Strokovna razprava GDK: 221.4:52:(497.12 Pohorje)(045) Analiza prebiralnih gozdov v raziskovalnem objektu Smolarjevo v Lehnu na Pohorju Ana/_ ysis of selection forests on the research site Smolarjevo at Lehen on Poho1je Anton KUNSTEK*, Andrej BON ČINA** Izvleček: Kunstek, A., Bončina A.: Analiza prebiralnih gozdov v raziskovalnem objektu Smolarjevo v Lehnu na Pohorju. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 10. V slovenščini, z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 30. Prevod izvlečka v angleščino : avtorja. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Prevod povzetka v angleščino: Jana Oštir. V prispevku je opisan razvoj prebi.ralnih gozdov v Lehnu na Pohorju. V njih smo izločili referenčni objekt Smolarjevo za študij strukture in razvoja prebiralnega gozda na rastišču jelovij s praprotmi. V njem smo izmerili debelinsko strukturo, ocenili vitalnost drevja in analizirali pomladek . Lesna zaloga sestojev presega 440 m 3 /ha, delež debelega drevja (d;:::SO cm) je 50% celotne zaloge, v njej prevladujeta jelka (55) in smreka (43%), listavci so redki (2%). Pomlajevanje poteka nemoteno, v pomladku se najbolje uveljavlja jelka. Sedanja dobra vitalnost jelke obeta njeno ohranjanje v prihodnosti. Naravni pogoji za visoko kakovostno proizvodnjo v Lehnu so ugodni in primerni za uveljavljanje različnih gojitvenih sistemov, med katerimi ima prebiranje osrednje mesto. Ključne besede: gospodarjenje z gozdom, prebiralni gozd, prebiralno gospodarjenje, jelov gozd, Dryopterido-Abieletwn, struktura sestaja, pomlajevanje, Pohorje Abstract: Kunstek, A, Bončina, A.: Analysis of selection forests on the research site Smolarjevo at Lehen on Pohorje. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. lO. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 30. Abstract translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. Summary translated into English by Jana Oštir. In the article, the development of selection forests at Lehen on Pohorje is described. A detailed analysis of the growing stock, increment and forest tree species composition has been made on the basis of information which were collected for forest management plans for the forest management units Lehen and Ribnica on Pohorje and on the basis of forest information system data. The reference research site Smolarjevo has been selected for the purpose of monitoring selection forest development. On this research site we measured the BHD structure, estimated the vitality of trees and analysed the young growth. Forests at Lehen are an example of large forest property forests with a selection structure of the stands. The average growjng stock is medium high; the most common tree species are sil ver fir and Norway spruce. There is no problem with the process of regeneration. ln further development, the authors suggest the use of selection management Key words: forest management, selection forest, selection forest management, silver-fir forest , DT)'Opterido - Abietetum, stand structure, regeneration, Pohorje 1 UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA INTRODUCTION AND PROBLEM DEFINITION V Sloveniji zavzemajo prebiralni gozdovi le 4% celotne gozdne površine, čeprav je bilo v povojnem obdobju kar 85 % visokih gozdov