Naročnina listu : ==
Celo leto .	•	K12'—
Pol leta .	■	„ 6'—
Četrt leta .	.	,,	3'—
Mesečno .	.	„	1'—
Zunaj Avstrije : =====
Celo leto .	.	K 17'—
Posamezne številke ::	10 vinarjev, n
Ins er ati ali oznanila
se računijopo 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne. :::
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
M^odvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.-12. ure dopold.
Zveza južn.o-štajerskih obrtnih zadrug.
Celje, 10. nov. 1913.
V	nedeljo, dne 9. t. m., ise je (vršil v Celju u-stanovni občni zbor 'Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug. Po lanskem binkoštnem vseslovenskem obrtnem shodu v Celju pomeni včerajšnji dan gotovo zna-menit dogodek v, zgodovini spodnještajerskega obrt-" nega gibanja. Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug je za nadalnji razvoj slovenske obrtne organizacije na Spodnjem Štajerskem brezdvomno velikanske važnosti in z veseljem pozdravljamo ustanovitev te zveze kot strogo stanovske, nepolitične ' obrtne organizacije, ki naj združi pod svojim okriljem vse naše spodnještajerske obrtne zadruge (rokodelske zadruge, kolektivne zadruge itd.). Ako bo ostala Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug zvesta intencijam lanskega vseslovenskega obrtnega shoda v Celju, ne more biti zavednega Slovenca, ki ne bi podpiral stremljenja te nove obrtne organizacije. Zveza, južnoštajerskih obrtnih zadrug je za nas spodnještajerske Slovence v dvojnem oziru velike važnosti: v gospodarskem in narodnem. Splošno znano je, da je obrtni stan na Spodnjem Štajerskem, osobito v naših trgih in mestih, važen činitelj V gospodarskem življenju. Obrtni in trgovski stan sta tista stebra, ki držita v naših spodnještajerskih (trgih in mestih nemško nadvlado pokonci ; ta dva stanova predstavljata 1 moč nemškega kapitala nasproti slovenskemu,, izrazito narodnemu obrtnemu in trgovskemu stanu,. Gospodarska emancipacija slovenskih obrtnih lin trgovskih krogov od premoči tujega kapitala je torej ob enem tudi najnujnejša narodna potreba,, kajti z usodo teh dveh stanov je tesno združena bodočnost in napredek slovenske stvari v spodnještajerskih trgih in mestih. •
V	naslednjem podamo glavne misli gospodov referentov na ustanovnem občnem zboru Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug, ki se je vršil včeraj v nedeljo, dne 9. t. m., v mali dvorani Narodnega doma v Ce.lju.
Gospod Rebek poroča najprej o zgodovini dosedanjega’ obrtnega gibanja na Spodnjem Štajerskem, o delovanju Slovenskega obrtnega društva v Celju, ki bo v kratkem slavilo SSletnico svojega obstanka, o raznih stremljenjih po organizaciji in tesnejši združitvi slovenskih obrtnikov itd. O marljivem delovanju Slovenskega obrtnega, društva v Celju P°"
F OBL 1ST E K.
Groti življenja.
(Napisal Feliks Grogi.)
•I
„.Morebiti, da kdor zdaj vesel prepeva * V mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva, Molče trobental bo: memento mori!
jTorej, z Bogom, Dragica! Prišel je čas ločitve. Čo tudi nerad, te moram vendar pustiti nekaj časa samo. Služba je pač služba. Pošljem ti pa takoj vsak naslov in upam, da mi bodeš saj pridno pisala. Kaj ne?“
„Ah seveda, France! Saj vidiš, kako te imam rada, toda — ostani priden! Ne pošiljaj mi, kakor je t\oja navada, samo po dve vrstici in še te le vsakih štirinajst dni enkrat! Predstavljaš si lahko, kako mi bode dolgčas, kako bom mislila zmiraj le na tebe, in komaj pričakovala, da se zopet vrneš!. Vem sicer, da imaiš mnogo drugih skrbi, toda, pri vsem tem pa vendar mene ne smeš pozabiti popolnoma. Mi to obljubiš?“
„Obljubim! Vse, ti obljubim, ungjeljček moj! A oditi moram takoj, kajti čas hiti!“
Prisrčno sta si segla v roke in se ločila s solzami v očeh.
Izvanredno težko sta se poslovila, kakor bi bila slutila, da je bil ta, pbjem zadnji, da se ne vidita nikdar več; da je konec njune sreče.
Toda kdo bi sodil tako! Saj sta oba mlada, o-ba cvetoča in zdrava. Začela sta vendar še le živeti in svet njima obeta še mnogo.
Toda človek obrača, Bog pa obrne.
II.
France se je , odpeljal. Pisal je pridno, kajti bil je že tri tedne na enem mestu, in tako lahko in gotovo dobil vsako pismo Drage.
roča pred vsem lanski vseslovenski obrtni shod v Celju in ustanovitev Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug. Vse predpriprave za ustanovitev te zveze io leta 1911 je vodilo Slovensko obrtno društvo v Celju, od dne 1. januarja 1911 dalje: pa' Rokodelsko društvo v Laškem po svojem marljivem načelniku g. Blažu Zupancm
Gospod Blaž Zupanc poroča o pripravljalnih delih za ustanovitev zveze in omenja zasluge gospodov dr. Ploja, dr. Benkoviča, dr. Ravnikarja in dr. Hornika (zadružnegai inštruktorja),, da so bila, pravila zveze odobrena od vlaide. Vsem omenjenim gospodom se izreče zahvala za njihov trud, kar se zabeleži v zapisniku o občnem izboru. K zvezi je dosedaj pristopilo 11 zadrug, ki štejejo ' 1638 mojstrov, 661 pomočnikov in 689 vajencev,, Naj celem Spodnjem Štajerskem pa ie do sedaj skupaj 81 obrtnih zadrug, od teh jih je najmanj 3j5, s (katerimi(smemo i računati, da pristopijo k zvezi, tako da bo štela zveza v doglednem čaisu najmanj 40 do 50 obrtnih zadrug, 3—4000 mojstrov, 2000 pomočnikov, 1000 vajencev. Vseh mojstrov je na Spodnjem Štajerskem približno : 10.796, -3375 pomočnikov, 2672 vajencev. Številke govore! Iz teh Statističnih podatkov razvidimo pomen in moč o-brtne organizacije na Spodnjem Štajerskem.
Kot člaSiarina, .M jo mora vsaka zadruga letno plačati zvezi, se določi znesek po 10 K, ako šteje zar druga do 100 članov; od 10$ naprej pa plačuje zadruga za vsakega člana po 10 v na leto.
V odbor zveze se izvolijo sledeči delegati: za politični okraj Celje: Blaž Zupanc, Franc Sušierič, Berger Ivan, Cukala Mirko., namestnik Brucete 'J.; za politični okraj Maribor: Gumze Ivan, namestnik Hinko Gril; za politični okraj Ljutomer: J. Horvat, namestnik Franc Korošec p za ptujski okraj . Zadravec, namestnik Lovro Petovarp za slovenjgraški o-kraj:	Jakob Volk, nalmestnik Ivan Soln. Za pred-
sednika zveze so določili delegati iz svoje sredine gospoda Blaža 'Zupanca, načelnika, rokodelsko zadruge v Laškem trgu.
