r List 17. Tečaj LVIII. I Izliajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljab-Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 27. aprila 1900. Novi oblaki. Tudi ministrski predsednik Eörber jo je korenito zavozil in že sedaj je več kakor jasno, da se s hitrimi koraki bližamo novi krizi. Prihodnje zasedanje poslanske zbornice se začne v znamenju obstrukcije iii že danes ni več dvoma, da se iz črnih oblakov, ki se zbirajo, usuje debela toča na naše ustavno življenje. Kriv je tega ministrski predsednik. Zdaj je skoro ves svet jedin v tem, da tudi Körber nima tiste srečne Na- roke, ki razvezala vozel jezikovnega vprašanja. mesto, da bi bil koj ob prevzetji vlade stopil z gotovim načrtom za jezikovni zakon pred parlament, sklical je nekaj takczvanih voditeljev češke m nemške stranke na Zttupna posvetovanja, pri katerih pa niso imeli nikakega načrta, ki bi bil predmet njihovega posvetovanja. Govorilo se je o tem in onem, samo o glavni zadevi se ni govorilo. Spravne konference so se izjalovile, čehi so spoznali da jih ima vlada prav za prav samo 1 za norca, da niti v sanjah ne misli ugoditi njihovim zahtevam in vsied tega so tudi brez ovinkov naznanili, da se spravnih konferenc ne bodo več udeležili. Tudi najzmernejši češki poslauc), kakor dr. Eramaf, dr. Pacak, dr. Herold so se na raznih shodih povsem določno izrekli, da se zopet začne brezobzirna obstrukcija proti vsem vladnim pred logom tudi proti tistim, ki so za nas Slovence največ jega pomena Zdaj je vlada sklenila, vreči od sebe krinko in storiti odločilni korak. Naznanilo se je oficijozno ) izdelala načrt jezikovnega zakona za Češko m za da je Mo- ravko in da ga predloži v prvi seji poslanski zbornici. Zajedno razglaša t da > če Čehi sklepanje o tem načrtu se preprečili z obstrukcijo ali če bi ga zbornica zavrgla, « ta zakon uveljavi s § 14. Povrh se čujejo tudi še druge grožnje. Preti se Čehom z absolutizmom in s kasiranjem a ustave, prav kakor za časa Badenija in Thuna Nemcem. Ta zakonski načrt pa je tak > da ne zadovoljuje niti Čehov niti Nemcev. Čehi mu napovedujejo najodloč nejšo opozicijo ker v načrtu se za Moravsko določa skoro izključno nemški notranji uradni jezik in ker se Češkem češkemu notranjemu uradnemu jeziku neče na dati ravno tista veljava, kakor nemškemu Ra\no. tako pa so tudi nemške stranke zagnale strašen vrišč proti temu načrtu. Kar se določa za Mo ravsko, to jim seveda močno ugaja, ne pa tudi to ) kar se hoče določiti za Češko. Nemci so upali in zahtevali 1 da se v tako imenovanem nemškem ozemlju na Češkem iz vseh uradov izključi češki jezik in da se tako položi temelj bodoči ločitvi nemškega dela od češkega. Vladni načrt pa ne odgovarja popolnoma tej zahtevi Vlada hoče namreč določiti okrajih sprejemati da ) kakor se bodo morale v čeških nemške vloge m se bodo morale nemški reševati, tako naj se postopa tudi s češkimi vlogami v nemških okrajih, kjer bodo vrh tega nastavljeni še posebni konceptni uradniki, ki bodo imeli nalogo prelagati češke vloge na nemški jezik in tako omogočati > 9 da se bo ž njimi pri notranjih uradnih poslih ravnalo v nemškem uradnem jeziku. Nemci groze z obstrukcijo, ker se hoče za nemšKe okraje določiti to isto, kakor za češke. Nemci zahtevajo za češke okraje dvojezično, za nemške okraje pa jednojezično uradovanje. ozirom na vse to je jasno, da iz lepa ne bo do- seči porazumljenja in da bodo v prihodnjem zasedanju državnega zbora divjali prav ostri viharji. Škodo bomo imeli zlasti mi Slovenci. Čuje se sicer, da naši poslanci ne bodo podpirali Čehov, a to je brez pomena, ker so Čehi sami dovolj močni, da izvršujejo obstrukcijo. \ stran Letnik LVIII Deželni zbor kranjski. VIII. seja dne 19. aprila. tej seji se je mlekarski zadrugi v Trnovem pri t Ilirski Bistrici preložil rok za povračilo deželnega poso- kranjskem vodovodu, Modic o cerkniškeoa vodovodu in Košak o grosupeljskih vodah. jila 1000 K za dve leti, za napravo mostu čez Ljubljanico pri Fužinah se je prispevka 25 dejanskih troškov, a za napravo kanala ob deželni cesti v Železnikih se je dovolilo 600 Politični pregled. Državni zbor se skliče na d seji mil predloži vlada svoj načrt ma kovnega zakona ID v prvi za Češko in zi Moravsko. Malo dni in sicer dne 12 maja se pa soi- Po poročilu grofa Barbota se je sklenilo uvrstiti Doslei deta tudi delegaciji. Sklicani bosta delegaciji v Budimpešto se cesto pri Šrajbarskem Turnu med deželne ceste in dovo- sta zborovali delegacij je, kolikor pomnimo, samo jedenkrat zgodilo asedanjem državnega zbora liti 1000 K podpore. Več prošenj se je odstopilo v rešitev dež. odboru. odobril je bilo leta 1896 O mej 5 položaju, v katerem da To se bode Računski zaključek muzealnega zaklada se in se je izreklo, da ostane dež. zbor pri svojih sklepih državni zbor, ko se skliče, govorimo na drugem mestu v Cehi in vlada. ahajal mej Körberj čej Čeh i Razmerje mej češkimi poslanci in ado je jako napeto Očividno je, da se ho-prav z ozirom na to, da bodo začeli proti vladi glede reorganizacije muzeja in da to reorganizacijo izvrši odločen boj, prikupiti cesarju, kolikor se da, tako, da bi njih koj čim vlada zagotovi podpore 5000 gld. na leto. Po poročilu poslanca Luckmanna se dovolilo opoziciie radikalni ne tolmačil krivo Od tod izb a j da so celo tako kakor je dr Gregr, dr. Fort in drusi ostro obsojali zde-afere kot neumestoe in neumne. V češkem deželnem bolnici usmiljenih bratov v Kandiji 2000 K izredne pod- zboru pa se je zajedno pokazalo, kako daleč so Čehi od tistega pore, na prošnjo županstva v Krškem pa se je sklenilo stališča, ki ga vlada zavzema ^lede uredbe jezikovnega izposlovati ondotni bolnici pravico javnosti. Poslanec Murni k je poročal o raznih prošnjah in je bilo sklenjeno dovoliti društvu za deška rokotvorna Šanj šanj vpra fhi so podali predlog glede uredbe jezikovnega vpra dr. Pacak in dr. Fort sta ta predlog utemeljevala. zahtevajo Čehi to isto, kar m je bil dal Badeni dela nekaj več Od te zahtei^e ue bodo odnehali njim pa äe 50 K, kranjskemu in priniorskemu gozdarskemu nudbo pehajo odločno od sebe, zlasti pa vladno vsako drugo po društvu zdravnikov na Kranjskem 200 K, tero smatrajo za popolnoma nesprejem društvu 400 društvu za varstvo kmetijskih in gospodarskih koristi pri sklepanju trgovski pogodb 200 K. ponudbo ka For priliki da imajo Čehi dovolj moči da bodo vsem asprotnikom Pri tem so Čehi je dejal pri kljubovali popolnoma priprav Poslanec Božič poročal o poglavju o občinskih pa jih zapuste jugoslovanski poslanci in tudi vsi drugi zavez- niki tako da bodo v parlamentu popolnoma osamlj m zadevah v letnem poročilu deželnega odbora. Poročilo je zavedajo se tudi, da bodo z svojo obstrukcijo onemogočili par bilo odobreno. Pri tej priliki je dr. Tavčar vlado ostro prijel, ker se okrajni glavarji nekako f^stavljalo nad deželni odbor. IX. seja dne 21. aprila. lamentarno vladanje vsaj za nekaj za nekaj časa batina absolutizm Časa ter da jih čaka vsaj Nenici in ustava Doslej so se nemške stranke nemo držale veljavne ustave m se z veliko odločnostjo in \ zlasti z vso silo upirale vsakemu razširjanju deželne avtono- tej seji se je po poročilu poslanca Božiča naro- ^daj pa se o raznih prilikah kaže, da so začeli opuščati čilo deželnemu odboru v prihodnjem zasedanju predložiti projekt za Žirovsko cesto v Logatec in na Vrhniko. to stališče in da jim močno diši razširianje dež e Raviio tako se je sklenilo po poročilu poslanca Nov dokaz zato naj se začne šo avtonomij podal koroški deželni zbor. Ta je sklenil ko leto v Veliki noči dasi spada ločba po sedanji ustavi izključno v delokrog učne Lange rja, da naj deželni odbor prihodnje leto pred- nima po državnem šohkem zakonu deželni zbor o taka do- uprave in tem loži načrt za preskrbljenje Suhe Krajine z vodo. • v nic odločevati Kdo bi se čudil da Občini Preser se je dovolilo 500 K prispevka stroškom za ustanovitev .