Ideja sicer ni nova. A zadnje čase se vedno pogosteje oglašajo šolniki vseh narodov1 k tej ideji. Vedno in vedno se čuje klic: V ljudsko šolo — šolski list! — Naravno je, da tudi Slovenci ne smemo stati brezbrižno ob strani, ko rešujejo za šolstvo velika vprašanja. Pripravljeni rnoramo biti za tisti čas, ko dobi ta ideja meso in kri. Tudi grmenje topov in boini krik, ki odmevata od mej naše države, nas ne snieta napraviti gluhih. Naraen teh vrstic je zanimati siovenske šolnike za vprašanje šolskega lista. Ne mislim, da so moji nazori edino' pravi in izvedljivi. Tovariše po vseh slovenskih deželah, ki imajo čas in voljo študkati to vprašanje, vabim, da v našem listu povedo svoje nazore in mnenje. Tako se bo razvijalo tudi pri nas vprašaflje šolskega Iista vsaj vzporedno drugim narodom v mejah in izven mej naše države. Kak je namen in pomen šolskega lista? Seveda se tu še jako cepijo mnenja. Ali naj šolski list izpodrine šolska berila vseh razredov ali samo nekaterih, ali pa naj prihaja poleg beril v šolo? Pr.eden pridemo do vsebine šolskega lista, se inorajo principialno rešiti ta vprašanja, ki je od njih tudi zavisna vsebina lista. Za enkrat, vsaj za začetek, ne more šolski listi izpodriniti šolskih beril. Ko bi bil po mojem mnenju šolski list nadomestilo šolskim berilom, bi moral izhajati za vsako stopnjo šolarjev poseben list, ki bi bil po vsebini primeren duševnemu razvoju učencev in prikrojen po učnih načrtili dotičnih razredov. S tem načinom urejevanja šolskega lista bi bili združeni preveliki stroški in bi bil uredniški aparat tako velik, da bi bilo treba zanj več urednikov. Za začetek ni torej niti misliti na tak list. Ne rečem pa, da bi se iz enotnega lista, ki ga razložim nastopno; ne mogel slej ali prej razviti vsaki stopnji učencev primeren šolski list. Za začetek nai torej ostanejo vse šolske knjige. Šolski list naj ima naraen združevati zunanji svet s šolsko sobo, on naj bo most, ki veže še omejeno obzorje mladine s širnim svetovnim obzorjera, uvaja naj mladega duha v šolo življenja, pri1pravija naj miadega šolarja za vstop v živijenje. Vsega tega mu šolska knjiga ne more dati, vsaj v toliki meri ne. Vzgajajmo miadino za življenje, za socialni boj, ki jo čaka ob vstopu v svet! In najboljšipropagator te socialne pedagogike bi bil šolski list. Enkrat na teden naj bi prihajal šolski list v šolsko sobo. Vsak ponedeljek — recimo — bi razdelil razrednik med vse učence šolski list. Vestno bi se čital, razlagal, pojasnjeval. Veseto bi bilo gledati te male ljudi z lastnim listom v roki, in ta list naj bi jim povedal vse, kar se godi med sveiom, kar jih zanima in kar vedeti smejo. Živo življenje bi bila šola za živIjenje, oči bi se jim odpirale, duh bistril, znanje širilo; ta list bi jim kazal domači in tuji svet v pravi luči, povedel bi jih na polje ved in iznajdb, svaril bi jih pred nevarnostmi, razlagal pojave v prirodi, bil bi jim svet, v katerega še niso stoprli, a imajo stopiti krnalo. Ta svet bi jim ne bil več tuj, in izginila bi vrzel med šolo in življenjem, ki se pokaže sedaj dostikrat v vsej pogubnosti tedaj, ko "prestopi učenec prag šolske sobe in napravi prvi usodni korak v življenje. Niti omenjati bi ne bilo treba, da bi budil šolski list veselje do1 branja v mnogo večji meri kot šolsko berilo, lci ga zna vsak pridnejši učenec kmalu po začetku šolskega leta skoro na pamet. Vsak teden tiekaj drugega, nekaj novega, ob pričakovanju bi se jim nestrpnosti iskrile oči, to bi bilo drugačno življenje v šoli kot sedaj, ko- komaj odpre učitelj usta, že vedo učenci, kaj bodo brali in segajo skrivaj roke pod klop in iščejo dotičnih beril. Po mojem mnenju naj bi bil šolski list torej tednik na štirih straneh velike osmerkc. Pozneje bi s^ mogel razširitii na šest ali osem strani. Cena bi mu morala biti nizka, po dva vinarja, da se more vsakdo nanj naročiti. Še bolje bi bilo1, ko bi naročili kar krajni šolski sveti list za vse učence svojih šol in bi ga dobivali vsi učenci biezplačno. Velikega pomena bi bil šolski list sedaj cb vojni. Saj je treba tudi mladinii opisati gigantske boje naših armad, predočiti jiin nesmrtne čine naših junakov, med kateriiin' se nahaja niarsikaterega učenca oče, brat ali sorodnik. Seveda se ideja ne da izvesti tako hitro, ker je treba pridobiti zanjo šolske oblasti. Brez njih dpvoIjenja in podpore bi bilo izdajanje šolskega lista nemogoče. A četudi nas loči še mnogo let od uresničenja ideje šolskega lista, ne smemo držati križem rok. Na delo, tovariši, pre- rnišljujte in povejte tudi vi svoje mnenje, da pripravimo skupno pot do uvedbe šolskega lista tudi v slovenske šole! Karel Wider.