Ano (Leto) VII. Buenos Aires, 2G. maja (mayo) 1949. No. (Štev.) 21. OB PRAZNIKU ARGENTINSKE NEODVISNOSTI 25. maj je praznik argentinske neodvisnosti. Argentina, ki je 300 let bila kolonija velikega španske¬ ga imperija, je doživela dan, ko se je začutila zrelo, da začne odločati o svoji usodi sama. Narodni prva¬ ki, podprti po svetni in duhovski inteligenci ter ob odobravanju ce¬ lokupnega naroda, so izvedli nekr¬ vavi državni udar in položili prve temelje moderni državi Argentini. mo biti le gledalci, ki opazujejo trud drugih, ki grade državo, am¬ pak sodelavci. Naše delo naj bo pošteno. Tudi napram novi domo¬ vini imamo svoje dolžnosti! Ohra¬ nimo se na moralni višini, da bo¬ mo delali čast svojemu narodu in da bomo drugim vzgled. Pokaži¬ mo drugim, kaj premore slovens¬ ka pridnost in brihtnost. Izrabi¬ mo svoje naravne darove, kot so: čut za organizacijo, čut za solid¬ nost pri delu in izidtelkih. Pozabi¬ mo pa malenkostne preklarije in spore, ki jih imamo velikokrat za cslovo senco. Le v edinosti je moč slovenske kolonije. Velik del Slovencev letos prvič praznuje praznik argentinske ne¬ odvisnosti. S hvaležnim srcem bo¬ mo ta dan prosili Boga, ki vodi usodo narodov, za našo novo do¬ movino in za vse, ki jo vodijo do vedno večjega napredka. Težišče še vedno v Evropi Naravno je, da je bil razvoj od, takratnega do današnjega stanja težak. Notranji nemiri, težave s sosedi in razne druge nevšečnosti so se pojavljale druga za drugo; stvar, s ka.terq mora računati vsak razvijajoči se organizem. Toda 'kljub temu se je Argentina razvila v eno najmodernejših in zavidanja vrednih držav, ker ni bilo na nje¬ nem ozemlju nikogar, ki ne bi lju¬ bil svoje domovine. Pod vlado generala Perona je izgradba države prišla do srečne¬ ga zaključka. Letos je dobila usta¬ vo, ki je zajamčila deželi narodno suverenost, ljudstvu dala socijalno pravično zakonodajo in pretrgala poslednje sledi gospodarske odvis¬ nosti od zunanjega sveta. Danes je v Argentini delo doseglo čast, hi mu gre. Ustava jamči delavcu pravico do človeka / vrednega živ- jenja/ tudi potem, ko mu starost ali bolezen onemogoča sodelovanje pri graditvi državnega blagosta¬ nja. Cel svet je pozoren na napre¬ dek Argentine in marsikatera modra misel, rojena v mislih ar¬ gentinskih državnikov, je že po¬ stala občečloveška lastnina. Cel svet gleda na Argentino kot na eno onih redkih držav, kjer ni ne socijalnih ne političnih zapletlja- jev, kjer je za delavne roke dovolj dela, zaslužka, kruha in tudi pra¬ vice. Danes med vsemi 17 miljoni ar¬ gentinskih prebivalcev ne najdete nikogar, ki bi ne bil ponosen, da sme biti Argentinec. Tisoči Slovencev, ki jih je zlo minulih let pognalo z doma, so na¬ šli v Argentini svoj novi dom. Slovenci ne bomo nikdar pozabi¬ li, da je bila Argentina prva in dolgo' edina država na svetu, ki nam je v pravi krščanski ljubezni odprla srce in dom, takrat, ko smo bili brezpravni in zaničevani bolj kot sužnji. Ko smo stopili na ar¬ gentinska tla ,smo zopet začutili, da smo ljudje, svobodni in enako¬ vredni s sinovi te dežele. Povsem raravno je, da skraja ne gre brez težav, ki so posledice bivših gro¬ zot, toda težave počasi minevajo in pričenja se redno življenje. Močna volja in živi jenski optimi¬ zem nam bo v oporo pri izgraditvi novega življenja na ruševinah te¬ ga, kar je bilo. Mi, Slovenci v Argentini, ne sme- Evropa še vedno bolj kot drugi konti¬ nenti stavlja svet pred vprašanje vojne in miru. V Parizu