga bodo sprem-nov, ki so se izkazala kot pozitivna in učinkovita, v novem jjale angeijske trume in pa —
zakonu ne bi spreminjali.^	^ _	____ iparkeljni. Pridne otroke bo sv.	_ _	_ _
Novi zakon bo posvečal prvenstveno pažnjo zaščiti 0- Miklavž obdaril, poredne pa ________ dom, gospem in gospodičnam, ki
troka s tem, da bo opredelil dolžnosti članov družine in da no saj vestei kL zasiužij0. Vse'to berejo. Na svidenje, ako Bog
bo poskušal omejevati število družinskih dram, v katerih so to’bo v okril’ju podružnice Lige da, prihodnjič!
vedno Otroci glavne žrtve. ^	^	^	in s sodelovanjem učencev in	“Toti štajerc”
LOv'i zaKon, tako napovedujejo, bo poudaril pravico učenk Slomškove slovenske so-:	—t—c----------
skupnosti, da poseže v družinska razmerja vedno, kadar so botne šole. Učiteljice otroke že!	Booster lllola
ogrožene koristi otroka, kajti — tako smo brali zapisano — pridno vežbajo. Tudi jaz name-otrok ni zasebna lastnina staršev! Zakon bo energično po- ravam p^p če ne bo prevelik udaril komunistično tezo, da je otrok last družbe, države, '
stalo nad 80 tisočakov. Pa kaj to, saj imamo denarja več kot dovolj ...
Na obrežju v Moskvi so se lahko kopali skupaj Moskoviča-ni in tujci. Letos ne več. Je prepovedano. Vladni oblastniki sc se zbali, da bi vrli Moskovičani ne dobili kapitalističnih bacilov. Kakšna skrb ...
Za konec še eno: Na polici je bilo devet lepih jabolk. Zjutraj jih je bilo samo šest. Oče vpraša Liziko: “Lizika, si ti vzela tri jabolka? Devet jih je bilo, sedaj jih je samo šest.” Lizika: “Ne, oče, jaz jih nisem vzela. Vprašajte v Washington. Tam se spoznajo na take stvari ...”
Prav lep pozdrav vsem gospo-
ki lahko Z njim po svoji volji postopa	■ čakujemo. Miklavža se ne bo-
Ze doslej je bilo v praksi tako. Rdeči oblastniki so ved- iirn 7 qprin xp w	“	-------
-1-1-------,i, -i- i-, -— i —i, —	____..i J1™- ^ nJlm sem se v kar dobnh nika (councihnana) pri primar-
. CLEVELAND, O. — Skupina sneg. Tega lahko vsak dan pri-jijudp ki je delala za izvolitev
g. R. Novaka za mestnega svet-
no skrbno pazili, da bi mladina, bodisi v šolah, ali v pošol-	^ t	nika (councilmana) Pri primar-
ski dobi prišla v stik z idejami, ki so soglašale z ateističnim strah Bom „ že kam vtaknil ■	dTlala
materializmom. Prerešetali so pravovernost m zanesljivost - h	imam	oa cc ia’ aa D sc naPieJ J^eiaia
učiteljev preprečevali so stik mladine s Cerkvijo, njenim v . _ Z	‘	, in pomagala svetniku Novaku
naukom in njenimi ustanovami, poniževali in zapostavljali!	|Pri njegovem delu za izboljša-
SO vsakogar, ki Si je unal reči, da mu je po ustavnih določi-	j	..sav ° e ° v a ventni dobi	nje našega okraja in s	tem celot-
lih zagotovljena svoboda mišljenja	in verskega udejstvo-	PXlAazeJ° razne narodnosti v	nega mesta. Nadeli	so si ime
Vanja. Kljub terorju, ki Že skoro tri	desetletja vsiljuje mla-	llaa8U sv°le božične običaje.	| Robert Novak Booster Club. Iz-
dini v glavo in srce rdeči evangelij,	statistike priznajo, da1	a s ovence Je določena nedelja	volili so provizoričen	odbor, ki
gre mladina svojo pot in da se za rdeči nauk niti ne zanima.
Zmotno bi bilo, če bi zaradi tega proglasili rdečo mladinsko politiko za popoln neuspeh. Uspeli so na polju, ki je najdelikatnejše: moralno so izkvarili slovensko mladino v taki meri, da nas je v resnici lahko strah za bodočnost naroda. Vsak resen opazovalec s strahom pripoveduje, kakšen je mladi svet odma. Naj nas ne zavaja v optimizem skromen procent fantov in deklet, ki so ostali zvesti svojim idealom. Vsa čast jim! Občudujemo jih in ponosni smo nanje. Toda večina je drugje in med temi so premnogi sinovi in hčere staršev, ki so izšli iz vernih družin in so si ustanovili krščansko zakonsko zvezo. Brezverska šola, načrtna demoralizacija mladine zlasti v prvih povojnih letih, popustljivost oblasti, kadar mladostniki prestopijo meje javne dostojnosti in podobno, so dosegli, kar so hoteli.
Slovenci smo bili vedno rnalo odporni pred alkoholom,
8. decembra ob 3. pop. v Muze-) naj vodi klub do rednih voli-ju znanosti in umetnosti. Kaj bo tev, ki naj bi se vršile v janu-vse na programu, še ne vem, to | arju 1974. Tako ima klub dovolj je skrivnost ge. Metode Fi- časa, da nabere nove člane in da shinger, ki ima že vsa leta nazaj | dokončno formulira svoje delo. take stvari v oskrbi. Le kaj bi, V glavnem naj bi klub oprav-bilo, če bi ona ne znala najti in Ijal dvojno delo. Prvo, pomagal privabiti sodelavcev, da je ved- naj bi svetniku Novaku pri njeno vse “clrajt”. Sodelovali bodo govern delu za 23. okraj s tem, seveda spet naši pevci in pevke da bi ga opozarjal na probleme, iz Slomškove sobotne šole. Važ- ki tarejo ljudi tega okraja. Ob-no je, da bomo vsi tam. S tem enem bodo člani kluba tudi sku-damo priznanje sodelujočim. šali najti rešitev problemov ter Naš slovenski zobozdravnik jih nato predložiti g. Novaku v dr. Viktor čerček v sredi naše premislek in nadaljno akcijo, slovenske vasi je zaprl svoj u- Drugi namen kluba pa naj bi bil rad in je šel v — pokoj. Pogre- opozarjati g. Novaka na napake
smo bili priznani kvantači in vestni zbiralci domačih in tu-!Sa bcmo> ker je bil tako in odločitve, ki niso v najboljši
pri roki.
Vodja pasjega
oskrbovališča
jih kletvin in bogokletstev. To nam je bilo vedno v sramoto.
