129. številka. Ljubljana, v petek 8. junija XVI. leto, 1883. Izhaja vsak dan iveier, izimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijik o-ogerske dežele za voe leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 (0-1., »« jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za bju hljan .> brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znata .'-•'V* Za oznanila plačuje se od četiri M opne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. V^f^B Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprava iStvo je v LjahljarJ v Frana Kolmana hiši „Gledali&ka stolba". D prav rt i Si v n naj t-e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae adinicistrativue stvari. Naši gg. kandidatje so: I. za kmetske občine: 1. Za okraj okolico Ljubljansko in Vrhniko: dr. K. vitez Blciircis-Trstciliški in laika It o l»i<'. bivša deželna poslanca. 2. Za okraj Kamnik in Brdo: Janko Kersnik, notar na Brdu. 3. Za okraj Kranj, Tržič in Loko: 14 aro I Klim, bivši deželni poslanec, lila/ "Tloliar. župan v Loki. 4. Za okraj Radovljico in Kranjsko Goro: dr. J. Pok In kar, bivši deželni poslanec. 5. Za okraj Postojino, Logatec, Senožeče, Lož in Bistrico: dr. Josip Vosnjak. dr. Valentin Karnik, bivša deželna poslanca. 6. Za* okraj Vipavo in Idrijo: JI alej LavrcMieie, bivši deželni poslanec. 7. Za okraj Novomesto, Kostanjevico in Krško: Viljem Pfelfer, bivši deželni poslanec. 8. Za okraj Trebnje, ZatiČino, Žužemberk, Mokronog, Litijo in Radeče: laika Svetec, bivši deželni poslanec, dr« Jurij Štrbcnec, župnik v Hrenovkah, dr. Pran PapfeŽ, advokat v Ljubljani. 9. Za okraj Kočevje, Lašiče in Ribnico: Pran fFoTtlllia, podžupan v Ljubljani in Primož 1'aki/. bivši deželni poslanec. 10. Za okraj Črnomelj in Metliko: Anion Aleš, dekan v Semiči. II. za mesta in trge:^ 1. Za Ljubljano: Peter Grrasselli, župan, dr. AlfoilS JH©Še, odvetnik in mestni odbornik. 2. Za Kranj in Loko: OI o n Detelja* graščak pri Loki. 3. Za Kamnik, Radovljico, Tržič: dr. Milks Samec, župan v Kamniku. 4. Za Idrijo: Josip vitez Schlieid, c. kr. svetnik. 5. Za Postojino, Lož, Vrhniko: dr. Ilinko Dolene, c. kr. pristav v Ljubljani. 6. Za dolenjska mesta: Peter Uril, prost v Itudolfovem. 7. Za Kočevje in Ribnico: Josip Hranile, župan v Kočevji. Centralni narodni volilni odbor v Ljubljani. W LJubljani 8. junija. Z jutršojim dnem priČno se volitve za deželni zbor kranjski, ki se bodo letos v primeri s prejšnjimi leti jako mirno in redno vršile, ker so naši politični nasprotniki zdvojili nad zmago, ker v kmetskih občinah nemajo niti najmanjšega upanja, v mestih in trgih k večjemu na dveh voliščih, za katera pa do Bedaj neso niti kandidatov postavili, in ker so vse sile pridržali za obrambo zadnje svoje trdnjave, za volitve v veleposestvu. Letošnje deželnozborske volitve v mestih in trgih in v kmetskih občinah ne bodo tedaj tako pikantno mikavne, kakor nekedaj; izvoljeni bodo povsod narodnjaki in prva dva volilna dneva poslala nam bosta že dve tretjini poslancev v zbor. A brez vsake mikavnosti vender ne bodo predstojeći izbori. Pokazalo se bode namreč, je li narodna disciplina prešla povsod v meso in kri; po udeležbi sodilo se bode, kolika je politična zrelost dotičnih volilnih okrajev, koliko je zanimanje za de želni zbor, kateri bode odslej, ko mu je narodna večina gotova, imel podvojeno važnost in mnogo velevažnega dela pred seboj, katerega se bode tem lagleje in resneje poprijeti, ker nasprotniki ne bodo mogli staviti nikakih ovir in bodo vsled tega odpale marsikatere dolge a neplodne debate, da bode več čaBa preostajalo za stvarna obravnavanja mnogovrstnih vprašanj, ki potrebujejo nujne rešitve. Glavni moment pri teh volitvah pa je in ostane narodna disciplina, s katero smo si letos in lani osvojili svoje glavno mesto in ogromno večino občinskih zastopov v deželi, s katero jedino smo do sedaj in bodemo tudi v bodoče zmagovali, brez ka- tero za nas ni napredka, ne bodočnosti. Politično našo razcepljenost, tu in tam pojavljajoči se separatizem in vse druge posamične izrastke in neugodnosti more se paralizovati jedino z disciplino. V tej zadevi ne treba nam navajati nobenih vzgledov: po gled na naše politično ž; v ljenje, v zadnjih letih nam to prav nad oculos" dokazuje. Discipline moramo zahtevati od vsacega kan didata, vsak mora svoje koprnenje po sedeži v dežel nej zbornici podrediti priporočbi centralnega volilnega odbora. Ne bodemo trdili, da je centralni volilni odbor institucija, uzvišena nad vsakeršno kritiko ; pripoznamo celo, da se more in deloma tudi mora predrugačiti: a do sedaj je centralni odbor od vse dežele pripozuan organ, po katerega ukrepih in priporočbah se ravnajo razumniki in odločilni možje po raznih krajih, ker je le na ta nučin možno delovati složno in uspešno. Nahajajo se sicer pojedinci, ki se hote odte zati avtoriteti centralnega odbora, ki jo celo zani-kavajo. A ta avtoriteta utemeljena je v živej potrebi, v dosedanjem običaji, v našej političnej praksi, in kdor no more