so se 23. maja spet sešli ameriški, angleški, francoski in sovjetski zunanji minister, da urede za¬ deve v Nemčiji in verjetno tudi v Av¬ striji, torej v srcu Evrope. Konferenca v Parizu bo verjetno trajala 14 dni. — Sovjeti sami v Berlinu nimajo preveč sreče; sedaj so morali krvavo zatreti stavko železničarjev. Ti železničarji ni¬ so marali jemati v plačilo sovjetske vzhodne marke, ampak zahodno nemško marko, ki je več vredna.. Sovjeti niso marali tega izvesti in so nato morali krvavo zatreti stavkovno gibanje. Nad 500 delavcev je bilo ranjenih. — Zahod¬ na Nemčija pa se je med tem oklicala za državo z ustavo in rdečermenočmo zastavo. — V severni Italiji so komuni¬ sti organizirali veliko stavkovno giba¬ nje poljedelskega delavstva; tiste de¬ lavce, ki niso marali poslušati njih uka¬ zov, so napadali in so jih nekaj pobili do smrti. — Tito v Jugoslaviji zapira člane svojega parlamenta. Prva imena navajajo, da je bilo aretiranih nekaj srbskih in hrvatskih komunističnih po¬ slancev; zadnji trenotek so zaprli ko¬ munista, ki bi moral oditi za novega veleposlanika v Moskvo. Na drugi strani pa se Tito trudi, da bi dobil posojilo v USA. Govore o tem, da hoče dobiti 20 miljonov dolarjev. Za posrednika pri teh pogajanjih si je najel italijanskega banč¬ nika Castiglioneja, proslulega špeku¬ lanta in verižnika, ki se je pred 30 leti silovito “proslavil” z miljardnimi pone¬ verbami na Dunaju v Avstriji. Severna Amerika se vedno bolj obra¬ ča na trge v Južni Ameriki. V Washing- tonu se mudi predsednik Brazilije Du- tra in za konec njegovega obiska na¬ povedujejo sklenitev velikega posojila med ameriškimi bankami in Brazilijo. V kongresu je bil pa medtem stavljen predlog za nekak Marshallov načrt za Južno Ameriko; Združene države bi ra¬ de več izvažale v Južno Ameriko, toda tam manjka dolarjev. Zato bi naj tak nov Marshallov načrt uredil dotok do¬ larjev v Južno Ameriko. Najvažnejša pa so v tem oziru pač pogajanja med USA in Argentino; posebna studijska komi¬ sija argentinskih in ameriških strokov¬ njakov v Washingtonu proučuje, kako organizirati trgovino med USA in Ar¬ gentino. Povsod prevladuje izredno ve¬ lik optimizem glede te trgovine med obema državama. — Vso USA pa je te dni zajel val žalovanja zaradi smrti S3 bivšega vojnega ministra Jamesa For- restala; žrtev hude živčne bolezni je podlegel posledicam prevelike delovne obremenjenosti v vseh letih vojne. — V Kolumbiji pa se pripravljajo na velitve in liberalni člani vlade so odstopili; vo¬ litve bodo vodili konservativni ministri, ki imajo vojaške osebnost na svoji strani. Azija pa ostaja bojišče komunizma, ki se je v zadnjih dneh še okrepilo. Na Kitajskem se je že začela glavna bitka za Šanghaj, toda v Indoneziji pa so se republikanskim silam, ki se vojsku¬ jejo proti Nizozemcem, priključili sedaj še komunisti. Sicer je malo verjetno, da bi republikanci s tem zelo mnogo prido¬ bili, ker bodo najbrž zaradi zavezništva g komunizmom padle simpatije zanje v Indiji in v Australiji, toda nevarnost je v tem, da se komunisti v republikanski vojski polaste vseh poveljujočih mest. V Indoneziji bi potem nehala vojna za ne¬ odvisnost, komunisti bi prisilili svoje vojščake, da se vojskujejo za cilje, na¬ kazane iz Moskve. Mesec junij-spomin na vse Slo¬ vence, ki so padli v letih vojne in komunistične revolucije in padajo še sedaj doma in trpe v tujini: za vse te govori zdaj pesniška beseda Jeremije Kalina v največji slovenski pesnitvi