Kar pa nam pripovedujejo o teh naših narodnih napa-1 Helt na južni strani čikaga bo kah ljudje, ki poznajo današnje razmere doma, je nekaj,1 imel .sitnosti pred sodnij°> ker kar nas navdaja z žalostjo in strahom. Pijančevanje po- 50 tri'ie psi crknili radi slabe o-vsod; nič redkega ni pijana ženska na cesti, v voziiu, v go- skrbe- Res> ni leP° mučiti živali, stilni; surovo kvantanje in preklinjanje, ki je mladini pri-iKaj pa’ k° vsak° leto pokoljejo šlo v meso in kri, tako da se tega že več ne zaveda. In ved- na stotisoč nerojenih bitij. Sano slišimo na novo preseneteljivo novico: ne le moški, de-lmo v enem leto več, kot jih je kleta SO večkrat hujša kot fantje.	I padlo v vseh letih vietnamske
To so tisti, ki bodo v bodočih letih rodili novi sloven-1 vcine- Nobenega nastopa od ski rod. Kaj bo iz tega nastalo0 To, kar je v Rusiji. Tam!strani policije in oblasti proti vere že skoro ne preganjajo. Nimajo koga! Moralo pa re-:tom zločincem. V Kanadi je ne-šujejo potom policije in koncentracijskih taborišč.	! ki zdravnik opravil nad tisoč
Zadri-.: čase beremo vedno bolj pogosto v slovenskem nedovoljenih splavov. Porota ga tisku grožnje Cerkvi in njenim ustanovam, ki skušajo vsaj Je — oprostila... škofje, ki so v skromni meri zaustaviti, če že ne preprečiti ta strahotni bm zbrani na jesenski škofov-razkroj slovenske mladine. Rdeči raje vidijo nje propad, ski konferenci v Washingtonu.
interes 23. okraja, z namenom, pomagati mu opravljati res kvalitetno delo kot mestni svetnik.
Da ne bo delo g. Novaka ostalo skrito — saj ljudje večkrat potožijo, da svetnik nič ne naredi, ker rezultati dela niso takoj vidni —, je klub že predlagal g. Novaku, naj od časa do časa poroča ljudem 23. okraja, kaj je naredil, na čem dela, o problemih, ki jih ima, in pa tudi o načrtih, kako izboljšati naš okraj. Obenem naj pošlje ljudem 23. o-
John C. Brinkman; $5 Antoinette Antončič.
V	spomin Angele Siskovich. $125 Prijatelji; $36 Lodge No 723, Fontana; po $15: Mr. P. A. Yeray, Mr. in Mrs. Frank Sis-kovic, Jr.; po $10: August in Alma Babuder, Josephine Zurc Mary Dum, Mr. in Mrs. Edward J. Planišek in Jennie Asseg.
V	spomin Mary Mauser: $25: West Side Slovene Home; po- $5: Mr. in Mrs. Alexander Kohun Mr. in Mrs. Henry Janders in družina, Mr. in Mrs. Carl Sama-nieh, Mary Samanich, Mr. in Mrs. Ruslan in družina; Jennie Gerk; $2 Mr. in Mrs. Louis Cedric.
Posebni dar za upravo: $500: Progresivne Slovenke No. 2.
Brez Vaših prispevkov ne more Dom shajati. Upamo, da boste še v naprej radodarno podpirali naš priljubljeni Dom in nam pomagali, da bomo skrbeh za naše starčke.
Za odbor:
Vida Shiffrer
i piti Evropi
v
v.
MILWAUKEE, Wis. — Naslednjo nedeljo, 9. septembra, smo se ob 8. uri zjutraj poslovili od Pariza in se odpeljali z glavnega kolodvora z brzovla-kom v notranjost francoske pokrajine proti lepi in bogati Švici. Naj omenim, da so naše ženske izvohale, da se bomo vozili z vlakom ves dan. Zato so že prejšnji večer nakupile nekaj steklenic vina, vode in drugih dobrot. V kupejih smo tekom vožnje opazovali lepoto narave ter sem in tja prigriznili in srknili iz steklenic požirek ali dva pristnega francoskega vina.
V prijetni družbi je vožnja hitro minila, tako da nismo niti o-pazili, kdaj smo zapustili francosko zemljo in se ustavili na kolodvoru lepega mesta Basel, ki je tudi eno glavnih gospodarskih središč države Švice. Po kratkem postanku smo nadaljevali vežnjo v notranjost Švice, po lepih soteskah, skozi krajše in daljše predore, cb rekah in jezerih, med visokimi gorskimi vrhovih in končno še pred večerom dospeli v lepo letoviško mesto z velikim jezerom — Lucerne.
Naš hotel se je nahajal sredi mesta blizu kolodvora. Ko smo dobili sobni ključ, je bilo naše presečenje v tem, da moraš najprej stopiti v stranišče in nato
blemih in njih rešitvah, da bo vedel, kako ljudje mislijo. Klub
¥i*š¥
Ajdovščina v Pilonov spomin
V Pilonovi domačiji so odprli galerijsko in muzejsko zbirko domačega umetnika Vena Pilo na. Umetnik je mestu darova' 37 slik, 51 grafik, 159 risb, 50 u metniških fotografij in vrst drugih umetnin iz svoje osebn zbirke.
Tako postaja umetnikov dor kulturno središče tega mestc,
imeli na vrtu istega hotela od lično predstavo s humoristor Alfredom in pevskim kvarte torn, kjer so nas v lepih Švicar skih narodnih nošah s petjer švicarskih pesmi izvrstno žaba vali. Na žalost smo vsi čakali da bi bila predstava kmalu kon čana, kajti na vrtu, kjer je pro štora aa dobrih 500 gostov, • s-, nas je turistov nabralo prekc 2,000, kjer smo sedeli kot sardine. Z vstopnico si dobil tudi en kozarec piva, ki pa je bilo že postano in gorko. Ko sem se vrnil v sobo, sem popil kozarec vode. kar mi je potem zelo nagajalo v želodcu. Radi celonočnega vpitja v sosednjih lokalih nam je bilo spanje zelo prikrajšano. V ranih jutranjih urah je začelo deževati, tako smo dobili par ur več potrebnega spanja.
Sredi oblačnega dopoldneva, ko smo si uredili za ogled mesta, sem se spomnil na stranišč-
kjer bodo prirejali občasne razstave, komorne glasbene in druge’umetniške prireditve. Stem so tudi naj lepše počastili tretjo obletnico umetnikove smrti.
Sejem obrti v Celju
Sejem obrti je bil množično obiskan, kar je priznanje za dobro organizacijo in zastopstvo ne samo podjetij iz Celja in o-kolice, temveč tudi mnogih zasebnih obrtnikov. Zelo številno je bilo zastopano umetno kovaštvo.
Prav tako so celjski iznajditelji in novatorji pokazali svoje u-spehe. Obiskovalci so pogrešali lončarske in pletarske izdelke. Posebno pozornost je zbudila .zlatarska razstava.
Tovarna stekla v Hrastniku
Tovarna stekla je v letošnjem letu visoko prekoračila izvozni načrt kljub izpadu električnega toka v septembru.
Na tuje najlažje prodajajo brušeno steklo. Letošnji izvoz znaša 3.5 milijonov dolarjev.
