ercator Opekarniška 9, Celie, tel. št: 03/426 80 00 PUSTOVANJE ZA MALE IN VELIKE ŠT. 14 - LETO 64 - CELJE, 20. 2. 2009 - CENA 1.25 EUR Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Celjska policija: Goršek odhaja, Turk prihaja CELJE ZMIK-omSTE ZMAGOVALCI Do 3i. marca izkoristite 5% zimski popusti t: 08012 24 www.mik-ce.si J i i, ■>.. Plačni rekorderji v belih haljah Direktorica Žalskih lekarn osumljena zlorabe položaja Počitnice ne samo za računalnikom Teden dni počitka šolarjev je že skoraj pri koncu in nekateri so si novih moči nabirali tudi z ustvarjalnimi delavnicami, ne samo z računalniškimi igricami. V Štefka Bar Drolc se spominja otroštva n ■ i . .. ^ na Ponikvi Po blagoslovih avtov in konj še traktorji Na takšno zamisel so prišli v Andražu nad Polzelo in privabili več sto traktoristov. V SOBOTO 212.2009 odll.ure naltogli-JURGÖVO! 2 NOVI IIIIII IZJAVE TEDNA Pomanjkanje kmečke logike ... »Poznate kakšnega kmeta, ki bi imel osem krav, krme pa le za dve? No? Po drugi strani pa vidimo na pol prazne trgovske centre in objekte. Namesto zapolnjenih zgornjih nadstropij imamo golobnjake, pa še bi gradili nove. Kmečke logike nam manjka!« O odpuščanjih tam, kjer to ni potrebno: »Ne vem, če se bo neko uveljavljeno podjetje res rešilo zgolj z odpustitvijo treh delavcev. Bodo pa s tem tako prestrašili preostale delavce, da si še >prdnt< ne bodo upali. « Pa še razmislek o zapravljivosti: »Ne razumem, zakaj moraš doma imeti deset parov čevljev, če imaš le dve nogi?!« Srečko Čater, sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Celje OPTIKA. J^uJoblr PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/4285650 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Lovec 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83 UVODNIK Ko za dosego ciljev ne izbiraš več načinov Očitno ne bo veljal več rek, da je v spjHF*"*37^-ljubezni in vojni vse dovoljeno. V re- |§p " \ cesiji je vse dovoljeno! Zmanjševanje Sj§F ! pravic tudi za stvari, ki so naše naj- mKm večje bogastvo, je določenim samo po SHk J sebi umevno. Govorim seveda o pred- ^^Hl^sshH logu, po katerem delavci za prve tri dni bolniške odsotnosti z dela ne bi HB ^Eyfi več prejeli nadomestil (več na strani ^B^K 4). Ni pomembno, koliko na mesec MBI^B BHKHi zmečemo v zdravstvene zavarovalni- ROZMARI PETEK ce. Glavno je, da razbremenimo delodajalce, v teh občutljivih časih pa moramo sočustvovati tudi z zdravstveno blagajno?! Ni »fer«, da morajo bolniško odsotnost do 30 dni poravnavati podjetja iz svojega žepa. Ampak, da ti pri razlagi nove ideje postrežejo s podatkom, da tako delajo tudi v tujini... Ali pa, da so delavci tako ali tako v večini zlorabljali bolniške, je pa višek! Če se že pri takšnih stvareh primerjajo z ostalimi državami, zakaj se ne takrat, ko se gre za delavske plače? Mogoče zato, ker si sploh ne znajo predstavljati, da nekdo dejansko zasluži le 400 evrov mesečno? Drugače si njihovega odgovora na vprašanje, ali bo to pomenilo, da bomo ljudje tudi bolni delali, ne znam razlagati. Sogovornik mi je namreč pojasnil, da ne verjame, da bo kdo bolan delal. »Saj mora vsak najprej poskrbeti za svoje zdravje. Pa tudi če to pomeni nekaj nižjo plačo.« Tak si gotovo ne zna predstavljati plačo, nižjo od 400 evrov. Kaj bo to pomenilo za starše in njihove bolne otroke, uradno nihče ne ve. Po drugi strani pa zdravstvena zavarovalnica že sešteva prihranke, ki bi jih na ta način pridobila (milijon letno!). Bolniške za nego otroka namreč namesto delodajalca poravnava zdravstvena blagajna. Če bodo že starši delali s povišano temperaturo, bomo tudi otroke, ko nam zmanjka dopusta, v šolo in vrtec peljali kar bolne? Po vsem tem se samo po sebi poraja vprašanje - zakaj že potrebujemo zavarovalnice, pa dodatno zavarovanje? Zdravila so bolj ali manj vsa plačljiva. Vsaj tista, kijih relativno zdravi ljudje potrebujemo najpogosteje. Če že potrebuješ kakšen specialistični pregled, tako ali tako ne prideš na vrsto v času, ko bi ti se še dalo kaj pomagati. Razen, če izbereš samoplačniški način. Potem si lahko pri istem zdravniku, ki ima mimogrede še koncesijo, v istih prostorih na vrsti že naslednje popoldne. Ampak to je že druga tema. Nekateri pravijo, da je reakcija javnosti preburna. Saj so vendarle šele pri predlogu. Drugi pa, da so bili v preteklosti najbolj pogubni predlogi za delavce sprejeti povsem mimogrede. »Živi (zdravi) bili, pa videli.« ROZMARI PETEK V celjski bolnišnici so januarja izplačali kar sedem plač, višjih od 10 tisoč evrov. Rekorderji v belih haljah Ljubljanski radiolog s 15 tisoč evri mesečno, celjski rekorderji ostali anonimni - Dežurstev in nadur več kot rednega dela Javna objava podatkov o najvišje izplačanih plačah javnim uslužbencem navadnim smrtnikom znova jemlje sapo. Najvišji znesek je tokrat prejel ljubljanski radiolog Zoran Miloševič. Dobrih 2 tisoč evrov manj je prejel zdravnik v celjski bolnišnici, vendar ustanova imena ni želela razkriti. So pa v celjski bolnišnici januarja izplačali kar sedem plač, višjih od 10 tisoč evrov. Čeprav so imena najbolje plačanih zdravnikov izdali tako v ljubljanskem kliničnem centru kot mariborski bolnišnici, se v Celju držijo črke zakona. Po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju so plače v javnem sektorju sicer javne, vendar so javnosti dostopni le podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, osnovnih plačah, dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen podatka za delovno dobo. Prav tako ni znano, koliko ti zdravniki zaslužijo (če sploh) tudi s popoldanskim, zasebnim delom. So pa podrobneje razčlenili, na kakšen način je sedem zdravnikov preseglo mejo 10 tisoč evrov. Zdravnik specialist, ki je obenem predstojnik oddelka, je za redno delo prejel 5.730 evrov, za 66 nadur 2.620 evrov, za sedem dežurstev (eno praznično) ter stanje pripravljenosti pa 4.932 evrov. Skupaj torej 13.282 evrov (vsi zneski so bruto). Nadaljnjih šest zdravnikov specialistov je poleg rednega dela, nadur, dežurstev ter stanja pripravlje- nosti prejelo še dodatek za delovno uspešnost za obdobje 5 mesecev (po novem zakonu o sistemu plač v javnem sektorju) ter dodatek za povečan obseg dela za drugo polovico leta 2008 v višini 1.891 evrov bruto. Delo med dežurstvi in v stanju pripravljenosti Večina zdravnikov je takšne zneske prejela na račun dežurstev ter stanj pripravljenosti, saj ti zneski ponekod presežejo plačilo za redno delo. Drugi s celjske lestvice je na primer za redno delo prejel 4.550 evrov, za šest dežurstev pa 5.084 evrov. Zato je direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin med varčevalnimi ukrepi predlagal tudi, da bi zdravniki v času dežurstev v bolnišnicah pregledali dva dodatna bolnika. S tem bi se v nekaj mesecih odpravile čakalne vrste. »Zdravniki dobijo za dežurstvo 130-odstotno plačilo, zato bi bil edini dodatni strošek pregledov bolnikov v času dežurstev le strošek materiala. Glede na to, da se za dežurstvo štejejo že ure od 16.00 do 20.00, bi bilo več kot dovolj časa, da se opravi CT ali ultrazvok dveh pacientov.« Sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Celje Srečko Čater pa je prepričan tudi, da se umetno vzpostavljajo podatki o deficitarnih zdravniških poklicih, sicer zdravnikom ne bi smeh izplačevati nadur. »Ne vem, zakaj drugače ne bi zaposlili zdravnikov, ki bi želeli delati. Teh je precej. Tudi od drugod.« Po ocenah sindikata Fides naj bi v Sloveniji trenutno potrebovali od 800 do tisoč dodatnih zdravnikov, po drugi strani pa Zdravniška zbornica Slovenije meni, da bi jih moralo bitršfe več, od 700 do dva tr-soč. Razlog, da imamo »primanjkljaj«, pa naj bi bil po mnenju Fidesa v tem, da zdravniki v Sloveniji zaslužijo štirikrat manj od avstrijskega ah petkrat manj od belgijskega zdravnika. ROZMARI PETEK Foto: GrupA Umrl je Jože Marolt V ponedeljek je umrl Jože Marolt, častni meščan Celja in predsednik občinske skupščine v letih 1974-1982. Začel je kot profesor na celjski gimnaziji, bil je tudi ravnatelj takratnega Muzeja revolucije. Na njegovo pobudo so uvedli samoprispevek za gradnjo vrtcev, osnovnih šol, dograditev srednjih šol ter ustanavljanje oddelkov višjih šol. Bil je tudi edini predsednik Občinske skupščine Celje, ki je to funkcijo opravljal dva mandata. Pod njegovim vodstvom se je Celje razcvetelo in dobilo vrsto pomembnih objektov. Za uspešno delo oziroma za pečat, ki ga je Marolt pustil Celju, ga je Mestna občina Celje leta 2004 nagradila z nazivom častni meščan. Foto: SHERPA Št. 14 - 20. februar 2009 NOVI TEDNIK Bo država varčevala tudi na županih? Večina županov meni, da jim ne bi smeli znižati že tako nizkih plač Predlog zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev, ki ga je predlagala vlada, je dvignil kar nekaj prahu. Po tem predlogu bi plače znižali 1690 funkcionarjem v državi, med katerimi so tudi župani. Z vsemi znižanimi plačami naj bi v dvanajstih mesecih (toliko časa naj bi zakon veljal) privarčevali 2,5 milijona evrov. Samo s plačami županov in podžupanov (vseh skupaj je v Sloveniji 228) naj bi privarčevali dobrih 312 tisoč evrov. Nekatere župane na našem območju smo vprašali, kaj si mislijo o tem, da bodo tudi sami morah zategniti pas. Beno Podergajs Vojniški župan Beno Podergajs: »Župani smo si 12 let prizadevali za višje plače. Zdaj, ko so nam jih končno nekoliko popravili, jih pa nameravajo znižati. Vendar, da sem odkrit in pošten: nekateri ljudje imajo res nizke plače in tudi upokojenci pokojnine! Če se primerjam z njimi in ker vem, kako nekateri težko živijo, potem se strinjam z zmanjšanjem. A mislim, da država z znižanjem naših plač ne bo privarčevala. Po moje gre bolj za solidarnost s tistimi, ki imajo nizke plače in s tistimi, ki ostajajo brez služb.« Bojan Srot (foto: SHERPA) Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je najprej vprašal: »A bomo s tem kaj privarčevali?« Sicer pa je pojasnil: »V simbolnem smislu se mi zdi to dobro, da torej tudi župani delijo usodo ljudi. V realnem smislu pa ni to nič, saj se nič ne bo poznalo. Poleg tega je nekorektno, da se varčuje pri tistih, ki imajo-že deset let prenizke plače. Pol županov v Sloveniji ima nižje prejemke kot direktorji javnih podjetij ali pa ravnatelji vrtcev, katerih ustanoviteljica je občina.« Šrot je še dodal, da bi sam varčeval drugje: »V javni upravi je preveč zaposlenih. Potrebna bi bila racionalizacija. Z odpravo birokratskih ovir tudi toliko zaposlenih ne bi bilo treba imeti.« Hajtlgodfiejfe! pnke» v Koveniji - T28 -prve tri m«seot> za vse ~ave noroönika le 14 EUR, t««n$«k evrov. Vsi pa vemo, da država dopušča luknje marsikje, kjer denar na veliko odteka. Pa naj bodo to socialni transferji ali kaj drugega. Ljudje z uradno nizkimi plačami imajo ogromno premoženja, pa vseeno koristijo vrtce, štipendije in druge ugodnosti. Te plače (županske, op. p.) pa so že skoraj na sramotni ravni, saj ima vsak vodja zavoda pa tudi marsikateri zaposleni višjo plačo kot župan. To že leta ni urejeno, vendar nihče ne dvigne glasu, ker to ni tema, ki bi ravno navduševala volilce.« Branko Kidrič Podobno razmišlja tudi župan Rogaške Slatine Branko Kidrič: »Menim, da je prav, da smo ljudje solidarni, v tem primeru pa.mislim, da ne bi bilo prav, da bi se plače zaposlenih v občinah zmanjšale, saj se šest let niso povečevale, marsikje v gospodarstvu pa so se. Dejstvo je namreč, da mi nimamo manj naročil ali manj dela, nasprotno, nam se bo vsled te gospodarske situacije na nekaterih področjih obseg dela povečal, kakor tudi zahteve po večjih finančnih obveznostih za pomoč občanom.« JožeČakš Tudi župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš se z njima strinja: »Zniževanje županskih in podžupanskih plač je očitno iz zgodbe o plačevanju kavic. Ne vem če bo mogoče iz tega naslova spraskati skupaj 1000 MAGRAD^A F6HA Štefan Tisel (foto: GrupA) Šentjurski župan Štefan Tisel pa je eden tistih županov, ki varčevanje podpira. Povedal je, da je na prvi letošnji seji sam »predlagal tovrstne varčevalne ukrepe. Nihče ni bil izrazito proti. Vendar bomo glede na pobudo države počakali na te direktive in se jih seveda upoštevali.« ŠK, BA, StO NASI POSLANCI Iztok Podkrižnik Lojze Posedel Po tretji osi Tokrat smo nekaj »naših« poslancev, ki so bili v teh dneh dosegljivi, povprašali o 3. razvojni osi (RO), temi, ki razburja na terenu. Pogosto prebiramo takšna in drugačna pisma, včeraj zvečer se je v Celju ustavil minister za promet Patrick Vlačič, prihodnji teden bodo o trasah govorili v Velenju ... Kot pravi Andreja Rihter (SD), bo trasa odvisna od zadovoljitve strokovnih interesov in argumentov ter od racionalnosti dostopa in izgradnje. »Zame je pomemben kriterij vključitev v prostor in kriterij, da cesta povezuje in ponuja nove povezave v gospodarstvu. O konkretni trasi sledim zgodovinskim danostim, seveda pa podpiram ugotovitve gospodarstva in civilnih iniciativ, da je treba cesto graditi z racionalnimi sredstvi,« je prepričana Rihterjeva, ki dodaja, da mora prvi korak storiti vlada in odgovoriti na pobudo iniciative. Podobno kot mnogi tudi Iztok Podkrižnik (SDS) opozarja, da je gradnja 3. RO nujnost - tako za razvoj gospodarstva kot tudi razvoj oziroma boljšo povezavo odmaknjenih krajev s centrom. »Tudi v lokalnem okolju je treba peljati prave zgodbe in upoštevati več dejavnikov. Po mojem prepričanju, vsaj glede na to, da prihajam iz Zgornje Savinjske doline, je sedanja predlagana trasa severnega dela 3. RO s priključkom na Šentrupert pravilna. Drugačna odločitev bi pomenila velik minus za Zgornjo Savinjsko dolino. Zavedam se problemov v prostoru, vendar sem prepričan, da nikoli ne bomo vsi zadovoljni, hkrati pa se mi zdi škoda skoraj vsakega dneva, ko se gradnja hitre ceste odmika.« O pomenu 3. RO razmišlja tudi Lojze Posedel (Zares), ki je prepričan, da morajo najbolj optimalno traso izbrati strokovnjaki. »Bolj na mestu kot trasa bi bilo vprašanje, zakaj 3. RO še ni bila zgrajena. Vsaka odločitev, ki ne upošteva strokovnih argumentov in je preveč politična, je zagotovo slaba. Ko se enkrat dopusti, da se z različnimi variantami trase kupčka, licitira in se uveljavljajo ozki lokalni interesi ter se sprejemajo nedogovorjene politične odločitve, se stvari kmalu tako zapletejo, da so težko rešljive. To se kaže tudi pri 3. RO. Vseeno sem prepričan, da se bomo ravno zaradi potrebe na osnovi strokovnih argumentov znali odločiti za pravo traso.« Stališče Bojana Kontiča (SD) je jasno že nekaj časa. Res, da predvsem za severni del trase, za katerega misli, da je najboljša varianta s priključkom v Šentrupertu. »Tudi strokovni predlog je šel v to smer. Gradnja hitre ceste na način, da >povozimo< obstoječo cestno povezavo Ve- Andreja Rihter Bojan Kontič Jakob Presečnik lenje-Arja vas, je neizvedljiva. Razumem sicer Celjane, da so zainteresirani za ta priključek, ker s tem izločijo vse ostale predloge za srednji del 3. RO in hkrati Celje umestijo kot najpomembnejše središče. Pri tem želim poudariti, da je hitra cesta le hrbtenica 3. RO in da je še kako pomemben interes gospodarstva. Zato tudi upravičeno pričakujem razumevanje tistih, ki sedanjemu predlogu nasprotujejo. Naš interes je namreč priključek na avtocesto čim bližje Ljubljani.« Vinko Gorenak (SDS) priprave spremlja že vse od začetka. »Zame kot poslanca z območja UE Šmarje pri Jelšah je v načelu sprejemljiva vsaka varianta, ki bo dobila podporo v lokalnem okolju, seveda pa dajem prednost tisti varianti, ki naj bi šla iz Dramelj čez Planino in naprej proti Dolenjski. Ne glede na to, katera varianta bo izbrana, bo zame še vedno prva prioriteta modernizacija ceste Dramlje-Dobovec. Za ljudi, živeče v okolici te trase, je modernizacija te ceste še pomembnejša od 3. RO. Vinko Gorenak Naš cilj mora biti jasen: iz Rogatca do priključka na avtocesto v Dramljah moramo priti v največ 20 minutah.« Po osnovnem konceptu gre pri 3. RO za razvoj posameznih območij ob t. i. osrednji slovenski vertikali, opozarja Jakob Presečnik (SLS). »Potek 3. RO ni namenjen čim hitrejšemu tranzitu, ampak mora nuditi možnost hitrejšega razvoja območjem, ki so zaradi odmaknjenosti v de-priviligiranem položaju. Zagovarjam načelo, da je treba prostorsko reševati vsak odsek posebej (severni, osrednji, južni), in tudi ni nujno, da so med seboj povezani. Torej zagovarjam varianto, ki jo zagovarja tudi stroka in ki najbolje rešuje prometno problematiko velenjskega industrijskega (izvoznega) kompleksa in daje tudi največjo možnost razvoja Zgornje Savinjske doline. Poudarjam, da razumem ljudi, ki živijo ob trasi bodoče hitre ceste, ne razumem pa poskusov političnega vpliva predstavnikov tistih občin, ki imajo avtocesto že dolgo na svojem dvorišču.