H koncu naj še zavzame naš list načelno stališče do te novoustanovljeno obrtne organizacije. Ako bo ostala zveza res n e p o 1 i t i č n a, izključno! stanovska organizacija slovens k’ 0 g a obrtne g a sta n n, s o bodemo z veseljem podpirali, K a k o v hitro bi se p aj. temu namenu izneverila, bi bili primorani zavzeti drugo stališče. Želimo torej Zvezi južnošltajerskih obrtnih zadrug obilo vspehov pri delu za organizacijo in 0-
Saj jo je imel rad. Dal bi bil življenje za njo, ako bi bilo potrebno; kajti prepričan je bil, da ga ljubi tudi ona.
Lepega poletnega večera je sedel pri odprtem oknu male sobice, odkoder je imel krasen razgled po vsej okolici Rima. Zamišljen je bil in videlo se mu je, da mu nekaj teži srce, da je žalosten. V roki je držal pisemce ter čital par vrstic.
Ona bolana! In še nevarno?! Tega si ni mogel predstavljati; saj je izgledala vendajr, kakor lepa evetljiea v jutranji rosi, ko sta se ločila. Ne bode pač tako nevarno.
Vsedel se je in pisal:
/„Preljuba Dragica!
Skoraj ne vem, kajko naj začnem. Tvoje pismo me je popolnoma potrlo.
Upam, da Te riioje pismo najde že popolnoma zdravo in veselo!
Najbolj me je iznenadilo, da mi nisi pisala sama. Tolažim se vendar, da je mama nekoliko le pretiravala o Tvoji bolezni.
Kako je torej, Dragica? Gotovo bi bil že dar vno pri Tebi, ako ne bi bilo tako daleč in jaz ne bi imel toliko posla. Dapes sem še'tukaj, toda vsak dan pričakujem povelja drugam. V slučaju, da bi-bil prestavljen, pustim naslov ‘tukaj in brez skrbi lahko pišeš. .Takoj Ti pa pošljem.tudi novi naslov. Piši, prosim, takoj, kajti zelo sem vznemirjen. Dotlej pa sprejmi mnogo pozdravov in srčen poljubček
od Tvojega
Franca.“
Prečita! je še enkrat pismo, potem pa ga zapečatil in oddal. Nekako tesno mu je bilo pri srcu. A dozdevalo se mu je, da ne delal prav; a kaj hoče! K njej vendar ne more sedaj ; služba mu tega ne dopušča.
Iz tega premišljevanja ga. je prebudil naenkrat sluga, ki je vstopil s papirjem v roki in javil:
samosvojitev slovenskega spodnještajerskega obrtnega stanu. Med važnimi nalogami, ki spadajo v delokrog je zveze, je tudi vprašanje o ustanovitvi slovenske obrtne šole za Spodnje-Stajersko.’ Ker postaj ne to vprašanje v kratkem zelo pereče, zelino, da se Zveza spodnještajerskih obrtnih zadrug kot najbolj kompetentna zastopnica slovenskega obrtnega: stanu izreče, kje se naj ustanovi taka Šola, ali v Celju, v Mariboru, ali v kakem drugem mestu in da o tem takoj oPvesti slovenske poslance.	.......
Podravje in Slovenske Gorice.
St. Lenart. 11. nov. 1913.
Pod zgornjim naslovom je priobčil nek liberalni odvetnik (dr. Milan1 Gorišek, oziroma dr. Rosina.) v „Slovenskem Narodu“ članek, v katerem slika popolnoma1 krivo razmere * Slovenskim goricah. Članek podaje vsebino razgovorov izvrševalnega odbora Narodne stranke, ki je imel svojo sejo dne 7. t. m. v Mariboru, pri kateri je imel glavno besedo dr. Milan Gorišek, ki goji dve želji: postati poslanec in voditelj Narodne stranke; zadovoljil bi se pa tudi, če bi dosegel le jednega izmed teh dveh ciljev.
Članek je zanimiv radi tega, kjer obsega program bodočega kandidata dr. Milana Gorišeka, kateri mora po stari liberalni navadi „delo“ in “vspe-he“ Narodne stranke povzdigovati v deveta nebesa, delo naše stranke pa devati v nič, da vzbudi v liberalcih navdušenje za — bodoče volitve in — števne kandidate. Lepo se bere in liberalcem bo srce utripalo veselja, da je liberalna nepolitična; organizacija dosegla lepe vspehe in je — trdna podlaga za politično. Mi v Slovenskih goricah pa bore malo vemo o vspehih liberalne nepolitične organizacije; vemo le, da so njih prireditve posečali le njih pristaši in da so mnogokrat bili prireditelji kake liberalne veselice tudi njeni jedini udeleženci. Ce dr. M. Gorišek misli, da so liberalne veselice ustvarile podlago za njegov mandat — pardon! — trdno podlago za politično organizacijo, mu nočemo oporekati.
Dr. M. Gorišek piše, da se je nabralo v središčih naših sodnih okrajev celo krdelo odločnih in delavnih narodnjakov, katerim se hoče živahnejšega političnega dela. Res je, da se je nabralo krdelo liberalcev, saj ima skoraj vsako središče sodnega 0-kraja po dva liberalna advokata, a o odločnosti in delavnosti ni' govora. Ti liberalni inteligenti se sha-
„Brzojav, gospod!“
France se ie stresel po celem životu, pa takoj je bil zopet miren, kajti bile so le službene zadeve. Z juteršnjjim dnevom naj odide v Pulj. Pospravil je svoje stvari, naročil slugi, kam mu naj pošlje pisma, ki bi mogoče prišla zanj. in se takoj drugo jutro odpeljal.
III.
Dragi se je godilo slabo. Prehladila se je bila in hirala od dne do dne. Nazadnje so se ji še vnela pljuča in sama je izprevidela, da ni v,eč pomoči. V-dala se je popolnoma v božjo voljo in gojila le edinp željo — videti, posloviti se še zadnjič od njega, ki je zanj živela.	.	■ ; '	; j j
Čutila je, da bo krnal-u konec in zato je prosila, brzojaviti Francetu, naj pride takoj, ako jo želi še videti živo.
Prepričana je bila, da je v par dneh lahko in gotovo pri njej in ga včakaj tudi ona. Toda motila se je. Brzojav je prišel v Rim in takoj tudi v Pulj, toda prepozno.	:
France se je odpeljal.
V hotelu, kjer je stanoval, ni pustil dalnjega naslova, kajti menil je, da. se vpar dneh vrne.
Brzojav ga, je čakal in — prišel je že drugi, a Franceta, še ni bilo. Cez teden (dni Še ile se je pojavil zopet v hotelu. Takoj mu prinese sluga pošto in France dobi slučajno prvi brzojav najprej v roke -Nevarno bolana!
