Maj 8. Priloga Mar. Lista i Ji njim*Novin. Štev. 5. 1932. ifSlil n ^fnTTTTflfflff^ rri J jfmim oawc« N 1! NA ČAST DETETI MARIJIKI G a vrejOje za našo dečico KLEKL JOŽEF, VP. PLEB. V ČRENSOVCIH. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin 1. dečlnskoga dneva septembra 8. leta 1931. CENA Nil SKUPKI NASLOV LETNO 4 DIN. TISKARNA B A L K A N Y I ERNESTA, DOLNJA LENDAVA, Pišemo si. Stric so dobili od naše drage dečice več pišem. Dosta lepoga njini pišejo. Tu objavimo njihova imena ki so njim pisali. To pač vsaki piše, da je z Ogračekom jako zadovolen i strica prav lepo da vsaki pozdraviti. Poleg toga pa ešče sledeče leži našim malim na srci: Kreslin Jožef, G. Bistrica: Delajmo, delajmo, v nebesaj bomo počivali. Širiti dober tisk je edna najlepših nalog". Piv Mitnica, Ma.rtja.nci: Ograček vsi radi čtemo. Kreslin Matilda, G. Bistrica: „Naši naročniki komaj čakajo, gda pride Ograček, šteri nam je tak jako hasnoviten." „Litrop Joško, Renkovci: „Sv. Jožef naj vam sprosi veselo sodbo, ka bi prišli vu nebeško kralestvo." Prkič Rozika, Noršinci: „Zdaj se pripravlam k prvomi sv. obhajili, kak preveč Jezuša zelem. Bog plačaj za Ograček, šteri me tak lepo pripravla za Jezušekov sprejem." Mario Matjaš, Odranci: „Moj mali listek, ki vam srčne pozdrave prinaša, sprijmite." Legen Marija, Noršinci: „Z velikov močjov sem delala, da bi se kem več naročnikov nabralo na Ograček. Dva noviva sem pridobila." Fujs Rafael, Prosečkaves: Štirje smo bratje, trijo hodimo v šolo, najmlajši Jožef je pa komaj 4 leta star, a li že zna od Marijike popevati, ka se je od nas starejših navčo." Geder Anton, Tišina. „Tišinska deca ščemo čteti Ograček, prosimo vas, da ga pošlete na moj naslov." Pintario Frančiška, Gerlinci: Jaz sem širitelica 10 Ogračekov, razširjam pa ttidi teliko Marijinih Listov. Novin-šček Anica, Centiba: „Z veseljom vam naznanjam, da ne samo mi deca, nego ešče naš g. vučiteo, koga tak radi mamo, majo naročen Marijikin Ograček. Smo se ž njega na pamet navčili lepo pesem: „Lelja bela je cvetela v rož-natom ogračeki." Pa nesamo, ka smo se je navčili, nego spevati jo tiidi znamo. Naš g. vučiteo jo naprej igrajo na gosli, mi jo pa za njimi spevlemo, pa nam lepše ide, kak peterim goslarom." Vdlgyi Matilda, Čentiba: „Rada hodim k meši, samo ka nemam ne čisla pa ne molitvene knige." fflen Anica, Lipovci: „Gda Jezuša mamo pri sebi, te smo najlepša mi deca Lepo popisiijete naše dopise v Ogračeki, vsi naši domači to z menov vred radi čtejo. Rada bi mela malo vekšo molitveno knigo, o če bi mi jo mogli poslati." Cigilt Marjeta, Torma Monjika, Kebel Elizabeta. Ferenc Marija, D. Lendava: „Prav rade se včimo vse štiri, pa rade poslušamo gospoda. Za pridnost bi rade mele rožnivenec, pa kajkoli bi gospod dali." Geder Kristina. Ropoči: „V šolo rada hodim, rada se včim i molim sv. rožnivenec." Lončar Marija, Noršinci: ?Pišem vam že driigoč, pa neste mi daU ešče odgovora. Z Lege-novov Mariškov sve štele vsaka deset naročnikov dobiti, a teliko neje pristopilo, nego 15. Zdaj je nosive tak, ka je ona doj po vesi nosi, jaz pa gori. Moja mati se vam jako zahvaliijejo za Ograček." Serec Anton, M. Sobota: „Nabrao sem 42 naročnika i polovico naročnine že plačao. Kanio Zvonimir, Hotiza: „To ti pošilam, dragi Striček, obe vganki, ki sem jih rešo. V tom pismi se ti prvikrat oglašam, zato je ne vrži v koš." Gubič Jožefa, Trdkova: „Dosta lepoga i veseloga se navčim v Ogračeki." Horvat Martin, Sr. Bistrica: „Z srčnim veseljom čtem Ograček. Marijin List je ttidi jako lepi. Hodim v 4. razred, g. vučiteo me rad ma, zato ka najbole znam." Holcman F. M. Črnci: „Marijikinih Ogračekov nega dosta pri nas, zato ka je preči drflgovercov. Zato pa jaz vsaki večer i vsako gojdno molim k Marijiki, ka naj tttdi te naše brate pripela z naopačne poti na pravo pot. Pa mislim, ka me Marijika že posliihne, i usliši moje goreče prošnje. Pa tiidi vas prosim, da vi z drilgimi našimi brati i sestricami pomagate po molitvaj rešiti naše brate i sestre z krive poti." Korpič Kristina, Čepinci: „Hvala lepa, Striček, da ste nam poslali tak lepe vganke." Čontola Ana i Justina, Žilavec Marta, Pertoča: „Brez greha moramo dušo občuvati." Kilzmio Štefanija, Pertoča, Kosednar Marta, Ropoče, Gomboc Karol, Večeslavci, Mencigar Jožef, Ropoče, Ficko Marija: jGrehi se protipostavlajmo, hodimo k obhajili, to je dečinska dužnost." Korpič Jurij: „Prav lepo vas pozdravlam, z dečicov vganke rad vgonjavam." Tornar C/7«, Črensovci: „Najbole se mi je dopad-nola pripovedka od Mladoga* romara." Draga mi dečica! Iz vaših vnogih pisem vidim dvoje: I., da se vsi veselite Ogračeki i 2., da se nešteri tudi včite iz Ogračeka. Vsi se lepo včite iz Ogračeka dvoje: prav lepo živeti, vrli, bogavni biti, najbole pa radi hoditi k sv obhajili ali prečiščavanji. Ogračekov namen je to, da te vsi dobri Ma-riiikini pajdašje i pajdašice, ka te vsi gostokrat hodili k Jezuši. Ob drugim pa Oeraček, da je vaš list, morate bole širiti. Dvakrat teliko ga mora biti, kak ga ie da vsako dete pride do njega. Zato je tak po ceni. Mesto cukra, mesto šifric ali figic, mesto cigaretlinov si kiipite Ograček.Joj, ka sam povedao: „ci-garetlinov?" Da, tak je, vido sem neštere i vidli so je i driigi gospodje, kak so nešteri dečkeci za plotom se slinili z »čiki", štere so starejši ta zmetali, sledkar pa so si ešče celo kiipili pa kadili, ka se njim celi svet vrto okoli eiave Tak pač ne! Vse vas rad ma i zato vas kara pa prav srčno pozdravla: Stric. Pošta. Sabo Neža, Dolič. Flisar Viktor i Karaš Alojz, Petanci. Kovač Peter i Vernar Števan, Čepinci. Mesarič Alojz i Mat k o Alojz, Ižakovci. Pozno je prišla rešitev. A pohvalim vas, da ste se pobrigali za njo. Mesarič naj vgoni, ka je Mesarič pa ne Mesarič. Cigiit Marjeta i tovarišice, Dol. Lendava. Javite se pri vašem g. kateheti i oni naj pišejo strici, ka ste si zaslužile, pa te tisto dobite. tilen Anica, Lipovci. Ti ravnotak napravi, pa te dobiš vekšo molitveno knigo. V61gyi Matilda, Čentiba. Pri g. dekani se zglasi i oni naj mi naznanijo, ka boš raj mela, čislo ali knigo pa te edno ali driigo dobiš zavolo siromaštva. Geder Anton, Tišina. 