železaičnega postajališča ondukaj za napravo brvi čez Savo pod Mošnjami pa se je dovo lilo 300 radi tega sklepa skrajao nejevoljna čisto Neue freie Presse" Bolgarska časopisj ]e prepravlj kneza z raznimi Ferdinanda. ustanovitvi zaklada za javna dela in povzdigo kombinacijami glede namenov bolgarskega Zlasti avstrijski listi so nejevoljni in to kaže, da se Ferdinandova politika ne pomika v tiru, ki bi se dunajskim krogom dopadel Rossija" je v tem oziru izrekla značilno besedo Ta kulture na Kranjskem je poročal dr. Schaffer in dotični zakon odobren. bil ugledni list meni, da, ako je mogl in Perziii. mora to se v veeii Rusij men m se zakonu glede oskrbe prazgodovinskih in starinskih „Länderbanke Namen temu je, osvoboditi Bolgarsko a in najdb na Kranjskem je poročal Šubic. Po daljši debati vsled gospodarske odvisnosti dunajskih bo od se je načrt vrnil deželnemu odboru. od Na to se J K začela razprava o poročilu deželnega V C odbora glede deželne kulture. Poslanec Lenarčič je obžaloval, da deželni odbor ni predložil poročila o kon-sumnih društvih in je grajal, da se pri posojilnicah nič ne skrbi za reservni fond. Tekom razprave je Božič govoril o uravnavi Sore in Račeve ter o uravnavi vipavskih dovolil od Avstrije rna gora. i pomagati Kitajski ej storiti Bolgarski, krempljev dunajske sijancev, ker je Bolgarska Dunaja bila tudi politično IZ Razni listi poročajo, da je turški sultan rni gori, da sme v Prizrenu ustanoviti konzulat je hud udarec za Milana, katere se ]e začelo svitati To da zamore Orna gora postati srbski Pijemont. ter da je milanov ščina doi & Nič manjši udarec bilo za Sr to da sultan ni hotel sprejeti srbskega poslanika Stojana Novakoviča Ako je imel voda Kalan o zato Srbij zahvaliti Srbij samo doslej v Turčij neke spehe, se mora ruskemu poslaniku v Carigradu le vedno podpiral. Milan pa je končno lazžalil tudi Ru Letnik LVIIL Stran 155, in od kar ta odtegnila Srbiji svojo podporo, pada mila ko kraljestvo vedno globlje in globlje. Turčija se je zapletla v jako oster konflikt z Zjedinie nimi državami severnoameriškimi Slednj groze Turčiji z vojno Kakor znano, se bo deželni muzej kranjski popolnoma reorganiziral in plačuje v to svfho država že več let precej znatne svete. to reorganizacijo se ustvari in obetajo, da poSljejo svojo mornarico bombardirat Carigrad obrtni muzej v večjem slogu. Ker pa bo direktno korist Vojna v južni Afriki na južnoafriškem bojišču na raznili krajih V zadnjem Času je prišlo imelo od njega vender samo ali vsaj v prvi vrsti ljub do manjših prask. Ijansko mesto Zmagali so zdaj Buri zdaj Angleži, vender pa te praske niso deželi ustanoviti obrtne posebnega pomena, zlasti ne odločilnega. Buri se močno tru- morda kazalo, v manjših mestih dij ni , da posrečilo zavzeli oblegani Wepener, toda doslej se jim to muzeje po vzoru goriškega muzeji bi bili lahko v zvezi z ljubljanskim muzejem, dasi se tudi oblego čeprav so proti Angležem ni posrečilo, pregnati imeli slombo in od koder po Ti kjer lahko dobivali vsako- « # njim poslali prav znatne čete Buri so tudi v Natalu postali ofenzivni. Naskočili so Elands laagte Fo pred meseci že enkrat sijajno zmagali toda to pot jim sreča ni bila posebno mila. Prizadeli so Angležem sicer znatne izgube, a tudi sami so močno trpeli in povrh je temu p-adel njih ugledni general Luka Majer. Zdaj se poroča iz vrstne podpore. % Zdi se nam, da je ta misel vredna ževali prijatelji obrtništva. » da JO uva A. H. Londona, da le maršal Roberts začel armado tretjo kam panjo V to ima namen, pregnati Bure popolnoma iz Oranje države, ho hoče od severa in od juga zajeti kacih 10 000 mož broječo bursko armado V prihodnjih dneh bomo torej Čuli zanimivih vesti iz južne Afrike Bog daj Burom srečo. Obrtnijske raznoterosti, » Za kako dolgo se je zavarovati? Važno razsodbo z ozirom na zavarovanje je bilo te dni čitati v časopisih, katero je pa razglasil najvišji sodni dvor. Stvar je tale: Izvestaa dunajska zavarovalnica je tožila nekega gospoda, kateri se je zavaroval pri nji za 50.000 da še plača 501 36 vin., ker je plačal še tri četrtletne obroke, daljše plačani ustavil, ker ni hotel biti pa naglašala, da dalj zavarovan. Zavarovalnica je prenehati, kadarkoli bi se ljubilo, temveč da mora biti zavarovanec zavarovan z ozirom na Obrtni muzej v Gorici. godbo polni d leti Toženec je pa trdil da je podpi agentu izrecno rekel da Marljivo delujoče „Trgovsko in obrtno društvo v časa bode hotel biti zavarovan. bode tako dolgo plače Okrožna Gorici sodnij ano po- valnemu kolikor zavrnila tt se je odlo&ilo za jako hvalevreden korak, ki utegne slovensko obrtnost na Goriškem prav znatno povzdigniti. Sklenilo je namreč, ustanoviti v Goriškem mestu obrtni muzej. tožbo ločbe, Deželna zavarovalnice IZ da vzroka, da v pravilih ni najti do moral zavarovanec biti zavarovan vsaj 2 leti sddniia. kamor se zavarovalnica pritožila proti pa zrušila razs dbo te ter dala Odbor » Trgovskega in obrtnega društva" je za ta vilo, da se plačuje polni 2 leti Zavaro muzej določil naslednja pravila razsodbi okrožne sodnije, je prav zavarovalnici, Češ, da je pri zavarovalnicah v obče prase je proti temu ka- pritožil na šji sodni dvor, kot na poslednjo instanco § 1. Obrtni muzej uredi in upravlja „Trgovsko in tera je pa zrušila razpravo deželne sodnije ter definitivno za- obrtno društvo za Goriško 2. svojih pravil. s sedežem v Gorici temeljem vrnila tožbo zavarovalnice iz baš istih razlogov kot okrožna sodnija. In take se je izrekla najvišja sodoijska oblast, da ima . Namen „Obrtnega muzeja" v Gorici je: • « pospeševati našo domačo malo obrt s tem: zavarovanec popolno svobodo, porušiti zavarovanje, kadarkoli hoče. m pogodbo z ozirom na Bosenski paviljon na parižki svetovni razstavi, da daje malim obrtnikom priliko, z razstavljanjem ^^ Veliko nedeljo je bila otvorjena parižka svetovna razstava, katera