brzdati poželjenja svojega srca v toliko, da svoje poaumičuo mnenje podredi v smislu veČine naroda tej instituciji, o tem sme se sklepati, da tudi pozneje v zbornici ne bode hodil z večino, marveč krenil svoj posebni pot, kar pa gotovo ne bode na hasen našej stvari. Volitve v obče naj bodo izraz javnega mnenja, jednotnega mišljenja vsega narodu; čim bolj se približamo temu smotru, tem bolj so volitve narodu v čast, tem s'jajneji je dokuz, da je narod vzbujen, orga nizova n in kakor izvežbana vojaška četa stalen, zanesljiv in odlofen. Le na tak narod jemlje se v merodajnih krogih ozir. Za tega delj obračamo se pred volitvami še jedenkrat do volilcev, polugajoč jim na srce, da se volitev mnogobrojno udeleže in pokažejo, da uaša narodna disciplina ni ponehala, če tudi nasprotnika ni na volišči, da je mej nami sloga, da ne poznamo in ne trebamo nasprotstev mej seboj, da smo v istini jednotnega mišljenja. V koliko smo so temu smotru približali, kazil bode izid v prvih dveh volil uih dneh. Važen čin tržaških Slovencev. Med tem, ko smo se po Kranjskem pripravljali k deželnozborskim volitvum in je pozornost vsacega domoljuba bila obruena k pripravam za iste, izvršil se je na DajvaInejšej točki .skrajne periferije slovenske zemlje, na krasnih obalah sinje Adrije po prizadevanji tamošnjih neutrudljivih in požrtvovalnih domoljubov čin, kateri utegne imeti važne posledice v zgodovini našega narodnega razvoja. 1429 slovanskih tržaških rodbin, katere je Rog obdaril s 4000 uadepolnimi in sedaj že za šolo godnimi otroci, uložilo je namreč pri tržaškem magistratu prošnjo za slovenske ljudske šole. Pač ni dvojbe, da bode tržaški mestni zastop z občudovanja vredno jednoglusnostjo vseh ultra-italijanskih in tako ivanifa patiijotienih odbornikov zavrgel to prošnjo in z bombastičnimi frazami protestiral proti predrznosti tržaških Slovencev, da si upajo „najzvestejše me.sto" na ta naeiu reklamirati za Slovanstvo in s tem — za Avstrijo. Vprašanje pa je, če bode vlada navzlic tako jasnim dokazom krivice, ki se gode v Trstu nagemu narodu, ako 4000 njegovih otrok nema šol, v katerib bi elementarni pouk zamogli dobivati v materinem jeziku, kakor je to v državnih temeljnih in šolskih postavah vsacemu narodu obširne Avstrije zajamčeno — če bode — pravimo — vlada mogla ostati tudi na dalje Se indiferentna in hladnokrvna. In ako pomislimo, da si je ista prav v smislu želje našega vzvišenega vladarja, ki je o Blovesnej priliki dejal svojim najbližjim svetovalcem „naredite mir mej mojimi narodi!" zapisala na svoj prapor jednakopravnost vseh pod žezlom habsburške vlada joče hiše združenih in v državnem zboru zastopanih narodov, tedaj pridemo vsakakor do zaključka, da bode vlada jednako, kakor je to v Brnu nasproti fanatičnim nemškim nepomirljivcem in perfidnim zidovom, iz katerih je sestavljen mestni zastop, glede čeških ljudskih šol storiti morata, tudi v Trstu prisiljena „italijanski parlament" na „Piazza grande" na nedvomljiv način opozoriti, kake pravice imajo v Trstu državljani in davkoplačevalci slovenske krvi. A ne samo pravičnost zahteva tako postopanje, — predpisuje ga tudi „raison d' etre". Vsaj vender na Dunaji v odločujočih krogih ne morejo tako slepi biti, da ce bi videli tega, kar je znano vsemu svetu in « i ne tako jednostranski, da ne bi hoteli spoznati, kje jim je v najvažnejšem trgovskem emporiji naše države iskati pravih, zvestih in v vseh okoliščinah zanesljivih državljanov: — ali mej onimi, ki so o prihodu presvetlega vladarja odpeljali se demonstrativno z navlašč najetim zabavnim vlakom v Krmin, ali mej onimi, ki so iz najoddaljenejsih vasij vreli v Trst, da ga spodobno pozdravijo. Res se je doslej mnogo grešilo in sicer grešilo bodočnosti naše drŽave na kvar, in ravno dosedanjim vladam gre dvomljiva zasluga, da bo z neopravičenim protežiranjem italijanstva polagoma odnuile slovanski živelj v Primorji od pomorskih obal ter ga potlačile tudi v notranjej deželi in tako ustvarile stranko, katera brez okolišev izreka, da jej je cilj v odcep-Ijenji od Avstrije in priklopljenji k Italiji. A to se da z dobro voljo in eneržijo vse popraviti. Treba je le, da se sedanjim nenaravnim razmeram stori konec in da se vlada začne resno ozirati na primorske Slovane. Tržaški slovenski očetje dali so jej s svojo prožnjo za Blovenske ljudske šole najboljšo priliko, da pokaže, če ni njeno obljubo-vanje o izvedbi ravnopravnosti prazno in če je že spoznala nalogo, katera brezdvojbeno Slovanom pripada na obalah Adrije in katere izvrševanje jedino more Avstrijo ohraniti kot pomorsko velevlast. — Tržaškim domoljubom pa polagamo na srce, naj v započetem poslovanji vztrajajo in zadobili si bodo zahvalo vse slovenske domovine. X. Občni zbor „Glasbene Matice" dne 28. maja 1883. (Konec.) Isto tako se je odbor potrudil, da je izprosil od slavnega mestnega odbora prav zdatno podporo. V mestni seji dne 9. januvuija 1883 je narodni odbor glasoval za 200 gld. podpore, katero je „Glasbena Matica" že sprejela. Za