« US Št. 14 - 20. februar 2009 m mm GOSPODARSTVO O cetis S pleč delodajalca na ramena delavca? Kdo naj plača bolniško odsotnost z dela - Sindikati: uresničenje predloga bi pomenilo produkcijo delovnih invalidov Čeprav gre zaenkrat le še za predlog, je ideja o neplačilu bolniške odsotnosti za delavca do treh dni dvignila veliko prahu. Delodajalci bi jo z veseljem sprejeli, čeprav tega vsi odkrito ne priznajo. V njihovem imenu so bolj brez dlake na jeziku predstavniki združenja delodajalcev. Prepričani so, da delavcem, ki so imeli le do tri dni bolniške, v večini primerov ni nič manjkalo. Če pa že, bi lahko prosili za prerazporeditev.de-la ali bi si vzeli dan dopusta. Kaj tri dni neplačane bolniške pomeni za ljudi, ki že tako prejemajo najnižjo plačo, pa na drugi strani izpostavljajo sindikati. Čeprav je ideja v javnost pricurljala po skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), so jo na združenju delodajalcev že nekaj časa pripravljali. »Naše mnenje je, da se v prvih dneh bolniškega staleža dogaja največ stvari, ki niso v skladu z zakonodajo. Zaposleni obenem veliko časa porabijo za čakanje pri zdravniku oziroma čakanje na bolniške papirje. Krajše zdravstvene težave bi lahko delavci rešili drugače. Na primer s prerazporejanjem delovnega časa ah z dopusti. Bi pa hkrati morali določiti predpise, ki bi predpisovali sankcije v primeru kršitev,« pojasnjuje podpredsednica Združenja delodajalcev Slovenije, ki je obenem tudi članica skupščine ZZZS, Van-da Pečjak. »Ekonomska situacija nam narekuje, da moramo diskutirati o tem. Pregledati moramo vse pravice iz zdravstvenega zavarovanja ter pretehtati, katere so še upravičene in katere ne.« Delali bodo bolni Da smo v recesiji, se zavedajo tudi zagovorniki delavcev. A vseeno takšnega predloga enostavno ne morejo prežvečiti, pravi sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Celje Srečko Čater, saj bo predlog najbolj po hrbtu udaril ravno tiste, ki se že zdaj borijo za preživetje. »Predstavljajte si delavko, ki mesečno zasluži 408 evrov neto. Njej trije neplačani dnevi ob 22 delovnih dnevih pomenijo približno desetino plače. Več kot jasno je, da si takšna delavka luksuza neplačane bolniške ne more privoščiti. Delala bo tudi bolna. In kam to pelje - v produkcijo delovnih invalidov! Naj ponazorim še drugače. Če imam kakšen dan jaz poviša- no temperaturo in vseeno pridem v službo, bi najbrž še šlo. Da pa z 39 stopinjami dela delavec na mrazu, v hladilnici, je nepojmljivo. Glede na to, da so po tem predlogu najbolj ogroženi ravno ljudje, ki delajo v direktni materialni sferi in imajo najnižje plače, je takšno razmišljanje skrajno nesocialno. Potem moramo res iz ustave črtati člen, ki govori o socialni državi!« Obe strani svoja mnenja podpirata s prakso iz tujine. Evropske države naj bi takšen sistem že dlje časa poznale, pravi Pečjako-va. Čater pa dodaja, da morda res, vendar so plače povsem neprimerljive. Tako lahko delavec s 1.500 evri mesečne plače verjetno v svojem boju za preživetje pogreša kakšen dan. »Mi pa govorimo o delavcih, ki imajo plače od 400 do 600 evrov! Ti si ne bodo mogli privoščiti neplačanega dne. Zato enostavno ni sprejemljivo, da bi bolni morali delati le zato, da bi preživeli.« Gre le za predlog! Na zadnji skupščini ZZZS, ki je bila zaradi nesklepčnosti prekinjena, je bilo pred- Na zavodu za zaposlovanje brez posebnosti?! Medtem ko kar iz nekaj podjetij prihajajo še neuradne vesti o odpuščanjih, na zavodu za zaposlovanje o tem še nič ne vedo. Prav tako pravijo, da ni veliko primerov delavcev, ki so šele zdaj ugotovili, da jih delodajalci niso imeli prijavljenih. Neuradne zgodbe so drugačne. Kot je povedala direktorica celjske območne enote Karmen Leskošek, se trenutno pri njih ne dogaja nič posebnega. Število na novo prijavljenih brezposelnih je nižje, kot je bilo prejšnji mesec, ko se je na zavod prijavilo 616 oseb, ki so bile zaposlene za določen čas, ter 198 presežnih de- lavcev. »Iz podjetij večjega števila presežnih delavcev zaenkrat ni,« pravi Leskoškova. »Tudi lani januarja smo, predvsem od manjših zasebnikov, na zavod dobili 150 presežnih delavcev. Zato lahko rečem, da kakšnih posebnosti za zdaj ni.« Neuradne zgodbe so drugačne. Precej delavcev naj bi šele zdaj izvedelo, da jih delodajalci sploh niso imeli prijavljenih. Obenem niso osamljeni primeri delavcev, ki so z bolniške prišh v službo ter v roke prejeli odločbo o prekinitvi dela. Leskoškova pravi, da teh primerov, ki jih sicer napotijo na delovno inšpekcijo, ni nič več kot običajno. Opaža pa nekaj dru- Po podatkih statističnega urada se je v decembru 2008 števila delovno aktivnih oseb mižalo za več kot 6.500; več kot 4.500 moških in skoraj 2.000 žensk. Število registrirano brezposelnih oseb se je glede na november zvišalo za skoraj 3.000 oseb. Opaziti je bilo torej posledice prvega vala odpuščanj v panogah, kjer so bili prisiljeni zniževati obseg proizvodnje zaradi zmanjšanja ali ukinjanja naročil. Ponovno se je najbolj zvišalo število registriranih brezposelnih starih od 30 do 50 let, saj so predstavljali skoraj 60 odstotkov skupnega zvišanja števila registriranih brezposelnih oseb, med njimi pa so spet prevladovali moški. gega. »Delavci, ki so še zaposleni, se že zdaj informirajo, kaj pomeni biti presežek, kakšne so njihove pravice na zavodu, izvedeti želijo vse v zvezi z denarnim nadomestilom. Morda zato, ker se v podjetjih pogovarjajo o presežnih delavcih. Pri tem kršitev de-lovno-pravne zakonodaje trenutno ne opažamo.« fiksna obrestna mera že za vezavo od 12 mesecev naprej! www.probanka.si •J PROBANKA JI finančna skupina V decembru se je število delovno aktivnih oseb ponovno najbolj znižalo v predelovalnih dejavnostih, saj so te zaposlovale skoraj 3.500 oseb manj kot v novembru. Za skoraj 2.000 se je zmanjšalo tudi število le-teh v gradbeništvu. Število delovno aktivnih oseb se ni znižalo samo v treh dejavnostih, in sicer v gostinstvu, zdravstvu ter socialnem varstvu. stavljenih 25 različnih varčevalnih ukrepov, krčenje pravic do nadomestila plače v času bolniške odsotnosti z dela je le ena. Pa še do nje naj bi bila precej dolga pot, saj bi se moral spremeniti sam Zakon o delovnih razmerjih. A Čater ni ravno tako prepričan. »Bih smo preveč zaupljivi do socialnih partnerjev. Zadnjih sedem mesecev delodajalci intenzivno krčijo premije, ki so jih delavci prejemali, če niso odhajali v bolniški stalež. Šlo je za premije od 22 do 140 evrov za tri mesece. Na ta način so delavci raje dajali nadure ali redni dopust, kot da bi šli v stalež. Ko so delodajalci ukinili premije, se še nismo zbudili. Šele ko smo videli ta predlog, nam je postalo jasno, zakaj. Kolikor sam poznam spremembe zakonodaje, vladne komisije za pripravo zakonov rade daj ejo razna soglasja. Pred zaključkom kakšne parlamentarne seje, kjer bi se pogovarjali o nečem povsem drugem, bi to potem mimogrede sprejeli kot dodatno točko. Spremembe zakona, ki neposredno ogrožajo delavca, so bile večinoma sprejete kot dodatna točka. In to po hitrem postopku,« še opozarja Čater. ROZMARI PETEK ANKETA Mirjan Bevc, direktor Alposa: »Bolniška odsotnost je vsekakor eden večjih problemov za delodajalce zlasti v delovno intenzivnih panogah. Izpostavljam tudi problem, da se delavcem pred iztekom enomesečnega bolniškega staleža, katerega stroške nosi delodajalec, pogosto prekine za nekaj dni, četudi delavec v resnici še ni zdrav. Nato se ga z novo diagnozo spet vrne v bolniški stalež in takšen postopek celo dlje časa veriži, vse na račun stroškov delodajalca. Zato bi bila resnična razbremenitev za delodajalce, ki bi preprečila tudi ta problem, če bi bolniško odsotnost že prvi mesec nosila zdravstvena zavarovalnica. Mogoče bi bilo vmesno razmisliti tudi, da vsaj določene vrste bolniškega staleža, kot je nega otroka, že od začetka ah vsaj prve tri dni bremenijo zdravstveno zavarovalnico. Sicer pa v skupini Alpos predstavlja strošek bolniške odsotnosti na mesečni ravni okoli 26 tisoč evrov, kar je okoli 6,18 odstotka stroškov dela v posameznem mesecu. Stimulacije, vezane na kakršnokoli prisotnost na delovnem mestu, že dolgo ne poznamo več, ker naj bi bila ta po mnenjih strokovnih krogov in organizacij tudi diskriminatorna do ljudi, ki so na bolniškem staležu, če so res bolni. Za preprečitev neupravičene bolniške odsotnosti je treba v celotni družbi in okviru zdravstva vzpostaviti druge bolj učinkovite in hkrati etične mehanizme.« Marjan Mačkošek, direktor Štore Steela: »Tudi ta palica ima dva konca. Marsikdo mogoče zdaj ne bo za vsako malenkost letal k zdravniku. Po drugi strani pa je povsem realna nevarnost, na katero opozarjajo sindikati, da bodo delavci v službo hodih bolni. Pustimo ob strani izbiro časa, ki je trenutno povsem neprimeren. Ampak če je to način, da se strežne ljudi, da ne bodo za vsako malenkost šli v bolniško, ob koncu leta pa imeli še kup neizkoriščenih dopustov, potem je predlog razumen. Je pa povsem narobe svet to, da plačujemo prispevke za zdravstveno zavarovanje, obenem pa v podjetjih krijemo bolniške do 30 dni.« Simona Potočnik, direktorica Cetisa: »S kratkimi bolniškimi staleži nimamo težav. Sicer pa imamo že nekaj let prakso, da preverjamo ljudi, ki so na bolniški. Večja težava so daljše odsotnosti, ki tako ah tako niso več na ramenih delodajalca. Menim, da to ni ukrep, ki bi kaj prinesel. Zdi se mi, da gospodarstvo trenutno potrebuje druge, radikalnejše ukrepe.« iwww.radiocelje.com Glede na to, da smo v mesecu, ko podjetja še ne bodo mogla izkoristiti subvencij za krajši delavnik, poznavalci opozarjajo, da je ravno v tem mesecu možno pričakovati še več odpuščanj. Upajmo, da se motijo. ROZMARI PETEK VSAK IMA 1.580 m2 STANOVANJSKIH POVRŠIN (prevzem stanovanj in vselitev v oktobru 2009) Cena stanovanj: 1.280 -1.370 EUR/m2 + 8,5% DDV. Informacije o prodaji: Naslov: Lava 42,3000 Celje Telefon: 03/42 66 586 Telefaks: 03/42 66 305 E- pošta: marketing@cm-celje.si Internet: www.crti-celje.si www.noifitednik.coii« m Št. 14 - 20. februar 2009 partner i najboljšim okusom 111 AKTUALNO Zapleti z resnico o osvobajanju iz Starega piskra Če je bila v povojnih letih osvoboditev ujetnikov iz Starega piskra dolgo zamolčana in skrita pod preprogo, zadnja leta pa se akcije spomnijo z vsakoletno prireditvijo, je na osvobajanje v zadnjih tednih spet padla črna senca. Začelo se je v začetku januarja s pismom Franca Kovača s Ponikve v našem časopisu, v katerem je navedel nekatere do zdaj še neznane ali neobjavljene podatke, ki so po mnenju edinega še preživelega osvoboditelja Ivana Grobelnika čista laž. Zato je Kovača v pismu pozval na javno soočenje. Pred dnevi sta se tako srečala v studiu Televizije Celje, kjer je stekla vroča debata, v kateri je vidno prizadeti Gro-belnik skušal zanikati navedbe v Kovačevem pismu. Franc Kovač je že na začetku pojasnil, da je v pismu le povzemal izjave, ki mu jih je v začetku devetdesetih dala Lenka Gabrovec, takrat že z moževim priimkov Molek, ena vidnejših osebnosti Osvobodilne fronte na Celjskem. Kot je navajal, naj bi šlo za eno najbolj žalostnih celjskih partizanskih zgodb, v katero naj bi bil vmešan celo gestapo. Ta naj bi po zaslugi osvoboditeljev vdrl v mrežo OF, temu pa so sledile aretacije in tudi žrtve. »Tu gre za alternativno zgodovino, saj se ve, kako se je po vojni pisala zgodovina,« je dejal Kovač in v oddaji povedal, da mu je več let ležalo na duši, da izpolni obljubo, ki jo je ob pogovoru o sicer drugi temi dal Lenki. Takrat je zgodbo predal Janezu Črneju, ki pa se je z Lenko le slišal po telefonu, zaradi njene smrti pa se nista srečala. Ivan Grobelnik se je vprašal, kako da ni Kovač prej is- Ivan Grobelnik (Foto: MM) kal možnosti, da se zadeve razčistijo, pa tudi Lenka je po njegovem imela petdeset let časa, da to stori. »Kot kaže, ste hoteli počakati, da bi še zadnji osvoboditelj umrl in bi s svojim pisanjem celo uspeli, potem ko vam nihče ne bi mogel ugovarjati.« Vpletena tudi Alma Karlin? V zgodbo je, kot navaja Kovač, vpletena tudi znamenita Alma Karlin. Ta naj bi prosila Lenko za rešitev svojega prijatelja - nemškega oficir- Da to temo osvetlimo še z vidika stroke, bomo v torkovi številki objavili pogovor s celjskim zgodovinarjem dr. Tonetom Kregarjem iz Muzeja novejše zgodovine Celje, ki se ukvarja z omenjeno tematiko. Franc Kovač ja iz Starega piskra, ki naj bi bil povezan z neuspelim poskusom atentata na Hitlerja, a Lenka te akcije zaradi tveganosti ni odobrila, kasneje pa se ji je Alma Karlin vseeno zahvalila za uspešno rešitev, saj je akcijo samostojno izvedla skupina lokalnih aktivistov. Grobelnik, ki kot dokaz navaja knjigo Alme Karlin Moji izgubljeni topoli, pa meni, da se Alma in Lenka sploh nista poznali. V knjigi je namreč Alma podrobno opisala, kako je s pomočjo družine Faganeli z Jožefove-ga hriba prišla v partizane na Dobrni, navaja tudi konkretna imena kurirjev, Lenke kot takratne avtoritete pa niti ne omenja. Prav tako se Grobelnik sprašiije, zakaj je Alma, če je Lenko poznala in hotela priti v partizane, pomoč iskala drugje in ne kar pri Lenki. V knjigi tudi ne omenja A\yU(D SODILA ZŠAM ■ ŠOLA Z NADPOVPREČNIM USPEHOM Pokličite na brezplačno telefonsko številko 0802086 Vprašajte za vse ugodnosti, vse ostalo bomo uredili mi. Ob vpisu v tečaj CPP, podarimo 1 uro praktične vožnje. Tečaj CPP A, B, C, D, E in H-kategorije v ponedeljek, 23. 2. 2009, ob 16.uri IIIIV'IWIIIMIIII'BiMMMBMBIMMBgKl gestapovca ali nemškega oficirja. Grobelnik odločno zanika, da bi o akciji vedelo več ljudi oziroma da bi stekla o njej predhodna dogovarjanja. Šlo je namreč za bliskovito akcijo, pravi, za katero je vedelo le okoli deset ljudi, med njimi paznik Ivan Grad, ki je osvoboditeljem omogočil vstop v Stari pisker. Grobelnik pri tem dodaja, da, če držijo Lenkine izjave, da je sodeloval tudi gestapo, je imel paznik ob tem zagotovo na glavo prislonjeno pištolo. Kaj je res? Medtem ko je v oddaji TV Celje Grobelnik postregel z dokumenti in s spisi, je Kovač sicer priznal, da dokazov za Lenkine izjave nima, da si pa želi, da pride resnica na dan in da bi se proučevanja teh lotil kakšen zgodovinar. Sam se najverjetneje v to temo ne bo poglabljal. Grobelnik pa je povzel: »Če so vse to Lenkine besede, je takšne neresnice govorila zato, ker osvoboditelji niso pristali, da bi ona oziroma Osvobodilna fronta organizirala omenjeno akcijo. Po akciji nas je namreč objemala in govorila, da se bomo zapisali v zgodovino, ko pa nismo pristali na njene želje, se je zgodba obrnila.« Lenka je sicer umrla leta 1995 in svojo resnico odnesla v grob. Glede na nekatera Lenkina pisma, v katerih ne navaja niti sodelovanja z gestapom niti Alme Karlin, pa Grobelnik meni, da so to neresnice, ki jih širi Kovač. Slednji je zaradi takšnih izjav zadnjega še živečega osvoboditelja že pred koncem oddaje skoraj zapustil studio. ANDREJ KRAJNC CT-aparat v naslednjih mesecih Zveza združenj borcev za vrednote NOB Celje je leta 2007 Splošni bolnišnici Celje za nakup CT-aparata podarila približno 600 tisoč evrov. To je bila približno tretjina vsega denarja, potrebnega za nakup aparata. Potem ko se kar nekaj časa ni vedelo, kaj je s tem denarjem, je bolnišnica decembra lani vendarle objavila razpis za CT-aparat. Dobili so dve ponudbi, ki ju zdaj proučujejo. Kot je pojasnil direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc, ni s ponudbama s pravnega oziroma formalnega vidika nič narobe, vendar ju morajo zdaj pregledati še s strokovnega vidika: »To zahteva dosti dela, ponudba ima dva debela fascikla dokumentacije in ni lahko odgovoriti, kdaj bo CT-aparat v bolnišnici. Če bo vse v redu, je to lahko v nekaj mesecih urejeno.« Sicer pa je Splošna bolnišnica Celje v pripravah na bolnišnično novogradnjo. Ferjanc je pojasnil, da bodo začeli s pripravo dokumentacije, ki naj bi -zahtevala kar 2,5 milijona evrov, saj je celotna naložba tako velika. Ferjanc pričakuje ta denar od Marjan Ferjanc ministrstva za zdravje, upa tudi na evropska sredstva: »Imamo namreč energetsko varčne projekte, kot sta obnova patologije in celotnega objekta, kjer je zdaj pedia-trija.« Sicer pa bodo v bolnišnici nadaljevali nakupe oziroma postopke za nakup rentgenskih aparatov, investicijski program za podobne aparate za letos pa še pripravljajo, kot je pojasnil Ferjanc. Dodal je še, da pa je trenutna prioriteta, da bi naredili korak naprej pri informatiki. ŠK Foto: SHERPA Proti vsiljeni trasi V »sporih« o trasi 3. razvojne osi so se oglasili tudi predstavniki Civilne iniciative Braslovče (CIB), ki so na velenjskega župana Srečka Meha, prebivalce Šaleške in Savinjske regije, gospodarstvenike, razvojnike in politike naslovili javno pismo. V njem ponavljajo nekaj že znanih argumentov, zakaj prebivalci Braslovč in Spodnje Savinjske doline nasprotujejo »vsiljeni trasi hitre ceste F2 med Velenjem in Šentrupertom«. Ta je bila izbrana na podlagi druge, naknadne študije variant, ki jo je jeseni 2007 pripravilo podjetje Urbis. »Študijo lahko ocenimo kot primer izkrivljenega in zavajajočega vrednotenja. Pred nekaj meseci je bila ta študija optimizirana. Optimizacija je projekt precej spremenila in ga dodatno podražila, kar zopet kliče po ponovnem strokovnem vrednotenju. V naglici optimiziranja so v dolžini dveh kilometrov kar povozili traso obstoječe železniške proge, ki je ni kam prestaviti,« menijo v CIB in povzemajo ugotovitve iz prve študije 3. razvojne osi, ki je nastala januarja 2007, naročilo pa jo je ministrstvo za okolje in prostor. »Ta študija odsvetuje potek zahodno od Velenja preko območja rudarjenja in kot primernejšo rešitev izpostavi južne in vzhodne variante od Velenja proti avtocesti Al. Študija učinkovito reši prometno povezavo za Gorenje.