bode pač najinteresantnejša vseh dosedanjih razstav. njegovih izdelkov pokazati, kaj zmorejo da občinstvo vidi, vredna vsega zaupanja; da tudi naša mala obrt Na razstavi bodeta zastopani tudi Bosna in Hercegovina na uprav originalen način. Že vnanjost bosenskega razstavnega B) pokazati razvitek naše domače male obrti s tem: pobrnžju Zene „Quai paviljona govori o ljubki izvirnosti istega. Paviljon na Orsay med paviljonoma sioji Avstrije da vzdržuje razstavo vzornih izdelkov, katere v ^^ Ogerske, ter zavzema prostora 720 □ metrov. Paviljon to svrho kupuje od naših domačih malih obrtnikov. predstavlja bosensko bivališče, t. j. veliko osrednje poslopje, okoli katerega je navršČenih več malih poslopij ali „DuČanij". Čez vse poslopje se piostira velika lopa „Kula", katere nad-strešje sega daleč Čez. V jedru poslopja je ogromna s steklom prekrita dvorana, v kateri se nahajajo razstavljene stvari in s podporo dežele, trgovske in obrtne zbornice v predočuje natančno podobo notranjščine kake odlične bosenske hiše. Pod predstrešjem bodo prictni bosenski delavci izdelovali razne izdelke domače bosenske industrije. V notranjem poslopju na dvorišču bodo pristne Bosnakinje izdelovale pregrinjala in fes-e (čepice). Na raznih stenah paviljona je videti originalnih . Obitni muzej se vzdržuje: 8 podporo „Trgovskega in obrtnega društva za Goriški)**, katero določa od leta do leta občni zbor; Gorici in države c) s podporo raznih obrtništvu naklonjenih korporacij; z darovi posameznih prijateljev male obrti. 4. Obrtni muzej je, in ostaja last „Trgovskega slik-iz bosenskega narodnega življenja in podobe ]Z roman- in obrtnega društva za Goriško®. 4 Navedli smo ta pravila zategadelj, ker služijo lahko 1 kot vzorec, ako bi še kje drugje, recimo na Kranjskem hoteli v manjših mestih ustanoviti take obrtne muzeje. To bi bilo toplo priporočati. tične prirode bosenske domovine. Tudi izkopanine iz pradavne bosenske preteklosti, iz kamenite in bronaste dobe so izložene na razgled, poleg tega razna dela novejega narodnega obrtnega napredka in orožje. Iz pritličja paviljona vodijo stopnice v gorenji del, kjer je videti izdelke bosenskega kmetijstva, paviljonu sta izvirna bosenska restavracija in , kavarna" z stran 156 Letnik LVIII izvirno bosensko postrežbo. Nadalje je izložeoo vse bosensko se bo ali že ob trgatvi ali pozneje vse skupaj živalstvo, divjačine v naravni podobi in naposled dokazi rudniškega bogastva Bosne. Okoli paviljona se prostira izviren bo- dejati tem pa zabredemo zopet v staro napako mešanega nasada 9 senski vrt z zanimivim cvetjem in rastlinstvom. Ta paviljon kateri ne daje nikdar boljših določnega svojstva je eden najinteresantnejših na vsej pariški razstavi! Vinogradnik ima v prvem slučaju sicer zanimivo zalogo raznih vin, katerih pa radi velike razlike njih svojstva ne bo lahko prodal. Sicer mi bode kedo opo- , češ, kdor ima raznovrstnega blaga, more vsakomur Izbera trt za obnovitev vinogradov, Ako SI v naši ožji domovini ogledamo dozdaj rekal posreči, ali pri vinski kupčiji na debelo to ni tako, in tisti vinogradnik bode tovornikom in krčmarjem lahko prodajal vino, ki ima od ene ali dveh, znabiti še od treh na sort veliko in različne kvalitete. Ako si ogledamo vino pravljene nove vinograde s cepljenimi ameriškimi trtami, opazili bomo sicer marsikaj dobrega, prišli pa bomo tudi do neprijetnega spoznanja. rodne kraje, kakor Renski ok raj J Mozelo J Benski Pala tinat in Rensko Hesensko z zelo razvitim vinogradstvom in vinsko kupčijo, našli bomo v prvih dveh skoro sam posajenih sort dostikrat ni postopalo s potrebno zvede- (graževino), v zadnjih dveh pa zelenčec (ze __ . _ - _ ^ _____\ fn_ ____.. 11______1 . da pri izberi in številu nostjo. Zlasti v zadnjem oziru storila se je večkrat na leni silvanec). re sorti sta podlaga ondotnemu vino paka, da se posadilo ne prikladnih, ampak tudi gradstvu ) druge so skoro brez pomena in nimajo na vinsko preveč sort, brez premisleka, koliko težavnosti nastanejo iz tega pri obdelovanju dotičnega vinograda in ravnanju s pridelanim vinom. Različne sorte trt zahtevajo ne različnih vremenskih in zemljinskih razmer, temveč tudi različen način obrezovanja in vzgoje, kojim zahtevkom se mora ustreči, da bo rast in obrodek trt povoljen. Grozdje različnih trt tudi največ raznočasno zori, treba ga je posebej obirati. Le sorodne sorte, pa tudi ne vselej, kakor tudi nekoliko pa malo drugih sort jednači se v omenjenem oziru; največ pa se zgodi kakor gori povedano. Ako pomislimo, kako težko je pri naših viničarjih odpraviti stare napačne navade, in jih na pr. naučiti kupčijo nikakega vpliva taki omejitvi obstoji moč on dotnega vinogradnika, kateri nizke 1 srednje in visoke lege z enotnimi ali različnimi zemljinami obsadi z eno. ali večjemu z dvema sortama slučaju dasta v potrebnem dobro med sabo pomešati, kakor na pr. rizlee in zelenčec, in dobi radi tega v vinski kupčiji zanesljivega kupca, kajti ta kupi blago, katero more dobro izkoristiti. Vinotržec mora ozir jemati na svoje odjemalce, kateri želijo vedno jednako vino brez ozira na letino, on t boljše rezatve in vzgoje trt, tedaj mora vsak razumnih: spoznati, da bo v obče f nemogoče, z raznimi trtami ravnati je torej primoran kupovati vina, s katerimi more vstre- zati tem željam. Ako oddaja vinogradnik vedno jednako okusno vino v raznih kvahtetah in po razni ceni, potem dobi odjemalce in jih ohrani, kar se mu nikoli ne posreči. tako, kakor je njih naravi primerno. Posajene trte se v takih slučajih vzgojujejo vse po istem načinu, ki je sicer eni sorti morda prikladen, a drugim gotovo ne ako ima več različnih sort vina. Sajenje malega števila sort omogoči priprostejše obdelovanje vinogradov in ložje ravnanje z vinom; tako so tekom časa nastala ugaja. Nepovoljna rodovitost, premočna ali preslaba rast lesa itd. so nasledki takega ravnanja, ki pa se dostikrat neopravičeno pripisuje sorti in cenitvi. Neuspeha je seveda dostikrat kriva tudi dotičnemu kraju neprikladna sorta. Trgatev ob različnem času zorečih in proti gnjilobi nejednako odpornih sort je obtežena; v tem, ko je ono sorto radi naprejšnje zoritve in nagnjenja do gnitja že v tem oziru trdna načela in tako je bilo mogoče, da sta se vinogradstvo in vinska kupčija v omenjenih krajih povspela do tolike popolnosti, da morejo drugim vinskim krajem biti v zgled. Posnemajmo te kraje in sadimo tudi le malo dotičnem kraju v tem ali onem oziru najbolj ugajajoče sorte. v Sedaj ko velja, z velikim trudom in precejšnjimi treba zbirati še druge niso dovolj dozorele in trgatev se mora prekiniti. Navadno si ljudje tega truda ne priza- denejo in potrgajo vse grozdje ko je del tistega do zorel in začel gniti Tako na pr. z vinogradi ) v ka terih raste belina poleg šipona (mozlavine); belina začne gniti v tem ko šipon še davno ni zrel za trgatev vkljub temu prične se s trgatvijo in