ta znamenit dar naj za-doni iz vsega srca slavnemu mestnemu starešinstvu navdušena slava! Dne 18. februvarja se je odbor, zastopan po g. prvosedniku in dveh odbornikih, udeležil po-klanjanja iu Čestitanja narodnih društev pri visoko-rodnem g. deželnem predsedniku za njemu podeljeno cesarsko odlikovanje, pri kateri priliki je visoki gospod blagovolil priznati napredek „Glasbene Matice" in vnovič zagotoviti državiu podporo. Dne 7. maja t. I, uložila je „Glasbena Matica'' prošnjo pri slavnemu deželnem odboru za podporo iz dramatično-literarnega zaklada, da priobči A Foerstjrjevo opereto „Gorenjski Slavček". Uspeh te prošnje še ni znan, a nadejamo so, da se nam povoljno reši. H koncu tega poročila nam je Še prijetna dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo gospodom skla-daljem : našemu častne m u c lan u g. Aut. N e d v e d u za njegovih 5, v dveh zvezkih priobčenih moških zborov, g. odborniku Antonu Foersterju za njegovih 11 narodnih, v X. zvezku priobčenih lepo ubranih starih domačih napevov in g. F. S. Vilharju, ravnatelju glasbenega zavoda v Karlovci za njegovi prelepi kompoziciji .Mornar" in „V tihem mraku". Vse te muzikalije bo skladatelji blagodušno pre pustili „Glasbeni Matici"; za nesebično sodelovanje izrekamo vsem trem odličnim strokovnjakom najtoplejšo zahvalo. Svojo blagonaklonjenost sta društvu ukazovala tudi gg. brata dr a. Ipavica, katera sta več svojih skladeb poslala „Glasbeni Matici". Radostno pa tudi zabeležimo, da so se v novejšem času oglasili še drugi skladatelji, katerih dela kažejo obilo dobrega duha in muzikalne spretnosti, zato jim je priporočati marljivih studij, da stopijo polagoma pred javnost z dovršenimi deli. Izgub po smrti imamo samo jedno obžalovati Umrl je lani dne 5. maja v najboljši dobi svoje starosti naš odbornik g. Fran Hl&vka, ki je bil muzikalno vrlo nadarjen in bi bil naši „Glasbeni Matici" lehko še mnogo koristil. Slava njegovemu spominu! V gibanji in stanji naših društvenikov je bilo še dovolj živahnosti mimo prejšnjih let. Pridobili smo za leto 1882 tri ustanovnike. Novih podpornih članov je pristopilo 65, da šteje društvo razen 3 častnih članov 211 društvenikov z 22 ustanovoiki vred. Le škoda, da se j-h je 32 izneverilo. Nesnio sicer zdvojili nad njihovo podporo, a do danes ne vemo, pri čem da smo. Narastlo je torej od lani samo 21 članov. V Ljubljani ima „Glosbena Matica" 48 letnih podpornikov in 8 ustanovnikov, torej 10 letnih podpornikov in 8 ustanovnikov, torej 10 letnih in 1 ustanovnega več mimo prejšnjega leta. Sicer so pa razmere glede na vnanje društvenike ostale blizu jednak**, kakor smo to poročali v lanskem občnem zboru. Primorsko, vzlasti Goriško nam je dalo nekaj novih društvenikov, kar radostno omo-n:mo, ker prejšnja leta smo jih pogrešali. Iz Štajerskega se jih upisalo 7 članov, a izstopili so 4, torej jih je sedaj 19. Na Hrvatskem smo jih zadnji dve leti primeroma največ izgubili, razen 14 Zagrebčanov še drugih 7. K temu dodajem konečno še društveni račun: Vseh dohodkov z ostankom pre- tečenega leta je..... 1868 gld. 97 kr. troškov pa....... 1494 , 86 „ torej ostane gotovine za tekoče leto......... 374 gld. 11 kr. Da so se dohodki od lanskega leta podvojili, je uzrok največ, da smo prišteli tudi 500 gld. izposojenih od društvene ustanovnine, katera je znašala lani 1000 gld. Kakor je bilo že prej omenjeno, je bilo to posojilo potrebno za ustanovo glasbene sole, šolskega inventara in za nagrade učiteljem. Iz ostanka 374 gld. 11 kr. se je 200 gld. ustanov-nino že povrnilo, kar pride v račun za 1. 1883. Veči dohodki so tudi pripisavati tej okolnosti, da nam je mestni odbor naklonil zdatno podporo in da smo za razprodane muzikalije stržili 133 gld. 7 kr.. in od 24 novih članov, ki so si omislili vse društvene izdave, 160 gld. 40 kr. OJ 3 ustanovnikov je bilo uplačanega 105 gld., kar se bode takoj naložilo k ustanovnini, da si le blagajnica zopet opomore. Zdi se mi, da treba opravičit: tudi izdatke, ki so od lani še jedenkrat toliki narastli. 200 gld. se je kot obrestovana glavnica uložilo pri „Narodnem domu". Za napravo Šolskega inventara se je potrosilo 379 gld. 98 kr., katerih naj veča vsota pripada v nakup klavirja, in sicer 275 gld. Celoletna najemščina za šolsko in arhivno sobo je stala 99 gld. Učnine se je izplačalo za pol leta 234 gld. Svečava iu kurjava je vzela blagaj niči 29 gld. 26 kr. Za arhiv in šolo nakupljene muzikalije prouzročile so 74 gld. 86 kr. troškov. Na svitlo dana glasbena dela stanejo 365 gld. 46 kr.; presežek teli troškov se je porabil za nagrade, uradne potrebščine, poštnino, vozuino, embalažo, dopisnino, in za poselska opravila, kakor to kažejo natančni zapisniki in predloženi „sklep računa". Vsa imovina „Glasbene Matice" je torej: 1. Na knjižico št. 224 pri obrtnijsko-pomočnem društvu naloženih . . 5O0 gld. (uštete neBo 5°/„ obresti). 2. Pri „Narodnem domu" s 3°/0 naloženih .......... 200 „ 3. Ostanek v gotovini od pretečene dobe..........374 n 4. Društveni inventar...... 