uvrščenih med prebiralne (MATIJAŠIC 1 BONČINA 2002). Domnevamo lahko, da se sama zgradba gozdnih sestojev ni toliko spreminjala, kot kažejo številke, ampak se je spreminjal način razvrščanja gozdov. V sedemdesetih in osemdesetih letih je skupinsko­ postopno gospodarjenje popolnoma zamenjalo prebiralno gospodarjenje, tudi tam, kjer bi bil ta način najbolj racionalen. V zadnjih petnajstih letih 426 so raziskave prebiralnih gozdov bolj pogoste (na primer BONČINA 1994, 2000, CENČIČ 2000, 2002, DIACI 1 ROŽEMBERGAR 2002, KOŠIR 2002, KOTAR 1993, 2002, PRELOŽNIK 2002, ROBIČ 1 ACCETTO 2002). Za razumevanje razvoja, zgradbe in funkcio­ niranja prebira1nih gozdov so pomembni stalni raziskovalni objekti, ki so uporabni kot referenčni objekti za primerljive gospodarske gozdove. Lehenski gozdovi so zanimivi kot referenčni objekt * A. K, univ. dipL inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor ** prof dr. A. B., univ. dipl. inž. gozd., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, Sl-1001 Ljubljana GozdV 62 (2004) 10 Kunstek, A. , Bonč ina, A.: Analiza prebiralnih gozdov v raziskovalnem objektu Srnolarjevo v Lehnu na Pohorju za prebiralne gozdove zaradi različnih razlogov. Omenimo vsaj nekatere. Večji del dosedanjih raziskav prebiralnih gozdov se nanaša na jelovo­ bukove gozdove, gozdovi v Lehnu pa so primer raznomernihjeJovih gozdov s prevladujoča združbo Dryopterido-Abietetum. V Lehnu prevladujejo raznomerne sestojne zgradbe. Te so posledica "kmečkega prebiraoja", ki predstavlja v slabem in dobrem pomenu besede tradicionalen način ravnanja s temi gozdovi (CENČIČ 2000). Lehenski gozdovi imajo tudi bogato raziskovalno tradicijo, saj so bili Pogačnikovi gozdovi na Lehnu pomembni kot raziskovalni objekt za prebiralno gospodarjenje (POGAČNIK 1947, ČOKL 1959, 1960, 1965, CENČIČ 1990, 2000). Zaradi navedenih razlogov smo v Lehnu izbrali raziskovalni-referenčni objekt SmoJmjevo in ga podrobno raziskali. 2 NAMEN PRISPEVKA 2 AIM OF THE STUDY Z izborom raziskovalnega objekta Smolatjevo in njegovo podrobno analizo želimo prikazati ugotovljene vrednosti o strukturi, sestavi in funkcioniranju prebiralnega gozda, ki bodo uporabne pri gospodmjenju s podobnimi gozdovi na Pohorju. Ocenili smo namreč, da je stanje (struktura, sestava, pomlajevanje) prebiralnih gozdov v objektu Smolarjevo ustrezno in v splošnem boljše kot v preostalih raznomernih gozdovih v Lehnu, zato so lahko ugotovljene vrednosti iz objekta Smolarjeve referenčne za preostale lehenske gozdove. S prime1javo strukture raznomernih jelovih gozdov v Lehnu na Pohmju s primerljivimi gozdovi v Sloveniji in tujini (Couvet v Švici in Schwarzwald v Nemčiji) želimo opozoriti na razlike in podobnosti v strukturi in razvoju raznomernih jelovih gozdov v različnih deželah. 3 METODE DELA 3 WORKING METHODS Na podlagi terenskega ogleda gozdov v Lehnu smo na gozdni parceli številka 570/000 D v oddelku 5a izločili referenčni objekt za spremljavo razvoja prebiralnega acidofilnega jelovega gozda na silikatni podlagi. Glavni kriteriji za izbiro objekta Smolarjevo so bili: ustrezna prebiralna zgradba, visoka lesna zaloga, ustrezna prisotnost pomladka, ohranjena naravna drevesna sestava. GozdV 62 (2004} 1 O Velikost objekta znaša 5,24 ha. Polno premerbo celotnega objekta smo