Idrija in čipkarstvo
Nekoč najbolj razvita čipkarska obrt v teh krajih, ki je bila prava umetnost, je v zatonu. Žene rudarjev in kajžarjev,, P°' zimi tudi na kmetih, so kleklja' le pozno v noč do zgodnjega ju-ni rjavi in trdi kartonski toalet- j tra ob smrdeči petrolejki, ni papir in obenem na naše tola-! Od nekdanjih 6000 čipkaric Ja žilne besede “O.K., dve noči bo-1 danes le še kakih 1000 bolj
mo še prestali v tem hotelu, potem pa naprej”!
Sredi oblačnega dopoldneva smo prekoračili leseni kapelski most, zgrajen leta 1333, ki ga krasi osmerokotni stolp, ki je bil leta nazaj mučilnica in ječa. Zanimiv je še drug lesen most “Millbridge” iz leta 1408, kjei je na sredi mesta mala kapelica z umetniško sliko “Smrtni ples’ švicarskega slikarja Kasparja Meglingerja. Malo v stran so še razvaline velike trdnjave iz leta 1350 in 9 stolpov še kar dobro ohranjenih. Zanimiv je v skalo vklesan “Levji” spomenik v čast padlim in zvestim Švicarjem za časa francoske revolucije. Mesto ima par malih, toda bogatih muzejev in knjižnic. Krasna je katedrala sv. Leodegarja in jezuitska cerkev sv. Frančiška Ksaverija. Lucerne je raj za “šaparje”, predvsem zlatnina, nešteto raznovrstnih ur, fotografske potrebščine, znani so švicarski sir, vino in žganje.
Pravijo, kdor je bil v Švici, pa ni kupil ure, ni bil v Švici. Zato sva z ženo šla v veliko urarsko trgovino “Bucherer”, da bi kupila lepi uri, spomin na Švico. Sicer sva jih kupila, toda čakala sva več kot uro, da sva prišla na vrsto. Toliko je bilo turistov-kupcev, kot bi dajali zastonj. Zvečer smo se vozili po jezeru z motornim čolnom, kjer je krasen razgled po mestu in bliž-
manj aktivnih čipkaric. Mlajša dekleta si iščejo lažji zaslužek
v tovarnah.
Neva župnija Kidričevo
Pred majhno kapelo vojaškega pokopališča tega znanega k1' iustrijskega središča na Dravskem polju je bila septembra proslava ob ustanovitvi nove župnije Sv. Družine.
Slovesnosti je vodil škof mič, ki je ob tej priložnosti P°' udaril važnost iskanja Boga.
Za enkrat še načrt
Z zajezitvijo Soče pri Kobari du so v načrtu nova dela za gradnjo elektrarne večje zmog ijivosti. Primorska proizvede komaj polovico elektrike, ki J° rotrebuje. Obenem je precej odmaknjena od ostalih energetskih središč.
Čeprav je skupnost za varstvo okolja temu nasprotovala, P° stajajo praktične zahteve moc nejše. Elektrarna ibo zgrajen3 do leta 1976. Umetno jezero b° zadrževalo 124 milijonov kubic nih metrov vode. Prestaviti pa bo treba tudi bovško cesto.
Gregorčičevo pokopališč6
Vaščani vasi Ladre, Smastk Libušnje, Vršna in Kamna s° lepo uredili pokopališče pri Sj-Lovrencu. Tu je pokopan pesni Simon Gregorčič, zato ga i1116 nujejo tudi Gregorčičevo pok°
njih	planinah.	Drugi dan sem	pališ-če. Pesnik ima lep	sporne-
imel	še vedno	sitnosti z želod-	nik iz belega kraškega marmor-
cem zaradi gorkega turistovske- ja.
ga piva in vode, zato sem ostal v	_____
hotelu. Skupina se je kljub sla- Napredek pri ToihOSU bemu vremenu odpeljala z vleč-	y Kopni
nico na visoko goro “Pilatus”, ‘ V tovarni “Tomos” so poskr' kjer je ob lepem vremenu kra- beli za novost. Priljubljenim a' sen razgled po mestu, jezeru ter mijem se pridružuje “Arni sU' švicarskih Osrednjih Alpah, per” s 1015 kubičnim motorje^ Zvečer je bila	poslovilna večer-	in hitrostjo 140 km na	uro.
ja v	hotelu, ker smo naslednje	tem zapolnjujejo vrzel v	srednj
jutro po nemirni in neprespani, kategoriji citroenovih vozil-noči odpotovali. Neki domačin. |	___....
okajeni zaljubljenec, je prišel pod okno svoje ljubice, da bi mu odprla vrata. Ker se to ni zgodilo, je kričal, razbijal po vratih in oknih, kot bi bil obseden, vse do rane zore. Nato sem hotel brati, toda električna razsvetlja-
Krvavec bo skoro pripravljen
Pred novo zimsko sezono dograjena nova krožna ska žičnica, ki je speljana ° prejšnji. Veliko delo so že pravili pri urejanj u noveg9
kraja tudi vprašalne pole o pro- v s°bo. Zopet dokaz, da bi morali v Evropi zapreti polovico teh zastarelih hotelov, če bi ne bilo bo skušal imeti stalnega sloven- turistov. Takoj po večerji smo j
va v sobi je tako oslabljena, da, smučišča, širokega sto metrov-je bilo nemogoče brati. Isto je Posebna proga bo vodila PraV bilo tudi v pariškem hotelu, vse do spodnje postaje v dolinl' na račun turistov.	j Krvavec se bo tako prebil n£1
(Dalje sledi)	| drugo mesto med zimskimi sma
L. G. čišči, takoj za Kranjsko goro.
Josip Jurčič:
CVET IN SAD
Izviren roman
Med tema dvema ženinoma voliti ni nobeni materi težko.
A da bi le tudi deklice tako pametno jnislile. Pa baje da navadno ne. Zatorej se je tudi Pavlina nasproti gospodu Do-brepoljcu tako nerodno vedla, da materi nikakor ni bilo prav. Tega je bil oni študent kriv. Brzo je narejala odslej starka resnejši obraz, ni ga vabila več, in če je sam prišel, čutil je, da materi ni mil gost. Najrajša bi mu bila kar stanovanje odpovedala, da ne bi bil blizu. Ali prvič je bila predobra žena in je mladeniča pravzaprav radi ime-ia, drugič pa je dejala: če že tako dolgo pri meni stanuje, naj še ta dva meseca, kar je pred svojim koncem, saj potem pojde proč in iz mesta. Vendar starki ni dalo drugače, nego da je šla k sosedu po dobre svete.
Sosed, ki je po hodniku na dvorišče nasproti v kotu stano-
“To sem jaz že vse premislil; vi ste v tacih rečeh...”
“Pameten človek, verjemi mi. — Ti si vse premislil? In do sklepa prišel, “da ona ali nobena druga”, kaj ne? Kajti: tebi je za njeno dobro srce, za vse drugi ne vprašaš in se ne zmeniš! Ni li res?” oponaša Krt.
“Res je,” odgovori Vesel trdo.