« »Menimo, da bo z argumenti iz Urbisove študije težko prepričati slovensko javnost, da je za razvoj Velenja neizogiben potek hitre ceste, ki se izogiba industrijskih con nacionalnega pomena, ki zaobide celjski industrijski bazen in ki ne poteka v smeri najbolj gostega prometa Velenje-Arja vas. Predvsem pa bo nemogoče prepričati institucije, ki bi naj finančno podprle takšen ekonomsko neupravičen projekt. Služba za razvoj in evropske zadeve je v medijih jasno zapisala, da je študija izvedljivosti tretje razvojne osi negativna, kar pomeni, da v zaostrenih gospodarskih časih os ne bo deležna evropskih sredstev in ne kreditov komercialnih bank,« trdijo v CIB, kjer so ponovno poudarili, da v Savinjski dolini priznavajo interese gospodarstva Velenja in Koroške. »Zavzemamo se, da bi bili Korošci in prebivalci Šaleške doline čim prej povezani na avtocestni križ. Želimo, da čim prej pride do realizacije hitre ceste, vendar po takšni trasi, ki je optimalna za vse, ne samo za Velenje.« US www.novitednik.com St. 14 - 20. februar 2009 m INTERVJU IM i Izguba dela: past in nova priložnost Tatjana Dolinšek: val odpuščanj ni prvi ne zadnji, ob vsakem pa je na voljo več strategij za uspešen spopad z brezposelnostjo Tatjana Dolinšek je leta 1983 diplomirala na FDV in leta 1994 tudi magistrirala. Deluje v okviru Racia, družbe za razvoj človeškega kapitala, d.o.o. in Racio socia-la, zavoda za razvoj socialnih in zaposlitvenih programov, katerih direktorica in solastnica je. Je avtorica številnih inovativnih pristopov s področja zaposlitvene rehabilitacije invalidov v podjetjih in lokalnih skupnostih. Uveljavila se je tudi na področju programov pospeševanja zaposlovanja, še posebej javnih del. Strokovne prispevke in članke objavlja v zbornikih in publikacijah v Sloveniji in tujini, nastopa pa tudi kot nosilka ali članica timov v razvojno-raziskovalnih projektih. Čeprav nihče noče govoriti o konkretnih številkah, je dejstvo, da se bodo odpuščanja tudi na Celjskem nadaljevala. Ob grožnji z izgubo dela se človeku pred očmi odvije najbolj črn možni scenarij. Ni več varnega zavetja, zunanji svet in trg dela zvenita kot grožnja. Vendar je mogoče pred ali po izgubi zaposlitve, kot pravi direktorica Družbe za razvoj človeškega kapitala Racio mag. Tatjana Dolinšek, storiti marsikaj za ublažitev šoka in stiske. Ob novem valu odpuščanja lahko pričakujemo novo skupino težko zaposlji-vih. Kakšne bodo njihove možnosti na trgu dela? Res je, že sedaj ogroženim skupinam, med katere štejemo invalide, starejše, manj izobražene, nizko kvalificirane delavce, ženske, pripadnike drugih nacionalnosti in iskalce prve zaposlitve, se bo pridružila nova. Med brezposelne bodo prehajali delavci, ki so bili po 20 in več let zaposleni v enem podjetju, ne izpolnjujejo pa še pogojev za upokojitev. Podjetje jim je predstavljalo drugi dom, dajalo jim je varnost. Naučili so se opravljati le določen tip delovnih operacij. Vendar to zanje ne pomeni konec delovne poti. V brezposelnosti jih čaka iskanje možnosti kombiniranja vključitve v različne vrste programov aktivne politike zaposlovanja, novih zaposlitev in pravic do prejemanja denarnih nadomestil ter drugih oblik pomoči. Imeli bodo možnosti za izpopolnjevanje, dousposablja-nje in izobraževanje in morda bodo našli povsem nova poklicna področja, na katerih se bodo uveljavili in tako kvalitetno pričakali svojo upokojitev. Izgubo zaposlitve torej vidite tudi kot novo priložnost? Res je, čeprav je morda slišati nenavadno. Svoja znanja, delovne in druge veščine je potrebno ohraniti, razširiti in nadgraditi. Za to je na voljo cela vrsta programov aktivne politike zaposlovanja. Obstajajo posebni programi učenja veščin iskanja zaposlitve, kakršen je na primer tudi klub za iskanje zaposlitve. Že dolgo ni dovolj le napisati vlogo za zaposlitev in čakati, če bo naslovnik odgovoril. Morda je pot iz brezposelnosti v izobraževanju, morda takšnem, ki ga je kdo v rednem šolanju iz različnih razlogov predčasno zapu- stil. Morda bo kdo lahko izkoristil možnost za izobraževanje, ki mu ga v mladosti zaradi skromnih ekonomskih pogojev njegova matična družina ni mogla omogočiti. Zveni optimistično, medtem ko izkušnje kažejo, da izguba dela za nekoga pomeni praktično konec sveta. Izguba dela je dejansko ena hujših in bolj stresnih situacij v življenju. Morate vedeti, da delo v Sloveniji predstavlja eno temeljnih vrednot. Z izgubo dela ljudje poleg denarnega vira za preživetje izgubijo tudi socialne stike in mreže, informacije o delu in možnostih zaslužka ter drugih pomembnih zadevah v življenju. Zaradi zmanjšanih sredstev imajo okrnjen dostop do kulturnih dobrin in kvalitetnega preživljanja prostega časa. Njihovi otroci imajo zmanjšane možnosti za vpis v želene oblike izobraževanja. Izguba vere v svoje sposobnosti in v moč spreminjanja svojega položaja pa je verjetno najtežja in najusodnejša. Zato se je potrebno ob prehodu v brezposelnost ali že pred napovedano izgubo zaposlitve kar najhitreje aktivirati v smeri iskanja rešitev. In se izogniti iskanju krivcev, kar je sicer pravo »Izguba dela je dejansko ena hujših in bolj stresnih situacij v življenju.« gojišče raznih predsodkov. V kriznih časih zelo radi iščemo krivca za naše tegobe. Grešnega kozla za naše slabo počutje ter slabo ekonomsko stanje ponavadi najdemo v družbenih skupinah, ki so drugačne od nas. Pojavi kot so ksenofobija, nacionalizem, seksizem, so pogosti v kriznih obdobjih, ko se povečuje brezposelnost in vodijo do diskriminacije. A ko vidiš pred seboj mladega človeka, ki si dve leti po končanem študiju aktivno prizadeva poiskati možnosti za kakršnokoli delovno in drugo angažiranost, ko vidiš trpljenje starega in bolnega odpuščenega delavca, ko vidiš neslovenca, ki se resnično trudi govoriti kar najbolje slovensko, da ne bi bil zaradi tega odklonjen pri iskanju zaposlitve, ko vidiš mlado mater z malim otrokom, ki zaradi strahu delodajalcev pred večjo bolniško odsotnostjo zaradi bolezni otroka več let ni konkurenčna na trgu delovne sile, ko vidiš invalida, ki se z vsem svojim delovanjem trudi prepričati delodajalca, da ni invalid, ne smeš »Že dolgo ni dovolj le napisati vlogo za zaposlitev in čakati, če bo naslovnik odgovoril.« ostati neprizadet. Pot iz krize vidim kot pot strpnosti, solidarnosti in zagotavljanja enakih možnosti. Biti brezposeln ni življenjska vloga, ki bi so jo kdo želel. V njo je pahnjen zaradi številnih razlogov, najpogosteje objektivne narave. Zato ne smemo situacije pripisovati njim osebno ali njim kot skupini. Pa je mogoče ta šok ob izgubi zaposlitve ublažiti? Na odpuščanje se je mogoče vnaprej pripraviti. Že v podjetjih bi lahko s pomočjo države pred odpustom pričele delovati različne institucije, ki imamo znanje in druge pogoje za delo z ljudmi, ki bodo prešli v brezposelnost. Številne strese in bolečine bi bilo mogoče blažiti in ljudi pričeti kar najhitreje aktivirati v reševanje nastalega položaja. Zelo pomembno bo tudi razširiti možnosti za vključevanje v obstoječe programe aktivne politike zaposlovanja, ko bodo odpuščeni delavci že prešli v brezposelnost. Pa je to sploh v interesu podjetij v času krize? Seveda, če je to v interesu obeh, delodajalca in podjetja. V zaostrenih pogojih gospodarjenja podjetja bi-jejo silovito bitko za obstoj na trgu in delavcev, ključ- nih za svoje delovanje in nadaljnji razvoj, ne odpuščajo. Zadržujejo jih v zaposlitvi, dokler je to le mogoče. Kot zaposlen si moraš zato skozi poklicni razvoj ves čas prizadevati za dosego takšnega položaja v podjetju. Podjetja, ki se pripravljajo na zmanjševanje ali izgubo določenih proizvodnih programov ter na uvajanje novih, pa bi lahko ob pomoči države izvajala programe prekvalifikacije, dokvalifikacije in tako svoje delavce sistematično pripravljala na prevzemanje novih delovnih nalog. Nekaj bi se lahko naučili iz preteklih izkušenj. Tudi v obdobju po osamosvojitvi je zaradi razpada in individualno delo s potencialno brezposelnimi in brezposelnimi delavci. Sodelovali smo pri reševanju problemov presežnih delavcev iz ekonomskih in tehnoloških razlogov v velikih podjetjih celjske regije; Emo, Železarna Štore, Aero in druga. Uporaba takšnih programov se je kasneje razširila na vso Slovenijo in vgradila v aktualno aktivno politiko zaposlovanja. Celjski prostor je bil na srečo vedno izjemno naklonjen številnim razvojnim prizadevanjem na področju razvoja človeških virov. V Celju se je na primer v letih 1988 in 1989 ob podpori ministrstva za delo odvijala prva eksperimentalna izvedba javnega dela v Sloveniji, na osnovi ka- »Ko se človek enkrat navadi spati do 11. ure, se vda v rutino sestankov na zavodu za zaposlovanje in zoži socialno mrežo, je stvari zelo težko spremeniti.« velikih podjetij prišlo do vala odpuščanj. Družba Racio se je odzvala s konkretnimi ukrepi. Po osamosvojitvi smo se morali v Sloveniji preusmeriti na tržni tip gospodarjenja in na zahodne trge. Posledica tega so bih številni stečaji dotlej uspešnih podjetij, posebno velikih, in naraščajoča množična brezposelnost. V družbi Racio smo na pobudo zavoda za zaposlovanje oblikovali posebne motivacijsko animacijske modele in pristope za skupinsko tere so bile oblikovane zakonske in vsebinske rešitve za široko izvedbo programa javnih del v praksi. Aktivno smo sodelovali tudi pri razvoju programa spodbujanja samo-zaposlovanja, v katerega smo pripeljali »mehke« vsebine, kot so osebnost podjetnika, javno nastopanje in poslovno komuniciranje, vodenje sodelavcev, timsko delo in druge. Vendar nič ne pomaga, če iskalec zaposlitve ni motiviran in aktiven? Da, takrat šele lahko tudi mi ukrepamo. Vedeti moramo, da znanje, spretnosti, vse, kar se naučimo kot otroci in kot mladi v družini in v šoli, ne bo zadoščalo za vse življenje. Mnogi odrasli, predvsem manj kvalificirani, imajo pogosto z izobraževanjem v otroštvu in mladosti negativne izkušnje. Ustrašijo se, da bodo spet morali »guliti« šolske klopi. Razvili pa smo številne programe, ki so po vsebini in načinu izvedbe prilagojeni potrebam in posebnostim odraslih. Odrasli se učijo tudi bolj foku-sirano, za povsem konkretne potrebe, ki jih imajo v danem trenutku življenja in ne »na zalogo«, kot je to primer v šoli. Zelo pomembno je, da imajo odrasli tudi možnost soodločanja v učnem in izobraževalnem procesu. In predvsem, da ostanejo aktivni. Ko se človek enkrat navadi spati do 11. ure, se vda v rutino sestankov na zavodu za zaposlovanje in zoži socialno mrežo, je stvari zelo težko spremeniti. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA m St. 12 • 14. februar 2009 NOVI TEDNIK AKCIJA 7 (MET BM ©BOT i m ~J x^ S^J' x \ \ \ A^V »i i v j; Jvj Ste za krog izmenjav? Včasih, ko so storitvena podjetja bila še v povojih, smo si ljudje med sabo znali precej bolje pomagati kot danes, ko moraš že za zamenjavo žarnice v avtomobilu plačati »strokovnjake«. Mogoče bo prav recesija v nas prebudila naravno čustvo pomagati sočloveku. Sploh če lahko v zameno pričakuješ kakšno drugo uslugo ter s tem privarčuješ kakšen evro. Ideja ni zrasla na našem zelniku, temveč se je na to spomnila bralka Sabina Majcen iz Arclina. Pa tudi ona je idejo »prešvinglala* iz nemških revij, kjer že nekaj let poznajo t. i. krog izmenjav. »To pomeni, da jaz na primer sosedu zlikam srajce, on pa mi popravi napako na osebnem računalniku. Ali da jaz popoldne popazim na sosedove otroke, soseda pa mi v zameno za praznovanje speče pecivo. Nekdo zna odlično prepleskati stanovanje, drugi mu v zameno popravi avto, skrajša hlače, namesto taksija ponudi prevoz v trgovino ... idej je ogromno,« pravi Sabina. V Nemčiji so celo oblikovah poseben portal, na katerem zbirajo t. i. ponudbo in povpraševanje po delih. Vsak, ki nekaj zna, lahko to ponudi na portalu. Če to delo opravi za nekoga, ki od njega nima nobene koristi, se mu delo pri-beleži kot nekakšen plus na računu. Ko mu bo nekdo tretji opravil kakšno delo, pa bo znova na »nuli«. □ DRI TELEFDN Brez plačila Bralec je delal kot voznik tri mesece pri samostojnem podjetniku, ki mu dela ni plačal. Z njim je sklenil pogodbo o delu. Kaj naj stori? Martina Rečnik, sekretarka Območne obrtno-podjet-niške zbornice Celje, odgovarja: »Za konkreten odgovor je bralec navedel premalo podatkov. V kolikor sta z delodajalcem sklenila pogodbo o zaposlitvi, ga je v skladu z 9. členom Zakona o delovnih razmerjih delodajalec dolžan prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela. V skladu s 134. členom istega zakona se plača izplačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od ene- ga meseca. Plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. V kolikor delodajalec ravna v nasprotju z navedenima členoma, določa Zakon o delovnih razmerjih v 231. členu tudi višino globe za delodajalca in odgovorno osebo, ki jo ima po zakonu pravico naložiti inšpektor za delo.« Brez pregleda Bralka omenja, da se je želela v Zdravilišču Rogaška Zdravstvo naročiti na pregled dojk z ultrazvokom. Na njeni zdravniški napotnici, ki je z omejenim rokom, je pisalo, da je pregled nujen, vendar so ji po telefonu rekli, da se ne more naročiti. Prav tako ni mogla izvedeti, kdaj bi bilo to mogoče. Iz Zdravilišča Rogaška Zdravstvo d. o. o. odgovarjajo: »Bralka navaja, da se ni UlfJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Ideja morebiti brez posebnega portala ni toliko zanimiva, kot je v Nemčiji, bo pa morda spomnila koga iz soseščine, da bo pogosteje kot prej pobaral soseda, če potrebuje kakšno pomoč. In obratno. Vsak evro, ki ga boste na ta način prihranili, bo v času, ki nam ga napovedujejo, še kako dobrodošel. ROZMARI PETEK Foto: MM Sabina Majcen zna marsikaj, tudi speči odlično pecivo, zato bi je bil marsikdo vesel v krogu izmenjav. mogla naročiti na pregled dojk z ultrazvokom, vendar ne omenja, v katerem časovnem obdobju je želela pri nas izvesti omenjeni pregled, zato na to vprašanje odgovorim s težavo. V ZR-Zdravstvo izvajamo ultrazvočni pregled dojk na osnovi napotnice. Za to obstaja čakalna knjiga, kjer se pacientke naročajo in prejmejo datum, ko je pregled mogoč. Iz čakalne knjige izhaja, da je čakalna doba za ultrazvok dojk mesec in pol. Ker se je bralka želela naročiti po telefonu, predvidevam, da naše zaposlene ni seznanila, da na napotnici piše »nujno«. Ta ji, glede na polno zasedenost in nepredvideno odsotnost zdravnika specialista (zaradi bolezni), ni mogla določiti datuma.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu42-25-190. WmSßmL. ■J-' ■ .."'■:?"■/:.■■ ■ S«-:-'. ■■■■■ V Top-f itu se je treba pošteno spotiti, sicer ni pravih rezultatov akcije. Na delu od marca do junija V uredništvo že prihajajo prvi kuponi za letošnjo akcijo zdravega hujšanja. Udeleženci akcij, v zadnjih petih letih jih je bilo več kot sto, po večini nadaljujejo z zdravim načinom prehranjevanja in v svoj vsakdan vnesejo več gibanja. Dosegajo večje vrednosti porabe kisika, so mišično bolj vzdržljivi, odvečno maščobo pa nadomesti mišična masa. Zaradi tega se pospeši metabolizem, kar pomeni, da pri enaki količini vnesenih kalorij in enaki količini telesne aktivnosti v enem dnevu porabijo več kalorij kot nekdaj. Najbolj vzpodbudno pa je, da se pri večini zmanjša vrednost trebušne debelosti, ki je nevarna za nastanek srčno-žilnih obolenj. Sprememba je tudi na psihološkem področju. Udeleženci so bolj samozavestni, imajo več energije, lažje opravljajo vsakodnevna opravila. Izboljša se njihova delovna sposobnost. Skupina dvajsetih udeležencev bo kilograme tudi letos izgubljala pod vodstvom zdravnice prim. Jane Govc Eržen in strokovnjakov, ki jih povabi k sodelovanju. Na delavnicah, ki bodo vsak torek na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, se bodo učili preračunavanja kalorij, načrtovanja jedilnika, spoznali prehransko piramido, govorili o duševnem zdravju, samopodobi, se naučili nakupa in priprave zdravih jedi, predvsem pa se veliko gibah s pomočjo fitnesa in ae-robičnih vaj v Top-fitu. Do petka, 6. marca, sprejemamo kupone za akcijo, v kateri bo sodelovala izbrana skupina 20 hujšarjev, pri katerih je in- Lani so se hujšarji učili tudi nordijsko hojo. deks telesne mase večji od 28, so starejši od 18 let ter nimajo težjih kroničnih obolenj. Zadnji izbor udeležencev bo opravljen na osnovi individualnih pogovor z zdravnico. Hujšanje se bo začelo sredi marca in bo trajalo do junija. MATEJA JAZBEC HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Ime in priimek Naslov Telefon, starost, teža, višina Izobrazba Ali imate kakšne zdravstvene težave? Kupon pošljite na Novi tednik. Prešernova 19. 3000 Celje. St. 14 - 20. februar 2009 MM 8 CELJE 1 II NOVI! Počitnice se da preživeti Celje vodilno pri varčni tudi brez računalnika javni razsvetljavi Počitniški teden je mogoče več kot zanimivo preživeti tudi na ustvarjalnih delavnicah, ki so jih tudi tokrat pripravili v Celjskem mladinskem centru. Nekateri bi počitnice morda raje preživeli doma pred televizijo, a bi jim verjetno kmalu postalo dolgčas, zato so se delavnic z veseljem udeležili. Na njih so med drugim lahko izdelovali pustne maske, ustvarjali iz gline, izdelovali voščilnice in še marsikaj. Otroke smo povprašali tudi, ali se že veselijo vrnitve v šolske klopi in v kaj se bodo našemili za pusta. Lara Gobec: »Bila sem že na drsanju, danes sem se udeležila delavnice, šla se bom tudi kopat. Fajn se imam, ampak že komaj čakam, da grem v šolo, ker bomo imeli v torek maškarado. Kavbojka bom, ampak brez pištole, ker ne maram orožja.« Taša Blatnik: »Zelo mi je všeč na delavnicah, ker lahko ustvarjam. Naučila sem se, kako se naredi maska. Komaj čakam, da bo pust. Našemila se bom v orientalko. Na obleki bom imela cekine. V maškare bom šla skupaj z mamico, ampak še ne vem, v kaj se bo ona našemila.