19. Mi smo na g-plebanoša naslov pošilali Ogračeke, Javi se pri njih, keliko de ti jih trbelo, ka mo te teliko ta pošilali. Hitro to zvrši! Šhiil Marija, Nuskova. Od rožice bi mogla poslati rešitev. Geder Mariška: Molitvico išči v Soboti pri g. Edšidi. Zahvala. Toplo se zahvaliijemo pred. zavodi Marijinišča v Ver-žeji, šolskih sester v Slov. Bistrici i č. sestram Karmeličankam na Seli pri Ljubljani za iskrene čestitke k vrejiivanji Marijikinoga Ogračeka. Istotak se zahvaliijemo vsem preč. gospodom duhovnikom, g. vučitelom i vučitelicam pa vsem dobiim dušam za širitev i naročite v toga maloga lista. Marijika naj vam vsem kak dragim našim malim šlritelom i ši-ritelicam v obilnosti povrne ves trii d i vso liibezen, ki jo žrtvujete za naše male. Vrednik ! REŠITEV VGANK. Rešitev vgank 4. snopiča bi se mogla etak glasiti: 1. Stric nikaj neso zgrabili. Pokao je za njim podplat, šteri je dolšo z črevlov. 2. Mrtvo telo ne more priti nazaj, sagati pa mora vsakoga od greha i pekla. 3. Gda nas kaj straši, moramo dobro poglednoti tisti zrok, zavolo šteroga se strašimo. Rešitev vgank so poslali sledeči: Črensovci: Gabor Katica, Ritlop Ivan, Dominko Števan, Novak Števan, Plej Kristina, Režonja Marija, Kikel Matjaš, Režonja Adam, TOrnar Cila, D. Lendava: Cigiit Marjeta, Sr. Bistrica: Hrebrica Martin, Kramar Marija, Godina Marija, Krapec Ivan, V. Polana: Žalig Anica, Gerič Josip, T6rnar Katica, Hozjan Gizela, Žalig Marija, Balažek Gizi, Kelenc Števan, Pucko Marija, Salaj Ivan, G. Bistrica: Tkalec Marija, Cigan Treza, Raj Marija, Kreslin Jožef i Matilda, Gjfirek Ignac, Nedelica: Čeh Anica, GjSrkoš Barica, Tornar Verona, Radoha Verona, Ceh Marija, Ceh Števan, Nežic Veronika. Odranci: Hajdinjak Martin i Alojz, Zadravec Mihal, Vegič Jožef, Antolin Martin, Zadravec Marija, Antolin Števan. Satahovci: Drvarič Marija, Štiblar Antonija. M. Sobota: Kerec Josip. Gerlinci: Vogrinčič Milika. Vančaves^ Oeder Mariška. Ropoca: Žilavec Marta, Kosednar Marta. Krašči: Kuzmič Štefanija. Pertoča: Kous Jožefa, Čontola Justina. Lipovci: Sternlša Alojzija Renkovci: Litrop Joško. Vadarci: Kerec Dragica. Što je rešo? Popolnoma nišče neje rešo, nego najlepše je rešo i si zaslUžo knižico „Sreča" Horvat Jožef, M. Polana hš. 56. Njegova rešitev se etak glasi: 1. Stric so zgrabili torbo, ka so meli na hrbti. 2. Mrtvo telo nemre nazaj priti i nikoga sagati. 3. V takših prilika; gda nas kaj saga moremo preiskati, ka je ka nas straši: jeli oseba, ali žival ali druga reč. Vsaki je nači vgono, te jedini to zadnjo pitanje dobro. Najprle se naj pogledne, ka bi nas sagalo, ar se Ittdje dostakrat sagajo brez potrebe. Za njim je najjakše rešila Raj Marija iz G. Bistrice zato dobi peresnik z perom. Vsi ovi so nekaj rešili, zato dobijo stricovo zahvalo za marlivost i brigo. V6HN Ke. I. Moja zlata . . — a, Da bi mi še . . — a, Bi te jaz po . . — a, Nikdar več ne . . — a! Kde so pike, tam naj se nadomestijo reči. Ki najde najprimernejše reči, dobi za nagrado knižico „Roža, deklet". Rešitev se mora poslati do 15. juna. II. NO ČE NAJDETE? 1. Letnik. 