“Prav! Tudi jaz sem tako govoril, ko sem bil dvajset let star. Ali veš, kaj je bilo potlej? Oženil sem se bil. Vzel sem bil tako tisto malo ljubo stvarco, ki se mi je pod milim Bogom najbolj dopadala. Ali kaj kmalu potlej ? Ko mi jo je Bog vzel — umrla je po desetih letih dolge muke za mene in sebe — govoril bi bil skoro kakor tisti Ribničan v pripovedi: “Bog mi jo je vzel,— sedem let sem jo jaz imel, on naj jo ima pa sedem, videl bode, kakega vraga si je na glavo nakopal.” Skoro bi bil tako govo-
Ncvembrske misli in spomini po 3D letih
(Nadaljevanje)
Bogu je drago, da častimo svetnike, saj so božji prijatelji in se jim kot takim le zaupno priporočajmo. Še bolj pa je Bogu ljubo in drago, da do sreče nebes pomagamo dušam v vicah, da jim pripomoremo v nebeško slavo, da postanejo tudi one božje prijateljice v vsem pomenu besede. In one so nepopisno hvaležne za vsako pomoč. Ker so že v božj i milosti, one že sedaj molijo in prosijo za svoje dobrotnike in božja Dobrota njihove hvaležne molitve nam v korist oči vidno uslišuje. To je neutajljiva resnica, gojimo jo potrebnim dušam v pomoč in nam v korist. “Kadar boš v potrebi in stiski, priporoči se dušam v vicah in one ti bodo go-
prihodu se mi je zdelo, kot da smo pričakovali težke žrtve in
val, bil je knjigovodja firme!ril, ali molčal sem in črez dolgo Stol & Comp., gospod Krt. Bil det s teboj, mladi prijatelj, o tem je tudi vdovec, živel samec, sta- 'govorim, ker te imam rad in ker ttoval v tej hiši dalje nego Zla-i vidim človeka pred seboj, ka-tovčevi in bil prijatelj že pokoj- kršni so vsi dobri. Poln zaupanega Pavlininega očeta. Ves'nja v prihodnost, misliš, da bo-tfan do sedmih popoludne je de sad tvojega pričakovanja po-svoje številke v pisarnici pisal, doben cvetu, ki ti ga dela mlada Potem pak je vedno doma po fantazija. Ba! Poslušaj izkustva oelo uro staro svojo vijolino mu- druzih in prihranjenega ti bode čil in ušesa okoli stanujočih va- , mnogo bridkega, kar smo mi
^il, dve pipi tabaka skozi oken-Ce na dvorišče popušil, potem pa kasno v krčmo odhajal večerjat i11 obilo pit in redno ob polu-Polnoči prihajal spat- Ker je za vsacega človeka znal šaljivo ali biodro besedo, imeli so ga vsi radi, zlasti pa gospa Zlatovčeva i^ mladi študent Vesel.
Temu gospodu Krtu je tedaj Zlatovčeva potožila svoje skrbi 2arad hčere in ga prosila za SVet, kaj hoče storiti.
On je rekel: “Meni stvar pre-Pustite, jaz že tako naredim, da Pode prav in tako, kakor vi želite.”
Bozval je tedaj Vesela nekdaj skozi okno črez ozko in globoko ^oriščče, naj pride k njemu v Sobo. Vesel je takoj šel in dobil ■^ta, dolzega, koščenega šestde-Setletnega moža s črnimi lasmi, 2anemarjeno malo brado, jako skrimi očmi in precej obilim °stiim nosom, ko je mož baš po ^°fi stegnil se bil in pipo prižgal.
Benes sem jaz pri volji, da Se kaj pogovoriva, utegneš li?” vPraša stari.
Silnega dela nemam,” odgo-vori Vesel.
“Tedaj sedi.” Krt je svojega
Mladega prijatelja najrajši tikal.
Previdno in mnogo vprašaje: ecN odide, kam, kako si misli
Prihodnosti svoji, pripravil je Stari prijatelj mlajšega kmalu 0 ^ega, da mu je vse povedal, vse o svoji ljubezni do Pav-,^e> kar je majši tem rajši sto-
> ker je že prej premišljal, po bode iz daljine svoji Iju-lca pisma pošiljal ter dobro da boljšega posrednika ni mogoče najti nego bi bil
khal, bilo
‘iiuguue naj u nego ui un. ^ h ko bi se ga le upal prositi.
' ev°; denes je to kar samo na-^slo se.
Stari samotar se je glasno smejal, ko je na koncu slišal, j. ,. ai ga namerava mladi prija-
3 Porabiti.
bn i^0’” reče, “ako drugače ne jV e> v božjem imenu, pošiljaj ^ a P° meni. Vendar najprej ^ moram povedati, da se hočem j, a ° Potruditi, da ti sploh pisal e( bodeš.”
^^kaj?” vpraša mladenič v
h,, u m naivnosti svoje prve JUbezni.
te}^aj;0 ker bi najboljše bilo za ih v S* nekoliko lehkomiseln Ven a^°r Prideš iz te hiše da tudi pozabiš ono dekle,
bod"16 ^arn na on* si'rani- Bolie
e 2a tebe — in za njo.”
drugi izpiti morali. Pameten bodi. če črešnja na spomlad, po zgodnjih toplih solnčnih žarkih privabljena, rano začne cvesti, verjemi, da sadu ne bode, zobati ne bode kaj, slana pobere drevi vse in za drugi razcvet je pa navadno že prekasno. Kar počasi raste, traja dolgo. To je sicer nemški pregovor, ali vendar je resničen. Kar si devetkrat premislil, desetič stori. Težko ti bode sicer verovati, kar boš slišal, težko ravnati se po starčevem svetu, ki sad mladostnega cvetja pozna, ali glavo mi izpuli črez deset let, če mi ne bodeš prav dal- Ti že gotovo. Vsak, to se ve, da ne. Ti se mi zdiš iz prave krvi. To se ve, neumnih ljudi, ki nič ne mislijo, ki ne-majo nobene življenjske filozofije, teh je večina. Teh pa jaz ne mislim. Ti ne brojiš mej nje, že zdaj ne več, kasneje boš pa še menj. Kaj staviva?”
“Vi krivo mislite, če po sebi sodite vse. Vi ste imeli nesrečo, zato ni treba, da bi jo imel tudi jaz,” odgovori mlajši.
“Tako odgovarja prav vsak mladi neopečenec, vsak. Ali jaz pravim, kaj nesreča! Svinčnik v roko vzemi in računi. Koliko je ta tvoja deklica stara, koliko potrebuješ še ti let, da do česa prideš; priloži svojemu računu brez skrbi še dve ali tri leta, potem utegne šele prav biti. Mej tem je še mogoče, da se ti kaj primeri. Deklici pak, ki bi tebe čakati imela, spridiš sedanjost-”
Gospod Krt pove zdaj, kar mu je mati njena zaupala glede Do-brepoljica.