potrga se vse Ali da več nabere. Tako pa se dobi mošt, ki ima v sebi malo cukra, pa veliko kisline, ki torej nikakor ni tako dober, kakor bi se mogel v dotični legi pridelati. stroški obnoviti naše opustošene vinograde, morali bi se varovati starih napak ter opustiti mešan nasad in obilost sort, ker s tem se ne da nič prida doseči. Katere sorte pa naj sadimo? Določenega odgovora na to ni mogoče dati; zavisno je to od kraja ter tamkaj se nahajajočih vremenskih zemljinskih in gospodarskih razmer. Kar se tiče teh 1 se zadnjih (gospodarskih) razmer, prišlo bo tukaj v poštev, ali se hočejo uporabiti take sorte, ki dajo veliko, ako-ravno slabšega vina, ali pa take, s katerimi se hoče pri- delovati posebno dobro vino Pri takem presojevanju se naj v prvi vrsti ozir jemlje na sorte, ki se v dotičnem ako Vinograd, obsajen z večim številom sort, bo dajal kraju že od nekdaj sadijo in se naj izmed tistih izberejo pa se morajo čista ohraniti le tedaj, najboljše in zlasti take, ki dajo vinom tistega kraja zalogo raznih vm njih množina dovolj velika; iz malih vinogradov značaj; tako je bilo na pr. napačno, ako bi v ormužkem ^ ------J 7---- J ' ---- ---• ^ — w » vr« ua^ACJm^UAf pa to radi premale množine ne bo mogoče, in moralo ljutomerskem in radgonskem okraju opustili moslavino Letnik LVIIL Stran 1B7. r t f i k i \ (šipon), v mariborskem okraju (Kamnica, Karčevina, zagovarjal, ko ga v nekem malem Palermskem pred Tresternice in dr.) muškatelec, na Bizeljskem svoj plaveč mestju v somraku napade nek močan človek z bodalom in kavščino, ter da sadili sorte, katere po drugod v roki. Ko zavihti bodalo prvič nad vratom mladeničevim sicer prav dobro uspevajo, ali tamkaj niso dovolj pre- Josip odskoči in se umakne; morilec zamahne v drugič . . . no slučaj je hotel tako: morilec se je spodrknil omahnil skušene ali sploh ne ugajajo. Vender pa naj to ne izključi saditve novejših vrst, ter vdaril po kameniti steni s tako močjo, da so se vsi o katerih se iz dosedanjih izkušenj ve ) da pa naših pale iskre. vinskih goricah uspevajo, da dajo redne, povoljne in tudi bogate obrodke; marveč deluje naj se na to da Balzamo se je podal v beg ter tekel tako kakor še menda nikoli preje. Takrat je bil rešen, no sorodniki se sadijo po takih krajih J kjer domače sorte ne rodijo mu so svetovali, naj vsaj za nekoliko časa zapusti Palermo povoljno, pa tudi poleg njih v čistih, obsežnih nasadih. tem smislu omenimo zlasti že precej razmnoženi laški rizlec, drobni rizlec (graševina), zelenčec in beli burgundec. Ka J je hotel Ni mu kazalo drugega, kakor zapu stiti stolico uspešnega svojega delovanja ter poiskati si Za črna vina, kolikor pridejo v naših krajih kjer drugje mesta za nadaljno delo. No, Balzamo ni veliko se prideluje večinoma omeniti; črni burgurdec modro lovrenčevko. belo vino, v poštev, je vredno togoval po stolnem mestu, kajti vže mu je zopet nov Portugalko krasen načrt rojil po glavi. Vže pred tremi leti name modro frankinjo, raval se podati v' Mesinu in sedaj pa je kaj lepa . \ Imenovane sorfe odlikujejo Be v primerjavi med prilika, da odpotuje. sabo s svojstvi, vsled katerih so pripravne v potrebnem slučaju za krščenje (pomešanje). Balzamo ni nameraval ničesar zvitega. Znano Ako ostaneta laški m drobni rizlec kisla, smeta se, ne da bi velfko izgubila ostro z imenom. bilo mu je vže preje, da živi v Mesini neka daljna sorodnica ranjkega njegovega očeta, bogata starka, Vincencija Kali- na svojem znaku, pomešati z zelenčecem (silvancem), • C kakor se to sploh dela cb Renu s kislim vinom od drobnega rizleca z najboljšim uspehom. Portugalka ima Malo preje ko sta iskala z Josip Maranom, izvedel je da 80 starki pomrli vsi bližnji sorodniki ter da na- je ostala čisto osamlje vadno premalo kisline in se lahko s primešatvijo modre kansko premoženje pa je imela veli frankinje na okusu izboljša. Sorte se v tem oziru t svojih lastnostih popolnujejo, in je tudi v slabših mogoče pridelati lahko prodajna vina. po letih Odpotovati, predstaviti se teti, pridobiti SI njeno naklonjenost in ljubezen, ter postati njen edini dedič Belega burgundca ni 'i vse to bilo je za Balzama toli pusto delo J da si je bil treba mešati on samo- vže zanaprej gotov uspeha. stalna in ena najboljših naših «ort za žlahtno Tisto Včasi je v mlado glavo šinila celo misel, če starka velja o činem burgundcu za žlahtno rudeče vino in o n® bode pri volji oddati kmalu premoženje iz rok mo modri lovrenčevki za rudeče srednje vino. rala bode potemtakem preje na oni svet. Ali v to, bodi Od zgoraj omenjenih starih in teh sort naj bi se njegovo čast povedano, še njegova vest ni privolila. po trtnicah vzgajale velike množine, da bo vinograd On si je odgovarjal: „tam bode nekaj u nikom mogoče SI jih ložje priskrbeti kakor dosle, ako In Balzamo si kupil sedež v odhajajočem poštnem jih potrebujejo za nove nasade. Trtnice morejo na f a način kakor tudi s tem, da vinogradnikom priporočajo malo sort pa dobre sorte, pospeševati prenovitev trsnih * » « nasadov, škodljiv pa more njih vpliv biti, ako jim nedo- priporočajo sorte ali vozu ter čez dva dni bil na potu v Mesino. Po njegovi glavi so se med potoma porajale razne Podrobno je premišljeval načrt kako bode dobil doto in se potem vrnil nazaj v Palermo. Sklenil je celo misli. staje dobrega materijala, potem pa radi svoje varnosti vrniti Maranu njegovih šestdeset mešanico taistih, katere dotičnemu kraju niso prikladne. ^ ^^^^ zbogati. Mladi popotnik ni nikakor da bode to potovanju v Mesinu imelo v njegovem slutil življenju velikanski pomen. Ta vožnja bode prvi korak po onem tiru J po ka v terem se bode ravnalo vso njegovo življenje, vse njegovo nadaljne životarenje, ves njegov sijaj, ves šum po celi Čarovnik. Historičen roman. Ruski spisal grof E. A. Salias (Dalje.) Evropi in po celem svetu. To potovanje v Mesinu bil začetek potovanja, katero je trajalo vso njegovo življenje Po prihodu v Mesino jel je Balzamo marno iskati Prijatelji so opozorili kmalu Josipa, da ga bogati bogato staro sorodnico mestjan noče prištevati otrokom ter namerava podkupiti Mesina ) ki strašno trpela in bila pozneje povsem morilca Spadassina, ki bode zavratno umoril svojega so- zasuta zbok strašanskega potresa, bila je v tistem času vražnika. Toda mladi hudobnež ni verjel tej grožnji. Niso še minuli štiri dnevi Balzamo vže ni utegnil več misliti na zaklade, čarovnije in hudiče, katere on cvetoče, bogato trgovsko mesto. Umevno je torej, da Balzamo ni mogel takoj najti starko z imenom Vincencija Kaliostro. stran 158 Letnik LVIII Po celomesečnem iskanju mu se je slednjič udalo, On se je vedno sprehajal sam, korakal zmerno, gledaje priti na sled ženske, od katere je pričakoval prejeti doto No vesti, katere je izvedel o starki, kajti niso mu pokazali njeno stanovanje ampak njeno žišče, namreč svežo njeno gomilo na glavnem Mesinskem pokopališču. si pod