izvedli v začetku junija 2002. Merili smo s premerko, meritveni prag je biJ 5 cm. Zapisnikar je istočasno ocenjeval vitalnost posamez­ nega drevesa po u·istopenjski lestvici (zelo dobra, dobra, slaba). Glavni klite1ij ocenjevanja je bil pri igJavcih osutost krošnje, oblika vrha, poškodovanost vrha, p1i listavcih pa poškodovanost vrha in p1isotnost spečih poganjkov. Osutost krošenj smo ocenjevali izkustveno, atJasov osutosti nismo uporabljali. Na podlagi ugotovljene debelinske strukture smo izračunali lesno zalogo za posamezno drevesne vrsto. Uporabili smo tarife, ki so določene za ta oddelek v gozdnogospodarskem načrtu za gospo­ darsko enoto Lehen. Za jelko in smreko smo uporabili prirejene Al gan ove tari fe P7, za listavce pa prirejene Alganove tarife P6. V izbranem objektu smo izbrali transekt za analizo pomJadka. Linija je potekala od juga proti severu z azimutom 19 stopinj. PJoskvice so bile velikosti 1,5 mx 1,5 m, z medsebojno oddaljenostjo 4 m. Pri določevanju lege posamezne ploskve smo uporabili busoJo, merski trak, trasirko in sestavljivi leseni kvadrat, velikosti 1.5 m x 1,5 m. Analizirali smo 52 ploskvic v skupni površini 117 m 2 , kar predstavlja 0,22 %celotne površine raziskovalnega objekta. Na vsaki ploskvi smo analizirali drevesne sestavo in višinsko strukturo mladic. Višino mladic smo medli z letvico, kije bila razdeljena na višinske razrede. Poleg tega smo na vsaki ploskvici opisali nekatere druge znake, kot so zasn·tost, opad, itd. Ugotovljene vrednosti za prebiralne gozdove v raziskovalnem objektu Smolarjevo smo primetjali z vrednostmi za prebiralne gozdove v gozdno­ gospodarski enoti Lehen, ki smo jih ugotovili na podlagi informacij, ki so zbrane v gozdarskem informacijskega sistemu Zavoda za gozdove Slovenije. Hkrati smo rezultate primerjali z opravljenimi raziskavami v nekaterih primerljivih objektih v Sloveniji, Švici in Nemčiji. 4 OPIS OBJEKTA 4 DESCRJPTION OF THE RESEARCH SITE Referenčni objekt Smolarjevo leži znotraj gospo­ darske enote Lehen v oddelku 5a. Gozdovi gospodarske enote Lehen zavzemajo podnožje severnih obronkov Poh01ja, ki bolj ali manj strmo padajo v dolino med Ribnico in Lovrencem na Pohorjem, deloma sega tudi na pobočja severno od 4 27 li Kunstek, A , Bonč ina . A.: Analiza prebiralnih gozdov v raziskovalnem objektu Smolarjevo v Lehnu na Pohorju te doline. Enota leži v katastrskih občinah Rdeči breg II in Lehen. Na področju Lehna vlada zmerno toplo zaledne podnebje(GGN GE Lehen 1987-96). Letnih padavin je od 1.100 do 1.500 mm na vrhu Pohorja. Padavine so razporejene ugodno; od maja do septembra jih pade več kot polovica. Med posebnostmi lahko omenimo toplotno inverzija ter pogoste spomladanske in jesenske megle v spodnjih legah. Človekov vpliv je bil v preteklosti na Pohorju odločilnega pomena (BAŠ 1967). Z izkorišč~em bukovine za glažute in pozneje z oglarjenjem je spremenil nekdanje mešane gozdove v čiste iglaste sestoje (CENČIČ 2000). Danes je v enoti glavna drevesna vrsta jelka, ki pa jo v zadnjih desetletjih zamenjuje smreka. Povprečna proizvodna spo­ sobnost rastišč v gospodarski enoti Lehen je 13,2 m~lha (GON GE Lehen 1987-1996). V raziskovalnem objektu Smolmjevo prevladuje vzhodna in severovzhodna ekspozicija. Poimenovali smo ga po bližnji kmetiji. Njegova