Tiakoj ga; vrže v stran in odpre drugega. Komaj pa ga je pogledal, se zgrudi na stol in omedli: Dragica mrtva!
Cez nekaj časa pride zopet k zavesti. Nesrečen papir ie držal še krčevito v rokli. Pogledal ga je še enkrat, še drugič in videl zmiraj enako: umrla!
Nikakor si ni mogel predstavljati tega. Sam sebi ni verjel in mislil, da le sanja. Toda bile niso sanje, temveč resnicai in obupanost ubogega Franceta brezmejna. .Trohni naj že ona, ki mu je bila —
jajo v nemški gostilni, se poslužujejo na železnicah, in v uradih le nemškega jezika ’ (imena na razpolago), pri odločilnih volitvah ostanejo- lepo doma, pomagajo nemškutarjem pri občinskih volitvah v boju proti slovenski stranki itd. Resnici na ljubo pa moramo konštatirati, da je jto „krdelo“ odločno in delavno v boju proti slovenskim „klerikalcem“ in da je pripravljeno .uničiti „klerikalnega“ Slovenca, ki pride v nemilost pri nemškutarjih. Dokler bo Narodna stranka iizvajala načelo, da se treba združiti z nemškutarji, da se porazi slovenska krščanska stranka, je poziv k boju proti nemškutarjem in povdarjanje narodnega dela le — prazna fraza.
Dr. Gorišek je zadovoljen z rezultati liberalnih gospodarskih organizacij in upa potom njih priti do — politične veljave. Res so liberalci ustanovili Glavno posojilnico pri Sv. Lenartu in posojilnico pri Sv. Ani na Krembergu, a obe jedva životarita; liberalni akademični izobraženci spravljajo pa ljudem posojila od — ptujske nemške šparkase., Govori se, da je v zadnjem času nešteto tisočakov ptujska špar-kasa intabulirala na posestva slovenskih kmetov v okraju. Naše liberalce vežejo rodbinske in pol. lične vezi z voditelji velikih liberalnih posojilnic v Mariboru, Ptuju, Celju itd., dr. Gorišek je celo nadzornik liberalne celjske Zadružne zveze, a kljub tema se spravlja slovenske kmete v odvisnost ptujskih — nemškutarjev. 'Ali tako izgleda boj liberalcev proti nemškutarjem ?
Da mora članka,r pogreti bajko o vrhovnem poveljniku „klerikalne“ stranke, da mora sumničiti delo naše nepolitične organizacije ' in z napadi blatiti poslanca Roškarja in Pišeka ter zaničevati še ostale poslance, je popolnoma razumljivo. Čudili bi se, če bi kak naš liberalec spisal kak članek! brez teh o-
Namen celega članka pa je, kar dr. Milan na koncu pove — skrb za mandat. Ce ne zmagati, pa vsaj spraviti klerikalnega kandidata v ožjo volitev, bi bil lep cilj Narodne stranke, sanjari pisec članka. Pri seji odbora Narodne stranke v Mariboru ee je torej napravil bojni načrt. Zanimivo bi bilo, če bi čiankar povedal, kako misli doseči ožjo volitev. Najbrž bodo liberalci kandidirali kakega «uskoka, da dobe vse glasove slogašev in dr. 'Milana Gorišeka, da pobere vse glasove narodnih strankarjev. (Cilja pa ne bo dosegel, ker bodo to preprečili volilci, četudi bo zopet igral denar znanega političnega pen-zijonista veliko ulogo in se ibo'dö agitatorji bogato plačevali. Tudi upanje, da' bodo štajerčijanci pomagali liberalcem, ker Sokol dr. 'Milan tako vneto dela za ohranitev štajerčijanskih postojank, ne bo dr. Milanu priborilo mandata.
Dr. Gorišek poziva na koncu k boju zoper — nemštvo in klerikalizem. Zadnjega vrše liberalci i-tak v obilni meri, ' boja zoper nemštvo- ' pa ne pozna liberalna stranka, ki sklepa kompromise z nemškutarji. Ce se res hoče ^krdelu“ liberalnih advokatov In njih pisačev živahnejšega poMItičhtega de)la, (začnite z delom v mestih in trgih, 'katere reklamirate vedno kot svojo domeno za-se, ne pustite ivsega dela „klerikalcem“, kateri niso tako srečni, ' da bi imeli takega krdela inteligentov, kakor, ;ga imate vi, in potem se bo uresničila želja čiankar j a, da bo plesa-lo pragarsko, mariborsko in ptujsko nemštvo drugače, kakor danes.
Naše prireditve.
Cirkovce.
Pretečeno nedeljo, dne h. L m., se je vršil pri nas ustanovni shod Mladeniške in Dekliške zveze v veliki društveni dvorani, ki je [bilai nabito polna. V imenu bralnega društva je navzoče občinstvo pozdravil mladenič Simon Bjetejajk ter naglašal potrebo
luč življenja! Nikdar več je naj ne vidi, svojega an-geljčka.
Ne,, tega ne more preživeti in zmeden je segel po — samokresu. Nastavil je in kmalu se zgrudil na tla.
-Takoj je priletel ves osupel v sobo sluga in videl, da mladi mož k sreči še diha.
Poklical je takoj zdravnika ' in čez par ur je bil France že, seveda nezavesten, v bolnjišinici.
Minulo je potem nekaj tednov. Francetu se je zdravje sicer povrnilo, toda čutil se je neizrečeno zapuščenega, nesrečnega. Obžalovat pa je tudi, da se je v divji žalosti prenaglil in ptoložil «roko na-se.
Med tem so se približali zadnji dnevi meseca oktobra in France se je odpeljal. Hotel je videti njen grob in najti tam mir in tolažbo.
Žalostno so klenkali zvonovjl in tožno so odmevale cerkvene pesmi.
Bil je dan vseh svetnikov!
Grobovi okoli cerkve so bili okinčani in razsvetljeni. Skoraj na vsaki gomilici je bilo videti nekaj ljudi, ki so jokali.
Tkidi grob Dragice ni bil zapuščen. Popolnoma je bil pokrit z zelenjem in cvetljicami in razsvetljen, kakor noben drugi.
Na njem pa je klečal France; 'in jokal glasno. Upiral je solzne oči na, sliko v grobnem spomeniku, ter citai edino ^tolažilni napis:
Nespametno je jokati;
Saj vidimo se Enkrat še nad zvezdami!
izobraževanja zlasti mladeničev 1 na 'Dravskem polju v izobraževalnih društvih. To naj bo najboljši in pa edino primerni odgovor na neosnovana žaljenja mäa-deničev-Poljancev v neki slovenski knjigi.
Mladinski organizator gospod dr. ]H o h n j e c je v krasnem govoru očrtal smer in namen naših mladinskih zvez, potrebo izobrazbe naše mladine ter navduševal za številen pristop k novi (Mladinski zvezi.