nogi ali pri miru stoječ, dolgo zrl s povzdignjeno so ga le raztogotile: glavo v jasno nebo. Premišljeval je očevidno nekaj nenavadnega ali pa so ga nadlegovale neprenehoma sitne nosil vedno solnčnik, da ga je varoval misli roki Vincencija Kaliostro je, kakor na zlo mlademu Bal- vodil na motvozu žarkov pekočega jutranjega solnca; v drugi roki pa je zamo, štirinajst dnij pred njegovim prihodom umrla Svoje Tb velikega, lepega psa, hrtove pasme rej en premoženje izročila nekemu dobrodelnemu nekaj pa ga je velela razdeliti med uboge Duše ščiki niso še do cela utegnili izpolniti ranjk je Balzamova noga stopila na Mesinska tla. društvu prika- volje. rujav pes, z ostro tankim smrčkom, z graci ko mladeniča Ta menda prvi neuspeh v življenju presenetil je si sprvega nikakor ni mogel predstaviti On in razjasniti kako mu je vse tako spodletelo. Da je odpotoval mesec dnij ali dva meseca preje, umrla bi bila starka na njegovih rokah in vse njeno, vsaj glavno pre- jozno Btopajočimi, tankimi nogami pridaval je poseben odpečatek i brez tega čudno oblečeni osebi. Samo to je mogel za gotovo vedeti novi grof da neznanec ne more biti Mesinski rojak, ter ga ne gre prištevati trgovskim večno poslujočim ljudem bogatega očividno bil svoboden, od nikogar od- mesta To je moženje, podedoval bi sedaj on. Zastonj je začel lokavi prevejanec delati na to prilastil da uničil testament, ter SI svoj dom zemljišče, ki sta bila sedaj last Visen človek. Nekoč, ne znajoč kaj začeti in zanimajoč se vže davno za to čudno bitje, zapustil je mladenič stanovanje, ter jo krenil na obrežje s trdo namero, seznaniti se s tem zvedavim možem neznane narodnosti. društva; ali oporoka bila je zakonita stvar izgubljena Balzamo ni vedel kako in kaj: ni mu kazalo ostati v Mesini a podati se v Palermo bilo je nemogoče za voljd prokletega zakladoiskatelja ni vedel kam bi šel. In prvokrat se je mladeniču njegovo lastno življenje pokazalo v žalostnem svitu. Razvidel je, da tako življenje nima nikakega smisla niti cilja, celo ne dela, s katerim bi si mogel skrajšati dan od zore do mraka. »Sedaj se želi z menoj seznaniti, mislil si je mladi korenjak. Sedaj bogme nisem več gospod ali sinjor Balzamo, a ,ekscelenca' grof Kaliostro". Ko sta se srečala s tujcem prvič, ogledal si ga je Kaliostro natančno 1 ter ga pustil mimo sebe Blizo bil je ta človek vsled originalnih, velikih črnih očij in jako dolge črne brade 1 ki mu segala skoraj do pasa, še Balzamo se zaprl v svoje stanovanje, najeto v obrazu bolj čuden videti. Strogost in važnost cele tujčeve postave, globoko miselnost in nekaka neznana senca na pristanišču, z okna zroč na morje, in začel resno premišljevati svoj položaj. Glavno vprašanje, ki si je postavil je takoj povsem vnela zvedavost novega grofa Kaliostro je sklenil seznaniti se s to osebo dan naslednji bila je težko rešena zadača kaj delati no naenkrat pa biti svoj razum 1 kako upora- temu nevidna moč kakor, da ga je gnala svoio nadarjenost, slednjič svojo drzo šedši se je obrnil ter dognal tu.ca. Do vitost in odvažnost, da doseže svoj cilj do njega sposobno in uljudno, skušal kolikor Prvi plod teh premišljevanj bil je sklep mogoče mu se dvorljivo pokloniti ^^^ Uli jc — oaicp, izpo- slo vati si v Mesini spričevalo, da bi podedoval po ranjki Kaliostro". Dovolite mi se vam predstaviti. Jaz sem grof sorodnici, če vže ne drugega, vsaj njeno ime lepše od njegovega. 1 ki dokaj Tujec se je ustavil, premenil tega grofa od glave do nog, potem se prosto in dobrodušno, dasi visokomerno Po neumornem prizadevanju in s pomočjo novcev, nasmehnil in rekel: posrečilo se je Balzamu pridobiti si zakonito spričevalo 1 »Nu, pa dobro kojem se je imel pravo imenovati Aleksander Kali- hočete z menoj seznaniti? po ostro. Potem si je postavil drugo nalogo nad katero se Mladenič Vi ste mi všeč . . . . . Seznanite se, grof Vi se je sam trudil celi mesec. In tudi to ne brez uspeha Ijenju 1 sramujoč se menda prvič v svojem živ ) rokah mladeničevih blebetal je nekaj o svoji osamelosti v Mesini se nahajal natančno ponarejen dolgem času, da ne ve o kako dokument, v katerem je on bil imenovan grofom. In od seznaniti s človekom tega dne bil je Josip Balzamo kakor mrtev in pokopan uvaževanja. pobijal čas, ter se želi 1 ki se mu zdi kot tujec vreden skupno s starko, a na svetu pa ostal grof Aleksander Kaliostro. Ko je bila ta pametna naloga rešena, bil je mla- denič z nova brez dela Posnetek se je takoj zasukal na lepo vreme, na prekrasen zaliv, morje in okolico. tukaj je tihota, mir, blagoslov, krasna okolica. Da čutil se je zopet osamljenega modro morje in nebo, zlato bliščeče solnce, pokazal je z )n zopet mu je postalo strašno dolg čas In zopet je „udačniku" na pomoč prišel slučaj. Sedeč pri oknu svojega stanovanja po cele ure, videl je vsaki dan pred solnčnim zahodom sprehajati se roko tukaj štric, zadi, pa je zlobno, strašno čudo ognjena votlina, hudobna Etna doma. 1 Tu je veselje in sreča po obrežju neko csebo To vse hlepi samo za veseljem, a tam za hrbtom pa je — sovražnik vsega tega, sličnost nekake peklenske bil prileten človek vstoč zalege, z neznanimi ljudem peklenskimi silami. Ako hoče nega tipa: Turek, Armenec ali Grk v fantastični obleki, ta sovražnik kar v jedni krasni, mirni minuti pretrga Letnik LVIII. Stran 159. ljudsko sneto, pretrga nit brezskrbnega življenja in uuiči naenkrat vse. Tako se je zgodilo, če vam je znano, mladi rovan vladnim koacipistom moj prijatelj, z dvema cvetočima mestoma Konceptni praktikant gosp. Sigmuad baroa Grussich je ime v Lljubljani Premeščeni so in Herkulanom. Za mene je » to u 1 S Pompejo pokazal je na morje notarji gosp dr Albert R u.m e r IZ Bovca v Sežano, gosp. dr. Anton Bal ab am iz Gorice v Boveb in gosp. dr. Viktor in okolico in „to tt 1 pokazal je z roko na Etno otelesen je ali voploščenije človeškega vašega življenja : mir, tiščna Tjavidezna sreča, a za hrbtom ^očen in neusmiljen Rum er iz Trsta v Gorico. Cerkvene vesti Župnikom v Jesenicah je ime 9 novan ondotni župni upravitelj čast. gosp pa sovražnik vsemo tt v » n Sovražnik človeški — je hudič", omenil je Balzamo ; ali ne v tem smislu, kakor razumejo to ljudje" Kaplan v Selcih čast gosp Radovljico. Častno občanstvo č e m a ž Avg Šink je premesöeü Da dotnemu župniku gosp Petru Boh občina Horjul podelila on „Kaj želite s tem povedati?" vprašal je mladenič Tujec ga je dolgo gledal in odgovoril z vprašanjem ir Častno tržanstvo Vidu pri Vip drž podelil občinski ilbor v poslancu dr. Andreju Ferjančič « Ali vi verujete v Lucifera in v njegovo oblast venska Matica razpoSilj Knjige »Slovenske Matice za 1 899 Slo za nad ljudmi?" Balzamo je bil v zadregi, ne vedoč kaj ^ ) Zbornik, 1. zvezek (16 pol) Uredil L. Pintar odgovoriti »Da Toriti . , Grlaser: Zgodp 1899. sledeče knjige in sicer: 2 ) Dr. . zvezek. slovenskega slovstva. IV. del to je 1 ne Na to Jaz, z jedno besedo težko odgo (10 pol). raČmanov-Valj 5.) Letopis. Uredil Tujec, odgovoril je z dolgim govorom, potem kate- ^^ zvezek Rutar: Beneška Slovenija (L2 pol). 