1932 Kakše detecc je bila Marijika? Marijika je bila čisto dete. Nikdar neje nikaj grdoga mislila, nikdar neje nikaj grdoga gučala, nikdar neje nikaj grdoga kazala, nikdar neje nikaj grdoga delala. Tak čista je bila, ka se njej je sam Bog čiidivao, kak čtemo v svetom Pismi, tisti Bog, ki je neskončno čisti. Tak čista je bila Marijika, da je vsaki, ki jo je pogledno, včasi namesti čistejši gratao.Tak čista je bila, da je tisti, ki jo je pogledno, včasi namesti zgiibo vsako grdo miseo i je zliibo čistočo. Drago detecel Gda so te okrstili, si dobilo na dušo miloščo posvečfijočo, to je tak lepo obleko, ka takše ne zmore celi svet. 1 ta obleka, ta posvečujoča milošča boža ma na sebi edno takšo rožico, tak dišečo i tak cvetečo, ka sami angelci boži si zaželejo to rožico, pa je nemorejo dobiti, samo čuvati jo smejo. Znaš drago detece, ka je to za cveteče i dišeče rožice? Ta rožica se zove ravno čistost, ali nedužnost. Nebesa so neskončno lepa. Ali niti v nebi nega nikaj lepšega, kak je nedužnost. O, drago detece, zato te pa napelava httdi dUh, ka bi ti kaj grdoga mislilo, gučalo, kazalo, delalo, ka bi ti vzeo to najlepšo rožico, ka bi jo potrgao, raztlačo. Zna on, ka nega vekšega veselja za dobroga Jezuša, kak je ta rožica nedužnosti; zato bi jo rad vničo i zapravo, ka lubleni Jezuš ne bi meo veselja nad njov, nad tebov, drago detece. Hudi duh najmre preveč sovraži Jezuša samo zato, ka je hiidoben, Jezuš pa tak neskončno dober. Naj more zato Jezuši pokazati svoje srde, te skiišava na grdostijo. Da če ti kakšo veliko grdo-stijo samo rado misliš ali gučiš ali delaš, te ti vzeme to lepo rožico, jo zblati i Jezuša s tebov razdreseli. Pa naj se to ne zgodi, zato vidiš na sliki više, kak detece Marijika okapa to tvojo rožico, tvojo nedužnost. Lelijo okapa. Lelija je podoba nedužnosti. Marijika jo okapa, zato ka je bila najčistejše dete i zato, ka ona vsako dete reši nečistosti, štero jo prosi za to. Prosi jo zato, drago detece, prosi Marijiko vsaki den za to rniloščo. Zdehni vsaki den, gda staneš i vsaki večer, gda ležeš, pa šče čerez den, če bi ti kaj grdoga sililo v dušo, zdehni z najvekšim viipanjom: Marijika,, rtši me nečistosti! 1 Marijikin glas, ki izhaja iz najčistejšega srca, odžene grdoga, zamazanoga peklenščeka, tvoja rožica nedužnosti pa precvete šče lepše, kak je dozdaj! DEKLICA I MATI. »Mati pokažte mi pot, „Kak naj iiibim Marijo, po šteroj se najde Gospod! ka srce bi čutilo? Je na konci sveta, Ka roke njej plele? ki v nebo pela?" Kje noge hodile?" »Ta pot neje na sveti, »Dete si Marijino, v tvojem srci se sveti: srce daj njej dečinsko, lubav do Marije V roke čisto vzemi, ti nebo odkrije." venček v cerkev nosi!" Srčen. Gde je i kakši je Jezošek? Si čiilo že drago detece to reč „Telovo?" Po Risalaj, gda mine 10 dni, te tisti četrtek se obhaja jako lepi svetek, šteromi pravimo Telovo. Zakaj njemi pa pravimo Telovo!? Zato, ka se te den sveti, časti, moli edno telo. Kakše telo? Telo našega Gospoda Jezuša Kristuša, ki Je skrito v Oltarskom Svestvi. Tisti beli kriih, šteroga mešnik pri svetoj meši v roke vzemejo i pri podigavanji posvetijo, ali, kak nači pravimo oživijo, tisti krtih se nosi okoli. Tomi kriihi pravimo hostija. Hostija je latinska reč i pomeni po našem aldov, ali žrtev Aldov, ar se aldiije, daruje na oltari, žrtev, pa ar žari ob liibezni do nas, kak je žarelo to telo na križi vu velikoj