površina meri 5,24 ha ter spada v mrežo raziskovalnih objektov za spremljanje razvoja prebiralnih gozdov na Slo­ venskem (BONČINA et al. 2004). Objekt na severni in vzhodni strani omejuje potok, na južni strani je označen z odsečno mejo, na zahodni strani pa je označen z oddelčno mejo. Povprečen naklon objekta znaša 30%. Nadmorska višina objekta sega od 480- 530 m. Objekt je izločen na rastišču Dryopterido­ Abietetum. Matično podlago predstavljajo kre­ menasti peščenjaki . Tla so plitva do globoka, rjava, peščena do peščeno glinasta, suha do sveža, srednje humozna. Zgradba sestoja je izrazito raznomerna z visoko lesno zalogo ter z vsemi tremi položaji. Glavni drevesni vrsti sta jelka in smreka, posamično se pojavlja bukev, javor, jesen, gaber, lipa in brest. V vrzelih se bujno pojavlja podmladek. S REZULTATI 5 RESULTS 5.1 Oznaka preteklega gospodarjenja v Lehnu in glavnih razvojnih značilnosti gozdov 5.1 Description of previous management at Lehen and of the principal deve­ lopment characteristics of the forests Po razpoložljivih virih je bil prvi lastnik gozdov na severni strani Pohorja Benediktinski samostan v St.Pavlu v Labotski dolini na Koroškem (CENČIČ 428 2000). V lasti tega samostana in raznih fevdalcev so gozdovi ostali vse do kmečke odveze leta 1848, ko so prešli v last bližnjih kmetij. Odkupljene in tako združeno nekdanje Praprotnikovo, Trjenkovo, Menikovo in Ambroževo posestvo je ostalo v rokah Edvarda Pogačnika vse do leta 1942, ko mu je bilo po okupatorju odvzeto. Po osvoboditvi je bilo posestvo s sodno odločbo zopet vrnjeno prejšnjemu lastniku. Na podlagi razlastitvene odločbe pa mu je bilo zopet odvzeto, lastninska pravica pa vknjižena na Splošno ljudsko premoženje. Z denacionalizacijo je posest prešla v last prejšnjih lastnikov. Gozdovi v Lehnu so bili torej do začetka prejšnjega stoletja v lasti večjega števila kmečkih posestnikov. Za posestva, ki so bila navezana na les in na dohodke iz lastnih gozdov, je značilna stalna raba (izkoriščanje) gozda. Velik del gozdov je bil močno izsekan, kar pričajo podatki o nekdanjih Pogačnikovih gozdovih (CENČIČ 2000, 2002). Lesna zaloga prebiralnih gozdov nekdanjega Praprotnikovega in T1jenkovega posestva je bila leta 1909 komaj 192 m~/ha, leta 1966 pa že 375 m·'lha, zaloga prebiralnih gozdov nekdanjega Ambro­ ževega posestva je leta 1938 znašala 235m 3 /ha, leta 1966 pa že 398 m 3 /ha. Povprečna lesna zaloga v Lehnu je v primerjavi s podobnimi gozdovi v Sloveniji nekoliko višja. Leta 2001 je znašala 392m 3 /ha, v Sloveniji pa 234 m 3 /ha (Poročilo o delu ZGS za leto 2001). Nizka lesna zaloga, ki so jo ugotovili v načrtih za obdobje 1977-86 je posledica visokega poseka v obdobju 1967-76 (preglednica 1). Od leta 1967 se je delež jelke zniževal na račun smreke, v zadnjem obdobju pa se povečuje delež bukve na račun ostalih listavcev. V zadnjem obdobju ( 1987-2001) je opazen velik dvig lesne zaloge kar za 58 m.lfha, ki je delno posledica moratmija na posek in manjših sečenj. Drevesna sestava se je na območju Lehna v zadnjih petdesetih letih spreminjala, predvsem se je spreminjalo razmetje med smreko in jelko. Delež jelke je leta 1957 znašal 69 % v lesni zalogi, leta 1987 pa 46 %. Delež smreke je leta 1957 znašal 27% v lesni zalogi, leta 1987 pa 48 %. Listavci ohranjajo v lesni zalogi precej konstanten delež. Delež bukve se le počasi povečuje in znaša 4 %. Poleg bukve sestoje gradijo še javor, jesen, brest, kostanj, graden (slika 1 ). GozdV 62 (2004) 10 l i 1 Kunstek, A., Boncina, A .. Analiza prebiralnih gozdov v raziskovalnem objektu Smolarjevo v Lehnu na Pohoqu Pre gled nica 1: Razvoj strukture lesne zaloge (m 1 /ha) lehenskih gozdov v obdobju 1957-2001 Table 1: Development of the structure of growing stock (m·i ha) in the Lehen forest s from 1957- 2001 Leto Jelka Srn reka Ostali iglavci 1 Bukev 1 Ostali Jistavci Skupaj Year Fir Spruce Other co11. trees Beech .Other decid. trees Total 1957 240 95 7 4 3 349 1967 251 120 7 7 4 389 1977 187 130 7 7 4 335 1987 153 159 7 9 6 334 2001 171 195 9 16 1 392 (Vir: CENČIČ 2000, GGN GE Lehen. GGN GE Ribnica na Pohorju) 80 ,-------·-··- -- - --- ---·- ···--·--· -· ·- -~~-------- ---, 69 1 70 'r'-"-65 .. -- ....... ,. - ... . -- ....... --- ....... - ----- ... .. .. - · . - . .. - .... . . . - ... ) 60 i ~6 . . . ------ . •....... -.- .-- ---- - - .-- ... ... . . ---- ..... . •. -- ---- ...... ' 1 - 48 50 o 1957 l i 50 ~ ~ 44- - - . . ... -39 _:..:. ....... .... -------..... --. -.... -........... --. l lij 1 96 7 •N 40 Q.) -a; 30 o 20 10 .. .. --- -,....., 2730 - D 1977 D 1987 i .2001 o f-~ 1967 'imw 2 001 je sm o.igl bu o.lst Dre ve sna vrsta Slika 1: Delež drevesnih vrst v lesni zalogi lehenskih gozdov v obdobju 1957-2001 Fi Q ttre / _Share ofindividuaftree species in the growing stock ofthe Lehenforestsji-om 1957-2001 5.2 Struktura prebiralnih gozdov v raziskovalnem objektu Smolarjevo 5.2 Structure of uneven-aged (selection) forest stands on the research site Smolatjevo 5.2.1 Lesna zaloga in drevesna sestava 5.2.1 Growing stock and tree species composition Lesna zaloga v raziskovalnem objektu znaša 442 m.lJha in je nekoliko višja od poprečne zaloge lehenskih gozdov. Delež debelega drevja (d ;:;:. 50 cm) je visok (50%), kar vpliva na skupno visoko lesno zalogo (preglednica 2). Dre vesna sestava je dokaj raznolika (Preglednica 2), kar indicira tudi vplive v preteklosti in razvojne značilnosti gozdov. Skupno število drevesnih vrst je enajst, glavni sta jelka in smreka, ki skupaj predstavljata 98 % celotne lesne zaloge v objektu, jelka 55 % in snu·eka 43 % celotne zaloge. Delež listavcev je nizek, saj komaj presega 2 % skupne lesne zaloge. Listavce najdemo predvsem v spodnjih GozdV 62 (2004) 10 položajih, prevladujejo drevesa s prsnim premerom od druge do sedme debelinske stopnje. Razlaga za vse hstavce ni enotna. Bukev se uveljavlja; glede na debelinsko strukturo lahko p1ičakujemo povečanje njenega deleža v lesni zalogi, kar je poleg naravnih procesov odvisno tudi od gojitvene obravnave. Druge vrste listavcev pa se vsaj v splošnem ne morejo uveljaviti v razmerah prebiralnega gozda; za njih je značilno, da se sicer pomladijo, vendar le redko uspejo prerasti v zgornji sestojni položaj. 