4) Mat res ne vem tt Poezije. Uredil Fr. Leveč Lah pol) m2 pol) 6 ) Aot. Knezova krni rega je bil ta, da hudič životari 1 no 1 da je ta hudič 85 pol Uredil Fr. Leveč. (191/2 pol) vsega skupaj skrita prirodina sila, katero premaguje iz veka v vek z borbo človeški razum. Te moči, katere bode sčasoma bodo Ker so vse knjige mikavne in tehtne vsebine, jih Matični društveniki veselo sprejeli Ker je Slo premagal človek, prihajajo iz skrite teme na svet božji vsebine venska Matica„ naš prvi literarni zavod, sinemo ponosni biti da daj svojim družtvenikooi tako bogato zbirko knjig razne želimo, da bi vsak omikani Slovenec bil ud te Mi s pomočjo upornega resnega truda. „In ko je premagal in si podjarmil znanosti, premagal je človek hudiča", končal je tujec. K temu dodam prekoristne družbe rale vršiti ta teden Občinske volitve ljubljanske se bile mo še nekaj, čemu se bodete gotovo čudili. Jaz živim v reda dne 14 reda dne 18 so se prel žile in se bodo vršile iz III maia, iz razreda dne 16 maja in iz raz- maja. To se je odredilo, ker se je bila nemška skavem upanju, da sem osebno skoraj premagal hudiča stranka pritožila, da se volilcem niso dostavili imeniki vo- on je moj sluga če ravno ne toliko kakor si želel lilcev sam pa vender bolj pokoren sluga kakor malo komu iz ljudij. Na vsak način bolj pokorni sluga mojemu vse znanju, nego molitvi svetih menihov. vsled kakor ta zakon predpisuje. III mestna deška ljudska šola v Ljubljani se sklepa deželnega že prihod leto Nastanj » Kaj? U vskliknil Jaz sem povedal nehote mladenič, čudeč se . Vi ste slišali in umeli. zdaj dekliška šola Iskega sveta ustanovi v Ljubljani ma bo v tistem poslopju, kjer je Jaz več ne ponavljam". Govoreč z zmernim, ravnim in tihim glasom. krenil je tujec istctako z zmernimi ravnimi koraki iz obrežja, spremljan od tovariša. Prekoračila sta vže bila del mesta, ter se podala v predmestje 1 ležeče _ « Birmovanje v ljubljanski škofiji. V mesecu maju se vrši birmovanje v kamniškem okraju in siser v Dobu 10., na Goriöici in v Mengšu 11, v Kamniku 13., v Tunjicah 14., v Stranah 15, na Grojzdu 16 v Mekinjah 17., na Selih 18.i v Zgornjem Vranj v Nevljah 19 , v Komendi 20 , v Šmartnem 25 Tuhinj 26 v Spitaliču 27 v Motniku 28 na proti morju, ko njima pride nepričakovano z velikega trga nasproti sijajen pogreb. Pokopavali so očividno zelo bogatega človeka. Sobesednika sta pustila mimo sebe dolg sprevod menihov, duhovnov, kopico ranjkovih sorodnikov in tolpo znancev, spremljajočih ranjika na pokopališče. peči 29., na Eovih in v Radomljah 30 , na Homcu 31. maja. Vodicah bo 11. julija obisk raznih podružnic, 12. pa birma. Dramatično društvo v Ljubljani je imelo dne 19 aprila svoj občni zbor 42 093 78 vin dohodkov in 41.308 lansko-letošaji sezoni je imelo Mej stroški se nahaj 18 vin. stroškov tudi odplačilo na račun starega dolga (Da sledi) v znesku 2653 gld. 52 kr. Volitev v odbor se je odložila v namen, da se potom zopetna izvolitev prof, dogovorov z „Glasbeno Matico . Hubada intendantom. u omogoči Vseslovenska županska zveza bo imela občni o binko&tih svoj Osebne vesti. Asistentoma mestne Obrtno šolstvo. Za vladne zastopnike v obrtno-šolskih odborih so imenovani v Kranju okr. šolski nadzornik gosp Andrej Zamer, v Tržiču nadučitelj g. Jos Kragelj. ljubljanske sta bila imenovana gg. Franc Ab hranilnice v Novem mestu okrajni komisar gosp. Ivan K Šušteršič in Anton Odvetniški koneipijent g. dr. Alojzij Kok Romanje v Rim Dne aprila odpeljalo se v Ljubljani je te dni napravil odvetniški izpit Okraj v Novem mestu gosp dr glavar več sto romarjev s posebnim vlakom iz Ljubljane v Rim Mestna klavnica ljubljanska V minolem letu se komisar istotam gosp. Ludovik Schi wit nerednosti . Pilshof Frän zl vit. Veste nek in okr v mestni klavnici zaklalo 4413 hot sta bila radi nekih Vladna koncipista gg. dr. A m dr Stadler v Ljublj S C h i w i tz-umirovljena. v Novem mestu sta imenovana okr. ko- 8878 telet 311 goved 8148 prašičev trajno misarjema in sicer prvi za Črnomelj, drugi pa za Novo mesto i kozlov in ovac, 3021 kozličev in 74 konj, skupaj 27 648 glav. Svežega mesa je bilo upeljanega 12 098 kg. Preselitev vojaške bolnice v Ljubljani Koncem tega meseca se vojaška bolnica ljubljanska preseli iz starega razpokanega poslopja na Dunajski cesti v novozgrajene pro- 3 ^ i' i ♦A t r,' r. J ^ stran 160. Letnik LVIII store v Vodmatu. Se na starem mestu. Pekovsko skladišče in pekarna pa ostaneta aretirali nekega moža, ki je potoval s štirimi ženskami m kr deželna vlada poroÖa trgovski sicer kakor nevarnega „trgovca z dekleti obrtniški razkrilo Sedaj pa se ]e zbornici, da je glasom razgla bogoöastje z dne C. kr da ta mož nikakor ni v nobenem oziru nevaren, da 17 marca 1900 ministrstva za uk in se piše za Ivana Kranj 29 345 de 1899 Prelesja pri kočevskem Starem „višje trgovinske šole" „trgovinskim akademijam u istovrednim smatrati ne samo popolnoma trgu ter da je hotel obiskati svojega sina, župnika v Pitts gled burgu v Ameriki in je vzel seboj tudi svoje tri hčere in organizacije, ampak tudi svojo ženo. In te njegove ženske so ma nakopale na učnega načrta in učnega smotra, kakor tudi specijelno glede neprijetnost, da je moral romati na rotovž pravice njihovih absolventov do enoletnega prostovoljstva Deželni prispevek za dolenjske železnice Sam & zglasil Frančišek Prencelj IZ Količe le znašal za lansko leto 93 000 gld To je vega bil v noči od na za deželo pač hudo breme sodnega zapora v Novem mestu Vzorno gospodarstvo. Vlada je razpustila okraj čincih t. m. pobegnil iz okrožno Frančiču in drugih zlo so njim odkurili, še ni sledu zastop v Arnožu na Štajerskem in odbor okrajne posojilnice, je bil v zvezi s tem zastopom, Vzrok razpustu so velike nerednosti pri posojilnici. Ign Bogoskrunstvo. V noči od 21. na 22 t. m sta K knjigo pri Breskvarj Fr. Šk knj govez v Katoliški knjigoveznici v Ljubij skrunstvo. s tem storila grdo bogo Podporno društvo za slovenske visokošolce Marij na Dunaju prejelo je kakor že mnogo let zaporedoma tudi letos lep velikonočen dar, od mariborskih Slovencev kip Oba da sta razbila neko razpelo poškodovala zločinca sta se izročila deželnemu sodiš Znani žrtvovalni rodoljub mariborski go France Dolenc po trgovec mej tamošnjimi Slovenci za revne slovenske visokošolce na v Istri Pri streljanju s topiči sta v Topolju pri nar in kovač Fr. Omejec. Zemlja udira se mej vasema Brnetiči in Ruka Med vodah ponesrečila hlapec J Krš Dunaj nabral svoto 261 40 v. Darovali so: Slavna Vsled udiranj premenilo površj zemij sojilnica v Mariboru 100 po že na 40 hektarje svoje lice v gosp dr. Jernej Glančnik (dru- kotla ter se obsegu bati Nastajajo že velike razpok ]Q štveni ustanovnik) 40 K, vč. gosp Iga Orožen, stolni