Mladenka’ Matilda Zajc je v prav lepih besedah označevala veliki pomen Dekliških zvez. [Nato sta prodna,šali mladenki Marija Pauman in Alojzija Prevoljšek slavlju primerne pesmice. V imenu mladenk iz Rač in Slivnice je ' pozdravila navzoče mladenka Alojzija Furek. Častiti gospod A.. Sa,gaj je pa izrazil veliko veselje šentlovrenških mladinskih zvez nad novima sestrama ter pozival navzočo (mladino, da naj vedno stremi po izobrazbi.
Dal Bog, da bi bili obe mladi zvezi zbirališče ukaželjne slovenske mladine!
Državni zbor.
Dunaj, 11. nov,.
Položaj v parlamentu je še vedno nerazjasnjen. Odločitev v poljsko-rusinSkem vprašanju še ni padla. Ker je čas za parlamentarno delo vedno krajši in ker silijo razna druga pereča vprašanja! vedno močneje na dan, je situacija od ure do ure bolj kritična. Atmosfera je prenasičena z eksplozivnimi snovi in treba je samo iskre, da zleti naše ustavno življenje v zrak in zajgospodari ominozni § 14. Glavni vzrok, da se vlada boji seči po 'tem najskrajnejšem sredstvu, je iskati pač v tem, da rabi vlada denar, katerega pa s § 14 težko najde. Zvišanje dajvkov s — § 14 je pač le preriskantno, a državne blagajne so prazne, zato potrpežljivost. Podpirajo pa vlado v, tej potrpežljivosti tudi l/ečipske straj ike, ki se boj,e eks-lexa, še bolj pa novih volitev.
Odmor, ki se ga je dalo prejšnji teden Rusinom in Poljakom, da dosežejo sporazum, je danes potekel, ne da bi dovedel do cilja. Odločitev se je zopet preložila in mora pasti jutri, kakor zatrjujejo politični - vremenoslovci. Jutri bodo od grofa Stiirgkha sprejeti še enkrat v daljši avdijenci poljski konservativci, katerim se pridruži tudi odposlanstvo poljskih škofov. Od te konference je po splošnem zatrdilu vse odvisno* Ker pogajanja iše niso končno razbita, Rusini še niso pričeli s hrupno obstrukcijo. Do-sedaj nadaljujejo še vedno s taktiko dolgih govorov in večina si pusti to mirno dopasti, [kajti vsako nasilje bi izzvalo na rusinskih klopeh nafiglaisnejši — v celem pomenu besede — odgovor.
Glede nadalnjega poteka državnozborskega zasedanja je slišati riebrèjnò načrtov in še več ugibanj. Eni so za to, da bi se v slučaju razbitja poljsko-ru-sinskih dogovorov skušalo naznanjeno rusinsko obstrukcijo zlomiti v dolgotrajni seji. Drugi propagirajo misel paralelnih se[j, v katerih bi se naj razpravljalo ločeno finančni načrt in pa Stürgkhov odgovor radi komisarijata na Češkem. Tretji zopet sodijo, da parlament ni dovolj močan, 'da Ibi zmagal Rusine. K vsemu temu pride še v poštev, da, se prihodnji teden prične zasedanje delegacij in bo že zato treba paralelnih sej.
Položaj se je danes preqej poostril. 'Češki ag-rarci so napravili radikalen sunek in stavili z vso odločnostjo zahtevo, da odgovori i'Stürgkh na interpelacijo radi češkega komisarjata in da se o tem odgovoru otvori debata,. Nacionalverband se je v smislu svojega prejšnjega sklepa, da se v) finančno; debato ne sme vriniti nobene druge zadeve, postavil proti, toda je podlegel. Po Stürgkhovem odgovoru je bil z 202 glasovoma proti 186 sprejet češki predlog, da se debata otvori : za predlog so glasovale vse slovanske stranke in, Italijani. V jutrišnji seji se bo debata o-tvorila in bo trajala bržčas cel teden. , Ob tenem se bo nadaljevala tudi debata o finančnem načrtu. Krščanski socialci so imeli danes dolgotrajne seje, v katerih so sklenili, da mora do petka, priti do odločitve, ker bodo po tem tudi sami uredili svoje korake. Precejšnje zanimanje vzbujajo dogodki v Nacio-nalverbandu, kjer so imeli danes celo predsedniško krizo. Nacionalverband je namreč!; odklonil Wolfov predlog, da naj pričnejo Nemci v delegacijah z obstrukcijo, s samo 24 glasovi proti 22. V sited |tega je podal dr. Groß ostavko, katero je pa pozneje umaknil. Velika poparjenost vlada pri nemških nacional-cih tudi radi poraza, katerega so doživeli pri glasovanju o Stürgkhovem odgovoru. Sploh igra ta največja državnozborska skupina zelo ldaverno vlogo.
Diajnaišnja seja se je pričela ob treh. Z govorom socialdemokrata Grögerja je bila, debata o davku na žganje končana in so se pri,čel,i dejanski popravki. Rusin Olesnycki je popravljal kar eno uro. Potem je bila ta zadeva prekinjena in je podal grof Stürgkh svoj .odgovor radi komisarjata na [Češkem. Skušal ga je seveda opravičiti. Pod odgovoru se je vršilo glasovanje o otvoritvi debate. 7i 202 glasovoma proti 186 je bil predlog, sprejet, kar je zlasti pri Cehih vzbudilo veliko zadovoljnost. Po govoru posl. Neunteufela k nujnemu predlogu Pacherjevemu radi 20 milijonov za učiteljstvo ' je bila seja zaključena. Da se bo debato o češkem komisar j atu še ta teden končalo, se hoče od jutri naprej seje nekoliko podaljšati, vsaj do 8. ure zvečer,
Politični pregled.
Položaj.	„
„Narodni Listy“ se bavijo v uvodnem članku s političnim položjajem ter pravijo med drugim:
„Nedeljski ministrski svat se ni bavil s koraki, ki bi jih bilo storiti, [če bi ostala akcija gališkie-ga namestnika Korytowskjega brezvspešna. (Stürgkh ve poročal cesarju o položaju. Odločitev ne bo padla pred volitvijo v delegacije. Najbrže bb vlada še po* čakala, kaj se bb zgodilo/v poslanski zbornici. Ce parlament ne bo kos rusinski obstrukciji, potem bo morala vlada sama napraviti red. To pa ne bi pomenilo nobeno pomoč, nobeno ureditev in nobeno izboljšanje, Če pošlje grof Stürgkh zbornico domov, če odgodi ali zaključi državni zbor in 1 če v tem času reši nekaj malenkosti s'i§ 14. To bi [bilo samo podaljšanje krize. Rešitve in reforme pa ni pričakovati od zbornice, 'ki gleda obstrukcijo 1 s fatalistično ravnodušnostjo ter se vdaja napajčni .misli, da pri sedanjem poslovanju ni mogoče premagati obstrukcije. Od predsednika zbornice ni pričakovati pomoči, 'T,reb(a je zlasti za Cehe, da so si svesti resnosti trenutka, ker je dospelo razmerje na Češkem že tako daleč, kakor bo v Galiciji še le prišlo. Ce skušajo na Dunaju urediti razmere v Galiciji, 'ne bodo mogli pustiti čeških razmer nerešenih in ne bodo mogli trpeti še nadalje suspenzacije deželne avtonomije. Že zdavnaj je prešinilo volilce prepričanje, da sedanjih neurejenih razmer na Češkem v splošnem interesu ne gre več vzdržati. Ce poslanci ne dobe za to volje in odločnosti, mora to storiti nekdo drugi. Noben Ceh in noben Avstrijec ne mara absolutizma, izvzemši malo bedakov. Širši sloji, zlasti pridobivajoči in delavski, pa nočejo na Dunaju In v Pragi zbornic, ki vladajo pod udarci obstrukcije,, marveč zastopstvo, ki ustvarja času primerne reforme na, kulturnem in gospodarskem polju. To zahteva vsa javnost in kliče zato: Tako ali tako! Clara pacta! Kdo napravi red, je ljudstvu žal vse eno!