bolečini, velikoj smrtnoj vročini za nas i je tudi vmrlo za nas na njem, da bi mi vekomaj srečni bili. Ta hostija, to bože telo se nosi okoli v precesiji te svetek, zato se zove te den Telovo. Samoga gospoda Jezuša presveto bože telo se zdigne z oltara i se nese okoli po cestaj i se da ž njim štirikrat blagoslov na vse dušice. Vidiš drago detece, Jezuš zapusti oltar tudi, ne ostane vsikdar v cerkvi, se zdigne ž nje i se da nositi okoli po čelom sveti, da bi po čelom sveti poživo vero, ka on med nami prebiva i bi celi svet od njega proso vso pomoč i bi celi svet njemi davao hvalo za to veliko dobroto, ka med nami prebiva. Zato se nosi oki Jezuš na Telovo. T' boš ga tiidi vidilo drago detece. Blttzi njega boš deklica rožice trosila; blUzi njega boš dečkec ministrant; biiizi njega te šli vsi v precedi; vse de vas gledao. 1 gda de vas gledao, kade vido pri vas? ,Vid'o de nesamo tisto ka te delali, kak te molili, kak te se oponašali. On de vido vse vaše misli, ka te si mislili i ka te želeli. Vse, ka do tiho šepetale vaše vustnice, de on čtio. On je najmre vseviden. Pred njim se nikaj ne more skriti. On izpod beloga kruha vse vidi po čelom sveti, vsako miseo i vsako želo; opazi vsako reč i ovara vsako djanje, je što svedok ali ne, se kaj vudne doprinese, ali pa v noči. Zato pa kajkoli boš delalo, detece, pri telovskoj precesiji, kakšteč boš daleč naprej od njega, ali daleč nazaj, on de vse vido. Pa on tudi nikaj ne pozabi. Ka ednok vidi, nidar več ne pozabi. Zato kajkoli boš delalo, drago detece na Telovo, to Jezuš nikdar ne pozabi, ne dobro, pa ne slabo. Zdaj mi te povej odkrito, ka bi rado bilo, da bi Jezušek ne pozabo?! Jeli to, kabi Jezušek nikdar ne pozabo, ka si se sunjavalo pri precesiji?! Ali toga naj ne pozabi nikdar, ka ne si molilo, nego s&mo zijalo pri obhodi? Ali to naj ne pozabi, ka si se smejalo i ne molilo, druge podregavalo i ne spevalo?! Ali to naj ne pozabi, ka si niti v precesiji ne šlo, nego kjer za plotmi se zmenjalo, pa šSe k^j drugo slaboga delalo?! Jeli, ka tone bi rado bilo?! Zato pa na Telovo naj Jezuš z monstrance vidi našo deco vso pri precesiji! Samo tisti naj doma ostanejo, šterim to starišje zapovejo. Vsi ovi pa naj idejo k Jezuši i pri celoj precesiji naj lepo molijo sv. čislo, ali spevlejo, okoli ne gledajo, i z drtigim ne gučijo kak samo z Jezu-šom. Tomi de se veselio Jezuš. Ešče bole pa te vi sami. draga dečica, veseli, kda pride vaša zadnja viira. Te de vam Jezuš najmre plačo delio. I najvekšo plačo ravno za dobro oponašanje da pred najsvetejšim Oltarskim Svestvom. Telovskc lelijc. Pripovedka. Trezika je bila dete siromaških starišov. Oča so njej mrli, ka niti ne jih pomlila. Mati dovica so sami ostali z četverov drobnov dečicov. Najmlajša je bila Trezika. Zdaj komaj je začela hoditi v štrti razred. Včila se je jako dobro, še boše se je pa oponašala. Zato so jo radi meli i gospodje vučitelje i gospod ve-rovučiteo. Gospod verevučiteo so jo določili pred Telovim, ka de v prvoj vrsti stala med tistimi deklicami, štere do pred Jezušom rože trosile. Kak je to čilla, jo je bridki joč zgrabo, „Ka pa jočeš", jo pitajo katehet „se ne veseliš ti Jezušeki?" — „Preveč rada ga mam, ali zato jočem, ka ne bom mogla pri njem biti!" — „Zakaj ne boš mogla pri njem biti?"