5.2.2 Debelinska struktura sestojev 5.2.2 Diameter structure of the stands Iz debelinske strukture je razvidno sorazmerno visoko skupno število drevja (d130* 427 1282 Skupaj 1 ha** 1.206 25.555 "op. od 1 ,3 min do debeline 5 cm ** brez klic in gradna. Pojavljajo se do višine 49 cm, odsotnost v višjih razredih (50-129 cm) si lahko razlagamo z vplivom divjadi oziroma s svetlobnim! razmerami, ki niso ugodne za razvoj teh drevesnih vrst. 6 RAZPRAVA 6 DISCUSSION 6.1 Primerjava izsledkov 6.1 Comparison of findings Primerjava temelji na primerjavi raziskovalnega objekta Smolarjevo s celotno gospodarsko enoto Lehen in vsemi prebiralnimi jelovimi gozdovi s praprotm.i (tip Dryopterido-Abietetum) nekaterimi drugimi objekti na podobnih rastiščih v Švici in Nemčiji. Podatki iz Švice se nanašajo na občinske gozdove v Couvetu v kantonu Neuchatel ter zasebne gozdove družine Wepfler v dolini Emmental. Slednji objekt je primer nekdanjih prebiralnih gozdov, v katerih zadnjih petdeset let zaradi družinskih razlogov ni bilo gozdnogojitvenih posegov, zaradi družinskih razmer so bili praktično prepuščeni naravnemu razvoju. V občinskih gozdovih Couveta je tJ.· adi cij a prebiran ja prisotna že 120 let. Pre v lad uj ej o gozdovi jelke in snu-eke z združbamj Abieti-Fagetum in Cardamino-Fagetum. Letno pade povprečno 1290 mm padavin, povprečna letna temperatura znaša GozdV 62 (2004) 10 G. javor G. brest Graden Skupaj/ha (598) (85) (72.735) 171 85 31.709 85 2.734 684 256 1.709 652 85 37.092 6,5"C. To so sestoji, v katerih je začel razvijati gospodmjenje na osnovi kontrolne metode Henry BioJley (SCHUTZ 2001 ). Zanimiva je tudi pri­ meijava z gozdovi območja v Schwarzwaldu, ki leži v nemški zvezni deželi Baden - Wiirttemberg (IUFRO Meeting, 2001 ). 6.1.1 Lesna zaloga in prirastek 6.1.1 Growing stock and increment Prebiralni gozdovi zavzemajo po podatkih Zavoda za gozdove 6,5% celotne površine jelovih gozdov s praprotmi. Njihova poprečna zaloga (BONČINA et al. 2004) je 289 m 3 /ha. Poprečna lesna zaloga na območju gospodarske enote Lehen (392 m· '/ha) je nekoliko nižja od zaloge v objektu Smolarjevo (442 m~/ha), kar je razumljivo, saj je objekt referenčni za lehenske gozdove. Zanimivo je, da zaloge lehenskih gozdov in Smolarjevega zavzemajo vrednosti med lesnimj zalogami v Couvetu (505 m 3 /ha) in Schwarzwaldu (350 m 3 /ha). Odsto­ pajo gozdovi Wepfler, kar je zaradi negospodarjenja tudi razumljivo (IUFRO Meeting, 2001); tam je lesna zaloga dosegla 997 mJ/ha, 85 % lesne zaloge je v tretjem razši1jenem debelinskem razredu! V gozdovih Couveta je z raziskavami začel že Henry Biolley, eden pionirjev kontrolne metode. Lesne zaloge v Couvetu se gibljejo med 350 in 431 J I Kunstek. A. . Bončina , A .. Anal iza prebiralnitl gozdov v raziskovalnem objektu Smolarjevo v Lehnu na Pohorju 400 sv/ha, to je p1ib1ižno med 390 in 450 m 3 /ha. V gozdovih Schwarzwalda se povprečna lesna zaloga giblje okrog 350 m 3 /ha, kar je nekoliko pod vrednostmi v Lehnu na Pohorju. Vrednost lesne zaloge 442 mJ!ha v objektu Smolrujevo je nekoliko nižja kot lesna zaloga v občinskih gozdovih Couveta. Pomemben kazalec stanja gozdov je gibanje vrednosti ptirastka. Vrednosti v analizi so povzete iz gozdnogospodarskih načrtov. Povprečni tekoči ptirastek v gozdnih sestojih v Lehnu znaša 9,81 m 3 /ha pti iglavcih in 0,84 m 3 /ha pii listavcih (skupaj 10,65 m~lha). V raznomernih jelovih sestojih celotnega Dravskega Pohorja (rastišče Dryopterido - Abietetwn, površina= 10.700 ha) znaša lesna zaloga 320m 3 /ha, tekoči ptirastek pa 10,0 m· ;/ha (CENČIČ 2000). Tudi v gozdovih Couveta in Schwarzwalda se gibljejo