prošt škoda, kajti več njiv in vinogradov se je že pre itd da zadene omenjene vasi še občutna :ulo Kazala gosp Martin Žunkovič. c in kr. stotnik Dr. Jož Pajek 5 kanonik itd., dr. Iv. Mlak vc. kanonik bi da lada brzo odpošlje strokovnjakov tja. da se prepričaj dr. plan Ant Medvei C kr. gim prof F Sim Blaž Matek, o. kr. prof Fr vč. gg Lovro Herg, stolni dekan Dolenc, trgovec stolni po 4 ka o uzrokih in se ukrene kaj za preprečenje nesreč Trije cigani in dva konja. Te dni Jos Zidanšek slovja, po Ljud. Pajek, prof bogoslo dr dr. Fr Križanič, kanonik cigani nekj na BeneČanskem d konj ter ž so vkradli ima zbežali čez avstrijsko mejo. Jahali so mimo Kobalarja čez Skalni vč mons Karol Kovačič, prof bogo- (sv. Gora) po Straneh (Kronberg) do sv. Mihela nad Šem Hribovšek. kanonik Hudovernik, stolni vikar, M Štrakelj C. kr. voj kaplan, Al. Haubenreich, stolni pasom. Od tod so šli proti Trnovem raČ kar. Jdk. prenočili. Druz-ga dne so se namenili proti Šempasu so v bližnji vasic» J. Čižek, 80 naleteli na Tu P Vreže. kateheta C. kr prof Matek, prof bo Jak j ko Ondi Kavčič nekem zatišj bil skrit žandar Al duh kaznilnice, Fr Bohak sv. Magdaleni, Anton Korošec, prefekt gg. dr. Janko Bezjak, c. kr valfj, Brelih kapla prof, C. kr fin konc šolski (jabr. Maj nadzornik, dr Jos C kr Kovec, C. kr. poštni ofic , Ivan Koprivnik C prof kr. Bele pot učitelj , Al prof Košan C kr zdravnik Fr prof Miklošič, učitelj v dr. Filip Maj Jos n pri dalje . Pa- Ba . Iv. Terč, Melcer. prežal nanje, toda njegova čelada ga je ciganom izdala. (Zopet dokaz o nepraktičnosti teh pokrival!) Cigani ubero pot pod noge in zdirj čez Trno za n imi cigan sta jahal proti Gorici, žandar seveda enega konj tretj pa dru gega. varnost V Podpečeh na Ravniškem pa se jim približa nova ne konj Tij došel za cigani od Beneškega sem lastnik katera so vkradli cigani. Mož je cigane zasledoval i» trgovec, Fr. Holašek, trgovec, Fr. Pavlič C kr trolor. dr Fr dr. Fr. Radaj Firbas C. kr. poštni kon jih po srečnem naključju našel. Toda vide, da je sam, si nj C kr. notar, (društveni ustanovnik) upal store astopiti proti trem ciganom, ker se je bal da u kai dr. dež notar, Jos. Rotner dr cjgani C kr pa vide 1 da jim je za petami žandar se- sod Hrašovee, c. kr. sodni pristav, svetnik (društv. ustanovnik) Fr sodni tajnik, zopet niso hoteli izpostavljati nevarnosti, da jih žandar dot Vovšek C dr Ivan Glaser kr od vetnik. Al. Rakovec po 2 K č in tako so si izbrali boljši del: pustili so konja in zbežali, brez da bi bili znali, da je bas pravi lastnik oni, katerem« i. kr gosp dnik južne žel, Jos. Rapoc. posestnik, so jih pustili Ali so pozneje prišli v dotiko z žandarj Ivan Markovšek 1 gosp. Jakob Hribernik, spiritual tajnik po I Za toliko dr blagih A Janežič darov na 40 vin.. C. kr skrenejša za- vč. sodni hvala! Meseca marca t 1. prejelo je 49 revnih dijakov 495 K Celju Infanterist J. Vrečar v znamkah obedvinah in v gotovini; so prav v istem času šli proti Trnovem iz Gorice se ne ve< vsekako je prišel lastnik po srečnem naključju do svojih konj. Ustrelil se je na grobu svojega očeta v Žalcu pri prejsüje mesece razdelilo 1536 vsega skup torej 2031 se je Dru- štveni odbor prosi uljudno za dalnj darila, ki jih hvaležno Z vlaka padla je na poti od Moše proti Gorici štiriletna Angela Smognolto. a se ni skoro nič poškooovala Strela je 22. i. m. v Prevojah udarila v neki ko- sprejema I drust blagajnik: Gosp. dr. Klem. Seshun, dvorni zolec in ga užgala. Škode je 400 K. in sodni odvetnik na Dunaju, I. Singerstr. 7 — Umrl je v Pragi odvetnik dr. K Požari. V Bevkah pri Vrhniki je pogorelo gospo- stalni obi- darsko poslopje posestnika Gutnika. Pri tej priliki tudi 131etni pastir Poginilo je tudi nekaj živine. Anton Kos-Cestnikov. f V Požegi na Hrvatskem je gorelo pri posestnici Mariji Tirbič na Dobrovi. skovalec Bleda in vnet prijatelj slovenskega naroda je zgorel Te dni umrl znani slovenski pisatelj go?p. Anton Ogenj vpokoj sodni svetnik. Pokojnik je bil rodom iz Savinske doline, štu diral je na gimnaziji v Celji in na pravdni akademiji pro^zročil škode 12.000 K. grebu se potem posvetil sodni karij Pi i v Za je vsako vrstne humoristične povesti, potopise in listke. Tudi „Novice so v prejšnjih letih priobčile premnogo njegovih spisov blagemu rodoljubu prijazen spomin. Bodi Kaj Smokve kakor zdravilo. Smokve jako blagodejna vplivajo na želodec ter jih je sosebno uporabljati o motenen^ prebavljanju. Zato so tudi zdravniki v Carigradu posebno priporočali uživanje smokev o. času kolere, ker se pred to bo- se vse pripeti človeku, ako potuje s leznijo vedno pojavlja motenje prebavljanja. Pa tudi onim, štirimi ženskami. Na ljubljanskem kolodvoru so nedavno trpe na kašlju in pljučnih boleznih, je uživanje smokev jako Letnik LVIII. Stran 161. priporočati. Jednostavfn, a jako učinkujoč čaj se napravi, ako da ga je prav to postavilo na rob materijalnega propada. Na ee skuha navaden ječmen s pet do šest smokvami in periščem njegovo željo je bilo zaslišanih tudi par prič, rozin Smokve se rabijo tudi kakor vnanje sredstvo proti so njegovo zobni oteklini, se potem zmehča ali razdeli, ali pa kmalu spica rada dobila izpoved potrdile Priče pa so pristavile, da bi energična go- ženina. Sodnik je na to nagovarjal trma- dozori. V to avrho tr-ba smokvo prerezati po širini, omehčati stega očeta, naj vendar kupi hčerki zaželjeno modro obleko, v mlaČnm mleku ter jo na to položiti na oteklino. a „toženec se je udal še potem, ko mu je sodnik rekel. Aretiranje lastnika tiskarne radi tiskovnega da njegova hčerka morda prav z no7o modro obleko dobi že- delikta. Češki list „Obrana Lidu" Hruška katerega izdaje gosp. Fr. nina in tako bi bil to pač zadnji denar. Horicah prinesel pred tremi tedni članek pod ga je izdal za hčerkino toaleto. ,Po tem argumentu je o^e obljubil spolniti naslovom: „Pohadka pro stare" (Pravljica za stare), v ka- hčerkino željo in roko v roki sta toženec terem je sedaj drža no pravdništvo zasledilo hudodelstvo vele- iz sodne dvorane. m tožen ka odšla izdaje Radi tega so odredili preiskavo v tiskarni gosp. K. Rathcnskega. kjer se tiska ta list in v njegovem privatnem stanovanju in kniigotržnici, da bi se naš-1 manuskript onega petila čuvaii Zamenjan soprog. Zanimiva dogodbi v sosesČini Nienburga pri Hano se je zgodilo namreč h da ^.lanka. Nato so bili gosp. Ruthonsky in vse osobje njegove prijatelj s steklenico, ni bil zmožen 3a se je pri-Ondotnemu nočnemu d preintimnega tiskarne in knjigotržnice povabljeni na okrajno sodišče in tam svojega stanovanja. Navad ajti in priti ( «aslišani. Po zaslišanju so Rathonskega takoj deli v zapor in ljudj ?o ga potem usmi pravili domov. Pred kratkim tudi tega niso dovolili, da bi se poslovil od družine Nepre našli po noči na cesti ležnč pa 80 i mimoidoči mladi fantje etano ga je stražil en orožnik in popoludne so ga odpeljali vsled pijanosti