Svetovno-političen položaj.
Angleški ministrski predsednik Asquith je na nekem banketu govoril o splošnem političnem položaju. Spominjal se je obletnice izbruha balkanske vojne, ki je napolnila svet s strahoto in grozo. Sedaj bi bilo še prenagljeno, govoriti o bilanci tega vojnega leta, v veliko zadoščenje Evrope pa je treba konstatirati, da je ostala vojna lokalizirana. Mnogo dela čaka Evropo Še glede Albanije. Kar se tiče azijske Turčije, je treba obvarovati njeno integriteto.
Češke.
Umrl je ustanovitelj češke agrarne stranke A. Stiasny, star 83 let.
Na Balkanu,
Kako časte Bolgari spomin v vojni padlih inož.
Bolgarski pravosodni minister P. PeŠew je poslal vsem sodnim predsednikom, ' in mirovnim sodnikom okrožnico, v kateri jim nalaga, da se v privi seji po 1. septembru letos pred otvoritvijo razprave v navzočnosti vsega sodnega Osobja in odvetnikov do-tičnega okraja ’ v sivo jem govoru 1 tna slovesen način spominjajo vseh onih članov in uslužbencev dotične-ga sodišča in odvetnikov, ki so; padli v zadnjih vojnah, da tako počaste njihov spomiin. Istotako je naučni minister vsem njemu podrejenim zavodom poslal okrožnico, v kateri opozarja, naj učiteljstvo vsem učencem razloži pomen domoljubja in dolžnost, za domovino biti vedno pripravljen, žrtfvpvati kri ,in življenje. 'V vseh zavodih naj veje požrtvovalni duh domoljubja in v mlada srca naj se vceplja vera v veliko bodočnost domovine. 'Ob otvoritvi šol naj se po vseh šolah mladini predava o zadnjih vojnah in se na slovesen načih spominja zlasti v vojni padlih iv čiteljev vsakega posameznega zavoda. (Tudi naj se po vseh šolah na častna 'in vidna mesta obesijo u-metniško izvršeni portreti dotičnih ' padlih učiteljev. 0a vzgojo učiteljskih sirot, katerih očetje so padli na bojnih poljanah, bo ministrstvo ustanovilo poseben zaklad. Časopis „Šolski pregled“ bo prinesel kot prilogo posebno spominsko Knjigo z življenjepisi in slikami v zadnjih vojnah padlih učiteljev. Skupiček za to spominsko knjigo se izroči navedenemu zakladu za vzgojo učiteljskih sirot.
Oboroženje v Srbiji.
Iz Belgrada poročajo:
Posledice ‘ mobilizacije zaradi albanske vstaje še niso izginile, kajti demobilizacija še ni izvedena in ni izključeno, da bo stalna vojska, ki se jo je hotelo imeti 80.000 mož močno, štela 120.0010 do 130.000 mož. To je razmeroma toliko, kakor če bi Avstrija v mirnem času imela 1.3 do 1.5; milijona mož oboroženih. Proračun povečane Srbije znajša za leto 1914 nad 160 milijonov dinarjev, od česar zahteva vojna uprava eno tretjino do polovice za-se. Kar se pa, tiče vojnih utrdb, ki se jih namerava izgraditi, bodo na meji proti Bolgariji izpopolnili razne že obstoječe naravne in umetne utrdbe. Na meji proti novi Albaniji pa bodo obdržali stari sistem turških kul — .stražnih hiš.
Bolgarija.
Sofija, dne 11. novembra. Glasom, poročil o izidu občinskih volitev je smatrati 801% do sedaj izvoljenih za vladine pristaše.
Raznoterosti.
Iz odvetniške službe. Vi Konjicah je otvoril odvetniško pisaJmo' Anton Prus, sin-bivšega prvo1 >o-ritelja konjiških Slovencev, dr. Antona Prusa.
Prošnja. «Zla razširjanje Ja,nzisnizmrt na; Slovenskem je injela, kakor,se zdi, velik, pomen knjiga: „Institutiones catholicae“ francoskega oratorijjanca
F.	A. Pouget (prvai izdaja v Parizu 17012, pozneje večkrat). Gotovo se nahaja v marsikateri župnijski knjižnici. Častite gospode, ki jo morda zaslede, prosim, naj mi to naznanijo na'dopisnici in povejo, kje in kdaj je izšla dotična izdaja. — Dr. Fr. K s a v. Lukman, profesor bogoslovja v Mariboru.
Naše zadružništvo.1 Ziadružna zveza (oddelek za Štajersko) v Mariboru priredi v sredo, dne 19. t. m. v Frankolovem v posojilničhi hiši gospodarski tečaj,. Začetek točno ob 9. uri predpoldne. Spored: predpoldan: živinorejski inštruktor Krištof: O krmi in krmljenju. Nadrevizor Vladimir Pušenjak:	Cilji
kmetijskega zadružništva. Župnik; Rožnik: O hlevih. Popoldne (začetek ob pol 2. uri): Khištof: O vzreji telet. Pušenjak: Denarne krize. Rožnik: O svinje-reji. Gospodarji in gospodinje, mladeniči in dekleta se vabijo, da se v obilnem številu udeleže teh le tečajev! Z istim sporedom se vrše tečaji: v četrtek, dne 20. t. m., v St. Juriju ob' Taboru v cerkveni hiši, začetek ob 8. uri predpoldne; v četrtek,, dne 2i. t. m., v Rajhenburgu, v dvorani nove kaplanije, začetek ob 9. uri dopoldne. Razun tega se vrši : dne
30.	novembra okrožni zadružni shod v; Dobovi, dne
7.	decembra okrožni zadružni shod v Slov. Bistrici, dne 4. decembra okrožni zadružni shod v. Bučah.
„Dan.“ Slovensko katoliško akademično društvo „Dan“ v Pragi priredi v soboto, dne 15. t. m. ob
6.	uri zvečer, v društv. čitalnici II, svoj redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnikom.