vrednosti tekočega volumenskega prirastka med 9,0 in 12,0 m 1 /ha. 6.1.2 Drevesna sestava 6.1.2 Tree species composition V prebiralnih gozdovih na rastišču jelovij s praprotmi prevladuje smreka (62%) in jelka (23% ). V gozdovih gospodarske enote Lehen prav tako prevladujeta stm·eka (50%) in jelka (44%), sledi bukev (4%), neznatno pa so zastopani ostali iglavci (2% ). V izbranem referenčnem objektu je delež jelke celo še večji (55%), kar gre na račun nekoliko manjšega deleža smreke ( 43% ), medtem ko je delež listavcev zelo nizek. Presenetljivo je, da je jelka kljub močni prizadetosti v preteklosti zadržala znaten delež v skupni lesni zalogi. Sklepamo lahko, da je funkcioniranje teh prebiralnih gozdov, ki se odraža v pomlajevanju, preraščanju in prirastku, ugodno prav zaradi prevlade igJavcev v lesni zalogi. Bukev je vrsta, ki je bila v preteklosti zastopana z večjim deležem, vendar so jo v 19. in 20. stoletju močno izsekali. V prihodnosti bo sestava gozdov v objektu Smolarjevo in celotnem Lehnu odvisna od načina ravnanja z gozdovi- torej gozdnogojitvenih ukrepov, na katere bodo vplivali gozdnogospo­ darski cilji, razmere na trgu pa tudi gozdnogojitvena problematika, kot sta vitalnost, pomlajevanje itd. Vsekakor pa trendi nakazujejo (BONČINA et al. 2004) na večji pomen in delež bukve v teh gozdovih, kar lahko v prihodnosti omejuje prebiranje. Delež bukve se povečuje tudi v Schwarzwaldu (IUFRO Meeting 2001), kjer so v preteklosti bukev podobno izsekali kot na Pohmju. Z ·ustrezno gojitvene obravnavo bi lahko povečali 432 delež kakovostnih dreves gorskega javorja in veljkega jesena, ki se pojavljata predvsem ob potokih. Delež jelke bo mogoče ohranjati v znatnem deležu, njen delež v prihodnosti pa bo močno odvisen predvsem od njenega zdravstvenega stanja. 6.1.3 Posek 6.1.3 Cut Na višino sečnje v zasebnih gozdovih močno vplivajo razmere na trgu lesnih sortimentov in potrebe lastnikov gozdov, zato je predvidevanje prihodnje višine poseka dokaj tvegano. Eno izmed pomembnih vprašanj v prihodnosti bo zagotovo vrednost debelega drevja oziroma debelejših sortimentov. Zaenkrat je v Lehnu podobno kot v celotni Sloveniji posek izredno nizek, saj znaša povprečni letni posek od leta 1994 do leta 2000 le 5,2 m 3 /ha. V Schwarzwaldu povprečno sekajo 7,8 m.lfha letno, za obdobje 2001-2011 predvidevajo še višji letni posek, in sicer 8,5 m·'/ha. Večino poseka predstavljajo drevesa s premerom med 25-50 cm, lesno zalogo pa akumulirajo na drevesih, debelejših od 50 cm (IUFRO Meeting 2001 ). Analize v objektu Smolarjevo kažejo, da je višina lesne zaloge ustrezna in jo kaže ohranjati, kar pomeni, da bi bil posek okvirno enak prirastku, upoštevaje naravno odmiranje drevja, ki po nekaterih virih (npr. KURTH 1994) znaša okoli 10% ptirastka. 6.2 Zaključek 6.2 Conclusion Ugotovljene vrednosti v objektu Smolatjevo so zanimive in uporabne kot referenčne vrednosti za preostale lehenske in tudi druge raznomerne gozdne sestoje, ki uspevajo v podobnih rastiščnih razmerah. Teh vrednosti ne moremo enostavno prekopi ra ti; prebiralni gozdovi so namreč lahko zelo različni (lesna zaloga, struktura, pomlajevanje), odvisno tudi od ciljev gospodarjenja. Vsekakor pa so lahko dobra orientacija za gospodarjenje v primerljivih gozdovih, saj so primer