850 . 5. Zaloga na svitlo danih muzikalij 600 „ 6 Arhiv.......... 100 _ Skupaj 2624 gld. Obe poročili sprejme zbor na znanje in g. prvosednik še dostavlja, da je v lanskem občnem zboru storjen sklep, naj bi druUvo dalo na svitlo slovensk „navod za igro na klavirji*4, ostal še nerešen, ker skladatelj ni utegnil prevzete naloge izvršiti. Računi se po predlogu pregledovalcev gg. Ant. Je-ločnika in And. Žumra odobre in potrde. Po naBvetu g. Alf. Ledenika izreče občni zbor stoje tajniku in blagajniku zahvalo. V odbor so bili voljeni gg.: Fr, Ravnih ar (predsednik), F. Stegnar (blagajnik), R. Bežek, dr. Karol pl. Bleivteis, Burgarell, Fr. Dreni k, P. A. Hribar, Ohra pl. JanušovBki, Alf. Ledenik, Ant. Razinger, dr. Jos. Stare, Voj Vale nt a, Drag. Žagar, vsi v Ljubljani; zunanji odborniki pa so: Dan. Fajgelj v Tominu, Fr. Gerbič v Lvovu, Ant. Gnezda v Zagrebu, Simon Gregorčič na Gradišči pri Goric«, Ig. G run t ar v Logatci, Mat. Šuštaršič v Krškem, Janko Ž i-rovnik v Gorjah. — Pri zadnji točki dnevnega reda, „posamičnih članov nasveti", oglasi se g. V. Valenta in priporoča občnemu zboru, izvoliti g. A. Foersterja častnim članom „Glasbene Matice", ker je njegovo delovanje za društvo in v obče za povzdigo cerkvene glasbe iu glasbene literature jako z »složno. Po g. Dreniku še krepko podprt nasvet, zbor radostno in soglasno sprejme ter z živioklici izvoli rečenega gospoda rastnim članom. — G. Alf. Ledenik uasvetuje dalje in utemeljuje svoj predlog, da se za glasbeno šolo razpiše natečaj »glasbenega učitelja," ki hi bil konserva-torist in posebno strokovnjak na goslih, poleg tega pa tudi sposoben učiti v igri na klavirji Treba je namreč sedanje začasne razmere definitivno urediti, kar bode tem lažje, ako nam dojde obljubljena državna podpora. Nameščenje izprašanega učitelja pa naj potrebe druge učiteljske moči ne izključuje, ker dobra napredna šola, ki se s časom začne deliti na več oddelkov, ne sk-ija z jednim učiteljem. Po daljšem razgovarjanji, katerega se udeleže gg. Valenta, dr. J. Stare in drugi, poudarjajoč muzikalne potrebe naših narodnih društev, vzlasti dramatičnega ia čitalničnega, se principijalno sprejme predlog g. Ledenika in odboru izroči nalog, da vse potrebno ukrene za izvršitev te namere, kar se soglasno potrdi. Ker se nihče več ne oglasi za besedo, sklene prvosednik zborovanje zahvalujoč se za prijazno udeležbo. — S. S. Politični razgled. Notranje dežele. V L j ubijani 8. junija. Mišljenje merodanjih českili krogov ob priliki deželnozborskih volitev ilustruje zopet „Pokrok* v važnem članku, v katerem odgovarja onim listom, ki nečejo verjeti v istinitost spravljivih izjav sta-ročeske stranke, zahtevajoč dela za besede, tako-le: „Naše vodilo ni maščevanje, naš smoter ni narodno in politično podredjenje ljudstev, nego pomnožitev in razširjenje političnih in ustavnih svoboščin, pomnožitev onih naprav, ki bo temelj duševnemu in gospodarstvenomu napredku. Naš idejal je vsestranski razvoj in cvet te slavne dežele in ž njo mogočnost velike Avstrije, dočim naj uživati obe narodnosti v deželi največje politične in narodne prostosti in naj bi tekmovale le z uma orožjem na polji prosvete. Neče se verjeti našim besedam In obljubam. Dobro : mi ne silimo ustavaške stranke, da naj nam na ljubo priseže na naše besede. Verjame pa naj našim delom in ta jo bodo, če Bog da, prepričala, da ne znamo aamo modro, oprezuo in spravljivo pisati in govoriti, nego tudi delovati." Regulovanje Zeleznlli Vrat ob dolenji Donavi je bilo že večkrat predmet vkupnim mini Bterskim posvetovanjem, ne da bi se bil dognal kak ugoden resultat. Tako se je to vprašanje obravnavalo tudi v zadnjih konferencah na Dunaji. Glavna zadrega pri rešitvi te zadeve je denarno vprašanje: kajti regulovanje Železnih Vrat, na Ogerskem h že Sin, je naloga ogerske dežele, dočim pa Ogri poudarjajo, da se gre tu za podjetie, ki bode v prid celej monarhiji. Od cislitvanske strani pa se zopet naglasa, da je tudi gradba arlberške železnice tako podjetje ter da se ima smatrati za kompenzacijo urejenja Železnih Vrat. Pričakuje se, da se na tej zadnji podlagi stvar vender jedenkrat ugodno dožene. V nanj«" države. Iz kraljevine srbske prihajajo poročila o resnih sporih mej ljudstvom iu vlad m i mi organi Tako se je ljudstvo v Gamzigiadu, okraja Zajčar, ob priliki, ko so živini užigali znamenja, spim ta I o proti policiji in žandarjeni, kateri izgredi so zavzeli tako resen značaj, da je minister okrajnemu načelniku v Zajčarji stavi! na razpolaganje cel oddelek novo ustanovljenih žandarjev, 2000 mož, kar je pa ljudsvo še bolj razkačilo. Ljudstvo bilo je baje po radikalcih našuntano, da namerava vlada zopet po višati davke ter da zato šteje živino. Pri tem spo padu v Gamzigradu bilo je mnogo ubitih in ranjenih. Ministri imeli so v sredo večer sejo, kjer so se posvetovali do ranega jutra o teh žalostnih izgredih. Jednaka poročila o ljudstvenem uporu prihajajo sočasno tudi iz druzega dela Srbije, iz okraja Uži-škega. kar