2.	Poročilo odbornikov in revizorjev. 3. Volitev novega odbora in revizorjev. 4. Sprejem novih (članov, •5. Slučajnosti.
Dr. Jurtela in — Ziadružna zveza, v Celju. Piše se nam:	Nedavno ste poročali, da je pomagal
reševati na Dunaju liberalno Zadružno zvezo celjsko advokat dr. Jurtela. Ker smo tudi mi Gotovljčani prizadeti s posojilnico pri jtej akdiji, smo že naprej prepričani, da nas ne bodo rešili'Celjani, ker so liberalni advokati poleg. Stroški se pri takih akcijah vedno množijo, ker naraščajo ekspenžari. Pod pokroviteljstvom celjske Zadružne zveze smo tudi mi Gotovljčani s posojilnico prišli na kant. Izgube imamo nad 60.000 K ; pod nadzorstvom1 celjske Zjadružne zveze smo dali iv slavno Glavno nad 70.000 K, Koliko bodemo tukaj izgubili, ne vemo; to zamore presoditi samo dr. Kukovec. Liberalne žalske akcije so nas stale 24.000 K, izgube smo že priznali do 9.000 K in vse odpisali. Poprej smo bili močna posojilnica z t rezervnim zaklajdom, zdaj smo pa na kantu 'in Celjani nam žugajo le kar s konkurzom, kakor svoj čas v Šoštanju. Pet posestnikov se je obvezalo, plačati do 20.0001 K, tako da bi se lahko rešila posojilnica, če bi celjska Zadružna, zveza, kaj pomagala. Gospodje okrog je trdijo, da je sama v največjih stiskah, in niti vinarja ..ne privoli v, asanacijo. Kaj bo, če ne bo rešitve ?l Pravni stroški so vedno večji, znašajo že lepe stotake. Kako jih pa naj posojilnica plačuje, če ima že itak toliko izgube ? Ubogo ljudstvo, tepe te že povsod nesrečni liberalizem in 1 liberalno gospodarstvo. — Gotovljčan.
Negri contra Wastian. Zadnji petek stai imela poslanca dr. Negri in Stallner v Celju ’ zborovanje, na katerem sta se bavila skoro izključno samo z zadnjim deželnozborskim zasedanjem.1 Svojo ' pikantno stran, je imelo to zborovanje zlajsti radi tega, ker se je z gotovostjo pričakovalo, da bosta celjska poslanca zavzela svoje stališče napram Wastianovi „,(Mar-burger Ziehung“, ki jih je ostro napadala, ker nista šla z Wastianom skozi drn in strn. Pričakovanje ni varalo. Dr, Negri je precej krepko obračunal z Wastianom. Držal se je očividno zelo zmerno in reser-virano, ker ni hotel preveč brezobzirno pred celo javnostjo razkriti spore, ki Vladajo v nemškojnacional-nem 'taboru, vendar pa je prav temperamentno pov-darjal, da je Wastian s svojim nastopom šel „„auf die Rennbahn der Popularität“ ter vganjal „iScheinma-növre.“ „iMarburger Zeitung“ je vsled teh očitkov zelo razburjena' in skuša v včerajšnji številki1 z največjim naporom rehabilitirati blamiranega iWastiana, Kako se bo spor nadalje razvijal, bomo beležili.
Dr. Kukovec je na sobotnem liberalnem shodu v Celju očital našim poslancem, da se ne bore proti neznosnim razmeram, ki vladajo po naših sodnijah. Bilo bi skoro žaljivo, če bi branili naše poslano® — proti napadom moža, ki hodi v važnih političnih trenutkih — spat; in ki se v javnem življenju razume najbolj na računanje ekspenzarjev (za en telefonski pogovor — 50 K, za večerjieo — 250 K itd.). Pribijemo samo: če bi razni liberalni advokati (glej Maribor, Celje itd.) malo odločnejše branili naše narodne pravice po sodiščih ter ne hodili okrog z zlomljenim hrbtiščem, bi Pitreichov sistem ne dosegal takih vs-pehov, kakor se to žalibog godi. Pika!
Cez deželni šolski. sve.t so se pritoževali liberalci na. sobotnem „Na.prej“evem shodu v Celju in sklepali proti njemu resolucije. Salobarde! Ko sonasi poslanci začeli neizprosen boj proti Wasti a,novemu predlogu, s katerim bi naj deželni Šolski svet postal še bolj nemškonacionaJlna domena, kot že je,
so jim liberalni generali metali polena pod noge in so hujskali proti njim, kolikor se je 1® dalo. Kdo naj potem vpošteva liberalno stranko’ ( kot resno, in kdo naj ima spoštovanj e do njenih Voditeljev ! ?
Konference avstrijskih šVofov na Dunaju. V-čeraj, dne 11. t. m., predpoldne, so se pričele toletne konference avstrijskih škofov v dunajski knezonad-škofijski palači. Do opoldne so se zbrali ti-le cerkv. knezi:	knezonadškof v Pragi' kardinal baron Skr-
bensky, dunajski nadškof dr. Piffl, nadškof goriški Sedej, knezoškof Egger jz Briksena, knezoškof mariborski, ekscelenca dr. Mihael Napotnik, knezoškof ljubljanski dr. (Jeglič, knezoškof graški1 dr. Schuster, škof Dubrava v Kraljevem gradcu, splitski škof Gjivoje, škof brnski grof Huyn, tržaški škof 'dr. Karlin, škof Mahnič iz Krka in (Škof iz Sv. Hipolita dr. Rößler. Kardinal dr. Katscbthaler, knezonadšjkof sol-nograški, še ni došel. Konferenca je trajala do poldneva in se je nadaljevala od 2. do 5. ure popoldne. Konferenca se danes nadaljuje. Konferenci predseduje činovno najstarejši kardinal, knezonadškof praški, baron Skrbensky, tajnik je pa dunajski nadškof dr. Piffl.
Štajersko.
Maribor. (Smrtna kosa.) Umrl je bivša lastnik hotela „pri grozdu“, Franc Oehm, v 62. letu svoje starosti.
Maribor. .Opozarjamo že sedaj na krasno igro „Divji lovec“, ki jo priredi mariborski Orel v nedeljo, dne 23. t. m.