gozdov z zgledno prebiralno zgradbo, ki glede na opazovanja nemoteno funkcionirajo daljše obdobje. Gozdovi v Lehnu na Pohmju so se skozi pretekla stoletja in desetletja močno spreminjali. Spre­ minjala se je zgradba sestojev, višina lesne zaloge in prirastka ter drevesna sestava. Današnje stanje gozdov je odraz preteklega gospodatjenja. Na gospodarjenje v preteklosti so močno vplivali družbeni dejavniki, kot so spremenjeno lastništvo GozdV 62 (2004) 10 Kunstek. A., Bone ina, A.: Analiza prebira ln ih ~o~dov v raziskovalnem objektu Smolarjevo v Lehnu na Pohorju gozdov, glažutarstvo in gospodarske krize. Gozdni sestoji so raznomerni s srednje visokimi lesnimi zalogami, prirastek je zmanjšan. Prisotne so različne sestojne oblike, od malopovršinsko skupinsko-raznomernih, prebiralnih in dvoslojnih. Objekt Smo1arjevo je zgled kakovostnih in ohranjenih sestojev v Lehnu na Pohorju. Večino lesne zaloge predstavlja jelka in snu·eka. Analiza pomladka kaže na bujno pomlajevanje. V prvih treh višinskih razredih pomladka prevladujeta jelka in smreka, nato delež smreke močno upade, kar nakazuje, da je v rastiščnih razmerah, ki jih sooblikujejo prebiralni sestoji s sorazmerno visoko zalogo, jelka bolj uspešna pri preraščanju. Delež jelke v sestojih bo odvisen od zdravstvenega stanja, vitalnost je zelo dobra, težko pa je napovedati, kako bo z njeno vitalnostjo v prihodnje. Zaključimo pa lahko, da glede na splošni trend zmanjševanja deleža jelke v slovenskih gozdovih rezultati opravljene analize kažejo, da bo jelko v znatnem deležu lažje ohranjati v jelovjih s praprotnu kot pa v dinarskih jelovo-bukovih gozdovi (BONČlNA et al. 2004). Naravni pogoji za visoko kakovostno proizvodnjo v Lehnu so izredno dobri in primerni za uveljavljanje različnih gojitvenih prijemov v okviru svobodne tehnike gojenja gozdov. Eno izmed ključnih sistemov predstavlja prebiranje, kar je lahko hkrati tudi prispevek k ohranjanju jelke. 7 SUMMARY The article describes the analysis of silver fir selection forests at Lehen on Pohorje. The forests at Lehen are an example of private sil ver fir forests with fern . The reference research site Smolarjevo was chosen for the purpose of examining the development of selection forests. The forests at Lehen and the research site Smolarjevo were compared to similar sites in Slovenia, Switzerland and Germany. The surface of the Lehen forests is 433 ha, the growing stock is 392 m 3 /ha and the increment 10.65 m 3 /ha. The tree species com­ position is characterised by Norway spruce and silver fir, whi)e deciduous trees represent only 4% of the growing stock. In the area of Lehen, the reference site Smolarjevo was chosen to monitor selection forests; the site is in the vicinity of the holding Smolar and comp1ises an area of 5.24 ha. On the site complete measurements of stands were made, and analyses of the tree composition, DBH structure, young growth GozdV 62 (2004) 10 and vitality were canied out. With adjusted Algan's tariffs for selection forests the growing stock was calculated, equalling 442 m~/ha. In the growing stock, silver fir (55 %) and Norway spruce (23 %) prevail, while deciduous trees represent only a minor 2 % of the growing stock. The DBH structure demonstrates a relatively high total number of trees (d