bi znalo kazati, ako se obistini, o sistematično pripravljenem ustanku. Povodom dvestoletnice ruskih gardinih polkov Preobraženskij in Semenov izdana dnevna povelja, s katerimi so se polkoma podarile jubilejske zastave, izražajo pripoznanje in zahvalo carjevo vsem ruskim vojaškim oddelkom brez izjeme, da so z ne-razrušljivo uda nosijo do prestola in požrtvovalnim službovanjem tekom 200 let sotrudili se ustanoviti slavo in moč Rusije ter pošteno in marljivo izvesti oporoko Petra Velikega. — Iz lista, ki ga je pisal Stepnjak, psevdoimenski pisatelj brošure „Rossia so terranea", „Pali Mali Gazetti", se razvidi da n i h i-listni vodje neso nameravali kruliti mir ob slav-nosti kronanja. Stepnjak trdi, da je revolucijouarna stranka čisto spremenila svoj plan. Ona ne misli več na to, oa bi s silo odstranila carja, nego hoče po celej Rusiji vzbuditi revolucijo. — Kakor „ Times1' poroča, bi bili nibilisti lahko izveli napad na carjevo življenje, ker da so bdi mej kronanjem v njegovoj tesni bližini. — Takim širokoustenjem pa ne gre mnogo vere. Po vsem It ali Jamskem praznovala se je 2. junija svečano obletnica Garibaldijeve smrti. Ni ga skoro mesta po celem poluotoku, v kat-rem se ne bi bil ranjcemu v čast odkril kak kip ali pa spomenska plošča. Tudi ni manjkalo ob tej priliki ostrih govorov in napadov na vlado V Rimu je bilo omenjeni večer mnogo izgredov, ker je mnogo ra-dikalcev čutilo potrebo po ulicah karati svojo govorniško zmožnost- R.vno drugi dan potem pa je baš v Rimu zmagala zdrava pamet Pri dopolnilni volitvi v prvem volilnem okraji izvoljen je bil namreč don Fabricio Colonna z večino 2000 glasov proti mlajšemu sinu narodnega junaka, Ricciotti Gari-baldi-ju, poslancem v kamoro. Iz blažene Neinelje poizveda se o novem surovem činu aodnijskega nasilstva. V Cimburgu živeči hišni posestnik in sirarski fabrikant Hahn pozvan je bil zaradi civilnopravne prepirke v neko ue-deljo pred sorinijo. Kot strogi baptist je izjavil, da ob nedeljah ne sme in ne more priti k sodniji. Vzlic temu ga je sodišče sililo, da mora priti, in ko se je le branil, poslalo je ponj tri sodnijske sluge, ki so ga zvezali ter na samokolnici peljali v trdnjavo. Dopisi. K Dolenjskc-fra 4. junija. [Izviren dopis.] Znano je, da se zida cesta Kronov-Šmarjeta, ali znano ni, kako sezida. V jeseni 1882 oddala se je cesta po javni dražbi. Kakor drugače biti ne more, delala se je cesta po tujem posestvu, in po pravu bi se moralo to tuje posestvo odkupiti v cestni namen. Ali to se ni zgodilo, in ne kaže se, da se hoče zgoditi, kajti dotični gospodje, njim na čelu g. Kline, se za to ne brigajo čisto nič. Po zdravem človeškem razumu moralo bi se to zgoditi pred zidanjem ceste, ker vender ne bo nobeden hišo poprej podiral in potem jo še le dal ceniti. Zemljišče se je dotičnim posestnikom meni nič tebi nič vzelo. Menim, da se ua takov načiu čuvstvo do prava pri ljudstvu ne goji, nego kruši in ruši. Radi tega je ljudstvo silno razburjeno in povprašuje: kje je pravica? G. Kline, načelnik cestnega odbora okraja novomeškega, igra tukaj jako dvomljivo ulogo. Imenoval sem g. Klinca cestnega odbora načelnika in to po krivici, ker odbor ne eksistira, ako še velja teorija, da iz jednega člena ne more obstajati nobeno društvo, tedaj tudi odbor ne. G. Kline je že tako dolgo nepostavno na tem mestu, da so mu vsi odborniki n-zen jednega pomrli. Rad bi znal, komu se računi poltigajo, in kdo jih revidira. Nobeden mi ne more oporekati, ako trdim, da to že nekako po turškem diši. Posipanje ceste Kronov-Šmarjeta oddal je g. Kline tako mej štirimi očmi brez vsake licitacije, brez javne dražbe kspittlistu g. Florijanu Zorku, županu pri Beli Cerkvi. Ali ima tako pravico, s svoto preko 1500 gold. razpolagati po dogovoru, zanikali bi dotični paragrafi. Omeniti moram še, da je g. Fi. Zorko pred štirimi meseci prevzel posipanje, katero je ne jako marljivo in tudi dobro ne nadaljeval, ker dozdaj še ni dokončal V* dela vse ceste. Afi da je tudi v Beli Cerkvi „strike", to bo marsikoga osup-uilo. In kdo strika? No g. župan nehal je cesto posipati. Morda mu je kdo rekel, ali pa je on sam tako zvit, da bi njegovi konjiči mu kaj več zaslužili, ako strika. V tem mu pride koj na pomoč njegov zaveznik g. Kline, in da oklicati 3. t. m. pri cerkvah, da bo dražba za ne še dodelano cesto 6. t. m. v krčmi županove hiše. Ali ni dosegel g. župan s po močjo svojega prijatelja sijajen usp«h? Da seje to zgodilo, je krivično; da se je zgodilo v tem času, je še bolj krivično. Kdo hoče konkurirati pri dražbi ? Bode Ii kmet pustil svoje vinograde, travnike in polja in šel v ceato? Zakaj ni bila pred štirimi meseci jednaka dražba? Marsikateri kmet bi prevzel posipanje ceste za mali denar, da bi le zaslužil krme za stradajočo živino. Silno potrebna cesta bi bila že ceno dokončana. Morda sporočim v kratkem veselo (?) novico, da cesto še dalje posipajo županovi konji, s'užeči svojemu gospodarju kaj več na dan. Ni li g. Kline izvrsten gospodar, ali ne zasluži, da