To je bil težak udarec. Mladi Vesel je glavo povesil. Stari je morda mislil, da je železo zdaj gorko, izpremenil je svoje temno lice, omečil glas in dejal:
“Jaz tako,govorim s teboj, prijatelj, ker te imam rad. Schillerjevo: “prostora je v najmanjši koči za dva srečno ljubeča se,” je v dejanskem življenju gola neumnost. Jaz sem prepričan, da za omikance zgodnja ženitev ni dobra; drugače je za kmeta, ki potrebuje delavko v hišo bolj kot ženo. Glej mene. Kaj meniš, da bi mi ne bilo ljubše, ko bi na starost ne bil tako brez svojega človeka kakor sem? Ko bi bil meni kdo tako govoril, ko sem bil dvajset let star in bi ga bil jaz poslušal, tudi z menoj bi bilo zdaj drugače.”
(Dalje prihodnjič)
hude izgube. Pa so streljali previsoko. Napad je bil odbit, čeprav je vodja izvidnih in zaščitnih patrol, domačin iz okolice, izjavil, da “upa priti na Ig brez strela”. Le en sam legionar je bil težko ranjen in so ga po prvi pomoči prepeljali preko Iga nadalje proti Ljubljani. Kajti v nejasnosti položaja je poveljstvo spremenilo smer ter namesto proti Dolomitom, so se odločili — proti Ljubljani. Tam je pa po izginulih in pobeglih Italijanih že gospodarila nemška vojska, kar pa meni ni šlo v račun. Z Nemci sem imel opraviti že pred dvemi leti, ko sem zadnjo noč pod božjim varstvom ubežal in so me naslednje jutro zaman iskali, da me končno odpeljejo v zloglasno Dachau taborišče, kamor sem bil že na listi, kar sem zvedel pozneje. Pa — “človek obrača, Bog pa obrne”.
Ko se je glavnina vojske odločila za umik proti Ljubljani, kjer so vsepovsod že gospodarili Nemci, sem bil v hudem prece-
Da niso to le prazne besede, naj Um bodo^ naznanile Tri zelene ši- :PU! naza3vne morem’ ^aPre3 ne
•- 3im hooo naznanile tri zelene si gmem^ izanska vas, dobro uro
, gnalne rakete v smer umika. Iz ! T ■
zgodilo prav v teh dnbh pred 30 T • k	•	r]„	+ oa	.
^	i ur jarca pa naj odgovore s txe- , zdov^ mi bila malo poznana,
je tam veliko in neurejeno mravljišče in sem fantom svetoval, čimpreje naprej proti Zapo-toku, kjer je bilo v šoli skupno poveljstvo, postavljeno od centralnega vodstva v Ljubljani. Bili so dostopni za pameten nasvet in še isto noč smo se pod vodstvom dobre izvidniške pa-trole pridružili glavnini Slovenske vojske na Zapotoku, in fantje so takoj odšli na določene položaje. Ne bom popisoval tistih usodnih dni, ko je glavni poveljnik na vse načine poskušal ukazati vodstvu močne turjaške posadke napraviti takrat še možen izpad in prebiti sovražni obroč, ki se je že očividno zoževal. Bili so nedostopni brezpogojno zapustiti postojanko in mogočnem gradu v smislu danega povelja in so hoteli braniti grad ter napraviti “slovenski Alkazar”. Vrhovni poveljnik, kot poveljnik tudi turjaškega moštva, je poslal v torek, 14. septembra, vod-
tovo pomagale,” nam je naročala dobra, že dolgo pokojna maB stvu na Turjak zadnji poziv in in njih hvaležno pomoč sem že depeŠ0; da ge premaknemo še ti_ neštetokrat kar otipljivo okušal. - sto noč ob poldvanajstih; odhod
Da niso to le prazne nesede, naj jim bodo naznanile tri zelene si-	rzansaa vas uuuru uiu
na primer navedem le, kar se je ;	, rakptp v smpr urnika T7lsmem‘ izansKcl Vdb> uuu u
zJhlo nrav v teh dneh nred 30 £	f umika I od Ljubljane; pod krimskimi go-
mi rdečimi raketami, da so depešo prejeli, kar je bilo pozneje Po italijanski kapitulaciji 8. pcdrjeno, ukazu pa —	— ni_
septembra 1943 so se raznesle I sledilL Tudi naj ne opisujem novice, da bodo Zapadne sile na- j pcdeka našega premika, ko se je pravile izkrcanje tudi od Ja-!	^^
dranskega morja okoli Istre pro-
ti “Ljubljanskim vratom” in dalje proti severu in tako pognale nemške vojske iz okupiranih dežel. Vaške straže okoli Ribnice, Dobrepolja in Velikih Lašč so se podale proti Turjaku, kjer naj bi bilo zbirališče in od tam naj bi se skupno pomikale pod vodstvom poveljnika Albina Cerkvenika preko iZapotoka v Polhograjske Dolomite, in če treba, še dalje proti Primorski, zaveznikom naproti. V nedeljo, 12. septembra, sem dobil tozadevno sporočilo in opomin, “naj ne odlašam' —* čas je zlato”.
s poveljnikom okrog 500 mož vojske in civilisti pomikala proti Želi ml j am dolga vrsta voz z vojaško opremo in provijantom ter smo bili v ozki soteski v zgodnje jutro 15. septembra nenadoma napadeni od obeh strani in od spredaj, da se je razvnel strahoten boj, ko je ob grmenju granat in drdranju strojnic ter pokanjem pušk soteska ! tako strašno odmevala, da so konji kar tulili, česar do takrat še nisem slišal v življenju, in so potrgali opremo ter zdirjali po grmovju. Takrat sem uvidel, da vsaka krogla ne zadene. Po' strahovitem boju, ko smo ležali v
Fantje in možje kot elani Va-1 močvirjUj in je vsakdo iskal za_ ških straž so ze odšli in dohitel J vetj a v stmgi potoka ter v gr_ sem jih v Velikih Laščah, od movju & skalovju soteske) 8ko koder smo se se isto popoldne
podali proti Turjaku. Takoj po
so se krogle kar slišno kresale,
mmm i novoletna voščila I
$
•m
1
• h '
i!
DRAGI ROJAKI IN ROJAKINJE!
Če ne boste razpošiljali voščilnih božičnih kart, voščite božič in novo leto v našem slovenskem dnevniku Ameriški Domovini. S tem boste podprli dobro stvar, si olajšali delo in stroške- Naročite čestitke pismeno, telefonično ali osebno. Storite to čimpreje, bo boljše za Vas in za nas. Božična številka bo izšla 14. decembra.
Se priporočamo in hvala v naprej!