„Prvič nemam beloga obleča. Vse deklice majo beli gvant, jaz ga nemam. ObdrUgim pa zato, k& samo edno rožico mam v našem ogradi, ta pa ešče neje preč-cvela. Zato nemorem, Čeravno bi najraj* bila, v precesij pri tisti deklicaj biti, štere do tak srečne, ka do rože trosile Jezušeki. O kak rada bi je jaz tudi?!" Gospod katehet se zamislijo: „krasna dušica, čuvaj jo dobra mati Marija!" Na to pa deklici pravijo: „Prosi dobro nebeško mater Marija, ona ti že poskrbi i obleko i rožice." Bila je v tistoj fari edna jako bogata dovica. Te bogate dovice deklica je hodila z Terezikov v eden razred. Ime njej je bilo Mimika. Mimika je doma povedala, da Trezika ne more biti pri precesiji ž njov vred v ednom redi i rože trositi Jezušeki zato, ka nema beloga gvanta. Povedala je tudi, kak bridko se je zatogavolo Trezika razjokala. Mati Mimikina je bila jako skopa. Gda je to čiila, je samo teliko pravila, ka če nema, pa nede trosila, tomi nišče neje kriv? Nato pa proti hčerki: „Ti boš pa mela najlepši beli gvant, pa celošče pajčolan, šlar ti bom kupila. Tak boš zgledala, kak kakša krali-čica." „Mama, ka pa ka bi mesto šlara raj kupila Treziki eden beli obleč, jaz sam zadovolna z belov oblekov brez šlara tudi. Gospod verovučiteo so nam najmre pravili, ka kembole prosto smo oblečene, tem raj nas majezuš, zato ka se je on tudi prosto oblačo pa njegova mamika, Marija tudi". — Mater so čemerje zgrabili, pa je osorno odgovorila: „Šlar boš mela, kodiš pa naj doma ostane, če nema s kem se oblečti. Hodive v bunto, da ti kupim svioni obleč i najlepši šlar." Prijela jo za roko i šle ste. V srci je preveč bolelo dobro Mimiko, ka je mati tak surova, ali bogala je i šla ž njov. V trgovini je bila velika izbira. Mati je nad vse hvalila sviono, belo obleko. Mimiki pa, ki je bila pode-dUvala očino ponižno naturo, te cifer nikak nese je vido. „Mama, meni se ne vidi ta obleka. Gledaj, kak je teška?! Pa viš, vsaki den skoro ide dešč, zna nas na Telovo tudi doleteti kakša kratka ploha, pa de konec lepomi obleči. Pa znam se šče prehladiti." Nikaj ne pomagalo. Mati jezebrala teško svilo i lepi rožnati pajčolan pa je pozvala šveljo, da pride i zmeri i lepo zašije obleko Mimiki za Telovo. Trezika je svojoj mamiki ovadila, ka so jo gospod katehet odebrali za prvo, ki de rožice trosila pred Jezušom i tudi kak se je na to razjokala i ka so njej na joč pravili. Dobra siromaška dovica je tolažila svoje dete i Treziki pravila: „Dete moje, ve Jezuš ne gleda na belo obleko i na razcvetene rože v košari; nego on gleda najprle na srce; če je to belo čisto, če to cvete v liibezni do njega, ki v Oltarskom svestvi prebiva, te si bluzi njega. Čeravno ne boš naprej, nikaj zato draga Trezika, Jezuš de odzajaj s tebov bole zadovolen kakzvnogimi drugimi, ki iz gizde silijo naprej i mečejo rože. Te si služijo kaštigo, ti boš pa mela plačo. Glej, Marija ne je zato dobila Jezuša za svojega sina, ka je bila lepo belo oblečena, nego zato ka je bila prosto oblečena, ka je bila ponižna i čista." Trezika se je