mu pri prihodnjih volitvah daste ahsoluto-rium?! Ali g. Kline si hoče oviti lavorjev venec okolu glave s tem, da silno dela in se trudi za silno nepotrebni most preko toplice. Jeden zidani že stoji ; za glas daleč hočejo napraviti druz»ga lesenega srečnim okoličanom. Ako bi uzroke, kateri so se naveli za potrebo tega mostu na rešeto dejal, ostal ne bi ni jeden zrnati, pač pa pod rešetom mnogo puhlih iu izmišljenih. — Ako človek vidi na vsakem po nepotrebno izdanem goldinarji krvave znake pod bremenom davkov in priklad vzdihajočega naroda, polasti se ga srd in neka tužna žalost. Da g. inženir gre na roko ozmčeni dvojici, razume se, tako da obstoji na taki način tripelalijauea ali zveza treh. Slav. dež. odbor bi moral pokazati kaj več truda, kaj več pozornosti pri tako važnem delu, da se od deželnega zbora dovoljena svota modro porab-ljuje. Narodni deželni odbor hoče sigurno v prihod* nje s svojo strogostjo onemogočiti vsako deželni »li okrajni blagajni škodljivo zvezo treh ali tipelali-janco 1 Domače stvari. — (Trgovinska in obrtna zbornica kranjska) ima danes popoludue ob 5. uri v mest-nej dvorani svojo redno sejo. Na dnevnem redu je tudi: „Poročilo o volitvenem redu trgovinske in obrtne zbornice." — (Za „Sokolov" izlet v Kamnik) prihodnjo nedeljo dne 10. t. m. delajo se ob vsej poti iz Jezice do Kamnika razne priprave za slovesni sprejem. — Željno se pričakuje trenutka, ko se pozdravijo vrli „Sokoliu. — V Kamniku sprejme ljubljanske goste tamošnja Čitalnica, požarna bramba in pevsko društvo „Lira". — (Ljubljanski mesarji,) katerih je 150, uložili so po svojih treh zastopnikih prošnjo na mestni zbor, da se poslopje klavnice za malo živino vsaj za tretjino podaljša, v novo prizidani prostor postavijo kotli, ki so zdaj mesu na kvar v prostorih klavnice za malo živino. Tudi so mesarji prosili, da se popravi ledenica v klavnici, v katero se letos ni napeljalo nič ledu, kajti ledenica ni za rabo, ker je že v načrtu bila napačna. Zdaj je v mestni ledenici velika guječa, kajti ista je jedva zadostovala pred 70 leti, ko ni bilo niti petine današnjih mesarjev. — (Slovensko d r u št v o) v Mariboru bode po cesarjevem odhodu imelo občni zbor v Ptuji. — (Šolski praznik.) Vsled določbe dež. šolskega sveta štajerskega praznovale bodo šole na Štajerskem v 2. dan julija GOOletnico združenja z Habsburško rodbino. — (V občini sv. Krištofa) pri Laškem Trgu zmagali so v 2. dan t. m. pri občinskej volitvi kljubu vsem naporom nemčurjev vender narodnjaki. Živeli! — (Posojilnica v Mariboru) imela je do konca maja 150.178 gold. 42 kr. dohodkov, 141.341 gld. 88 kr. pa izdatkov. — (Na Donački gori) pri llogatci, od koder je izredno krasen razgled po južnem Štajerskem, postavili bodo krčme za potovalce ter popravili steze, ki bo že do Beduj bile tako prikladne, da se je do pod vrha moglo jahati. — (Toča) je v zadnji dan maja pobila po vinogradih pri sv. Janži pri Velenji. — (Izpred porotnega so d i še. a ljubljanskega) Dne 4. t. m. zatožena je bila J. Stansa z Vrhnike hudodelstva otroškega umora. Kmalu, ko se je rodil njen otrok, udarila ga je nekolikokrat z roko po glavi, da je bil mrtev. Obsojena je bila na štiri leta težke ječe, poostrene s postom. — Dne 5 t. m, zatožen je bil vla.';ugar Šimeu šišek zaradi hudodelstva uboja, /»toženec je bil že kazno* van zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe in zaradi hudodelstva ropa s težko ječo petih let. Komaj je bil nekaj mesecev iz zapora, je izvršil zopet hudodelstvo. Prišel je bil na žemtovanje v Domžale. Le tam sta se sporekla s kmetskim tintom Matevžem Juvaiiom. Slednji vrgel mu je porcelanasto posodo v glavo, zatoženi pa je Juvnna usekal z litersko steklenico po glavi tako silno, da je nekaj časa p dem vsled prizadejane poškodbe umrl. SodilČB obsodilo je Simona Si>eka na tri in pol leta težke ječe, poostrene s postom. — (Dražba.) V 23. dan t. m. postavi požarna bramba v Škot;i Loki ob 12. uri opoludne na mestnem trgu štirikolesno brizgalnico, ki nese na 50 korakov in je v po polnem dobrem stanji, v javnej dražbi na prodaj. — („Triglav1' v G rade i) zboroval bode v soboto 9. dan t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni „zur alten Blerque'leM (Badgaaae, r>. soba). Spored: I. čita se zapisnik prejšnjega zborovanja, II. preda vanje g. Šušteršiča, III. krit.ilca predavanja g. Iiezjaka, kritikujeta gg. stud pbil. Fon in Virbnik, IV. slučajnosti. Gosti dobro došli! — (Duhove, n s ke spremembe.) V ljubljanski škofiji: G, Štefan Jaklič, župnik v Dolenji Vasi, je dobil faro Št. Vid pri Zatični; g. dr. Jos. Dolenec pride kot dub. pomoćnik v Menge*, g Avgust Turk pa v Borovnico. — G. Jar nej Krašovic, župnik v pokoji, je v Kamniku 3. t m. umrl. — V lavantinski škofiji! G. Jos. Hajšek je prestavljen v Skale; g. Josip Kotnik v Šmartno pri Šilekii in g. Janez Pajtler v Svičino. Telegrami „Slo venskemu Narodu": Peterburg" 8. junija. Car je potrdil nasvet državnega soveta, po katerem se ima začetkom 1. 