« Katarina Železnik: »Na delavnice prihajam vsak dan. Doma bi mi bilo dolgčas, tukaj pa mi je zelo všeč. Prišla sem tudi zato, ker rada ustvarjam. Najbolj všeč mi je bilo izdelovanje maske, ki si jo bom domov odnesla za spomin. Za pusta se bom našemila v čarovnico. Ko bi bile počitnice vsaj malo daljše ...« www.novitednik.com Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) je v Narodnem domu v Celju pripravil konferenco o učinkovitem upravljanju z javno razsvetljavo. Predstavnikom lokalnih skupnosti so skušali razložiti, kako naj čim lažje in čim bolj varčno uredijo javno razsvetljavo. Ta mora upoštevati tudi uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, ki je bila sprejeta pred dvema letoma. Namen konference, ki se jo je udeležilo približno 140 ljudi, je bil, da bi lokalne skupnosti oziroma lastniki javne razsvetljave dobili informacije, kako slediti uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Da ne bi zgolj prilagodili svetilke uredbi, ampak da bi infrastruktura po- stala tudi energetsko učinkovita. Kot je pojasnil direktor Zavoda KSSENA Boštjan Krajne, je najpomembnejši prvi korak, to je izdelava dokumenta razvoj strategije javne razsvetljave: »V njem so opisani vsi ukrepi v skladu z zakonodajo in energetskimi ci- lji, ki sta si jih postavili tako Slovenija kot Evropska unija. Najbolj pomembno je, da se naredi operativni načrt prilagajanja svetilk uredbi in energetski učinkovitosti.« Krajne je še dodal, da je Celje na tem področju eno izmed vodilnih mest v Sloveniji. ŠK simbio, d o o V simbiozi z okoljem Simbio, d.o.o. Teharska 49 3000 Celje Tel.:+384 (3)425 64 00 Fax: +38613} 425 64 12 infoßsimbio.si www.simbio.si m-^B NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) Izid žrebanja Barbara Železnik: »Tudi jaz bom za pusta čarovnica. In to hudobna čarovnica, ki bo poredne otroke začarala v žabo. Ampak nisem še prepričana, če mi bo to tudi uspelo. Ne vem še, kateri je čarobni izrek za ta urok. Upam, da mi ga bo pravočasno uspelo odkriti.« Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 12. februarja 2009: 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Elica Cirkulan, Bovše 13 d, 3212 Vojnik. 2.nagrada - majica in lonček NT&RC: Nežika Bobek, Šentvid 42, 3225 Planina pri Sevnici. 3 .nagrada - majica NT&RC: Olga Pinosa, Ljubljanska cesta 11, 3000 Celje. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. FARAONOVA ZLATA KOCKA SREČE SE )E ZAČELA! Žan Blatnik: »Raje bi doma igral računalnik ali gledal televizijo, ampak mi mami ne dovoli. Pa saj niti ne bi mogel igrati računalniških igric, ker imam pokvarjen računalnik. Sicer mi je tudi na delavnici všeč, ker rad ustvarjam. Mamici bom naredil zapestnico.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA Prvo veliko žrebanje bo že 21. februarja 2009! Izpolnjene kupone pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje KUPON O O O o o IME, PRJIMEK NASLC TELEFON m St. 14 - 20. februar 2009 novi inn CEUE 1 Prihaja pust veselih ust Celjski pust z otroškimi maškaradami, s povorko in z zabavo S pustno soboto se bo v Mestni občini Celje začelo letošnje pustovanje. Osrednja prireditev bo pustna povorka na pustni torek, jutrišnji dan pa bo predvsem namenjen otrokom. Poleg prireditev, ki jih organizira Zavod Celeia Celje z različnimi društvi, se obeta kar nekaj pustovanj v gostinskih lokalih. Pustno dogajanje se bo začelo jutri z otroško maška-rado, ki bo ob 15. uri v Kulturnem domu KUD Zarja Trnovlje. Vstop na maškarado je prost, prav vse maske pa bodo nagrajene. Dve uri kasneje se bo v Narodnem domu v Celju začela tradicionalna Brezova metla, ki jo pripravlja Harlekin - društvo za umetnost plesa. Gre za že 16. prireditev sodobnega plesa z avtorskimi plesnimi kreacijami na temo pusta. Za otroke pripravljajo maškarado tudi v KUD Ljubečna. Ta bo v nedeljo v gasilskem domu na Ljubečni ob 14. uri. Pozabljeni pa tudi ne bodo malo starejši. V soboto zve- čer se obeta za mlade pustna zabava v Celjskem mladinskem centru z naslovom Pust si žurat. Za pustne zabave bodo v soboto poskrbeli tudi v različnih celjskih lokalih. Maske bodo nagrajevali v Lo-calu, pa tudi v krčmi Tam-KoUčiri, kjer bo pustna tema Nora sedemdeseta. Pustni torek in pokop Osrednja pustna zabava bo seveda na pustni torek. Že dopoldne se bo začelo tradicionalno pustno ocenjevanje gostinskih lokalov in trgovin v centru mesta, ki ga pripravlja Turistično društvo Celje. Ocenjevali bodo pustno urejenost gostinskih lokalov oziroma trgovin, pustno ponudbo in našemljenost zaposlenih. Sicer pa bo dopoldne tudi že prva pustna povorka, Organizatorji še opozarjajo, da bo zaradi pustnih prireditev v torek in sredo spremenjen prometni režim v centru mesta. ko se bodo po mestu sprehodile maske Osnovne šole Lava. Našemljeni učenci od 1. do 9. razreda bodo pripravili tudi krajši program na zvezdi. Tradicionalna pustna povorka bo ob 15.30. Maske se bodo začele zbirati že pol ure prej na Trgu celjskih knezov. Povorka bo šla po istih ulicah kot prejšnja leta, torej po Prešernovi, Staneto-vi, Cankarjevi, Gubčevi, znova na Prešernovo do Muzeja novejše zgodovine Celje, kjer bo, tako kot prejšnja leta, glavni oder. Povorko bosta vodili pustni kočiji, na čelu pustnega sprevoda pa bosta tudi dve pihalni godbi. Da bodo zimo zagotovo pregnali, bodo letos prvič nastopili tudi celjski kurenti. Sledila bo še razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim maskam in najbolje pustno urejenim gostinskim in trgovskim lokalom. Pustovanje se v Celju s tem ne bo zaključilo, saj so v Zavodu Celeia Celje pripravili še nadaljevanje Organizatorji celjskega pusta (kdo se skriva za posamezno masko, ne bomo razkrili) pustnega rajanja z živo glasbo na parkirišču pri Turški mački, kjer bodo vse pustne šeme lahko z boni za hrano in pijačo dobile okrep-čilo. In ker je vsega lepega enkrat konec, bo tudi letos na pepelnično sredo pokop pusta, ki ga pripravlja KUD Svoboda Zagrad. Kot je pojasnil Srečko Mastnak, bo pokop pusta kljub recesiji bolj bogat oziroma množičen s pihalno godbo. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA 21- 25« fibmcir 9.00-12.00 Mestno jedro Ocenjevanje gostinskih lokalov in trgovin 15.00 Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov Zbiranje mask in delitev številk i 15.30 Na ulicah Celja PUSTNA POVORKA - osrednja prireditev 10.30 PUSTNA POVORKA r ^»I™ rUVUKKH -1 PUSTNE ŠEME nnnciITCtiU,noiin OSNOVNE ŠOLE LAVA CELJE PODELITEV NAGRAD 14.30 Muzej novejše zgodovine Celje Ansambel "Journal" 17.00 Parkirni prostor pri nekdanjem hotelu "Turška mačka" Nadaljevanje pustnega rajanja z ansamblom "Journal" V 1 jgiiF^ Kurenti niso le fantje Vse se spreminja, bi lahko ugotovili tudi v primeru ku-rentovanja, ki je bilo nekoč izključno stvar neporočenih fantov. Danes si lahko opravo nadenejo tudi drugi moški in celo ženske, smo ugotovili, ko je skupina s Ptujskega obiskala naše uredništvo. Kurenti sicer zbirajo robčke deklet, kaj morajo fantje podariti ženski v ku-rentovi opravi, pa nismo izvedeli ... Foto: NATAŠA MÜLLER Kulturno etnološko društvo Tremerje Na pobudo Francija Drakslerja so krajani Tremerij, Košnice, Rifengozda in Debra v KS Pod gradom ustanovili Kulturno etnološko društvo Tremerje. V kraju je kulturna dejavnost dobro razvita, prvi organizirani začetki pa segajo celo v 18. stoletje. Žal so prejšnja dništva po vrsti uspešnih let zašla v krizo in z delovanjem je bilo konec. Pred trinajstimi leti je Franci Draksler začel z obujanjem dejavnosti, ko se je lotil organizacije Lukeževe nedelje, kasneje pa se je pridružila še prireditev Med dišečimi šmar-nicami, ki jo bodo letos organizirah desetič. Zadnja leta so organizirali tudi likovno kolonijo, v kateri so sodelovali slikarji glasbeniki in izdali knjižico s predstavitvijo dejavnosti v kraju, vključno s cerkvico sv. Luke. Ker so bile organizacijske zahteve vedno težje in vsega tega Franci Draksler ni zmogel sam, so se začeli pogovarjati o ustanovitvi društva. Več kot štirideset krajanov je na ustanovnem občnem zboru pokazalo veliko pripravljenost za sodelovanje, predvsem pa se bodo potrudili, da bi ohranili etnološke zanimivosti kraja in jih približali obiskovalcem. V kraju že obstoja Drakslerjeva muzejska zbirka, Žerdoner-jeva planinska pot in tudi spomini na opereto Tremerski dukat Radovana Gobca. Prvi predsednik društva je postal Franci Draksler. TV Št. 14 - 20. februar 2009 m žaiec i VRANSKO j POLZELA j Hrženjak študentski Prešernov nagrajenec Polzelan Rok Hrženjak, v tem šolskem letu študent 5. letnika ljubljanske veterinarske fakultete, je prejemnik letošnje študentske Prešernove nagrade. Mladi Polzelan je nagrado prejel za nalogo z naslovom Določanje toksičnosti orga-no-fosfornega insekticida klormefosa za nekatere testne zemeljske organizme. To delo je z eko-toksikološke-ga vidika eno redkih na področju Slovenije, zlasti kar se tiče ugotavljanja toksičnosti za zemeljske organizme, to je za deževnike in rake ena-konožce. Način znanstvenoraziskovalnega pristopa je bil ocenjen kot prepričljiv in hkrati dobro prenosljiv v vsak- Rok Hrženjak danjo prakso, kar dokazujejo predvsem pridobljeni rezultati. TT Poslankina pisarna Poslanka mag. Andreja Rihter je na povabilo Območne organizacije SD Žalec v Pečnikovi ulici 3 v centru Žalca odprla poslansko pisarno. Pisarna bo odprta vsak tretji ponedeljek v mesecu med 17. in 18. uro. Pisarna bo po njenih besedah enkrat mesečno prostor zbiranja in reševanja konkretnih težav. Smernice njenega dela segajo na področja zdravstva, šolstva in izobraževanja, ekologije, gospodarstva ter problematike 3. razvojne osi. Poleg pisarne je zaživela tudi poslankina spletna stran. MJ TABOR J O »čevljarki« bolje rečeno izdelovalki čevljev Alji Novak z Vranskega smo že pisali. Navdušili so njeni čevlji, okrašeni z idrijsko čipko, pa tisti, ki jih je izdelala za Bena Afflecka, pisali pa smo tudi o težavah, ker ji preprosto primanjkuje pomočnikov. Da bi rešila nekaj težav, je Alja je zavihala rokave, in sredi marca pripravlja na Akademiji za likovno umetnost tečaj za izdelovanje čevljev. »Ljudje me pogosto kličejo, saj bi se radi seznanili, kako se oblikuje in izdeluje čevlje. Pričakujem ljudi vseh starosti, predvsem takšne, ki radi ustvarjajo, pa mlade oblikovalce, ki jim dodatno znanje predstavlja razširitev obzorja na strokovnem področju,« je povedala Alja in dodala, da bo program tečaja namenjen tudi oblikovalcem oblačil, da se seznanijo, kako poleg svoje kreacije pravilno razmišljati o obliki čevlja, ter oblikovalcem, da se seznanijo s pripravo krojev, na podlagi katerih jim lahko izdelovalci čevlje tudi izdelajo. »Tečaj je namenjen tako čistim začetnikom kot tistim, ki že imajo nekaj izkušenj na področju oblikovanja. Predznanje ni po- trebno, je pa zaželeno, da imajo tečajniki ročne spretnosti in smisel za ustvarjanje ter da poznajo osnove industrijskega ali unikatnega oblikovanja.« Prvi sklop tečaja naj bi se predvidoma začel 13. marca, trajal pa naj bi ob petkih popoldne in sobotah dopoldne šestkrat po štiri šolske ure. V teoretičnem delu naj bi ude- leženci spoznali kratek zgodovinski pregled čevljev, znane svetovne oblikovalce čevljev, materiale za izdelavo ter seveda faze izdelave. V praktičnem delu se bodo udeleženci »spoprijeli« z oblikovanjem in krojenjem, čevljarskimi merami, merjenjem stopala ... Čeprav je točen program še v pripravi, Alja načr- tuje, da bo drugi sklop predvidoma potekal v večji čevljarski delavnici, kjer bo mogoče s pomočjo strokovnjakov svoje čevlje tudi izdelati. US Podrobnejše informacije o tečaju so na voljo na naslovu alja@viryent.com. Čevlje Alje Novak nosijo različno posamezniki, pred kratkim pa je oblikovala čevlje za gospo, ki jih je potrebovala za sprejem pri danski kraljici. Kam bi dali denar? Svetniki občine Tabor so na zadnji seji potrdili proračun za letošnje leto. Ta predvideva 1,9 milijona evrov prihodkov in dva milijona evrov odhodkov. Soglasno so potrdili, da se bo občina zadolžila za okoli 170 tisoč evrov. Manj soglasni so bili glede prerazporeditve proračunskih sredstev v višini 13 tisoč evrov. V odboru za negospodarstvo so predlagali, da denar namesto za reprezentanco, občinski praznik in dotacije društvom izven občine, v katerih so člani Taborčani, namenijo za rekonstrukcijo glavnega vodovodnega voda, imenovanega Tonov izvir. Toda višina sredstev ne zadostuje za menjavo vodovodnih cevi oziroma za izdelavo dokumentacije niti za javni razpis in izbiro izvajalca. Po besedah župana Vilka Jazbinš-ka omenjeni predlog nima strokovne podlage, zato je zoper njega podal amandma. Skoraj soglasno so nato odločili, da sredstva prerazporedijo za delovanje Pevskega društva Tabor, kjer jih je nakup novih oblačil za mešani pevski zbor pahnil v nezavidljiv finančni položaj, in za novogradnjo glede oskrbe z vodo v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Žalec. Največ proračunskih sredstev bodo v Taboru namenili dokončanju izgradnje mreže lokalnih cest, in sicer rekonstrukciji občinske ceste Lovska koča-Čren-Vrhe, obnovi kanalizacije in vodovoda Ojstriška vas ter gradnji čistilne naprave v Kasazah. V duhu varčevanja so se svetniki odpovedali sejnini s slavnostne seje, nekateri med njimi pa izrazili pomisleke glede previsokih stroškov prevoza župana, ki znašajo slabih tri tisoč evrov. MATEJA JAZBEC Domače pivo na hmeljarskem seminarju Žalski Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je v Portorožu pripravil 46. seminar o hmeljarstvu. Na seminarju so poleg domačih strokovnjakov sodelovali tudi ugledni tuji strokovnjaki iz ostalih hmeljarskih držav. V dveh dneh so predstavili 24 referatov, seminarja pa se je udeležilo več kot 160 hmeljarjev in drugih, ki se tako ah drugače ukvarjajo s hmeljarstvom. Predstavniki ministrstva za kmetijstvo so predstavili novosti na področju ukrepov kmetijske politike in' posodobitve namakalnih sistemov. Spregovorili so o aktualni temi pridobivanja vodnih dovoljenj in vodnih pravic, napakah pri kandidiranju na javnih razpisih ter novostih pri obdavčitvi na hmeljarskih kmetijah. Na seminarju je bilo predstavljenih kar nekaj novosti pri tehnologiji pridelave hmelja. Hmeljarji so bili obveščeni o izvajanju programa žlahtnjenja hmelja ter rezultatih novih sort hmelja. Novost letošnjega seminarja je bila uradna de-gustacija piva, zvarjenega iz slovenskih križancev hmelja v mikropivovarni v žalskem inštitutu. Na področju varstva hmelja so opozarjali na bolezni, ki povzročajo vse večje težave v slovenskih hmeljiščih. TT Poslovni center EK, II. nadstropje Center optike Mariborska cesta 88, Celje, tel.: 03/ 491 29 00, gsm: 070/ 846 180 V trgu Vransko se bo v soboto ob 14. uri začel veliki pustni karneval. Za vse sodelujoče skupine in posameznike so pripravili bogate nagrade. Karnevalski odbor bo tudi letos trem najbolj zanimivim in izvirnim maskam podelil denarne nagrade v višini 800, 400 in 200 evrov. V osnovni šoli na Polzeli bo v nedeljo ob 14.30 velika otroška maškarada, veseli pustovanji bosta v soboto med 15. in 17. uro tudi v Braslovčah in v nedeljo ob 14. uri z animatorjem Borisom Kononenkom v Letušu. V torek pu-stovanje za mlajše in starejše pustne šeme pripravljajo v OŠ Prebold in gasilci iz Latkove vasi. Vranski pust se bo po sobotnem sprevodu poleg ostalih sodelujočih mask predstavil tudi v torek na pustni povorki na Šlandrovem trgu v Žalcu ob 16. uri. MJ Št. 14 - 20. februar 2009 VELENJE 1 Mesto s študenti in z dušo Sprejem za srbske dijake Velenjski župan Srečko Meh je v petek sprejel Gorana Bračiča in Izudina Smajloviča, Velenjčana, ki sta minuli torek iz Velenjskega jezera rešila 29-let-no mamico in njeno dveletno hčer. Spomnimo, da se je deklica skupaj z mamico sprehajala ob robu lesenega pomola v bližini tamkajšnje čol- narne, ko ji je spodrsnilo in je padla v ledeno mrzlo jezero. Ko je mati želela hčerki pomagati, je led popustil in obe sta se začeli utapljati. K sreči je bil takrat v bližini Goran Bračič, ki je na pomoč poklical še Izudina Smajloviča in skupaj sta obe rešila iz jezera ter poklicala reševalce, ki so bili zelo hitro na kraju dogodka in ju odpelja- li na pregled v velenjski zdravstveni dom. Župan Meh je obema rešiteljema izrekel priznanje ob pogumnem dejanju. Na sprejemu je bil prisoten tudi komandir Policijske postaje Velenje Aleš Lipuš, ki se jima je tudi v imenu velenjske policijske postaje zahvalil za njuno dejanje. US februar 2009 — Minuli teden se je zgodil eden pomembnih korakov za nadaljnji razvoj študijskih programov, saj so v Velenju podpisali pogodbo o zagotavljanju pogojev za ustanovitev akademije za glasbo ter pogojev za izvajanje njenih študijskih, znanstveno raziskovalnih in umetniških programov. S podpisom pogodbe je akademija za glasbo s sedežem v Velenju postala polnopravna članica Univerze v Mariboru. Senat univerze je v torek dal soglasje k vlogi za akreditacijo novega visokošolskega zavoda - Akademija za glasbo Univerza v Mariboru. Predlagani so trije študijski programi, in sicer univerzitetni študijski program prve stopnje Študij inštrumentov in petja in dva magistrska študijska programa druge stopnje Študij inštrumentov in petja ter Instrumentalna (pevska) pedagogika. Programe mora potrditi še Svet za visoko šolstvo RS. Sedaj se dokončno pričenja postopek za ustanovitev akademije za glasbo. Na novousta- Pogodbo sta podpisala Ivan Rozman, rektor mariborske univerze, in velenjski župan Srečko Meh. novljeni akademiji naj bi prvi redni študentje s študijem začeli v študijskem letu 2010/ 11. S