Maribor. (Izžrebani porotniki.) Za četrto letošnje porotno zasedanje, ki se prične dne 1. decembra, so izžrebani ti-le porotniki:, (Iz mestai Maribor: dimnikarski mojster Franc Auer, kolarski (mojster F. Fraß, kantiner Jožef Kickmayer,, podkovski mojster Konrad Kotzbeck in hišni posestnik Rajmund 'Lir-zer ; iz mariborskega okrajnega glava,rstvaj: kramar Franc Breznik pri Sv, Lenartu V Slov, goricah, posestnik Jožef Drasch v St. liju v Slov. gpricah, posestnik Janez Schuschel v St. liju v Slov. goricah, trgovec in posestnik Karol Swaty v St. Uju /v Slov. goricah, posestnik Franc Hlade v Šobru, posestnik Alojzij Jerič iz Krčevine, posestnik Dominik Ramu-tha iz Šmartnega, oskrbnik Feliks Skribe iz Zigor-nje Kungote, veleposestnik in župan Leopold Ledi-negg iz Poličkevasi, posestnik Alojzij, Laurenčič na Slemenu, posestnik in mesar Janez (Moder v Studencih, posestnik Franc Kirbiš iž Frama, posestnik Janez Vabel iz Frama, gostilničar JViinko Mösch! v Račjem, posestnik Janez Köck v Pobrežu, posestnik F. Roth iz Radvanja, posestnik Ludovik Rečnik v Sp. Hočah,- posestnik in gostilničar Janezi Stanitz v Sp. Hočah, posestnik Janez Geli iz Bohove in mesar F. Poschauko na Prägarskem; iz 'ptujskega mesta: stavbeni mojster V. Dengg in ' posesltnik dr. Rajmund Sadnik; tz ptujskega okrajnega glavarstva: posestnik Franc Babosek v Stukah, 'tovarnar Maks Strar-schill na Spodnjem Bregu Ah posestnik Ferdinand Kralj v Ormožu; iz ljutomerskega okrajnega glavarstva: posestnik Karol Kreft iz Biserjan;) iz slovenjgraškega okrajnega glavarstva,: posestnik in mlinar Janez Ferk iz Spodnje Vižinge, (tovarnar- Ot. Erber mlajši na Muti, posestnik Jožef Schober v Maren-bergu in veleposestnik Franc Kaspar pri Sv. Primožu na Pohorju. Kot nadomestni porotniki: črev-ljarski mojster Janez Martsch;itsch, gostiljničar Jož. Musger, tesarski mojster Jožef Nekrepp, hišni posestnik Andrej Pettek,1 trgovec Franc Pirchan, hišni posestnik Polantschitsch, inštalater Jožef Riha, hišni posestnik Ludovik SoUhent in trgovec Franc Tira-visan, vsi iz Maribora.
Št. Ilj v Slovenskih goricah. V: Bauman-Weis-sovi gostilni bo v nedeljo, dne 16. t. m., popoldne, veselica ali „vesela trgatev.“ Pridite v obilnem (številu !
Cirkovce. Vabimo ' k ’ okrožnemu zadružnemu shodu, ki se,vrši v nedeljo, dne 16. t. m., v Cirkovcah v posojila iških prostorih. Začetek ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Volitev okrožnega načelstva. 2. Določitev kraja za prihodnji okrožni shod. 3. Nar vodila za poslovanje. 4. Predavanje: delo za ljudski blagor in posojilnice. 5. Slučajnosti.
Ptuj. Podružnica mariborskega Dramatičnega društva v Ptuju naznanja-slavnemu občinstvu, da se vrši otvoritvena predstava v nedeljo, dne 16. t. m., ob pol 8. uri zvečer v Narodnem domu ’ in sicer se vprizori „Odgojitelj Lanovec“, veseloigra v (treh dejanjih. Že danes opozarjamo cenjeno občinstvo nato vprižoritev! Pridite vsi! Pri gledališki predstavi svira slavni tamburaški zbor. Cene kakor že lansko leto,
Ljutomer. Podporno društvo Franc .Jožefove šole v Ljutomeru ima v nedeljo, dne 16. t. m., ob 3* liri popoldne, svoj redni občni zbor % običajnim sporedom, v petem dekliškem razredu Franc Jožefove šole. rO'b enem naznani odbor, da priredi prvo adventno nedeljo, to je dne 30. t. im., 'šolsko'; tombolo, na kar se naj ona društva blagovolijo ozirati, katera nameravajo še v tem letu prirediti tombolo* Na občni zbor, kakor seveda tudi na tombolo vabi uljudno — odbor.
Celje. (Pes rešitelj.) Iz Celja poročajo, da je šel pred kratkim zlatar Pacchiaffo s svojim psom nai izprehod k Savinji. Nenadoma pa je začel pes vohati, tekel je k Savinji in k svojemu gospodarju nazaj.
Pacchiaffo je postal vsled tegaj pozoren, Šel je k vodi in našel v njej nezavestno žensko. Po nekaterih poizkusih se je posrečilo, spraviti jo, k zavesti. Bila je neka 191etna natakarica, ki je hotela izvršiti sa-moumor. Prenesli so jo v bolnišnico ter bo sčasoma okreivala.
Celje. (Krida.) Trgovec Robert (Petriček je napovedal krido. Za komisarja konkurzne mase je imenovan deželnosodni svetnik dr., Kotnik, za upravitelja pa dr. /Ernst Kalan, odvetnik v Celju,.
Kozjanski okraj. Znani ultra-napredni zdravnik pri Sv. Petru pod Sv. gorami dr. Ferdo Kunej, se je pred kratkim ' pred zanesljivimi pričami kazal značilno odkritosrčnega. Mož je, namreč izvoljen ud davčne komisije za osebno doRodrTino. Mesto pa, da bi kot Slovenec z’vso vnemo zastopal Slovence, katere tudi od te strani nemške oblasti na vso moč pritiskajo, je izjavil: Kaj, naš župnik, Jug, dr. Jankovič, dr. Barle itd., ti naj le davke plačujejo! Tako zastopa pristaš narodno-napredne stranke naše interese! Mesto skrb za svojega sobrajta, ga vodi le — strankarstvo. Se poznamo!
Petrovče. Dne 8. t. m. je bila volitev novega župana. Pri prvi volitvi so naprednjaki štrajkali. To je za las podobno — obstrukciji, proti kateri so liberalci tako strašno rohneli. 'No, oče Turnšek svojih namenov niso dosegli. K drugi volitvi so morali pa priti tudi „narodni“ in so s svojim Razboršekom slovesno pogoreli ; dobili so samo J7 glasov.. In venda® so vpili liberalni listi na vsa usta, da so naprednjaki zmagali v dveh razredih., 'Sedaj se je ta zmaga pa hudo zmanjšala!, zakaj naših je 11, onih pa le 7. Izvoljen je dosedanji župan Anton Koren; svetovalci so trije naši, Ježovnika sta volila oba tabora. O volitvah itd. pa še bodemo govorili.
Šmartno pri Slovenj gradcu. V nedeljo, dne 16. t. m., se vrši po; rani sveti maši v kaplaniji shod S.
K.	Z., na, katerem poroča državni in deželni poslanec dr. Verstovšek.
Šmartno na Paki. V nedeljo, dne 16. t. m., se vrši popoldne po večernicah shod S, K. Z. v hiši g. Blaža Železnika Štev. 18. Poročat pride državni in deželni poslanec dr. Verstovšek.
Ritualni umor v Kiewu.
V mestu Kiew na Ruskem je bila končana te dni velesenzacionelna. porotna obravnava proti judu Beilisu, ki je bil obtožen ritualnega umora na nekom krščanskem dečku. Koncem meseca marca leta 1911 je izginil krščanski deček Andrej Justzynski. .Truplo dečka so našli dne 2. aprila na posestvu juda Saizewa. Vsa znamenja na umorjenem truplu so kazala, da se je izvršil umor na prav poseben način.