nezaveden Ker nepoznanega človeka, ki je bil je bilo sila mrzlo, Zinesli so na okrožno sodišče v Kraljevi gradeč. Ta dogodek je pro- pijanca jednostavno v najbližjo hišo, ki je bila vzroČil v mestu veliko razburjenje, ker je Rathonsky užival nočnega čuvaja ter so ga odlož.li v veži, Čuv? žena last , ki splošno spoštovanje in je bil tudi ud mestnega sveta. Brzo- je mislila, da so zopet njenega moža prinesli pijanega domov javili so takoj tudi na predsedstvo izvrševalnega odbora mla- je vstala in ne. da bi napravila prej luč začela je na tleh dočeške stranke. Tudi urednika Hruško v Hoficah so areti- ležečega milj mlatiti V istem rali. Hruška je bil pred leti kakor podčastnik v Przemyslu v čuvaj pu pa je vstopil pravi nekoliko prezebel sicer, a proti navadi docela trezen -Galiciji obdolžen veleizdajstva ter je bil v sodni preiskavi, ki Ko ga je ž ledala, je o i presenečenja skoro omedlela pa se je zaustavila. Prfd kratkim so v državnem zboru češki poslanci vložili tozadevno interpelacijo. Na smrt obsojen morilec Čre Göncz rodom Madjar, o katerem smo že laii sporočali da je zvabil Aktuvalna drama. V nekem pariškem predmestnem prodajalnico v Bero! hiš Ö podi .gledališču igrajo' dramo shod Burov, kateremu se Buri u Prvo dejanje kaže ljudski ubil s sekiro Trupi ]e sporočil ultimat Anglije. Drugo Da iboj še bolj je VI pokril gel v zaboj ^ svojo in njeno hčer ter ju ' ga zakopal v kleti. je dal navoziti i dejanje se vrši na bojišču. Angleški generali so nesložni in je rekel, da sta ženski odpoto peska Ljudem ter izročili njeinu oskrbo Buri napadejo in zasedejo nepripravljeno angleško vojsko, jo vanje hiše. Ker pa se je. sumiti, da sta pobijejo ter zapojo zahvalno himno. Tretje dejanje kaže tra- Göacz s svojo pobeg Kmalu na to so umorjeni, je našli ženski. gičen konec junaškega desetletnega burskega dečka de- Več mesecev sta Gröncz in žena popolnoma izginila. Konč janje predstavlja konec angleške moČi v Južni Afriki, Maršal pa so ju zasledili v Par Izdal ju Roberts je premagan in ujet; predsednik Kiüger naznani zbranim Burom, da sta bnrski republiki prosti in neodvisni Ta drama Jma vselej velikanski uspeh. Ljudie se jokajo, smejejo, iogote in vesele, da je podobno gledališče panju Čebel koder Pred diščem se le da je Go kriv roparske zkazalo, umora da etnikih, da je nedolžen. Obsojen je bil na je njiju je žena je r smrt pes nedol bel . a dasi otil pri Nesreča. Na Originelna razprava se je vršila pred kratkem bolniku duhoven, da mu podeli panjskem v vasi Cerona je prišel k zadnj mazilo na sodišču v Odesi. Neka mlada gospica je namreč tožila tej prilik se je v sobo je bil bolnik svojega očeta, ker jt] isti ni hotel kupiti neke nove modre kopičilo toliko oseb d le obleke. Svoio tožbo je utemeljevala s tem, da kakor mlado, ^sled teže podrl pod in so vsi je tramovje kup padli v globoČi se in in d mate zassulo Bolnik f inteligentno'' dekle ne more hoditi v ponošeni obleki. Oöe je štiri osebe so ' ostale na mestu mrt a prigovarjal, da njegova hčerka sila mnogo troši za obleke, in bilo poškodovanih na h delih tel več drugih n druge oseb je ' I I Siran 162. 60.000 K, 15 000 K in 12 000 so glävni dobitki od „Invalidendank" loterije, kateri bodo po odbitku 20 o/^ v gotovini izplačani. Mi opozarjamo naše bralce, da bo I. sreö-kanje nepreklicno dne 19. maja 1900. Tržne ceiie. v Ljubljani dne 27. aprila 1900. Pšenica 8.50 riK 7. ječmen K 6.40 b, ajda K proso fižol turS'^ica 11 6.80 ča 12 grah Vse cene veljajo za 50 kilo gramov. l^lli. M priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani QO Razpošiljava sukna samo zasebnikom I gld. En odrezek 10 m dolg zadostno za moško obleko stane samo finejše angleške grebenčeste En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 2-80 iz dobre 3 10 4'80 > > 7-50 8 70 » 10-50 12-40 lo-95 fine I i pristne ovčje volne Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld 1 odrezek 9 gld. 95 kr peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še- vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno m solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Ki Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj In poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se Tvrdka Klesel-Amhof naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata (12) Letnik LVIII Loterijske srečke v Lincu dne 21. aprila t. 1. V Trstu dne 21. aprila t. V Pragi dne 25. aprila t 40 77, 18, 84, 7a 30, 51, 86, 90, 44 31, 15, 59, 19, 78 Vsem tistim, kateri obilno jed težko prebavi skozi prehlajenje prevročo mrzlo neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor želodečni katar, želodečnl krč težko prebavanje želodečnl bol želodečno zazllžanje učmek dobro domaČe sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni vze mnogo prebavno izkušenj. To je znano kricistilno sredstvo Hubert ÜUrich zeliščno Yino. zelišč zeliščno vino Izbomo zdravilnih dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi poživi celi človeški prebavni org^anizem, brez kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja krvi čisti vse slabe snovi krvi na prenovitev zdrave krvi pravočasni rabljivosti bolezni provzročujejo deluje vsaki želodečni vsem drugim močnim zdravju škodujejo, rabilo renega) želodečnega napenjanje, slabosti kratkem povživanju liščnega vina. kali zatre. Zatorej razjedljivim sredstvom kolika, srčno bitje, krvi v Jetra, vranica vino hitro Vsa znamenja kroničnega (zasta : glavobol, rig^anje bljuvanjem, katera vže vina prenehajo. temu slabi nasledki, kot tesnoba, pomanjkanje spanja, naliv želodča creva, način odpravi, skozi zeliščno vse slabi snovi črev odstrani Sulii Medi obraz, pomanjkanje kri^i slabost bolnih jeter oslabelosti bolu znamenja slabega prebavanja, slabe krvi popolnem slabem teku, razdražljlve slabem čutu, kakor ve dnem glavo počasi pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki gotovo. Zeliščno vino oslabelemu životu novo moč Ijenje Z^eliščno Tino povzdigne reditev. preosnovi pospeši povspeši prebav- zboljšuje na- pravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo živi enje Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. gld. lekarnah v Ljubljani, Liliji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto-jini, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. kakor razpošiljajo več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske Proti ponarejanju se svari! izrecno Zahteva Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino IPR^ Moje zeliščno vino nobeno tajno sredstvo taisto obstoji iz: Malaga vino 450,0, vinsko žganje 100,0, glicerin 100,0, rudeče vino 240,0, jerebinkovi sok 150,0, češnov sok 320,0, mana 30,0, sladki janež, janež, helenska korenina, amerikanska krepostna korenina, svedrec, kalmus 10,0. Vse to je skupno. i V Odgovorni urednik: Av^just Pucihar. Tisk in založba: Blasuikoyi nasledniki.