pogodbo so zagotovljena sredstva za pripravo in izvedbo programov akademije do prehoda v proračunsko financiranje ter tudi glasbe- ne inštrumente. Prav tako bodo zagotovili 50 postelj za bivanje študentov, za katere pričakujejo, da bodo mestu dali dušo in oblikovali življenjski stil. US Foto: JOŽE MIKLAVC Velenjski župan Srečko Meh je pripravil poseben sprejem za prve srbske dijake, ki so v Velenje prišli na izobraževanje Šolskega centra Velenje. ŠC Velenje od lani izvaja pilotni program Izobraževanje dijakov iz Srbije za potrebe podjetja Gorenje, gospodinjski aparati. S programom bodo v sodelovanju s Tehničko školo Valj evo strokovno izobraževali dijake 3. letnika. V pro- gram bo vključenih 16 srbskih dijakov, ki obiskujejo izobraževalna programa strojni tehnik in elektro tehnik. Dijaki, udeleženci pilotnega programa, bodo sklenili pogodbo o štipendiranju s podjetjem Gorenje, ki bo veljala za izobraževanje v 3. in 4. letniku šolanja. Za to so razvili poseben učni program. Izobraževanje v Sloveniji se bo izvajalo za del strokovnih vsebin, medtem ko bodo dijaki splošne predmete opravljali v Srbiji, kjer bodo opravili tudi maturo. Pilotni program bo ŠC Velenje izvajal v dvomesečnih ciklusih, del praktičnega usposabljanja bodo izvajali tudi v Gorenju, dijakom pa bodo omogočili vključitev v različne obvezne izbirne vsebine in prostočasne aktivnosti na ŠC Velenje. Med drugim bodo poskrbeli tudi za tečaj slovenskega jezika za lažje sporazumevanje. US Reševanje, ki odmeva Šoštanj je poznan kot karnevalsko mesto rek zjutraj bodo pustnaki prevzeli oblast od leta 1953, letošnji karneval pa priprav- v Mozirju in se dopoldne odpravili na ob- ljajo jutri, v soboto, ob 15. uri od Termoe- hod po drugih občinah. Ob današnjem pust- lektrarne Šoštanj do Trga bratov Mravljak. nem rock žuru bodo v večjem šotoru na Turistično olepševalno društvo Šoštanj ohra- parkirišču pred Mozirskim gajem jutri pri- nja pustno kulturo kraja ter vsako leto po- pravili veliko gala maškarado, v nedeljo skrbi za izvedbo pustnih prireditev in kar- ob 15. uri pa otroško maškarado. Velika nevala pod skupnim imenom Pust Šoštanj- povorka s predstavitvijo pustnih mask iz ski. Društvo uspešno uveljavlja avtohtoni več drugih držav bo v torek ob 15. uri na pustni lik koši šoštanjski, ki so kot krajevni mozirskem trgu. Seveda bodo v sredo, tu-šemski lik zastopani na vseh večjih karneva- - di v skladu s tradicijo, pripravili dostojen lih po Sloveniji. pustni pogreb. V Mozirju so pustnaki sinoči podelili Poleg omenjenih bodo v nedeljo popoldne trške pravice, tradicijo pa bodo negovali pustovali v gasilskem domu na Rečici ob Saše s sobotnim obhodom trških meja in po- vinji, v torek popoldne pa v Rdeči dvorani v nedeljkovim »otiranjem« po hišah. V to- Velenju. - US - Št. 14-20. bo v nedeljo, 22. februarja, ob 18. uri v dvorani Kmetijske zadruge v Šempetru v Savinjski dolini. Nastopili bodo ansambli Golte, Modrijani, Zreška pomlad, Krajcarji, Čar in Tapravi faloti ter zmagovalci Domačih 5 v letu 2008, ansambel Vrt. Predstavili se bodo tudi pevci TJn 's Trboul. Koncert bo vodil Tone Vrabl. Predprodaj a vstopnic v trgovinah Fijavž, v gostišču Rimljan in uro pred koncertom. Na prijetno glasbeno srečanje vabita Kulturno umetniško društvo Grifon in Novi tednik & Radio Celje, NOVI TEDNIK Naše babice si toliko s hrano vseeno niso dale opraviti. Pa tudi na krožnike tako sumljivih oblik hrane gotovo »A/lmmm... gobova juha z belimi žganci.« O tem še tu in tam v stilu »dobrih starih časov« kdo pofantazira -ne bi zlagale... skuha pa malokdo. Kaj boš v takih bregih s šajtrgo? ŠENTJUR j Kulinarični večer z jedrni naših babic je odkrival zgodbe kozjanskih hribov in s srebrnimi žlicami počastil slivov močnik Ob jedeh naših babic se prileže glasba naših dedkov. S šalami, ki smo jih sicer že slišali, pa kaj bi to. Tudi »restan« krompir jemo vsako nedeljo, pa ga imamo še vedno radi. Tisel dosegljiv tudi v poslanski pisarni Štefan Tisel, šentjurski župan in poslanec SDS, je že pred časom v prostorih šentjurske občinske uprave odprl svojo poslansko pisarno. V državnem zboru je sicer član odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, odbora za zdravstvo ter odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Pisarna je odprta ob ponedeljkih med 7. in 8. uro. Svoj obisk lahko obiskovalci najavijo na telefonski številki 03/747-13-20 ah na elektronskem naslovu poslanska.pisarna@gmail.com. Po dogovoru pa je Tisel dosegljiv tudi izven uradnega časa. AB • « • •• • • • Wm • • • w» • • • Pust, masten okrog ust, se bo po Šentjurju sprehodil jutri, v soboto, ob 14. uri. Povorka se bo na Mestnem trgu zaključila s pustnim rajanjem za predšolsko in šolsko mladino. Organizatorji iz Društva prijateljev mladine Šentjur bodo v primeru slabega vremena zabavo prestavili v kulturni dom. Istočasno bodo pustovanje za otroke organizirali tudi v kulturnem domu na Ponikvi. Zvečer ob 20.30 pa študentski klub ŠKMŠ v Baru Pošta organizira Puštanje. Sto Ob besedni zvezi »kmečka pojedina« se vam v glavi morda porodi misel na koline, na kakšen kmečki turizem ali še bolj kosilo pri babici, lončeno posodo in idilično pokrajino. Le redko pa bi jo povezali s kulinaričnim večerom v vrhunski restavraciji. Le kdo pa dandanes v spodobni gostilni še naroči slivov močnik, lepo vas prosim?! Nihče. Ker se prvič nanj nihče ne spomni in ker ga drugič večina gostincev sploh ne zna pripraviti. Odslej bo drugače, so sklenili v Zavodu Etno-eko in šentjurskem hotelu Žonta. Mlade etnologinje pa so ob tem še kakšno rekle o »šajtrgah na kozjanskih bregih«. Bilo je sredi poletja, ko se je sedem deklet odpravilo raziskovat po . šentjurskih obronkih in dobjanskih hribih. »Dandanes nikoh ne veš, kdo ti bo hotel kaj prodati. Tako so nas na začetku gledah malo postrani, potem pa povabih medse in z nami delili svoje dobrote in svoje zgodbe. Pa četudi so bila vprašanja včasih tako nenavadna, kot je na primer tisto, kaj pa ponavadi jeste za kosilo,« so razlagala dekleta. Strokovno vodstvo sta jim pri etnološkem delu nudili mag. Jasna Sok in kustosinja Jelka Pšajd. Ta nas je kar mimogrede seznanila z osnovami etnološkega raziskovanja. »Če v kraju nikogar ne poznaš, greš najprej do župnika ali župana. Oba običajno poznata svoje krajane. Lahko greš tudi v gostilno, naročiš kavo, še bolje >špricar< in če imaš srečo, ti nasproti sedita moški ali dva, ki ti po pijači ah dveh povesta vse.« V Dobju so imele pač to srečo, da so ob poizvedovanju v trgovini našle na en mah praktično vse - starejšega gospoda, ki se je za povrh vsega izkazal še za župana in dobrega gostitelja. Vsa svoja spoznanja so zbrale v brošuri in ji dale pomenljiv naslov, ki bi ga bilo kakšnemu meščanu morda še treba razlagati. Večini ostalih pa je kristalno jasen - Kaj boš v takih bregih s šajtrgo? Z roko v roki kot ambasadorja tradicije Organizatorica etnološkega tabora je bila Tanja Gobec iz zavoda Etno-eko. »Veliko je našega lokalnega pristnega ljudskega blaga, ki ga je mogoče čisto konkretno obuditi in ga ponuditi v turističnem okviru.« In kaj je lažje vključiti v turistič- no ponudbo kot ravno kuli-nariko? Pri tem so ji prisluhnili v hotelu Žonta. Za posebne gurmanske užitke pač ni treba po navdih v francosko ali celo kakšno bolj eksotično kuhinjo in ni si treba zlomiti jezika s pretežkimi besedami - tokrat so jedi naših babic pripravili v duhu sodobne kuhinje. Pri tem pa ostali zvesti tradiciji in zgodbam, ki jih vsaka od teh jedi nosi v sebi. Za simbolično ceno so se gostje sprehodili od domačega ja-bolčnika za aperitiv, narezka domačih klobas, preka-jene vratovine in kislega zelja za predjed, gobove juhe s kislimi žganci, slivovega močnika, kašnate klobase, svinjske pečenke, pečene kokoši, mlincev, legendar- nega praženega krompirja, ter kisle repe. Za konec pa so dodali še kruhovo potico ob pečenem jabolku. V obliki in na način, ki pritiče najboljšim prostorom in jedem. Žnani šentjurski vinogradnik iz Okroga pri Ponikvi, Martin Zdolšek, ki sicer prisega na naravi prijazno pridelavo vina, je dodal še tekočo žlahtnost. Najprej renski rizling, nato modro frankinjo in na koncu še rumeni muškat. Morda bodo bolj osveščeni gostinci odslej na jedilnih listih dali priložnost tudi tem jedem, nam pa okno v svet nekega drugega časa. Ta pa je tako ali tako vedno najlepši in najbolj idiličen. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GupA Otroci iz etnološkega krožka v OŠ Slivnica pri Celju se z zgodbami s Kozjanskega srečujejo že dolgo. Mimogrede spletejo košaro, vas razveselijo s papirnato rožo, pa tudi lickanje, luščenje fižola ali kaj podobnega jjm ni tuje. jjj^jjjj- Št. 14-20. februar 2009 V Debro po posebnem režimu Zaradi del, ki jih bo izvajala Komunala Laško od ponedeljka, 23. februarja, pa predvidoma vse do 2. maja, je občina izdala dovoljenje za zaporo Ceste v Debro. Komunala bo na odseku med stanovanjskima hišama Cesta v Debro 1 in 33 gradila kanalizacijski sistem. Z gradnjo bodo začeli na odseku med objektoma 27 in 32, nato pa bo popolna zapora med hišnima številkama 1 in 21. Na obeh odsekih bo popolna zapora trajala od treh do štirih tednov, odvisno od tega, kakšno napredovanje del bodo dopustih vremenski pogoji. V času popolne zapore obvoza ne bo, vozila pa bo mogoče pustiti na parkiriščih šole in vrtca. Kadar popolne zapore ne bo in se bodo dela izvajala med 7. in 19. uro, bo izven tega časa promet nemoten. Izkop naj bi se v tem času redno zasipaval, tako da bo vzpostavljeno prevozno stanje do naslednjega odseka. Komunala Laško bo ob tem poskrbela za ustrezno prometno signalizacijo. PM Na podlagi 7. in 8. člena Odloka o ustanovitvi JZ za turizem (Uradni list RS, št. 115/07) in določil Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02. 103/07, 45/08) Svet JZ za turizem Rogaška Slatina razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA JZ TURIZEM ROGAŠKA SLATINA Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje: - ima univerzitetno oziroma najmanj visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem, -ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na vodstvenih delovnih mestih, -ima izkušnje na področju turizma oziroma s turizmom povezanih dejavnosti, - aktivno znanje slovenskega in najmanj enega svetovnega jezika. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za polni delovni čas (40 ur tedensko), za mandat štirih let. Kandidati so dolžni k vlogi predložiti program dela oziroma poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje ter dokazila o vrsti delovnih izkušenj kandidata na področju turizma. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati oddajo v roku 15 dni od dneva objave v zaprti ovojnici na naslov: Zavod za turizem Rogaška Slatina, Zdraviliški trg 1, Rogaška Slatina z označbo »Prijava na razpis za prosto delovno mesto direktorja«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh od dneva objave razpisa. www.radiocelle.com nov! tednik Končno bankomat tudi v Zidanem Mostu Krajani Zidanega Mosta so po letih prizadevanj vendarle dobili bankomat na tamkajšnji železniški postaji. Prej so se spopadali z enakimi težavami kot številni manjši kraji, sicer gosto poseljeni, vendar oddaljeni od jedra občine - banke so presodile, da se postavitev bankomatov preprosto ne bi splačala. Pomena bankomatov se meščani, ki imajo kakšnega na voljo praktično na vsakem koraku, niti ne zavedajo. Krajani, ki živijo na območju med Dolom pri Hrastniku in Rimskimi Toplicami, se ga še kako. Gotovo se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste s polnim vozičkom nakuplje-nega obstali pred blagajno, kjer so vam povedali, da terminali za plačevanje s kartico ne delujejo in od vas zahtevali gotovino... V Zidanem Mostu je teh skrbi od prejšnjega tedna konec. Čeprav si je tudi Občina Laško za postavitev bankomata dalj časa prizadevala, praktično pri tem ni imela besede. Končna odločitev je bila v celoti prepuščena poslovni odločitvi bank, čeprav je bila občina pripravljena odstopiti svoje objekte za postavitev in prošnje pošiljala na več bank. Na roko ji seveda tudi ni šlo dejstvo, da je laška občina precej redko poseljena. Zidani Most je tako po podrobnih analizah bank glede donosnosti postavitve večkrat »izvi-sel«. Občina Laško je skupaj s Slovenskimi železnicami in Banko Celje slednjič le uspela najti rešitev. Argument, ki je pretehtal, je bila loka- cija na železniški postaji, ki naj bi zagotovila, da bo poleg krajanov Zidanega Mosta bankomat uporabljalo še okoli 4 tisoč potnikov, ki dnevno prestopajo na postaji, udeleženci cestnega prometa in zaposleni na železnici. Bankomat je sedaj postavljen v zaprtem prostoru med vhodom v objekt in izhodom na peron, njegova lokacija pa je označena z usmerjevalnimi tablami na Domu svobode in na železniški postaji Zidani Most. PM LAŠKO j ŠMARJE P. J.| Prijazni družini in obiskovalcem loti. Ostal je le izredno obsežen primer Abel, ki ga rešujejo še z dvema drugima upravnima enotama. V preteklem letu se je zgodil v postopku tektonski premik, ko so upravičenci pristali na vračilo v drugih oblikah in ne več v naravi. V prihodnje bo največji projekt ureditev prostorov. Trenutno je sicer z občino podpisano pismo o nameri o gradnji prizidka, vendar se slednja vse bolj nagiba k selitvi v Šmarski hram. Upravna enota - trenutno stavbo pregledujejo statiki - pa bo v vsakem primeru ostala na isti lokaciji. StO V Laškem pustovanje v nedeljo, 22. februarja, ob 14.30 pripravljajo STIK Laško, turistično društvo in občina. Pustne šeme se bodo zbrale pri tehtnici Pivovarne Laško, organizatorji pa pozivajo maškare vseh starosti, naj se izkažejo s čim bolj izvirnimi idejami in se udeležijo povorke. Ta bo od zbirnega mesta ob 15. uri krenila po ulicah Laškega do Aškerčevega trga, kjer bo kratka predstavitev mask in pustno rajanje ob glasbi, pijači in jedači. Vsaka pustna šema bo dobila tudi svoj krof. V Hotelu Hum Laško bodo pustovali že dan prej; v soboto, 21. februarja, ob 20. uri pripravljajo pustni ples. V občini Podčetrtek bo na pustno soboto, 21. februarja, v vasi Lipa v Termah Olimia ob 15. uri pustna povorka z izbiranjem najboljših mask, ki bodo nagrajene. V bazenih Ter-malije bo nato ob 20. uri sledilo Pisano pustno kopanje. Na pustno nedeljo bo v Virštanju ob 14. uri pustovanje z otroško pustno povorko, ki bo od doma krajanov. Na pustni torek bodo nadaljevali na trgu vasi Lipa v Termah Olimia, kjer bo ob 15. uri Magični pust v Podčetrtku, z nagradami za otroke in odrasle, vse »lepe« maske pa bodo prejele vstopnico za kopanje v Termaliji. PM, BJ rabnikov takoj na vrsti in sploh niso čakali. Glede na to, da imamo urejeno visoko fleksibilnost in je vsak naš uslužbenec usposobljen vsaj za dve delovni mesti, uspešno nadomeščamo tudi razne praznine in odpravljamo ozka grla.« Vključeni so tudi v program Družini prijazna organizacija. »Žal bo finančnih spodbud in nagrad vedno manj. Zato je še toliko bolj pomembno, da dobro delo nagrajujemo in skrbimo za dobro vzdušje v kolektivu na tak način,« je še poudaril Hab j an. Denacionalizacijske postopke so rešili skoraj v ce- Statistika tudi letos postavlja šmarsko upravno enoto v boljšo luč kot lani, pri tem pa pri vseh parametrih odstopajo od državnega povprečja. Navzgor. Od blizu 16 tisoč zadev so jih 98,2 odstotka rešili v zakonitem roku. Kljub povečanemu obsegu dela se število zaposlenih še vedno giblje pod dovoljeno mejo. Pri tem pa povprečne ocene zadovoljstva strank dosegajo že skoraj zgornjo mejo in sicer 4,83. »Vesel in zadovoljen sem, da nam je vse to uspelo,« je dejal načelnik Vincencij Habjan. »Gre za rezultate večletnega sistematičnega de- Vincencij Habjan la. Tako smo dosegli skoraj neverjeten rezultat, da je bilo kar 80 odstotkov naših upo- Št. 14-20. februar 2009 - MJil 14 VOJNIK DOBRNA ZREČE j SL. KONJICE) VITANJE | Za tri vogale pri Društvo kmečkih žena Meta praznuje 30. obletnico Bile so zelo pridne in še bodo. Ustvarile so mnogo, obenem pa se imenitno zabavale. Tako bi lahko v kratkem opisali minulo delo Društva kmečkih žena Meta ter njihove načrte za v prihodnje. Od ustanovitve naprej društvo skrbi za kulturno, izobraževalno in družabno življenje žena. Vsako leto organizirajo veliko tečajev o peki dobrot, skrbijo za dom in okolico, obenem pa si privoščijo kakšen izlet. Prvi mentorici društva Mariji Krajne je še posebej dobro v spominu ostal obisk Gorenja, kjer so si ženske takrat ogledale zanje še nedosegljive gospodinjske stroje. Že takrat niso bile le ozko usmerjene, saj so skupaj odšle tudi v ljubljansko opero. Podobno tudi sedaj rdeča nit društva ostaja enaka - poleg seminarjev, tečajev in predavanj si rade privoščijo kakšen izlet. Ker se med sabo spodbujajo, na tekmovanjih o peki dobrot veliko- !P! ■ v ■ nisi Društvo Meta združuje članice iz vojniške, do-brnske in celjske občine. Vedno jim ob strani stoji tudi kmetij sko-svetovalna služba, ki društvu dodeli mentorico. Trenutno je to Vesna Mihalič, ki je zadolžena za področje kmečke družine in razvoj dopolnilnih dejavnosti. Res pa je tudi, opozarjajo članice, da je mentoricam čas zanje iz leta v leto bolj skopo odmerjen. krat posežejo po prvih mestih. Pred kratkim so ustanovile celo svojo dramsko skupino, več njihovih članic pa aktivno prepeva v skupini Vaških pevk iz Dobrne ter pri vojniških Taščicah. »Kmečke ženske pri hiši držimo tri vogale, pa še pri četrtem pomagamo možu,« pravi predsednica društva Štefka Žlavs, »zato pa se moramo tu in tam tudi malo sprostiti in po veseliti.