AMERIŠKA DOMOVINA
le v dveh hišah sem se še preje le parkrat ustavil. Odločil sem se, da se tam v prvi ustavim in se malo odpočijem od strahotne noči. Ko vstopim, me gospodinja takoj spozna, gospodarja ni bilo doma. V kratkih besedah ji povem, kako in kaj, in jo prosim vsaj za prvo pomoč. Takoj me vodi v zgornjo šobo ter mi obljubi, da mi tja prinese vsaj malo toplega, saj sem bil že lačen in utrujen do skrajnosti. Komaj sem odložil majhen nahrbtnik, so se že na dvorišču pojavili in čutili težki koraki — partizani! Prestrašena hiti v vežo, da jih prestreže, meni pa lasje pokonci, kam naj se skrijem? Ob steni preko kota je stala omara, odrinem jo, pograbim nahrbtnik in se stisnem v kot ter potegnem omaro za seboj. Hipoma sem bil pokrit s pajčevinami in je bilo komaj še prostora za mene. Po steni omare so bile obešene salame, v kotu je bil val kože za podplate, vreča moke in je bilo komaj še-skrivališče za mene. Mrzel pot mi je že lil po hrbtu, ko sem sključen čepel in zadrževal globoko dihanje. Od spodaj sem slišal govorjenje, da potrebujejo prostor za radijsko postajo. Ze so stopali po strmih stopnicah in v pogovoru z gospodinjo so že prišli v sobo, da si jo ogledajo, meni pa kri v glavo. Naročili so ji, da naj bo soba do večera izpraznjena in da se bodo proti večeru vrnili in naj pripravi večerjo za 12 oseb, katere bodo potem prenočile v skednju. Po končanem naročilu so odštorkljali in gospodinja z njimi. Ko so odšli preko dvorišča dalje po vasi, se gospo-
dinja vrne, bila je bleda kot stena in se oddahne, ko se ji oglasim izza omare. Kmalu se vrne gospodar, hitela je v kuhinjo in mu razloži položaj. On pride k meni ter mi fadevolje obljubi vso pomoč, da se kako rešim iz mučnega položaja. Pelje me v sosednjo sobo ter mi razloži položaj. Po odhodu Slovenske vojske v smeri proti Ljubljani so partizani nemoteno prišli v vas in so že straže vsepovsod. Domači otroci in dekla so na polju in ti ne smejo vedeti,, da sem v hiši. Naj se zadržim v sobi, zvečer med večerjo mi bo pa že kako pripomogel, da se bom rešil iz hiše in se skril na svisli, kamor mi bo pripravil lestvo in mi bo še dal potrebna navodila. Odšel je na posvet z gospodinjo.
Kmalu mi je ona prinesla malo okrepčila in potožila:	“Sedaj
smo pa osvobojeni, še iz vasi ne smemo, vse je zastraženo.” Svetoval sem ji, naj gre v kuhinjo in naj pripravi, kot ji je naročeno; za mene naj ne skrbi, bova že z gospodarjem našla izhod.
(Dalje sledi)
RLK
Help Wanted Male
MALI OGLASI
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
KUPON	_	_____________
EUCLID ZIDANA HIŠA
Za dve družini, pripravno za mater in hčer, tri spalnice spodaj tri spalnice zgoraj, rekreacijska soba s pol kopalnico. Dvojna garaža. Se mora videti, da se prepričate. V spodnjih štiridesetih.
EUCLID ZIDANA HIŠA
6-6, tri leta stara, tri spalnice, IV2 kopalnica, razdeljena klet, 2V2 garaža. Kličite da vam pokažemo.
BLIZU E. 185 ST.
hiša za dve družini, 4-4, moderna kuhinja, klet, dvojna garaža.
EUCLID RUSSELL
razvoj, sedaj se dobi, nova hiša s tremi spalnicami in z aluminijem obiti ranč, tudi zidani ranč z dvojno priključeno garažo, klet. Kvalitetno delano.
EN AKER LOT
blizu Rt. 6, Berkshire Estate, Chardon.
UPSON REALTY
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9 do 9
(233)
PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS
to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady v/ork. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM.
FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave.
go south on E. 152 St. to end of St.
. !.	(x)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
FACTORY HELPER
Load and unload heavy materials. Crate machinery. Learn to operate bridge crane. Day shift. Apply after 9 AM.
Columbia Electric Mfg. Co.
4519 Hamilton Ave. near St. Clair and E. 45 SL
(230)
Porter Wanted
Hours: 8 a.m. to 1 p.m. Six to seven days a week. Call after 7:30 p.m. evenings.
GRDINA BOWLING LANES 6017 St. Clair Tel: 361-9398
(231)
1042 E. 74 St.
Hiša za dve družini naprodaj, zgorajšnjo stanovanje kompletno prenovljeno. Lep lot. 40 x 174 čevljev. Lep dom in dohodek. Za yeč informacije kličite KNIFIC REALTY 820 E. 185 St.	481-9980
(230)
KADAR KUPUJETE
ali prodajate hišo, posestvo ali trgovino, se obrnite na nas. Poštena postrežba.
KNIFIC REALTY 820 E. 185 St.	481-9980
(230)
HOUSE FOR SALE
Euclid Brick Bungalow, Carpeting, Awnings, near Euclid High. With Basement, $24,900.
GEORGE KNAUS REALTOR, Phone 481-9300
(231)
Gostilna naprodaj
Leo’s Cafe, 7501 St. Clair Ave. Tel.: 361-3189
(232)
V najem
Tri opremljene sobe se odda spodaj, garaža. Kličite 881-0013 ali 881-5462.
(231)
Sobe se odda
6 sob, na novo dekorirane na 980 E. 77 St, se odda odraslim brez živali.
Kličite 431-3237 po 4. uri.
— (235)
Amefiška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime ..............
cesta ..........
mesto in država
Za to darilo pošiljam znasek $
Moja ime je ................
Moj naslov je ...............
mesto in država .............
Oglašajte v “Amer. Domovini”	-
HIŠA V NAJEM
osem sob v E. 185 St. okolici, tri spalnice zgoraj, popolno prenovljen, polna klet, blizu šol in trgovin, naplačilo, 1. leto zakupna doba- — 486-2769.
(232)
FACTORY HELPER
To remove metal chips and shavings from machine tools. Sweep factory floors- Day shift. Apply after 9 AM.
COLUMBIA ELECTRIC MFG. CO.
4519 Hamilton Ave. near St. Clair and E. 45 St.
(230)
Help Wanted — Female
Housekeeper — 125.00 week
Working parents need reliable and pleasant housekeeper to live in Or stay three nights. Child care—2 girls, cook, must drive. References. — Call 464-3111.
—(23i)
General Office Work
Typing, Knowledge of Slovenian. Short hours Cali 431-0628
(x)
Housekeeper
6 days a week. Live in. Care invalid. — Salary $350.00 month LA 1-2376
—(232)
Radi bi dobili
žensko za lahka hišna dela pri dveh starejših ljudeh, lahko živi pri nas v Highland Heights. Kličite 449-4594
(x)
Cleaning lady wanted
From 5 p.m. to 11 p-m. Monday to Friday, downtown.
Call 781-2414
(231)
Housework
Live in or out—No cooking. 3 to 5 days per week. Some English 795-0564
(231)
LUNCH COUNTER GIRL WANTED
Must be over 21 years of age. Please apply in person at Lube’s Lounge, 6017 St.. Clair between 1 p.m. to 6 p.m. Ask for Mr. Tony Lube.
(232)

I5!
iŠČEMO URADNIŠKO MOČ
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno.