pomirila. Žela po rožaj i belom obleči pali ne vgasnola vnjej, nego še rasla. Rada de zadnja, a želela je pa vendar biti v vrsti med deklicami rožaricami z ko- šaricami, ki do dišale od lepih Jezušovih rož. I da je bila dobro Marijino' dete, je vse svoje zadeve vsikdar toj dobroj nebeskoj materi odkrivala i od nje vse prosila. Tak je tudi zdaj včinila i svojo želo po obleki i rožicaj njej odkrila. Ravno devet dni je hjio ešče doTelovoga. „Devetdnevnico bom opravila pred Telovim i prosila Marijo, kak so mi g. katehet povedali, naj mi pomaga, ka bom smela rožice trositi pred njenoga Jezuša". Vsaki den je šla v cerkev, bila pri svetoj meši i opravila pred Marijinim olta-rom lepo molitvico „Pozdravlena bodi kralica, mati milosti, živlenje i sladkost naša bodi pozdravlena." Goreče je prosila Marijo z popolnim dečinskim zavupanjom, naj jo pomore, naj jo po-sluhne, ka mama pride do nekšega slfiža i njej kupi belo obleko. Rože pa že dobi kde v občini. Na peti den se je prečistila. Po prečiščavanji je sladki mir prišo v njeno dušo, žela po belom obleči njej je nikam minola. Bila je pripravlena brez bele obleke i rožic hoditi v precesiji čeravno zadnja i tak dičiti Jezuša. Spoznala je, ka je to lubleno pred njim. Zato je ponovila pri svojoj prošnji: „Dobra mamika, Marija, samo tak mi poskrbi belo obleko, če de to jezuši liiblenejše, kak pa če bi brez nje šla v precešiji. Kak on žele, tak naj bo, drtige žele nemam, kak jo on ma". Komaj je to zmolila, opazi, da idejo g. katehet na spoved nekšemi betežniki. Obrne se od Marijinoga oltara, pred šterimje klečala i pozdravi svojega Jezuša v rokaj mešnikovih: „Molim te dober Jezuš, blagoslovi betežnika, kam se paščiš i ga ozdravi, če de tebi na diko, če pa ne, te njemi daj srečno smrt!" Zvunaj cerkve zve, da se gospod paščijo k Mimiki na spoved. Naglo njej je hudo postalo to noč, ma veliko vročino i se morajo paščiti, da ne zamudijo, da jo najdejo šče pri zavesti. Zdravnik je dognao pliičnico. Kak je to zvedila, se je paščila za spovednikom i prišla v hišo Mimikino. Tu je bilo že dosta liidi, največ pa dece. Mimiko so radi meli, ar je bila jako dobra i smilena i je deci rada davala iz vsega, ka je od mame dobivala. Treziko je Mimika pa posebno rada mela i obdariivala zato, ka je bila kak ona brez oče, i ka je bila sirota. Gda je prišlo na vrsto sveto prečiščavanje, se je vsa deca z pobožnostjov vrgla na kolena i prosila dobroga Jezuša za vrlo Mimiko. Posebno goreče je pa molila za njo Trezika. Pajdašica za pajdašico. Sirota brez oče za bogato i smileno dete brez oče. Gda je zmolila i so se g. katehet domo povrnoli, je stopila k Mimiki i jo srčno lepo pozdravila i pitala, kak je prišla tak naglo ta nevarna bolezen? „Prehladila sam se, gda sem gvant probala", je odgovorila Mimika. Beli svioni gvant je mogla probati v mrz-loi sobi i te ž njim gor pa dol hoditi tak dugo, ka se je segrela. Mati je najmre štela viditi, kak se gible njena hčerka v svionoj Milost, vsmilenje, moj Jezuš, v zdajšnjih nevarnostih! Pokrij nas s svojov krvjov! Amen. obleki. Njena gizda ne bila zadovolno z ednim pogledom; dugo je štela dete gledati, dugo je moglo