« Večino tečajev in druženj ženske opravijo ravno v tem času, saj kasneje prostega časa zaradi kmečkih del zmanjka. Vse leto pa z dobrotami sodelujejo na raznih lokalnih prireditvah. Njihovo društvo trenutno šteje 132 članic različnih generacij, z veseljem pa v svoje vrste sprejmejo še kakšno, so v en glas dodale. ROZMARI PETEK Večino tečajev in druženj ženske opravijo v zimskem in spomladanskem času, saj kasneje zaradi kmečkih del zmanjka časa. Tudi zato so občni zbor pripravile, še preden je »sv. Valentin prinesel ključ od korenin«. V svoji sicer humorja polni igri so ženske spomnile na čase, ko se je na kmetijah zelo skromno živelo. Zdaj so sinonim za prave domače dobrote. • • V občini Vojnik bodo 22. pustni karneval jutri, v soboto, z začetkom ob 15. uri pripravili v Novi Cerkvi. V povorki bo sodelovalo več kot 30 skupin, od tega 230 maškar iz OŠ Nova Cerkev, POŠ Socka ter vrtca Mavrica iz Vojnika in Nove Cerkve. Motoriziranih skupin bo več kot 25 iz raznih društev v vojniški občini, pri čemer bo na povorki skupaj sodelovalo več kot 480 nastopajočih. Pustovanje se bo od 21. ure naprej nadaljevalo v večnamenski dvorani v Novi Cerkvi. Najlepše maske bodo nagrajene, za prijetno vzdušje pa bo slabel ansambel Harmonija. Na Dobrni pa bodo več pozornosti posvetili pokopu pusta. Od pusta se bodo s sprevodom pustnih vozov in mask poslovili v sredo ob 16. uri. V Zrečah bo tradicionalna pustna povorka, ki jo pripravljajo TD, DPM, vrtec, osnovna šola ter TIC na pustno nedeljo, 22. februarja, ob 12. uri (ploščad pri termah). V Slovenskih Konjicah bo pustovanje DPM na pustni torek, 24. februarja, z zbiranjem mask pred kulturnim domom od 15. ure naprej. Nagradili bodo doma narejene maske. V Vitanju bo pustovanje, ki ga pripravlja DPM na pustni torek, ob 15. uri, na grajskem dvorišču (v primeru slabega vremena v kulturnem domu). BA, BJ Gradnja mostu res kot po maslu? »Prej bi zgradili nov most čez Dravo kot čez Tesnico v Višnji vasi« Leto in pol po poplavi, ki je odnesla del mostu v Višnji vasi, nov most še vedno ni zgrajen. Promet je enosmerno speljan čez lesen nadomestni most, ki ga vsak dan prečka več kot 6 tisoč vozil, tudi težkih tovornjakov in avtobusov. Medtem ko krajani in vozniki negodujejo nad dolgotrajno sanacijo mostu, češ da bi prej zgradili nov most čez Dravo kot čez Tesnico v Višnji vasi, na direkciji za ceste trdijo, da dela hitro napredujejo in da bo most zgrajen v predpisanem roku, to je do konca letošnjega maja. Kot pravijo na direkciji, so takoj pristopili k izgradnji začasnega mostu in istočasno tudi k izbiri projektanta za izdelavo projekta za izgrad- Lesen nadomestni most čez Tesnico v Višnji vasi, ki ob prometnih konicah zaradi enosmernega prometa načenja živce voznikom, bo v uporabi vsaj še do maja, ko naj bi bil zgrajen nov betonski most. njo novega mostu. Glede na to, da je za izdelavo projekta bilo treba pridobiti celo vrsto projektnih pogojev, kot so elektro in vodno soglasje, izračun pretočne odprtine mostu, lokacijsko informacijo in podobno, so na direk- ciji prepričani, da je bil projekt izdelan v zelo kratkem času, to je marca lani. Nekoliko pa se je zapletlo pri pridobivanju zemljišča za gradnjo novega mostu, saj so nekateri lastniki zemljišč šele po dolgotrajnih pogajanjih pristali na prodajo. Razpis za oddajo del je bil tako objavljen 23.. aprila lani, pogodba z izbranim izvajalcem, to je Cestnim podjetjem Maribor, pa je bila podpisana 25. julija. Gradnja novega mostu se je tako lahko začela šele 11. avgusta 2008 in bo predvidoma zaključena do konca maja letos. Pogodbena vrednost novega mostu znaša nekaj več kot 730 tisoč evrov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA ^---- Št. 14-20. februar 2009 IN Uli novi tednik lüiitura 15 OCENJUJEMO Svojevrsten spomin Neverjetno, kako dolgo je trajalo, preden sem zmogel sesti za mizo in spisati oceno gledališke predstave, ki bi morala biti več, kot je dejansko bila. Zrelejšim, da ne rečem starejšim generacijam gledalcev, je dejansko Diplomiranec ostal v spominu kot legendarni film, ki je na platna prišel ob pravem času. Za mlade je obdobje šestdesetih, tako opevano in kultno, kot neka kamena doba, katere tabujev, ki so bojda padali, niso zaznali niti na devede-ju (filma seveda niso videli) niti v pričujoči odrski uprizoritvi, pa četudi gre za prvo pri nas. Čakati smo morali torej štiri desetletja, da se je (nekaterih) dotaknila zgodba o neki generacijski odtujenosti, da so namjopričaraU na odru. A glej ga, zlomka: čarovnija, ki jo je izvabljal duh takratnega časa, je izginila, ali pa se je transformirala v njeno bledo senco. Osamljenosti danes ne razumemo več kot pe-zo naših duš, ampak bolj kot smelost; ustvarjalnejši bi rekli, da so radi v samosti. Upiranje ene generacije drugi ni zgolj odlika šestdesetih, ampak vseh časov. In odtujenost nove generacije - tiste, ki vidijo gledališče kot živ prostor vseh mogočih tehnologij-prenašajo veliko elegantneje: z računalniki, mobilniki, chat roomi, i-podi in kar je še tovrstne krame. Od kod torej zgodba o neki legendi? Je bilo to zaradi (za šele diplomiranega) čudne resnobnosti, celo mrkosti Dusti-na Hoffmann ali zaradi neprecenljivega šarma zapelje-valske Anne Bancroft? Kombinacija obeh je bila učinkovitejša kot pa je tukajšnja, gle- dališka. Presunljivo čista in z goloto poudarjena Lučka Poč-kaj (ki je bila resnični presežek predstave) je bila daleč iznad vsakdanjega Luke Cim-priča, ki je deloval kot profani mlečnozobec, ki seje celo z vrstnico Nino Ivanišin znašel šele v govorici otroškega vrtca V dobro nekolikanj nerodne slovenske adaptacije Johnso-nove dramatizacije, ki jo je izvedla Tina Mahkota, štejem odločnost in že(l)jo režiserja Dušana Mlakarja, da je Diplomiranca splavil na slovenski odrski svet. Oätno mu pomeni dosti, kajti prevzel je tudi glasbeno opremo, ki je bila zadovoljiva Uänek klavstro-fobičnosti, ki so ga ustvarjalci želeli, daje že oder sam, a žal se filmske slike v njem porazgubijo. Scenske rešitve Branka Horjaka so bile nemoteče, a o kakšnem minimalizmu vseeno ne moremo govoriti. So pa zadovoljivo opravili z vzporednimi vlogami Igor Žužek kot prevarani gospod Robinson, Jagoda inMarioŠelihkot ponosna starša diplomiranca, ter Igor Santin, Tanja Potočnik, Damjan Trbovc in Rast-ko Krošl v stranskih vlogah. Predstava, v katero so Celjani (hote?) vnesli tudi komične elemente (bolj zaradi privabljanja h komedijam nagnjenega celjskega gle-dalstva kot česa drugega), je izrezala karakter premožnega in tajkunskega, a hkrati malomeščanskega, zdolgočasenega in praznega sveta onkraj luže. Naših karakterjev zato ne bo ne obogatila niti spremenila, je pa v nas sprožila svojevrsten spomin. Že zato sem bil zadovoljen, da sem jo videl. TomaS Začenja se festival V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se nocoj začenjajo že 18. Dnevi komedije, gledališki festival smeha, ki je do svoje letošnje polnoletnosti prehodil dolgo pot od lokalnega do enega najpomembnejših državnih gledaliških dogodkov. Selektorica letošnjih Dne-vov komedije je bila drama-turginja Tatjana Doma. Spored osmih tekmovalnih in štirih spremljevalnih predstav je izbrala po ogledu kar 22 predstav, ki jih je za festival prijavilo 15 gledališč. Dnevi komedije - 8 »Izbira ni bila lahka, saj izvedba dobre komedije zahteva vsaj takšen ustvarjalni vložek gledaliških ansamblov kot priprava kakšne tragedije. Ob izbiri pa sem upoštevala raznolikost predstav znotraj žanra komedije, njihovo kakovost, kakovost besedila in, seveda, igralske presežke,« je svoj izbor osmih tekmovalnih predstav utemeljila Doma. Za nagrade žlahtni komedijant in komedijantka, žlahtna komedija in žlahtni režiser ter žlahtna predstava bodo tekmovale nasled- predstav v tekmi z, nje predstave: Moje pesmi, moje sanje (Delavnica Mu-sik<§ in Prešernovo gledališče Kranj), Grönholmova metoda (Mestno gledališče Ptuj), Gospa ministrica (SNG Nova Gorica in Gledališče Koper), Sugar - Nekateri so za vroče (Mestno gledališče ljubljansko), Eling (SLG Celje), Solistika (Familija in Mestno gledališče ljubljansko), Hrup za odrom (Špas teater Mengeš) in Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo - svojega ne damo (SNG Drama Ljub- žlahtne naslove ljana). Kar tri od izbranih predstav so glasbene, dva muzikala in glasbena klov-nijada. Žlahtne naslove bo letos podeljevala žirija, v kateri so igralka Alenka Cilen-šek, novinar Tomaž Simon in direktor osrednje knjižnice Celje mag. Branko Go-ropevšek. V spremljevalnem programu bo občinstvo videlo avtorski projekt Željka Vukmi-rice Zgodovina moje neumnosti, ki je v 30 letih doživel »Ne slikam, kar pokažejo oči« V Galeriji sodobne umetnosti Celje razstavlja Marijan Tršar Selektorica predstav je bila letos dramaturginja Tatjana Doma.(Fo-to: SHERPA) Mestna občina Celje je ob festivalu spet objavila natečaj za izvirno slovensko komedijo Žlahtno komedijsko pero. Pisci nove slovenske komedije, ki bo s tem pridobila pravico do krstne uprizoritve v SLG Celje, se bodo potegovali za nagrado 4.500 evrov, natečaj pa se izteče 30. septembra letos. Za nagrade se bo do marčnih id potegovalo 8 slovenskih komedij. Polnoletnost smeha V Galeriji sodobne umetnosti v Celju so v torek odprli razstavo enega najpomembnejših abstraktnih slikarjev v Sloveniji, Marijana Tršarja. Avtor jo je naslovil Barvne interpretacije, za razstavo pa je izbral slike, nastale v zadnjih štirih letih. 87-letni Marijan Tršar je akademski slikar in magister umetnostne zgodovine. Njegovo del je vpeto v področje slikarstva in grafike, likovne teorije, pedagogike, esejistike, mladinske literature, dramatike, ilustracije, likovne kritike in prevajanja. Najbolj specifično pa je njegovo zadnje obdobje; v njem je vsaka slika zase prežeta z nebrzdano energijo, ki se vdaja barvi, radoživi ustvarjalni sli in umetnikovemu notranjemu razpoloženju. »Razstave sem vesel tudi zato, ker še v nobeni galeriji doslej moja dela niso imela tako imenitne svetlobe kot v tej. Le tako moje shke prav zaživijo, saj so polnobarvne in zato rabijo polno svetlobo. Sicer pa sem v svojem življenju prehodil dolgo pot in sem pravi romar. Začel sem s popolnim realizmom in se nato razvijal. Med ustvarjanjem likovna senzibilnost narašča in tako zahteva čedalje že čez 1.150 uprizoritev, mo-nokomedijo Fuzbal je vse -Trening z Gojmirjem Lešnja-kom - Gojcem in lansko najboljšo predstavo festivala in rekorderko po oceni občinstva Dohtar pod mus, v izvedbi Gledališča Koper in SNG Nova Gorica. Festival, se bo zaključil 15. marca s krstno izvedbo monokomedije Za znoret v izvedbi Valterja Dragana in s podelitvijo nagrad. Tekmovalne predstave bo tudi letos ocenjevalo občinstvo, ki bo ob tem v vsaki prestavi izbiralo tudi komedijanta ali komedijantko večera. Izvedba festivala, »ki je postal eden največjih in najbolj priljubljenih gledaliških festivalov v Sloveniji,« je poudarila upravnica SLG Celje Tina Kosi, bo stala 70 tisoč evrov. »Večino, kar 60 odstotkov sredstev, so prispevali sponzorji, največ generalni pokrovitelj holding Engrotuš, 40 odstotkov pa Mestna občina Celje in ministrstvo za kulturo. Abonma stane 110, ogled posamezne predstave tekmovalnega dela 15 in spremljevalnega sporeda 14 evrov,« je povedala Kosijeva. Festival se začenja nocoj ob 19.30 s slavnostno otvoritvijo in uprizoritvijo muzikala Moje pesmi moje sanje. V soboto pa bo občinstvo na odru videlo, kakšna je Grönholmova metoda. BRST tranjemu občutenju in notranjim doživetjem. Tako sem začel slikati na način, ki ga uporabljam še zdaj,« je o svojem slikarskem razvoju govoril mojster Tršar. Razstava bo odprta do 26. marca, pri čemer bo avtor 12. marca v galeriji predaval o razvoju abstraktne umetnosti, ob zaključku razstave pa pripravljajo še pogovor z umetnikom, ki ga bo vodil dr. Lojze Gostiša. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Marijan Tršar je bil ob otvoritvi navdušen nad postavitvijo v galeriji, ki njegovim barvitim in radoživim slikam daje pravo svetlobo. St. 14 - 20. februar 2009 več. Postal sem nezadovoljen, začel sem spreminjati proporce, oblike in barve. Vse dokler mi ni ustvarjeno notranje zadovoljilo. Še tak slikar, ne glede na slog, ki ga izbere, ne slika tistega, kar pokažejo oči, ampak sledi no- »Mama mi je vedno kazala rumeno hišo« Prešernova nagrajenka Štefka Drolc se rada spominja rojstne Ponikve pri Grobelnem - Na odru pri petinosemdesetih 7j=—- Št. 14-20. februar 2009 Ji Mil Po prejeti Prešernovi nagradi za življenjsko delo je velika igralka Štefka Drolc med najbolj iskanimi ljudmi v Sloveniji. Tudi neznanci jo ustavljajo na cesti ali ji telefonirajo, ji čestitajo ali povedo kaj drugega, lepega seveda. Je za Prešernovo nagrajenko, ki je bila pred 85 leti rojena na Ponikvi pri Grobelnem, to naporno ter moteče? »Ne, to je osrečujoče. Čutiš, da si nekaj prav naredil, sicer ne bi bilo vsega tega. To je lepo. V zadnjem času je res veliko tega ter sem utrujena, ampak to ni nič proti srečnemu občutku, ki me spremlja,« pravi živa legenda slovenskega odra in filma, ki je nastopila že v prvem slovenskem zvočnem celovečernem filmu Na svoji zemlji. V teh dneh jo ljudje veliko vprašujejo o njenem ustvarjalnem življenju, manj o njenih koreninah iz naših krajev. Na Ponikvi pri Grobelnem bo nekoč gotovo postavljena spominska plošča, ki bo spominjala na veliko ime slovenskega gledališča ter filma. Ponkovski spomini »Bila sem zadnji otrok, postržek, mama me je imela pri štiridesetih letih. Vsi so me želeli, bila sem ljubljeni otrok,« se spominja Štefka Drolc otroštva, ki se je začelo na Ponikvi. Tam se je leta 1923 rodila očetu orožniku v družim, ki se je zato veliko selila (oče je bil doma iz Savinjske doline, kjer je bila nato njegova mlada družina med prvo svetovno vojno). Njen brat Mirko, ki je bil najstarejši otrok, je v Celju obiskoval realko ter se tu navdušil za kapucinski red, pozneje je celo postal profesor gregorijanske univerze v Rimu. Sestra Milena je v Celju obiskovala meščansko šolo ter nato mariborsko učiteljišče, leta 1944 pa so jo med enodnevnim vdorom ustašev in Nemcev v Metiiko ustrelili pred otroki. Po nekaj letih na Ponikvi se je družina preselila v Guštanj (današnje Ravne na Koroškem), vendar se je mala Štefka rada vračala na počitnice k svoji botrici Ani Gril na rojstno Ponikvo. »Imam jo v zelo lepem spominu, bila je dobra in preprosta gospa, ki je za vse tako lepo poskrbela. Živela je v pravljično lepi hišici ob potočku, kjer smo se z otroki igrali. Po mami sem Štefanija, po botrici imam dodatno ime Ana,« pripoveduje Drolčeva o svojem kratkem ob- Letošnja Prešernova nagrajenka je živa legenda. Fotografija iz prvega slovenskega zvočnega celovečernega filma Na svoji zemlji, iz leta 1948, kjer je Štefka Drolc nastopila vvlogiTildice (na levi). pazimo, da ne bo gledališka igra,« se Drolčeva spominja pred 60 leti posnetega filma, zaradi katerega so na avdiciji stekli prvi metri »slovenskega« filmskega traku po drugi svetovni vojni. Igralci so prenočevali pri domačinih, za njihove obleke niso poskrbele kostumograf-ke, ampak so jim jih posojali kar domačim. »Živeli smo z ljudmi, kot da smo tam doma in oni so nas tako sprejeli,« je doživljala med snemanjem na osvobojenem Primorskem. Dom je gledališče Štefka Drolc, ki je začela pred drugo svetovno vojno kot ljubiteljska igralka v Mariboru ter leta 1945 v tamkajšnji drami, je v naslednjega dobrega pol stoletja zable-stela v gledališču, na filmu, televiziji ter radiu. Kaj ima najrajši? »Igrala sem v nekaj filmih. Mislim, da je to čudovito, da je kamera tisti izjemen poslušalec, ki nemo čaka, da poveš. Malo je bilo dobrih scenarijev, kjer bi lahko rekla, da je to moje ter da to dobro čutim, razen ko sem dobila Francko. Du-letič me je ustavil v parku ter rekel, da želi, da bi igrala v njegovem filmu. Tisti material, ki ga je imel pripravljenega za film po Cankarjevi zgodbi Na klancu je bil tako napisan, da ni bilo potrebnega nobenega posebnega truda, da bi se razumela, enostavno sva se čutila, kaj je treba. Sicer pa je moj dom gledališče, kjer sem največ preživela ter največ dala, največ izrazila, največ občutila, največ dobrega naredila.« Dandanašnji, po množici vseh mogočih vlog, Štefka Drolčeva ne počiva, ne uživa zasluženega pokoja. Pred dvema mesecema si je zlomila nogo, vendar pri 85 letih ne miruje, saj jo občinstvo še vedno želi na odru. Trenutno igra v drami z naslovom Ella, kjer je spet mati. »To je ženska, ki je stopila v življenje brez ljubezni, prekletstvo jo spremlja vse življenje,« pravi o svoji sedanji gledališki vlogi. Vsakdanjik velike slovenske igralka je veliko lepši. »Zažubori s kakšnim jokom ali smehom mojih pravnučk. Zbujam se, ko slišim njihove glasove ali ko pridejo do mene,« rada pove o svojih pravnuč-kah, o tri- in petletni deklici, katerih čebljanje je postalo govorica. Živi v vrstni hiši v Polju, skupaj z vnukinjo in njeno družino. Vsi se čudijo njeni energiji, izjemni telesni in duhovni čilosti. »Ne vem, če se posebej trudim, da bi se ohranila. Enostavno, moram biti, če me rabijo, če kdo želi delati z menoj. Delo mi je v veselje, v mojem poklicu daje moči. Tisto, kar je doma, z otroškim živžavom, pa je sreča.