‘ AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue	Cleveland, • Ohio 44103
431-0628
Johan Bojer:
IZSELJENCI
Tudi Morten orje. Ves zagre-jkar je še treba, Karen,” reče njen in nepotrpežljiv^ je, kdaj bo j Kal. Potem odhiti z voloma na končal prvo četrt. Več in več j konec svojega posestva. Kmalu polja, to je bogastvo- Prodati se dvigne brazda v pravem ko-
tu na progo, ki jo je prej izoral. Obrača in obrača, še eno brazdo, da ogenj ne bo mogel preskočiti. Tako! Hitro v teku na drugi konec polja in tudi tam izorje dve
nekega dne veliko žetev, to je bogastvo, denar, denar! Zdaj ima proste komo lce, zdaj lahko udari. A tudi drugi se niso dali prehiteti. Ola c ir j e zmeraj gol do pasu, naj le vidijo, z vsemi ‘ brazdi.
se bo pomeril. Per se muči od j Ko so opazili požar, je bil od-ranega jutra do» poznega večera. , daljen še več milj. Ampak ve-
Tako dobro de človeku, če se ter ga je gnal hitreje, kakor leti utrudi, potem spi mnogo bolje. J ptič. Treba je časa, da sta dve Ljudje naj kai." govorijo, da se ^ brazdi izorani. Ogenj se svet-je Ana zavrgla, ko ga je vzela, .lika bliže in bliže, najhuje je Le počakajte, \rideli boste, kako Kalu, ki mu je najbližji. Priga-bo nekega dne se sedeia na veli- nja vole in orje, z ihtenjem v kem posestvu! vkdeli bodo. Kar grlu kaj če bo prepozno! Hitro se tiče materhaega ljubljenčka, se ozre proti zahodu. Od tam dela kakor pravi mož. Ne mara, prihaja ognjeno morje in pošilja da bi se mu n lala Pavlina sme- pred seboj plameneče pšice, vse dala, vole pa rau posoja še zme- vigje, vse bliže in bliže. Že čuti raj Erik. Ali Jo Berg se jezi., Kal vonj dima, diši po sežgani Nočejo ga poslušati. Nočejo odi-j travi. Orji, orji, orji, če hočeš ti’	rešiti svoj mali dom.
Neko vroči > solnčno popoldne j Karen je bila hitra. Krog in hodi Kal za. plugom in pravkar . krog koč je trava požgana, krave pripoveduje voloma, da sta dva so v hlevu. Preko kupa zrnja je
damned ras cals, ko naenkrat obstane in se zastrmi v nebo.
Jate ptic: lete, lete neprenehoma nad njim: race, gosi in veliki črn i žerjavi, ki zoprno kričijo. Pa tudi doli na zemlji postaja vse živo. Mimo drve zajci in kunci v isti smeri kakor ptice. Ko bi imel zdajle pri roki puško, saj je tudi prerijski volk med :ajimi! Vsa ta množica švigne mimo, kakor bi jim bil hudič za petami. Sveta nebesa, kaj pa je to tam? Kače-klopotače, ki se zvijajo preko zemlje in o>d groze sikajo in piskajo, in tam sam volk! Hej, fant!
In daleč na obzorju vidi, kako bežijo krdela dolgonogih antilop z visoko dvignjenimi glavami. Vraga, kaj naj pomeni vse to? Tam prihajajo krave s pre-
vrgla plahto in vse polila z vodo. Ali... ali otroci! Ni jih doma. Nikjer jih ni videti. Kje so otroci? Ali so pri kakem sosedu? Kje so otroci?
Teče h Kalu, ta orje in orje, in že oddaleč mu kliče: “Kal, Kal, kje so otroci?”
Kal pa je gluh, Kal ima eno edino misel: da konča, preden ne bo prepozno. Ogenj je že čisto blizu, pred njim se vali dim, rdeči plameni sikajo v neposredni bližini preko ravnine. Orji, orji! Tedaj nekdo zavpije tik zraven njega kakor v življenjski nevarnosti: “Kal, Kal, otroci! Kje so otroci?”
“Otroci? To boš vendar sama vedela!” In priganja vole. “Kaj ne veš, kje so?” — “Ali jih ni doma?” In orje in orje.
Karen pa se spomni. “Otroci
rije, skačejo, kakor da so zbez- so gjj gotovo^ lovit ribe!” vzkli-Ijale, in bežijo k hišam in k lju- kne vsa prestrašena. “Mala je dem. Celo zveri se človeka več j prj njih!”
ne boji jo, lisica skoči kar preko j Tedaj Kal obstane- Brazda ni Kalovega pluga in drvi dalje. ceia) vendar izpusti plug in sko-Ne kaj takega! .. • Vse kar je na čj h Karen. “Kaj praviš, ženska, zahodu v preriji živega, se vali Hitro! Ali so res otroci v pre-mimo kakor preproga- Kaj je to rjji?”
za božjo voljo?
Ali je dež? Daleč na zahodu se dviga v nebo oblak. Da, da, vode je treba. Ne, pa saj tisto tam ima krvavo rdeče jedro — in kako narašča ! Tudi nebo se rdeči, biti mora močan veter, ki goni vse to dajje. Zdi se, kakor bi prerija gorela v notranjosti. Zdaj pa zdaj švigne iz nje plamen, in že se; dvigne velikanski plamen prod nebu. Prerijski požar je! V eter pa ga nosi naravnost proti Kalu.
Tedaj pridrvi Erik Foss. “Orji, Kal! Izorji krog in krog svoje zemlje. Hitro, hitro! Bliža se prerijski požar. Požgi travo krog in krog hiš.”
Erik se obrne, zdrvi k prihodnjemu sosedu in kliče isto: “Orji, izorji krog in krog svoje zemlje, nekaj brazd je dovolj. Požgi travo krog in krog hiš. Hitro! Shitro!” Potem teče dalje, dalje in kliče vsem isto. K sreči prihajajo krave domov, k sreči so Voli povsod vpreženi pred plug, razen pri učitelju. “Orji, izorji krog in krog svoje zemlje, dve brazdi sta dovolj! Požgi travo ikrog in krog hiš!”
Saj Erik jim je bil že prej povedal: če pride prerijski požar, je treba napraviti njemu na-proten požar, požgati travo krog in krog, kjer stojiš. Potem nima veliko ognjeno morje ničesar Več zgrabiti, ampak se mora ogniti. In zdaj že tekajo možje in žene z bakljami okrog, zažigajo krog in krog hiš, krog in krog kopic sena in slame. “Napravi,
“Res, res. Pri reki so!’
V BLAG SPOMIN
OB SEDMI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE
Anton Boštjančič
ki nas je za vedno zapustil dne 21. novembra 1966.
V božjem miru zdaj počivaj, dragi nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Mi v srcih nosimo ljubeče spomin na čase skupne sreče, dokler se spet ne snidemo.
Žalujoči:
soproga MARY, roj. STREKAL sin ANTHONY, snaha MITZI in OSTALO SORODSTVO.
Cleveland, O. 28. novembra 1973.
Kal se obrne v smeri reke. Tako daleč na obzorju je. Kmalu bo med njimi in njo ognjeno morje. In otroci so tam.
“Vzemi vole!” pravi, vrže čepico v stran in steče z dolgimi skoki od nje.