1884. glavnina (osobni davek) najubožnejdemn kmetskomu ljudstvu popolnem opustiti, drugim kmetom pa in obdačeneinu ljudstvu za polovico, odnosno za desetino zmanjšati. Minister notranjih stvarij ima predložiti načrt postave, zadevajoče svobodnejše preseljevanje rečenega ljudstva. Moskva 7. julija. Nemško društvo Lie-dertafel priredilo je Nj. Veličanstvoma v Kremlu serenado. Danes vršilo se je svečano blago-slovljenje Izveličarjeve katedrale, katerega so se udeležili Nj. Veličanstva, članovi carske rod- bine, inostrani knezi in poslaniki. Okolu cerkve postavljen je bil velik karć vojakov. Vsi prostori in ulice, celo hiše prav do streh bile so napolnjene z ljudstvom, carja navdušeno pozdrav-ljajočim. V cerkvi zbrana je bila vsa Čiherna duhovščina Moskovska. Po blagoslovljenji slovesni obhod okolu cerkve z vsem spremstvom mej 101 streli iz topov in zvonenjem vseh cerkva. Ob 2. slavnost končana. Car podaril ubožnim MoskviSanom 50.000 rubljev. — Knez Črnogorski podelil je Katkovu Danilov red prve vrste. Mesečni shod kranjskega obrtnega društva. Zadnji ponedeljek imelo je kranjsko obrtno društvo svoj mesečni shod pod predsedstvom gosp. Klein a, katerega se je udeležilo do 50 Članov. Predsednik naznani, da je štajersko obrtno društvo v Gradci doposlalo pravila za razsodstva in bolnišne blagajnice v smislu nove obrtne postave z dne 15. maja t. 1. Ker je obČn želja obrtnikov, da bi se i v tej zadevi jednotno postopalo, bode društveni odbor pravila vzel v pretres in stavil svoje nasvete. Šestnajst pekovskih mojstrov obrnilo se je do obrtnega druStva, naj bi delovalo pri mestnem magistratu na to, da bi pekovski vajenci ne prodajali vsaki dan po ulicah in javnih prostorih kruha. Po g. 95. obrtuega reda ima gospodar za to skrbeti, da se vajenec obrti dobro nauči, torej mu naj ne naklada preveč druzib opravkov. Učenec dobi zjutraj canjo napolneno s kruhom, z nalogom, da ga mora prodati; tako postopa vse dopoludoe, tudi do dveh popoludue po ulicah. Kar skupi za žemlje več, ako jih dražje proda, to se zakadi in zaigra v skritih kotih, ali pa porabi za žganje, katerega obrajta velika večina tukajšnjih pekovskih vajencev. Zbor o tej prošnji sklene, da se izroči g. mestnemu odborniku Kleinu, da stori potrebni predlog v mostnem Zi.stopu. Tajnik društva g. Kune potem govori o tem, so li kupčijske in obrtne zbornice za obrtni stan koristne ali ne. Govornik pravi, da se je obrtno društvo pri jednem prejšuiih zborovanj, ravno tako, kakor obrtna društva na Češkem, izreklo za to, da se obrtniki ločijo od trgovcev iu se ustanove samostalne obrtne zbornice. Prt obravnavah v tukajšnjej trgovinske) in obittiej zbornici o vladinem predlogu novega volilnega reda pokazalo se je, da kranjski obrtniki plačujejo 46.O00 gld., trgovci pa le 18.000 gld. davka, in vender je bil trgovski stan množneje v zbornici zastopan, nego obrtni. Ta krivica se bode sedaj, kakor se sliši, v novem volilnem redu za zbornico popravila, kajti dotični odsek zbornice izdelal je načrt, da bode v prihodnje voljenih v zbornico šestnajst obrtnikov in le osem trgovcov; zastopniki velike industrije, katere na Kranjskem itak ni, in rudarstva pa odpadejo. Ni dvomiti, da tudi plenum kupčijske zbornice sprejme novi volilni red in, ko ga vlada odobri, bodo imeli obrtniki utrjeno stališče v zbornici. (Konec prih.) Poslano. Zabvaljevaje se gg. voliloem dolenjske mestne skupine za izkazano zaupanje, javljam, da odstopim od kandidature, da ne rušim narodne discipline. Prof. Fr. Šuklje. Zahvala. Komaj so je izvedelo po bližnjih krajih d ailnej ne-ireči, ki je zadela valed groznega požara vas Ti bojo v županiji Smlednik, jelo so so gibati dobrohotne roko v pomoč riašiui pogoreleem. „Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga". V svesti si istinitosti tega pregovora, šteje si podpisano občinsko starešinstvo v prijetno dolžttosl javno zahvaliti sc nekaterim blagim dobrotnikom za naglo in velikodušno podporo. Osobito moramo se spominjati o tej priložnosti s hvaležnostjo blagorodnih gospodov: C. kr. okrajnega glavarja (J. Meick a. komisarja bfUGfta Mirbacha, trgovca Petra Majdiča v Kranji in svečarja Ignacija Foka v Kranji za idatno podporo, bod si v denarji bodisi v živežu in blagu v prid našim pogoreleem. V imenu obdarjenih kličemo: Bog povrni stotero! Ob jednem ulagamo iskreno prošnjo do vseh blagih src, da nam blagovolijo pristopiti na pomoč, kajti živa je potreba v resnici. Vsak i najmanjši dar sprejemamo hvaležno; vsem dobrotnikom že sedaj: srčna hvala! Smlednik, dne 4. junija 1883. Anton Biirger, župan. Henrik baron Lazarlni, Josip Kržič, občinska svetovalca. Tujci: 7. junija. Evropa: pl. Parma, grof Zileri del Vause, Herzog iz Gradca. Pri Nlouu: Zenkovič iz Trsta. — Hoftmann iz ltoke. — Taferuer iz Hrvatskega. — Cozzi iz Trsta. — Dezso iz Reke. Pri Woda z Dunaja. — Laurič iz Rakeka. — Par z Dunaja. .Meteorologicno poročilo. A. V LJubljani: p < a« ; O Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi | Mo-Neho ; krina v mm. I 4. junija 7. zjutraj 2, pop. 9. zvečer 736'OGmin. 