V	truplu ni bilo skoro niti kapljice krvi več in na 47 mestih so bile opaziti rane, po katerih se je iztočila vsa kri iz trupla. Glasom izpovedb strokovnjakov so bile rane zadane s kakim šilom. Tudi ni bilo na celem truplu opaziti nobenega sledu krvi. Vse to je kazalo na ritualni umor. Pridružili so se pa Še drugi momenti. (Takoj potem, ko je deček izginil, so storili Židje v Kiewu in tudi po drugod vse potrebno, da odvalijo vsak sum od sebe. tše poprej, predilo je kdo mislil, da so umor zakrivili judje, se je vse storilo v njihovo obrambo. Zastavili so vse sile, da bi spravili tozadevna oblastvena preiskovanja na krivo sled. Podkupili so policijo, ki je vodila spočetka preiskavo, da je hotela zvaliti vso krivdo umora na druge, popolnoma nedolžne osebe. Najprvo se je skušalo osumiti stariše umorjenega dečka. (Toda zvijača se ni hotela posrečiti. Iz zagate so si hoteli pomagati na ta način, da so podkupljeni policijski organi s sladkorčki zastrupili stariše umorjenega. Poskusili so še z drugimi zvijačami,, pa brezvspešno. Sum, da je umor izvršil žid Beilis, je bil vedno bolj upravičen. Iz vseh okolščin umora je bilo rajzvideti, da se gre za ritualni umor. Judovstvo celega sveta se je jelo silno zvijati. Vse židovsko Časopisje celega sveta je prinašalo venomer dolgovezne članke, v katerih se je zatrjevalo, da je izključen vsak ritualni umor, ker ni to v judovski veri! nikjer zapopadeno, marveč le po kristjanih Židom podtaknjeno sumničenje. V judovskih sinagogah so prirejali javne molitve za Beilisa, ki je bil obdolžen umora. Najd 300 poročevalcev raznih judovskih listov je došlo v Kiew. Od tu so potem pisali v vseh judovskih listih v prilog židovstvu. Nad 1000 protestnih zborovanj je {zbobnalo judqvstvo proti temu, da se proces sploh vrši.
V	vseh večjih državah so angažirali učenjake in v-plivne politike za to afero. Visoke cerkvene kneze in razne vladarje so nadlegovali s prošnjami, da bi se ti izrekli v prilog židovstvu. Prišli so (tudi z raznimi pretnjami, ki se jih mora smatrati že za veleizdajstvo, grozili so namreč, dai škodujejo državi v finančnem oziru, grozili so z mednarodnimi zapletlja-ji, z revolucionarnim gibanjem: itd. Za slučaj obsodbe Beilisa so imeli vse pripravljenoj za štrajke, za padec ruskih vrednostnih papirjev 1 nai borzah itd. Zoper član® sodnega dvora, so vprizorili pravcato gonjo.
Vse to je imelo vspeh. Porotniki so sicer potrdili, da se je izvršil ritualni umor, toda vprašanje, če ga je izvršil Beilis, so zanikali. Beilis je bil o-proščen. Zopet se je enkrat pokazala moč židovstva, židovski kapital in židovsko Časopiste je izšlo iz tega velezanimivegab procesa zmagovito: i židovstvo slavi zmago nad potlačeno pravico!
Takoj račun °* dobra gostilna
v Gornji savinski dolini starejši pošteni ženski ali zakonskima ki opravljata krojaško obrt. Pod „Takoj 23“ na upravništvo tega lista.	__
Stanovanje
z lepo kuhinjo ib sobo se da takoj v najem. Prednost imajo stranke brez otrok. Proda se tudli izvrstno motorno kolo, prvovrstne svetovne znamke. Vei5 P óve Franjo Pograjc, Reseggergasse štev. 16, Mellingbol, Maribor.	213
Dr. Anton Fras
le otvorili
odvetniško
pisarno
v Konjicah.
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in droga dela iz betona izvršoje točno in po nizki ceni,
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizo frsnčišk. cerkve). Telefon št 188.
R	« močen in dobro
m,	ohranjen se proda
MPllwWW W ii	prav po ceni zavoljo pteselitve. Kje, pove upravništvo.	215
Velika narodna trgovina
K§£§iVanič,Celje
Narodni dom
priporoča bogato zalogo _ .... •	.......
manufakturnoga fu mod-nega blaga, posebno kras-ne novosti *a ženske in llöfs® moške obleke po jb®Io znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno
Postrežba točna in solidna ! Vzorci na razpolago
to sta
2 tesno
se skladajoča pojma!
Radi tega ravno se pravi : Franck: najde v vsakem gospodinstvu, kjer se ceni okusna kava.
Kdor ga še ne pozna, pogreša najboljše.
•1 em 164/25.647
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, Maribor* Brunagasse 6, tik hotela „Mohr“,
prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnik strojev, parnih napeija?, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, trugarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Strokovna izpeljava StF®IOVOCSt9V po uajnižjih cenah.
Naznanilo preselitve.
Čast mi je naznaniti cenjenemu občinstvu iz Maribora in okolice, da sem preselila svojo
trgovino z dežniki in solcniki, belo vezanje in vsako v to stroko spadajočo predtfskarijo
iz Grajske ulice št. 2 (Burggasse) v
Šolsko ulico št. 2 v Mariboru.
Pričakojoč obilnega obiska bileži z odličnim spoštovanjem
Had. Hobacher,
Šolska ulica štev. 2 v Mariboru.
registrov, zadruga v listni hi
Ljudshi hranilnica in posojilnico v Celju ».<,»«
* obrestuje hranilne p i (Hotel „Pri belem v Celju, Brašha cesta štev. S
v/	——--------------prvo nadstropje--------——
vloge po
ad dne vloge do dne vzdigo
pokoli s 1. januarjem 1313. Rentni davek plačuje posojilnica sama.

Spodnještajerska ljudsko posofilnšco v IHorihora
aadrap
X» «S «, 3aa*K5ä
Hpunilnp nlnnp se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: nav*d»e w> 4*/*%, pioti trimesečni odpovedi po 4*/.%- Obresti se IliUeliiiiD Viuyc popisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsace&s to Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganj« po pošti so pošt. hran. poiol (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Pn^nlilu SP finipin le ßlanoni in sicer: na vknjižbo proti pnpilami varnosti po 5e/01 na vknjižbo sploh po 5y*%, na vknjižbo in lUaUJUU uu UuJGJU poroga po 5»/t«/0 in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojaj® na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih, stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje «■***»»*9^^	za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Baa@sa®a®a®@®a®as@BaaaiBa
——   .... '....... Ji.gr.i'-'hb.ii ■' n 'i rini,VHmniwtMlii.'m.ii.M,«ylliu -1 J.',.;	■ r. i^waaaa:
llPrifinR UPR 80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne :n vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V ut amie tue	^ Bprejem8 in «plačuje denar. baBaBeaaaaBeafi^aBaBs^TOBa^BaaaBaBaBaeaBBMBgBa^^aai
Pojasnila se dajejo	Fosoimusa im tudi ta razpolaso damin hranilne nabiralnih«.
Stolna ulica štev. 6 Ctned Glavnim trgom In stolno cerkvi©!
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža.“
Odgovorni urednik: Tj. KEMPERLE.
Tisk tiskarne sv, Cirila v Mariboru.