Karen nima časa, da bi omahnila, brazda mora biti izorana do konca. Sicer ne zna dobro orati, ampak zdaj mora biti storjeno. Priganja vole, zemlja se obrača, ne gre dobro, ampak gre. Ognjeno morje meče rdečo luč na vole in plug-, zrak, ki ga diha, je vse bolj vroč. In naravnost v ta dim in požar mora gnati prestrašene živali. Orje, orje. Končno je brazda izorana. Karen obrne vole in jih izpreže. Preplašene živali steko z visoko dvignjenimi repi proti kočam.
Pozno popoldne je in solnce zahaja- Zdi se, kakor da se potaplja v ognjeno morje, da bi se speklo. Kakor daleč sega pogled na zahod, je zemlja plamen in valeč se dim. Zdaj je požar že Kalu ob strani, vse hitreje se mu bliža. Kal teče in se mu po-šev umika, vendar obdrži smer proti reki. Zrak je zdaj tako težek, nasičen z dimom, dihanje je vse težje. Ampak Kal drvi dalje. Ali so otroci že na potu domov, ali imajo toliko pameti, da bi legli v reko? Kal teče v svojih težkih škornjih, sope, se znoji, toliko, da ne omahne. Ali za to nima časa. Teči mora hitreje, vse hitreje. Plameneči kij plane zdaj do neba, se zruši zdaj na zemljo.
(.Dalje prihodnjič)
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo /( po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.	'
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje. pobiranje ases* menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti /f koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
Oglašujte v naših malih oglasih
ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
ČE POTREBUJETE delovno moč,
ČE IŠČETE zaposlitev,
ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.


m
W,

mi time this Ohristmas!
Call 361-4088
NOW!
personal Season’s Greetings Ad in the super Christmas issue of American Home on Friday, Dec. 14. Personal ads are only $3 each, 2 columns by 1 inch.
Ad will include words: Merry Christmas and Happy New Year” plus your name and address.
Call 361-4088 weekdays between 8 a.m. and 4 p.m., and Saturdays 9 a.m. to 12 noon for quick service-OR, mail your Ad requests to Frank Zupančič, Ad Dept., American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. ^
©
1
■ ~ * v '	■
WMmrnmmm
1804
1873
Naznanilo in zahvala
Z vso žalostjo naznanjamo, da je v Women bolnišnici, dne 23. septembra 1973, po daljšem bolehanju sklenil svojo zemsko življenje naš ljubljeni mož, oče, stari in prastari oče, tast
JOHN SLUGA
Rojen je bil 15. avgusta 1894 v vasi Rito-meče na Primorskem, Slovenija. Od tam je prišel v Ameriko leta 1915 in živel ves čas v Clevelandu. Bil je član društev Sv. Imena pri Mariji Vnebovzeti, št. 169 Sv. Jožefa KSKJ, Catholic Foresters in Kluba upokojencev na Holmes Avenue.
Pogreb je bil 27. septembra 1973 iz Grdi-novega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na to na pokopališče Vernih duš.
Z vso srčno hvaležnostjo se zahvaljujemo č. g. župniku Victarju Tomc za opravilo pogrebnih obredov in daritev sv. maše in lepe, tolažilne pridige, hvaležni smo mu tudi, da je pokojnika oskrbel z zakramenti, za bolnike. Zelo smo hvaležni njemu in č.g. Pavlu Krajniku za obiske v bolnici.
Iz srca se zahvaljujemo prijateljem za obiske v bolnici in dr. Maxu Raku, za njegovo skrb, da bi sa bolniku zdravje ohranilo, kakor tudi osebju bolnice, ki ga je z vso skrbjo negovalo.
Prav globoka zahvala organistu Riglerju, za njegovo prisrčno spremljavo pogrebne maše na orgijah in lepo petje. Prav tako se toplo zahvaljujemo vsem, ki so1 pokojnega prišli kropit in molit za blagor njegove duše v pogrebni zavod, še posebej č.g. Josephu Celesnik, v enaki meri vsem članom društev, katerih
Naš dragi, pri Bogu za našo srečo prosi, v neskončni božji milosti naj večna luč Ti sveti.
Srčno žalujoči:
član je bil, da so se z molitvijo in nagovori tako lepo poslovili.
Bog naj obilno povrne vsem. ki so krsto V pogrebnem zavodu lepo ožaljšali z številnimi venci. Bog naj poplača številnim darovalcem za maše in druge dobre namene.
Nismo v stanju dobiti pravega izraza za našo zahvalo vsem, ki so se udeležili pogreba. Hvala nosilcem krste in vsem, ki so pokojnega spremili prav na pokopališče.
Zelo smo hvaležni vsem, ki so nam v dnevih žalovanja bili kakorkoli v pomoč, nam izrekli sožalje, z nami sočustvovali in nas tolažili. Prisrčna hvala tistim, ki so pripravili popogrebno malico in vsem, ki se se je udeležili ter s tem dokazali ljubezen do umrlega.
Za vso izkazano pozornost do nas smo se zahvalili z posebnimi zahvalnimi karticami po naslovih, ki so nam bili znani. Za tiste mnoge, ki svojega imena niso dali, naj pa velja naša javn;i zahvala.
Toplo se zahvaljujemo Grdinovemu pogrebnemu zavodu za vso prisrčno pomoč in lepo organiziranje in vodenje pogreba.
Ti pa dragi mož, oče, stari in prastari oče, tast, odšel si od nas v kraj od koder ni vrnitve. Dem je sedaj prazen in otožen, ker Te ne moremo pričakovati v naši skupnosti. Res za Teboj žalujemo ko smo Te pokopali prav na dan 53. obletnice poroke.
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj!
Soproga; MARY, rojena Oražem; sin ALBERT; hči ALICE, por. Mendoza; snaha JULIJA in zet JOSEPH MENDOZA vnuki ALLEN in RICHARD; vnukinje JUDY DIANE in MARY ANN NEGELE
pravnukinja MICELLE ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O. 28. novembra 1973.
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI IN NEPOZABNI MOŽ, OČKA,
STARI OČKA, SIN, BRAT IN SVAK
Zdravko Novak
Svojo blage oči je zatisnil 28. novembra 1971.
| Kako težko nam je še zdaj Počivaš v Bogu, v Bogu, ki si
bil mu služil,
vse dni za križem zvesto hodil si, z Njim si za vedno se v nebesih združil,
ki Upanje je naših zemskih dnl'
verjeti,
|da Tebe dragi, več nazaj ne bo, |a božjo voljo moramo sprejeti, leeprav se nam pri tem solzi oko.
žalujoči:
MILKA — žena MAGDA, MOJCA — hčerki ZDRAVKO, JOŽE — sinova BRANKO PFEIFER, JIM POLAK — zeta ANDREJA, roj. STANONIK, BEVERLY roj. CILIBERTO—snahi ROBERT, MARK, ERIC, BRIAN, STEVEN,
RONNY, SCOTTY, DAVID — vnuki LORI, NATALIE — vnukinji in ostali sorodniki. Cleveland, Ohio, 28. november 1973.
ir