« BRANE JERANKO Štefka Drolc v svoji nekdanji dolgoletni garderobi v ljubljanski drami. Po prejeti Prešernovi nagradi za življenjsko delo je 85-letna gospa, ki še vedno nastopa, med najbolj iskanimi ljudmi v Sloveniji. stičnega preganjanja vsega slovenskega lačni domače besede. Igrali so tudi v razdejanih dvoranah, brez kurjave, kjer je igralce zeblo, občinstvo pa je sedelo v plaščih. »Zaradi vse te pripadnosti mraza niti nismo čutili,« se spominja nepozabnih let Prešernova nagrajenka za življenjsko delo. Podobni so spomini na film Na svoji zemlji, kjer je nastopila v vlogi Tildice. »Vsi smo bili presrečni, da sodelujemo pri takšnem projektu, vsi smo s tem projektom čutili. Nihče od nas ni imel potrebnih izkušenj, opozarjali so nas, naj Štefka Drolc z mamo, očetom, bratom in sestro. Štefka, ki so jo vsi imeli zelo radi, je na fotografiji najmlajša. vojni. »Tam so bili ljudje, ki so nas pričakovali z neverjetno pripadnostjo. Ljubezen oziroma naklonjenost, ki smo jo od njih prejeli, je pri meni zrastla v zavest, da nisi igralec le zato, ker to rad delaš. Bistvena je postala zavest, da nekomu s tem, ko igramo, nekaj dajemo, bodisi veselja ali razmišljanja. Tisti ljudje so zame nepozabni,« se spominja Štefka Drolc primorskih Slovencev, ki so bili po letih faši- »Ne vem, zakaj se tako močno spominjam kostanjev, ki so cveteli v bližnjem drevoredu. Tega se zelo izrazito spomnim. Ja, ti cvetovi so mi ostali v močnem spominu, kot božična drevesa s cvetovi, ki so jih krasili.« (Štefka Drolc o drevoredu na Ponikvi pri Grobelnem v knjigi Poklon Štefki Drolc, ki jo je leta 2005 izdala Slovenska kinoteka) dobju življenja na Ponikvi, ki se ji je kljub temu močno vtisnilo v spomin. »Mama mi je pozneje med vožnjo z vlakom skozi Ponikvo vedno pokazala rumeno hišo na koncu dolgega kostanjevega drevoreda, kjer sem se rodila. Pred njo so zdaj postavili nove hiše. Enkrat sem si rojstno hišo uspela ogledati, tam so me sprejeli prijazni ljudje ter mi jo razkazali,« se rada spominja Štefka Drolc. Pred dvema desetletjema je bila na Ponikvi skupaj s hčerko, pozneje jo je povabil ponkovski župnik ter je v cerkvi recitirala. Sledilo je povabilo v dvorano rojstne hiše Antona Martina Slomška, ko je zbranim govorila o svojem življenju ter o svoji družini. »Takrat so me peljali na pobočje, kjer je ravno cvetela ve-likonočnica. Čudovita je!« Posojeni kostumi Veliko odrov je spoznala, med drugim je seveda gostovala pred celjskim občinstvom, predvsem s tržaškimi gledališčniki ter pozneje z ljubljansko dramo. Najrajši se spominja desetletja igranja v tržaškem gledališču v letih po drugi svetovni Mlada Štefka Drolc na narcisnih poljanah na Planini pod Golico. Ljubljanski prošt je blagoslovil vse kmetije, ljudi, žito, travnike, polja in vinograde, med blagoslovom traktorjev pa zaželel, da se moč narave in tehnike ne bi nikoli zlorabila. »Zglancani« traktorski lepotci K blagoslovu traktorjev v Andraž nad Polzelo so lastniki pripeljali 200 vozil -V pomoč slovenskemu kmetu Nedeljsko dogajanje oziroma napovedani blagoslov traktorjev, prvi v tako množični obliki v Sloveniji, je v marsikom zbudil dvom. Tudi tisti, ki so v nedeljskem dopoldnevu peljali proti vasici nad Polzelo, niso videli pretiranega dogajanja niti kakšne traktorske evforije. Sploh pa je bilo kljub soncu presneto mrzlo, k čemur je še najbolj pripomogel strupeni veter. Vse to razmišljanje pa je bilo pozabljeno ob cerkvi v Andražu, kjer je obiskovalce, mnogo jih je bilo, to je treba poudariti, pozdravilo kakšnih 200, kvečjemu še več zloščenih lepotcev. Resda s sila različno kilometrino, toda vsak lastnik je, ne glede na starost, znamko ali barvo svojega ljubljenca, ponosno govoril o njegovih konjih, pa o spominih Posebej so bili postavljeni manjši traktorji, takšni »za vrtičkaije,« kot se je smejalo Slavku Pižornu, ko je kazal na 30 let stare »tomovinko-viče«. »Včasih jih je bilo treba >za-kurblatii na roke, nekateri so s sabo vozili vrvi. Veljalo je, da so to traktorji za siromašne kmete, ki niso imeli denarja, pa da so se vseeno lahko po bregu vozili.« ali, sploh pri novih, ceni. Skratka, skorajda nismo mogli verjeti, da se je v Andražu na prvem blagoslovu, česar so se spomnili domačini, v največji meri pa izvedel župnik Janez Furman, zbralo toliko ljudi. Ne le zaradi traktorjev, da ne bo pomote. Tudi zaradi družbe, napovedanega dogajanja in predvsem »firb-ca«. Čeprav kljub vprašanjem tudi v tej smeri največjega, najboljšega in najdražjega nismo točno opredelili. Brez blagoslova proti rji Dogajanje v Andražu je bilo bolj kot občudovanju traktorjev namenjeno besedam o slovenskemu kmetu, njegovi ljubezni do zemlje in delovnim strojem, brez katerih si življenja na kmetiji ne moremo več predstavljati. O potrebni varnosti, za traktoriste in tudi druge, je govoril polzelski po- džupan Jože Kužnik, direktor direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik pa je poudaril, da ključna naloga kmetov ostaja pridelava hrane. »S tarnanjem in pretiranim opozarjanjem na težave bomo težko zrli v prihodnost,« je opozoril Ravnik, čemur pa je delno oporekal predsednik KGZS Ciril Smrkolj z navajanjem podatkov o sramotno nizkih kmečkih pokojninah. »Povprečna starost slovenskih traktoijevje več kot 20 let, zato bo nujno treba vzpostaviti pogoje za sodobne stroje,« je opozoril Smrkolj, predsednik Zadružne zve- Smrtnost pri traktorskih nesrečah v Sloveniji je med najvišjimi v Evropi. Od leta 1981 do 2005 je zaradi posledic nesreč s traktorjem umrlo 820 ljudi. V zadnjih letih se s traktorjem smrtno ponesreči okrog 25 oseb letno. Prva serijska proizvodnja traktorjev se je začela pri Fordu v letu 1917. Na Polzeti ima zbiralec Ernest Obermayer lepo zbirko starejših traktorjev. V andraških in dobriških koncih so se prvi traktorji, uvoženi iz Amerike, pojavili leta 1956. 20 konjev, ena prestava, 5 kilometrov na uro. Cene se domačini niso spomnili (kdo bi vedel za vse valute) , ve pa se, da današnji lepotci, takšni, ki jih gledaš krepko navzgor, veljajo med 70 in 100 tisoč evri. Konjev, prestav in hitrosti je seveda nekoliko več kot pred leti. ze Slovenije Peter Vrisk pa dodal, da je potreben skupen nastop pri zastopanju interesov slovenskega podeželja. O pomenu kmečkega človeka za slovenstvo, tako za narod kot zagotavljanje zdrave hrane, je spregovorila evropo-slanka Ljudmila Novak. Blagoslov traktorjev je opravil ljubljanski prošt Jože Lap: »Ne bomo blagoslavljali strojev proti rji, zlomom ali >gumide-fektom<, temveč v želji, da bi znah lastniki skrbno, potrpežljivo in z vso spoštljivostjo ravnati s stroji,« je želel prošt in lastnikom traktorjev položil na dušo, naj na svoj stroj ne sedejo z nervozo in slabo voljo, zlasti pa ne s kletvijo. »Človek je dobil zemljo v upravljanje od Boga. In če mora zemlja na takšen ah drugačen način opomniti svojega gospodarja, potem je z gospodarjem nekaj zelo narobe. Zato je z zemljo treba delati preudarno in pametno.« Poleg blagoslova traktorjev so se številni obiskovalci v Andražu ustavljali tudi na kmečki tržnici, kjer so poskušali izdelke nekaterih industrijskih proizvajalcev in seveda tudi domače dobrote, ki so jih pripravile andraške gospodinje. Če blagoslavljamo konje, avte in še marsikaj drugega, zakaj en bi tudi traktorjev, se je spraševal an-draški župnik Janez Furman. V kulturnem programu je nastopil Andraški oktet, vsi lastniki traktorjev pa so prejeli spominsko podobico in nalepko svetega Izidorja, ki naj bi voznike ščitil tudi pred nesrečami. Poleg želja o varnih vožnjah je bilo kar nekaj upov namenjenih dobri letini v letošnjem letu. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČER V Sloveniji je registriranih 81 tisoč traktorjev, k temu pa je treba po nekaterih ocenah prišteti še vsaj 30 tisoč neregistriranih traktorjev. V zadnjih letih njihova prodaja vztrajno raste - lani, na primer, je bilo v Sloveniji registriranih 2.451 novih traktorjev. Za letos pričakujejo, da bo registriranih približno 2 tisoč novih traktorjev. Med prodanimi blagovnimi znamkami že več let zapored vodi New Holland, za njim pa so se lani zvrstili Deutz-Fahr, Same, John Deere in Landini. Na sejmu je bilo skoraj vse zastonj, prostovoljni prispevki pa so bili namenjeni za cerkev. Menda se je v Andražu zadnji teden samo peklo. Zakaj niso imeli traktorja? Direktor Branko Ravnik bi prišel s traktorjem, pa je predaleč; traktor poslanca in župana Lojzeta Poseda je menda prevelik za v Andraž; poslanec Jakob Presečnik ni tako navajen spodnjesavinjskih cest; predsednik zbornice Ciril Smrkolj je nekatere izmed razstavljenih primerkov vozil v mladih letih; predsednik zadrug Peter Vrisk je v žepu prinesel kar ključ; evroposlanka Ljudmila Novak pa se na sprehod raje odpravi peš. Pri Cevzarjevih v Andražu obdelujejo 52 hektarjev zemlje, v hlevu pa imajo 120 bikov. Gospodar Rudi je na blagoslov traktorjev pripeljal dva, raje kot za poziranje z novim lepotcem pa se je odločil za starega »gamsa«. |j||IEPORTAŽA 17 Št. 14 - 20. februar 2009 -~ XFrnr Nyll 18 ŠPORT NOV!! v • Celjani se vračajo v »igro« Sladka zmaga po izjemnem prvem in katastrofalnem drugem polčasu - Spodrsljaj Gorenja doma! Uverture pred »el classi-com« - v obdobju največje moči se Celjani na žalost niso pomerili z Zagrebčani -se nihče ne sramuje. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so končno le dobili prvi derbi v tej sezoni. V dramatični končnici so v Kopru slavili s 27:26. Ob odmoru so vodili kar z 18:9, po izjemnem prvem je sledil njihov katastrofalen drugi polčas. Zapravili devet golov prednosti! Trener Tone Tiselj ni in ni zahteval minute odmora, pa čeprav je prednost kopnela, svoje pa sta v finišu storila tudi sodnika Romih in Niko-lič. V zadnji minuti so Celjani, ki so vodili le še za gol, imenitno izvedli akcijo za ce-pelin, a je žoga po podaji Edi-ja Kokšarova ušla Mirsadu Terziču pred praznim golom. Na nasprotni strani David Špi-ler 15 sekund pred koncem ni storil prekrška nad Brum-nom, a je bila vseeno doso-jena sedemmetrovka, ki jo je izkoristil Hribar in izid izenačil. Namesto celjskega vratarja Aljoše Rezarja, ki je v končnici obranil nekaj ključnih strelov, je na parket vte-kel Vasja Furlan, dobil žo- Alem Toskič se je spretno otresel čuvajev, toda zadnja ovira, njegov rojak v vratih Darko Stanič, je bila previsoka. go v šprintu, imenitno varal in natančno podal na krilo Kokšarovu, ki je v svojem slogu zabil iz težkega položaja tri sekunde pred koncem tekme. Bržkone je šlo obenem za prekršek za sedemmetrov-ko, toda kdo ve, če bi se oglasili piščalki v primeru, da bi »Jekleni« zgrešil ... Gorenje je v Rdeči dvorani presenetljivo klonilo proti Preven-tu s 35:33. »Pivovarjem« se je le malce nasmehnila sreča, Florijani, ki so pripotovali s tremi avtobusi, so imeli razlog za dvojno slavje. S seboj potegniti soseda Včeraj smo dobili podatek, da je zasedenih okoli tri tisoč sedišč v dvorani Zlatorog za jutrišnji obračun z Zagrebom. Direktor kluba Mi-jo Zorko se je ozrl na sredino zmago: »Za nami je derbi in ker je izkupiček zmaga, moramo biti zadovoljni. Po prvem polčasu je kazalo, da tekma ne bo stresna. Čestitke ekipi, na račun te zmage prvenstvo ostaja zanimivo. Ko smo izgubili s Slovanom, sojenja nismo omenjali, ker je bilo korektno. Sedaj, ko smo zmagali, se je lažje obregniti ob sodnika. Nismo bili zadovoljni z njima. Na takšnih derbijih se to ne bi smelo dogajati. Na naši zadnji evropski tekmi v tej sezoni pred domačim občinstvom bo tekmec vselej atraktivni Zagreb. Bilo bi neskromno, če bi dejali, da si ne želimo pozitivnega rezultata. Upam, da der- «ä-...............^Äsj^jtev. Najbolj jo je v Kopru skupil David Špiler. V drugem polčasu ga je Robi Konečnik (poseg ni izgledal nenameren) močno lopnil po obrazu, tudi tega prekrška pa sodnika nista ustrezno sankcionirala. bi v Kopru ne bo pustil posledic.« Trener Tone Tiselj je priznal: »Tekma v Kopru se ni odvijala po mojih željah. Potrošili smo preveč energije. Pohvalil bi navijače. Prvič so bili v takšnem številu na gostovanju. To je dobro vplivalo na moje igralce.« O moštvu Ivana Baliča pa meni: »Dejstvo je, da je Zagreb v sedanjo ekipo vložil največ v svoji zgodovini. Samo za enega igralca je odštel okoli milijon evrov.« Od mnogih že »pokopani« Edi Kokšarov je znova dokazal, da se ga prav nikoli ne sme odpisati: »Ukvarjati se moramo s svojo igro. Zavedamo se, da bo s kakovostnim Zagrebom zelo težko. Malce bi se pošalil. Ko se utapljaš, je dobro, da s seboj potegneš še soseda...« DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR tk ROKOMETNI KLUB CEUE PIVOVARNA LAŠKO Vas vabi na tekmo glavnega dela EHF Lige prvakov RK Celje Pivovarna Laško RK CROATIA OSIGURANJE vs. RK Croatia Osiguranje Zagreb Dvorana Zlatorog, sobota, 21. februar ob 17.35 uri Prodaja vstopnic na www.rk-celje.si ter na vseh prodajnih mestih Mojekarte.si po Sloveniji, v Celju so to Kompas, Izletnik ter Žniders. Na dan tekme bo blagajna dvorane Zlatorog odprta od 10. ure dalje. Medijski sponzor: Vabljeni Oživele bodo zelenice Nogometni klub Celje je podaljšal pogodbo z družbo CM Celje kot največjim sponzorjem kluba do junija. Pogodba z generalnim sponzorjem je potekla konec leta2008, celjski ldub in družba CM Celje pa sta sodelovanje pod enakimi pogoji dogovorila še za prihodnjo polovico leta. Predsednik upravnega odbora CM Celje Marjan Ven-gust je dejal, da čutijo posledice gospodarske krize z zmanjšanjem naročil in upadom prodaje proizvodnih materialov, toda vseeno so se odločili, da pogodbo pod nespremenjenimi pogoji podaljšajo še za obdobje polletja, do konca tekoče sezone. Vengust je obenem predsednik celjskega nogometnega kluba, ki še ni dobil naslednika. Precej prahu je dvignila kazen 81 tisoč evrov trem igralcem, Dvo-rančiču, Pušu in Režonji. Pojasnjuje sekretar kluba Borut Arlič: »Kazen je posledica izostankov s 14 treningov. V skladu s pravilnikom je predvidena kazen 81 tisoč evrov. V pravilniku pa piše tudi, da igralca lahko kaznujemo le v višini polovice letnih prejemkov, tako da bo kazen bistveno nižja.« Celjani, ki so na lestvici drugi, bodo v nedeljo pričakali Domžalčane, nogometno pomlad v 1. SNL pa bodo danes otvorili Novogoričani in Velenjčani. DEAN ŠUSTER radiocelje im tednik V Žalcu Polavderjeva in Drakšič Tako kot v Celju je tudi v Žalcu najboljša športnica leta 2008 Lucija Polavder, pri moških pa je zmagal njen klubski sotekmovalec pri celjskem Sankakuju Roki Drakšič. Najboljšo ekipo imajo rokometašice Celeie Žalca. DŠ Foto: TONE TAVČAR m St. 14 - 20. februar 2009 ŠPORT 19 Tekme letnih lig (1. liga Novega tednika, 2., 3. in veteranska) bodo igrane na zunanjem igrišču ŠRC Hattrick na Skalni kleti. Ekipe, ki so lani tekmovale v letnih ligah Novega tednika, morajo do 20. marca potrditi prijavo (tel. 031 613 221 - Darko). Prijavnino, 330 evrov, je treba poravnati do 1. aprila v prostorih ŠRC Hattrick ali na TRR 02234-0255868976. Št. 14 - 20. februar 2009 -— 1. PALMA-INGRAD GR. 9 8 1 0 72:25 25 2. CAFFE DEL MORO 9 7 1 1 55:40 22 3.0IS. DOWN TOWN 9 5 1 3 48:40 16 4. ŠND VELENJE 9 4 2 3 61:52 14 5. MARINERO 9 4 0 5 59:66 12 6. CONTAINER 9 4 0 5 49:56 12 7. MALI PARIZ 9 4 0 5 47:51 12 8. TRISTAR 9 3 1 5 46:50 10 9. SQUASH VOJNIK-SLS 9 2 0 7 50:68 5i 10. SLADA-STIL 9 1 0 8 46:80 3 KOŠARKA 1. SL (ž), 16. krog: Konjice - Rogaška (17.30). Petek, 20. 2. NOGOMET 1. SL, 21. krog: Gorica - Rudar Velenje (20). KOŠARKA Pokal KZS, polfinale, Laško: Elektra - Škofja Loka (17.30). Sobota, 21. 2. ROKOMET Liga prvakov, drugi del, 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Zagreb (17.35). Pokal EHF, osmina finala, povratna tekma: Debrecen - Gorenje (17). 1. SL (ž), 18. krog: Velenje - Celeia Žalec, Kočevje -Celje Celjske mesnine (obe 19). KOŠARKA Jadranska liga (ž), 17. krog, Celje: Merkur - Šibenik (15.30). MALI NOGOMET Pokal SLMN, polfinale, Kobarid: Gorica - Živex (20). Nedelja, 22. 2. NOGOMET 1. SL, 21. krog: MIK CM Celje - Domžale (15). ROKOMET 1. SL, 17. krog: Cimos - Celje Pivovarna Laško 26:27 (9:18); Doborac, Kastelic 5; Kokšarov 8, Gajič 6, Toskić 4, Kozlina, Terzič, Špiler 3, Gorenje - Prevent 33:35 (18:21); Čupič 11, Kavaš 7, Rnić 5, Harmandič 4, Sovič, Mlakar 2, Datukašvili, Dobel-šek 1; Kleč 10, Dujmovič 8. KOŠARKA 1. SL, zaostala 16. kroga: Krka - Hopsi 91:81; Balažič 29, Pavič 22; Anzulovič 22, King 17, Jelesijevič 13, Hohler, Lorbek 10, Vaši 3, Ritu-per, Vujasinovič 2. Vrstni red: Krka 35, Helios 34, Zlatorog 33, Slovan 32, Hopsi 29, Koper, Škofja Loka, Zagorje 27, Elektra 26, Postojna 25, Alpos 24, Nova Gorica 23. 1. SL(ž), 17. krog: Rogaška - Merkur Celje 36:87; Nelc 14, Grm 10, Baloh 9, Bališ 3; Ciglar 15, Matić 14, Klav-žar 12, Kerin 11, Verbole 10, Jagodič 7, Hughes 6, Komplet 5, Muhovic 4, Lojen 2, Cverlin 1. (KM) Moštvo Palme: stojijo z leve trener in vodja moštva Danijel Simič, Aleksander Pešovski, Mijo Adrinek, Niko Mijo Adrinek in v ozadju Ismir Berbič (v črnih majicah) sta bila gonilni Bračič, čepijo Aleš Kos, Bojan Čonkaš in Ismir Berbič. Manjkajo Mišo Bodiroža, Jovo Stankovič, Peter sili Palme ob zmagi v derbiju proti Down townu. Ahčan in pomočnik trenerja Igor Angelovič. U-8 A2S 12, šesti Schiki, sedma SB Celje (oba 9), osma Barka cafe 3, deveto Vransko 1, Keime team pa je bil diskvalificiran. Lista strelcev: Zlatko Kotnik (Kremenčkovi-Ledas) 25 golov, Slavko Brečko (Kla-teži-Taverna) 24 golov, Adis Hadžič (U-8 A2S) 18 golov. Rezultati zadnjega (dodatnega) kroga v 2. ligi: Tio2 Cinkarna - Juteks 14:6, Amaterji - Banka Celje 6:5, Sim-Schi-ki - FC Žalec 8:5, AH Škorja-nec - Mar-Pog 4:4. Končni vrsti red: Sim-Schiki 24, Avto-hiša Škorjanec 22, Mar-Pog 20, FC Žalec 16, Tio2 Cinkarna 15, Amaterji 10, Banka Celje 6, Juteks 4, ŠRK Koši -1. Matjaž Toplak (AH Škorjanec) je dosegel 31 golov, Simon Seš-lar (Sim-Schiki) pa 19. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA KONČNA LESTVICA 1. LIGE RADIA CEUE Palmi naslov, tretjič zapored brez poraza Zaključene so vse tri lige Radia Celje v malem nogometu v balonu na Skalni kleti. V prvi ligi je slavila Palma (tudi v prejšnji zimski ligi in zadnji letini ni doživela poraza), pri veteranih so Kre-menčkovi prevzeli primat Klatežem, v drugi ligi pa je bil najboljši Sim-Schiki, saj je zanj igral Simon Sešlar. Rezultati tekem 9. kroga v 1. ligi: Squash Vojnik-SLS -Container 4:12, Mali Pariz -ŠND Velenje 4:14, Marinero - Tristar 9:8, Caffe del Moro - Slada-Stil 9:7, Diskoteka Down town - Palma Ingrad g. 5:6, zaostala tekma Palma - Tristar 3:0 (b. b.). Najboljši strelec lige je bil Simon Korun (Container) s 24 goli, Dejan Pin-tar (Squash Vojnik-SLS) jih je dosegel 23. Rezultati zadnjega kroga v veteranski ligi: Schiki - Vransko 2:1, U-8 A2S - Črički 4:5, Barka Cafe - Klateži-Taverna 4:11, Keime team - Spi. bol. Celje 0:3 (b. b.), Kremenčko-vi-L. - Dis. Down town 8:2, zaostala tekma Klateži-Taver- 'teja Slovenije je povsem jasno, upošteva pač eno športno zvezo. Mi smo s svojim delom in pristopom do športa dokazali, da smo tisti pravi. Gremo z mislijo na šport naprej!« Martina Rate j je lani dvakrat popravila državni rekord v metu kopja, v Pekingu na OI pa je pričakovala več od doseženega: »Letos imam tri želje. Rada bi osvojila medaljo na sredozemskih igrah, na svetovnem prvenstvu bi si želela uvrstitve v finale, vmes pa bi lahko padel še državni rekord.« Denis Drapič je mladinski evropski prvak v tek-vondoju. DŠ Foto: SHERPA na - Črički 11:3. Prvaki so Kre-menčkovi pred Klateži (oboji so zbrali po 24 točk - Kremenč-kovi so premagali Klateže, a izgubili s Keime teamom, ki pa je odnehal po visokem porazu s Klateži), tretji je Down town 21, četrti Črički 15, peti Kremenčkovi-Ledas V Šentjurju imajo sedaj eno športno zvezo, Športno zvezo Šentjur s predsednikom Francem Pepevni-kom. Podpredsednik ŠZ Šentjur pa je Vlado Artnak: »Prvič v zgodovini šentjurske občine smo imeli udeleženca olimpijskih iger. Po nekaj letih pa je postalo jasno, da so nekateri >blefirali< z ustanovitvijo vzporedne zveze. Stališče Olimpijskega komi- Vsi športni nagrajenci v Šentjurju za leto 2008, pod njimi pa Big band Šentjur. V Šentjurju Ratejeva in Drapič Zrn V Sostanjcani merijo na polfinale V Laškem poteka zaključni turnir osmerice za pokal KZS (od četrtka do nedelje). Potem ko sta se sinoči v četrtfinalu pomerila domači Zlatorog in Union Olimpija, bo danes na parket dvorane Tri lilije stopil še drugi predstavnik celjskega območja na tem turnirju, ekipa Elektre Esotech. Šoštanj čani bodo igrali proti škofjeloškemu Merca-torju in niso brez možnosti za napredovanje. »Do Laškega ni daleč« Kljub trem zaporednim porazom namreč Elektra nikakor ni slabša od Gorenjcev, čas pa bi že tudi bil, da težave zapustijo ekipo Boruta Ce-rarja, kajti poškodb in bolezni v vrstah Šoštanjčanov je to sezono že bilo več kot dovolj. Mercator ima nekaj odličnih posameznikov, tre-v ba bo ustaviti predvsem navezo Skok - Jokič - Finžgar, ki je nosilec igre moštva iz Škofje Loke. »Kljub zadnjim porazom, v katerih se je videlo, da nam forma po težavah pada, sem pred srečanjem z Mercator jem optimist. Gre namreč za eno samo tekmo, v kateri odločajo podrobnosti in upam, da jih bo več na naši strani. Moš- tvo Mercatorja dobro poznamo, na njihovo igro smo se pripravili, nadejam pa se tudi pomoči naših navijačev, kajti iz Šoštanja do Laškega ni daleč,« je povedal trener Elektre Borut Cerar. Ob morebitni zmagi bi Elektra v pol-finalu (jutri) igrala proti zmagovalcu dvoboja Krka -Geoplin Slovan. Dva v zgornjo, dva v spodnjo polovico? V ligi UPC so ostali do konca tega dela sezone še trije krogi, več ali manj pa je jasno, da bosta Zlatorog in Hopsi igrala ligo za prvaka, Alpos bo igral ligo za obstanek, Elektra pa je sedaj bliže ligi za obstanekj čeprav še ima nekaj možnosti tudi za višjo ligo. Šoštanjčani namreč v zadnjih treh krogih igrajo dve srečanji proti neposrednima tekmecema za ligo za prvaka, saj gostijo Mercator, pred tem pa gredo v Koper. Obe ekipi imata po zmago več od Šoštanjčanov, ki bi lahko z dvema zmagama ob ugodnem razpletu na preostalih srečanjih ulovih sedmo mesto, ki vodi v močnejšo skupino v drugem delu sezone. A Elektra mora razmišljati predvsem še o kakšni zmagi, kajti ekipe z dna tabele se še na- prej krepijo, razlike na lestvici pa niso velike - med Elektro in predzadnjim Alposom sta samo dve zmagi. Predzadnje mesto vodi v dodatne kvalifikacije za ligo UPC, proti drugo- in tretjeuvrščeni ekipi B lige. Alpos ima trenutno zmago več kot Gorica, ki je na zadnjem mestu (neposreden izpad iz lige) in v zadnjih treh krogih išče še vsaj eno ah dve zmagi. Gostoval bo pri Hopsih in Postojni, v Šentjur pa prihaja Zagorje, torej naloga ne bo lahka. Morda pa bo pri njej pomagal novi Američan, 22-letni branilec Marcus Crenshaw, ki je na preizkušnji v Šentjurju in je po neuradnih novicah povsem zadovoljil trenerja Damjana Novakoviča. Crenshaw, ki je igral na Poljskem, je organizator igre, torej igra na najbolj bolečem mestu šentjurske ekipe. Če bo ostal, bo znano šele v začetku naslednjega tedna,^ in tudi to, kdo se bo od Alposa poslovil. Razplet tudi v B ligi Vl.B SKL je do konca sezone še sedem krogov, še vedno pa so v igri za napredovanje v ligo UPC štiri ekipe, tudi Rogaška. Trenutno je druga skupaj z Rudarjem, zaostaja zmago za vodilnimi Par- PÜKAL ® S RAR SPAR Slovenija " *i!' generalni pokrovitelj 8. pokala SPAR. kiji in ima zmago prednosti pred Mariborom. Kot da bi nekdo na začetku sezone vedel, kakšen četveroboj čaka ekipe v tej ligi in priredil žreb, kajti odločitev o tem, katera ekipa bo šla neposredno v ligo UPC in kateri dve bosta igrali dodatne kvalifikacije, bo padla prav v finišu sezone. Rogaška naslednji vikend gosti sosede iz Slovenskih Konjic, ki so sicer neugoden nasprotnik zaradi lokalnega rivalstva, a ne bi smeh biti previsoka ovira, kot tudi ne ekipa Hrastnika, kamor Rogaška nato potuje, že z Veljkom Petrano-vičem, ki bo proti Konjicam odslužil kazen. Zato pa se bosta naslednji teden v Ljubljani udarili ekipi Parkljev in Maribora, teden kasneje pa v Maribor prihaja Rudar. Po teh tekmah bi bile lahko stvari za Rogaško, ki je najprijetnejše presenečenje sezone, že precej jasnejše, le spodrsljaja si ekipa Borisa Zrinskega ne sme privoščiti. JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZEJ NK DOMŽALE Neđelia'22.2.2009 p ■ NOVI TEDNIK Finalista Vrani Vransko in Kamnoseštvo Vogrinec Za naslov najboljšega v Savinjski košarkarski ligi Brglez.com se bosta 1. marca pomerili moštvi Vrani Vransko in Kamnoseštvo Vogrinec. Prvi so v polfinalu v zelo izenačeni tekmi izločili ŠD Gomilsko s 97:94, drugi pa so se v finale uvrstili brez boja, kajti ekipe Avtokontrol ni bilo na tekmo. Izida končnice za 5. do 8. mesto: Pivovarna Laško - Brglez.com 61:54, Pekarna Rednak - ŠK Žalec 46:57. Spored v nedeljo, 1. marca: za 7. mesto Brglez.com - Pekarna Rednak (9.00), za 5. mesto ŠK Žalec -Pivovarna Laško (16.30), za 1. mesto Vrani - Vogrinec (18.00). DŠ »V predtekmovanju smo izločili favorizirane polzelske Hopse, a tedaj še nismo rekli zadnje besede v pokalnem tekmovanju,« je v torek na laškem Aškerčevem trgu drevišnji obračun napovedoval Elektrin trener Borut Cerar. TO Št. 14 - 20. februar 2009 novi tednik KRONIKA 21 Osumljena, da je zlorabila položaj Z denarjem Žalskih lekarn hodih na večdnevne izlete - Direktorica Lidija Pavlovič naj bi zavod oškodovala za okoli 118 tisoč evrov Direktorica Žalskih lekarn Lidija Pavlovič je osumljena osmih kaznivih dejanj zlorabe položaja. Pred dnevi končana obsežna kriminalistična preiskava pravi, da je Pavlovičeva med leti 2002 in 2006 večkrat zlorabila položaj in prestopila meje svojih pravic tako, da je iz sredstev javnega zavoda organizirala in neupravičeno odrejala plačila stroškov za različna potovanja, ekskurzije in izlete. Na tako imenovane »strokovne ekskurzije« v tujino je poleg zaposlenih v javnem zavodu vodila tudi tiste, ki niso bili zaposleni v Javnem zavodu Žalske lekarne in ki z lekarniško stroko niso imeli ničesar opraviti. Šlo je za oglede različnih svetovnih mest. Strokovnih ekskurzij se je poleg največ desetih uslužbencev na stroške zavoda udeleževalo tudi okoli dvajset zunanjih udeležencev. Med njimi je na eni izmed fotografij s potovanj zbodla v oči žena žalskega župana Lojzeta Posedela, Julija. Pavlovičeva je poleg tega zase in za svoje znance ter prijatelje organizirala in z javnim denarjem plačala več Lidija Pavlovič različnih popolnoma zasebnih potovanj. Ob različnih priložnostih, ko naj bi se službeno mudila na različnih svetovnih kongresih in srečanjih, je sebi in znancem ter prijateljem plačala več različnih ogledov in potovanj. Gre za večdnevne izlete po Novi Želandiji, Mehiki in Braziliji ter letovanje v Egiptu. Pavlovičeva je s tem delovala v nasprotju z interesi javnega zavoda in Žalske lekarne oškodovala za okoli 118 tisoč evrov. Madež na študijah Nad Pavlovičevo visi še en madež. Pred omenjeno ovadbo so jo namreč ovadili tudi zaradi naročila dveh študij za področje homeopatije za potrebe Žalskih lekarn, o čemer smo prav tako pisali pred dvema letoma. Bremenita jo dve pogodbi, ki naj bi ju njen nekdanji mož novembra 2002 podpisal s podjetjem Grafiti iz Celja, poslovnim partnerjem Žalskih lekarn. Naslov dela se je imenoval Študija smiselnosti priprave in izvedbe baze podatkov za področje homeopatije v Sloveniji. Marca naslednje leto je mož Pavlovičeve s podjetjem Grafiti podpisal še eno pogodbo. Tokrat o avtorskem delu, imenovanem Izdelava idejnega modela relacijskih baz za homeopatski informacijski sistem. Vendar študije ni dokončal. Pavlovičeva je na ta način podjetju Grafiti neupravičeno odobrila izplačilo 44.066 evrov za storitev, ki nikoli ni bila opravljena. MATEIA JAZBEC Vandali na pohodu Nepridipravi se v zadnjem času vse pogosteje lotevajo I. gimnazije v Celju. Ob objektu večkrat povzročijo manjšo škodo, vendar se vodstvo šole ob tem boji, da si bodo opogumljeni objestneži privoščili še večje podvige. »Manjše vandalizme imamo že praktično na dnevnem redu. Medtem ko se bližnji sosedje pritožujejo nad razgrajači, ki ob koncu tedna na neograjenem športnem igrišču razgrajajo in popivajo, imamo zdaj še težave v sami šoli. Minuli teden so zlomili rampo na parkirišču, nato še vlomili v električno omarico ter potrgali nekaj kablov. Če ne bi na pomoč priskočil kolega, ki jih je zvezal, bi ostali popolnoma brez komunikacij,« pravi ravnatelj I. gimnazije v Celju mag. Anton Šepetavc, ki je sprevidel, da bo varnostne nadzorne kamere očitno potrebovala tudi edina celjska šola, ki jih do zdaj še ni imela. »Ne zaradi naših dijakov, ampak objestnežev, ki si po vsem sodeč upajo prosto sprehajati po objektu in v njegovi okolici.« Kot še dodaja Šepetavc, naj bi šlo za širšo proble- matiko, ki so jo ravnatelji srednjih šol na enem od aktivov že izpostavili. Na »udaru« naj bi tako bilo še več šol, med njimi zdravstvena, ekonomska in gostinska šola. PM, foto: GrupA Ravnatelj Anton Šepetavc ob električni omarici, ki so se je na objektu I. gimnazije v Celju lotili nepridipravi. Trenja med sindikatoma policistov Lani ustanovljen Sindikat policistov Slovenije se je ostro odzval na sklep stavkovnega odbora Policijskega sindikata Slovenije, kjer so zapisali, da ne pristajajo na znižanje regresa za člane sindikata, medtem ko dopuščajo varčevanje na tem področju, vendar samo pri nečlanih. Kot je znano, nov Sindikat policistov Slovenije ne sodeluje pri pogajanjih z vlado, saj še ne deluje šest mesecev, kot to zahteva Zakon o reprezentativnosti. Pri tem nov sindikat trdi, da bi se moral Policijski sindikat Slovenije boriti za vse zaposlene v policiji in ne le za člane. V tem vidi diskriminacijo tistih, ki morda sindikat podpirajo, a niso njegovi člani. Še več, v tem vidi celo poskus nekakšnega izsiljevanja, s katerim bi povečal svoje članstvo, odkar je več sindikatov slovenske policije. Goršek vendarle odhaja Ministričin izbor generalnega direktorja policije - Bo celjske policiste vodil Karol Turk? Za predsednika novega sindikata policistov Zorana Petroviča je takšen sklep nedopusten: »Policijski sindikat Slovenije kot reprezentativni sindikat od delodajalca prejema za svoje delo kvoto delovnih in na podlagi števila vseh zaposlenih v policiji in ministrstvu za notranje zadeve, zato se mora boriti za vse!« Oster je tudi podpredsenik novega sindikata David Brumec, ki v tem vidi kršenje prepisov in ustave, napoveduje celo možnost kazenskih postopkov! Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Branko Prah odločitve stavkovnega odbora ne obžaluje. »Sindikat se pogaja za svoje člane, član pa je lahko vsak, ki se za to odloči. Pravice, ki so pridobljene za člane, veljajo zanje. In tudi v prihodnje bo policijski sindikat vztrajal pri tem.« Ni več skrivnost, da se je, odkar se je lani na parketu pojavil nov policijski sindikat, med tem in starim sindikatom pojavilo kar nekaj trenj. Prvo je bilo na dan ustanovitve, Policijski sindikat Slovenije je izrazil pomisleke, ker je ustanovitev novega v Celje prišla pozdravit ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Nov sindikat potrebuje za reprezentativnost, kar pomeni tudi vstopnico na uradna pogajanja za boljši položaj zaposlenih v policiji, okoli 1400 članov, danes naj bi po neuradnih, a zanesljivih podatkih imel že okoli 800 članov. SIMONA ŠOLINIČ Notranja ministrica Katarina Kresal na razpisu za generalnega direktorja policije ni izbrala nobenega kandidata. Vladi je včeraj predlagala, naj na mesto novega vršilca dolžnosti generalnega direktorja slovenske policije imenuje Janka Gorška, ki zadnje mesece vodi Policijsko upravo Celje. To je tudi.potrdilo naše neuradne navedbe, ko smo lani poročali, da obstajajo velike možnosti, da bo v Ljubljano odšel ravno Goršek. Ker pa so se na celjski policijski upravi v zadnjih letih, odkar jo je vodil, stvari spremenile in uredile na bolje, je bila novica, da Goršek po vsej verjetnosti odhaja, velik šok tudi za njegove podrejene. Ministričin izbor Kljub temu, da sta kot močna kandidata na zadnjem razpisu veljala Miroslav Žaberl, sicer strokovnjak za policijska pooblastila, ter Anton Travner, ki je znan kot vodja reševanja ob tragediji na Blanci (oba sta s Celjskega), Kresalova s kandidati vendarle ni bila zadovoljna. Goršek je pred leti v Celju postal vodja kriminalistov in na tem delovnem mestu zamenjal Roberta Mravljaka. Svoje delo je pred več kot 20 leti začel ravno v Celju, kjer je bil deset let v skupini za krvne in seksualne delikte, potem je bil vodja skupine za ekstremno nasilje in terorizem ter vodja oddelka za organiziran kriminal. Leta 2001 je v Ljubljani prevzel Vodenje oddelka za premoženjsko kriminaliteto, a se je v Celje vrnil decembra 2005 in postal vodja kriminalistov. Odkar je direktor, nihče od njegovih podrejenih nikoh ni niti uradno niti neuradno dejal, da Goršek ne opravlja svojega dela dobro. Velik poudarek daje tudi odnosu z mediji oziroma z javnostjo, saj ves čas poudarja, da je treba policijo usmeriti bolj v lokalno skupnost. Direktor celjske policije je postal pred meseci, ko je iz Celja odšel Stanislav Veniger. Četudi je decembra trdil, da v Ljubljano ne bo odšel, Karol Turk Janko Goršek (Foto: MM) ker se ni prijavil na razpis, je bilo čutiti, da je samo še vprašanje tednov, kdaj bo njegovo delovno mesto v prestolnici. Neuradno že dlje časa vemo, da ga je Kresalova imela že nekaj časa »nagledanega«. Gorškova pomočnika bosta pomočnica direktorja uprave kriminalistične policije Tatjana Bobnar in dosedanji v. d. generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec. Od vrha do dna Goršek se je za mesto generalnega direktorja potegoval na prvem razpisu. V drugo na razpisu ni sodeloval. Glavni razlog je nestrinja-nje z javnim razpisom, saj mora po njegovem prihajati kandidat iz strokovnih vrst. Kresalova je včeraj vladi predlagala, da na položaj novega v. d. generalnega direktorja imenuje Gorška, nato pa bo predlagala spremembo zakona, po kateri bi generalnega direktorja imenovali brez javnega razpisa. Poteza je naletela na nekatere očitke, da je Kresalova na ta način zaobšla zakon. »Le na ta način se bo dolgoročno uredil status imenovanja generalnega direktorja, kot imata to urejeno vojska in obveščevalna služba. Gre za interes stroke in ne za politično odločitev,« odgovarja Goršek. Zavzemal se bo za ureditev odnosov v policiji na vseh ravneh. Napoveduje tudi kadrovsko popolnitev, zlasti zaradi preobremenjenosti policistov na postajah, in posodobitev kriminalistične policije. Policijsko upravo Celje zapušča v dobri kondiciji, kot pravi, kar bodo pokazali tudi lanski rezultati. »Pomembne korake naprej smo naredili tudi na področju odnosov, saj je delo s človeškimi viri izjemno pomembno.« Celjsko policijo bo do uradne zamenjave Gorška kot v. d. direktorja vodil sedanji vodja sektorja uniformirane policije Robert Videč, ko naj bi na mesto direktorja prišel Karol Turk, sedanji direktor Policijske uprave Maribor. SIMONA ŠOLINIČ MATEJA JAZBEC 0 u a) 1 u O ■ Mi TJ flj» ®