73474 mm. 734-30 mm. 4-15-2'C 4-28-4° 0 + 16-8" C brezv. hI. bur. brezv. obl. obl. jas. 0 00 mm. dežja. i kri 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73289 mm. 729-97 mm. 728-16m«. 4-15-6° C + 27-2" C + 19-3«C si. bur. si. zah. si. zah. jas. jas. jas. 200 ram. dežja. 6. junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 725- 82 mm. 726- 20 uim. 727- 24 mm. + t5-6H3 4-22'6°C 4-15-4"C brezv. si. zah. si. zah. obl. d. jas. jas. 0-28 mm. dežja. 7.junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 727-74 mm. 727-56 mm. 729 66 mm. 4- 14-6»C 4-20-6° C 4-17-60C si. bur. sl.jvz. brezv. jas. obl. d. jas. 2-50 mm. dežja. B. V Avstriji sploh: Ziačni pritisk je večinoma povsod znatno pal, toda ne tako jednako; razdelitev vsled tega ne več tako jednako-merna; razloček mej maksimom in minimum nekoliko večji. Temperatura je ostala skoro nespremenjena ter je bila Šo večjidel nadnonnalna ali pa saj normalna; razloček v stanji jednega dne postal je bolj ekstremen. Vetrovi slabotni in zelo spremenljivi; nebo največkrat deloma jasno, vreme precej nestanovitno. DO"UL3ni.aosJ^:a- "borza- .Ine 8. junija. (Izvirno telegraričuo poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta ... .... . . 5<70 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . London . ..... Srebro .... ....... Napol. .......... C. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 „ 4n/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6",....... AOj n n n M* „ papirna renta 5%..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5*/0 . . 100 gld. Ztmlj. obe. avstr. 4yt% z'Hti Zttst- l*8t' ■ Prior, oblig. Elizahetinc zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudolfove srečke.....10 „ Akrije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trauimway-društ. velj. 170 gld. a. v. l*oslauo. (4-15) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kat Izkaiaa liek proti trajnom kašlju plućevlne I iolHdoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, *" 122? " (PASTI LLEN) m w~i Hinke Mattonija (Karlovi vari u Cenkoj). Na etlkćto in saniah, kakor kaže podoba, treba OMt.ro i»»zili. MATTONI's giesshUblef Izredno zanimljivo. „MS EISERNE JAHRHUNDERT", spisal Amand pl. Schvveiger-Lerchenfeld, k 200 Ilustracijami in 20 kartami in obrisi deloma po dveh straneh. — Izide v 25 vezkih pc 30 kr. Prvi vezki so na ogled ter vzprejema naročila (389-D Iv. Giontini v Ljubljani. Št. 8473. Košnja v najem! (388—1) 78 gld. 35 kr. 78 95 i. 98 ■ 80 n 93 30 m 838 * — n 295 — n ;20 — i> 9 » 53 n TI 67 „ 58 50 71 120 9 — n 166 n 75 n 98 n 85 n 120 n 40 n 88 n 95 n 87 » 15 B 103 » — B 114 n 50 n 118 n 20 T) 103 n 20 n 105 n — n 170 n — n 19 n — B 110 ji 50 n 216 n 50 • X' četrtek 14. »< nlli me-nožeilj pod gradom Tivoli po očituej dražbi za leto 1883 kodoma v najem oddajala. Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne ua senožetih v Latertnanovem drevoredu poleg vojaške oskrbovalniee. Mestni magistrat t Ljubljani, dne 5. junija 1883. Župan: (J ras se lli. Živinozdravniška služba v trgu Smarijo- pri Jelšah na Dolenjem Štajerskem za okraj šmarijski s plačo 200 gld. je še izpraznena. Prošnje se bodo še do konca Junija prijemale, nastopiti se pa mora služba koncem julija t. t. Okrajni zastop šmarijski, meseca maja 1883. (381—2) Anderluh, načelnik. Doktora medicine mesto v trgu Šmarije pri Jelšah ua Dolenjem Štajerskem jo še izprazueuo. Letna plača 500 gld.; prošnje se bodo Še do konca giuiija 1893 prijemale; službo pa ima dotičnik nastopiti koncem julija t. I. Okrajni zastop šmarijski, meseca maja 1883. (380—2) Anderluh, načelnik. Umrli so t IJublJaut: 5. junija: Fran Uuglerth, bivši strugar, 73 let, Karlovska cesta št. 7, za otrpnenjem hrbtnotra mozga. — Leopold Juob, črevljarjev sin, 7 mes., Florjansko ulice št. 8, za bronhijalnim katarom. G. junija: Neža Elercig, sodarjeva udova, 67 let, Trnovske ulice št. 6, za vodenico. — Ana Drenik, prisilno delavnice kontrolorjeva hči, 4 leta, llradecki-jeva vaa Št. 8, za difteritido. 7. junija: Lovro Trdina, kmetaki sin, 30 let, Hrenove ulice Št. 15, za jetiko. V deželnej bolnici: 4. junija: Giacomo Serafine, opekar, 21 let, za vodenico v plučah. p VIZITNICE " v elegantnoj obliki priporoča po nizkej coni „Narodna Tiskarna" v LJubljani. Devet iimmIsiIij BUDIMSKA Ak6czy reačio a.r katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Slolzel v Monakuveui, prolesur dr. Hardy v Parizu in profesor dr. Ticliborn« v Londonu, priporočajo profesor dr. (Jebkardt v Budimpešti, profesor dr. ZeiNsel na Duutiji in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lil hi o na : posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno priporoča. Dobiva bo po vbcIj lekarnah in prodajalnieaih mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi se, da so zahteva izredno Budimska Rak6ozy. (300—5) Lastniki bratje Loser v Budapešti. Izdate) j in odgovorni urednik Makao A r m i (:. Lastnina iu ti»k „Narodne tiskarne".