zato to semtam hoditi, dokeč ne seje segrelo. Zdaj pa te pomali se slačiti v mrzioj sobi, štera ne dobivala sunca, je povzročilo prehlad i prišla je pliičnica. Beteg se je naglo pohiijšavao; viipanja za ozdravlenje neje bilo. To je zvedila mati od zdravnika i se ne dela potolažiti. Z ob-vup-mjom je kričala. „To edno mam, pa to mi vzemeš, nesi pravičen!" Ali komaj je te grešne reči spregovorila, se njej je stro-sila diišnavest i njej na oči vrgla: edno želo je mela tvoja hčerka edno, samo to, da bi siroti Treziki dala inesto šlara beli gvant za Jezuša, pa nesi njej je spunila. Sram jo je bilo na to očitanje, ali potrla si je Poglednola je teško dihajoče dete i zajokala: „To edno mam i' to mi jemleš. Nesi pravičen" Trezika je čula te reči; zdaj se je zdramila i malo k sebi prišla. „Mama, ne guči tak, ve dober Jezuš mesto mene drugo hčerko da tebi. Trezika je sirota, vzemo njo mesto mene. Rada de te mela, kak sem te jaz rada mela." —O moj Bog, odpusti mi, grešila sem proti tebi: Vmirajoče moje dete me vči, da nesam prav ravnala. Ravno zato mi je jemleš, ar sem bila pretrdoga srca do te sirote." Tak se je tolažila pa H jokala. Na predjiitro Telovoga je Mimika z blaženim smehomspre-govorila zadnje svoje reči: Jezuš me zove, idem njemi rože trosit. Trezika naj ma moj beli gvant." Nato je zaspala za večno. Mati je bridko jokala za njov. Nikak nese je dala potolažiti. Oblekla jo je. Venec njej je dala na glavo, svioni beli gvant je tak lepo stao k zelenomi venci, šteroga so krasili ščipki dišeči. Šlara ne njej je položila. Pokojna ne ga je štela nositi. Nesla ga je nazaj v bunto i kupila je za njega prosto belo obleko i jo hitro dala zašiti. Za koga? Za Treziko. Deteti je glas poslala, naj pride pajdašico gledat. Prišla je i preveč se je žalostila pri njej. A z ednim pa je tudi vesela bila, vesela, ka je Mimika tak blaženo lepo vmrla. Pri Jezuši je Mimika." Tak je tolažila njeno mamiko, 1 toj seta tolažba zdela, kak da bi njej to viista njene Mimike šepetale. „ Tolažiš me po Treziki, drago moje detece. Zato pa spunim tvojo volo. Treziki sem dala zašiti beli obleč za jiitrašnjo telovsko pre-cesijo, naj trosi rože mesto tebe pred Jezuša i moli za tebe i mene " Tak si je zmislila pri triigi Mimikinoj mati njena tužna i tak je tudi včinila. Z blaženim smehom je nesla Trezika beli gvant domo i ga materi pokazala. „Gde si ga pa dobila?" jo pitajo mati. „Mati pokojne Mimike so mi ga dali, na to jih je prosila Mimika pred smrtjov. Viitro bom ga mela pri precesiji i bom rožnarica mesto nje; ešče rož so mi teliko natrgali, da de puna moja košara, ka je Jezuši natrosim mesto sebe i Mimike V toni' gvanti bom tudi Mimiko sprevajala na pokopališče." „Drago dete", odgovori mati, „bodi zahvalno toj dobroj gospej i dosta moli za njih pa za njihovo Mimiko." „Born draga mama". Telovska precesija se je sijajno, ohriesla. Naroda je bilo kak že vnogo let ne; zvedili so najmre za Mimikin slučaj i trumoma so prihajali k procesiji pa k njenomi mrtvomi teli. Šolska deca se je vsa zbrala i bila jako pobožna pred Jezušom. Molila je sveti rožnivenec za Mimiko i prosila Jezuša, naj nje tudi čuva, |