VELIKA ČRNA MAŠA ZA POBITE SLOVENCE. Naročiš in pla¬ čaš jo lahko na Victor Martinez 50. V prednaročilu jo lahko plačaš tudi v trgovini Časa Boyu, Olazabal 2338, v San Martinu, Ayacucho 125, Ramos Mejia pri fotografu g. Lojze¬ tu Erjavcu, Alvarado 350. Do 12. ju¬ nija stane knjiga 12 pesov, pozneje 15 pesov! - -i Proslava spomina za pobite Slovence bo 12. junija! Postavi spomenik svojim mrtvim, nasilno pobitim, in ga nosi s seboj! Naroči pesnitev Jeremije Kalina: Velika črna maša za pobite Sloven¬ ce! Poravnajte zaostalo naročnino! Prido¬ bivajte nam novih naročnikov! Con inofivo de la Fiesta de la Sndependencia Argentina. El 25 de mayo se conmemora la fecha del nacimiento de la Argen¬ tina Independiente. Durante 300 aiios, antericres a ese dia memora- ble, figuraban los "Palses del Pla¬ ta" como colonias del inmenso Im-’ perio Espanol. Pero llego el momen¬ ta en que el pais se sintio con ma- durez para independizarse y deci- dir por su cuenta su destino. Los proceres del pueblo, asistidoš por los intelectuales seglares y por el člero y aclamados por los ciudada- nos, prepararon el golpe de estado, el cual, luego de una lucha heroica, sintetizada en los nombres de los generales San Martin, Belgrano y Artigas, dieron por resultado a la "Argentina", formada por “Las Pro- vincias Unidas del Sud". Desde en- tonces empezo su marcha progre- siva, por cierto bien dificultosa. Ha- bia que enfrentar muchisimos obs- taculos de orden interno y externo, que surgian en la lucha contra los representantes de los virreyes y de los rozamientos con las republicas vecinas, ellas tambien en forma- cion. Pero no hubo fuerza que hubiese podido impedir la marcha, pues el patriotismo argentino entusiasmo a toda la masa del pueblo, dispuesto para todo sacrificio. Un siglo duro la subida politica y economica del Pais, afirmandose la Argentina čada vez mas en el concierto de los pueblos y desarro- llando su fuerza y riquezas čada vez (nas. En eso aparecio en el escenario entonces Coronel, ahora General de Brigada, Juan Domingo Peron, que dio a esa evolucion el toque fi- nal completando la Independencia politica tambien con la Independen¬ cia economica. Entre gran regocijo popular hizo garantizar el gran Go- bernante esas conquistas con la nueva Constitucion que asegura al Pais la soberania, al pueblo la justi- cia social y a la economia la inde¬ pendencia. El trabajo ha consegui- do el puesto de honor que le corres- ponde. El obrero tiene asegurada su existencia tambien para el caso de 'la vejez e incapacitacion para el trabajo. Todo el mundo esta admi- rando la grandiosa marcha de la Argentina. Muchas iniciativas ar- gentinas han repercutido tambien en el gran Mundo y se han hecho propiedad universal. Todo el Mun¬ do admira y envidia a la Argenti¬ na por la paz y el bienestar que disfruta en medio de un mundo convulsionado. Entre los 17 millones de Argenti- nos no hay quien no se sienta orgu- lloso de su Patria. En este Pais, bendecido por Dios, hallamos tambien muchos milfes de eslovenos nuestro nuevo hogar. (Sigue en la pag. 2) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 21. K PRVEMU JUNIJU Ko se je bližala pomlad leta 1946 in z njo prva obletnica spomi¬ na na zaslepljeno, politično krat¬ kovidno in zločinsko vračanje slo¬ venske narodne vojske iz Vetrinja v Titovo Jugoslavijo, je Narodni odbor za Slovenijo sporočil v vsa taborišča, kjer so bili Slovenci, naj 1. junij vsakega leta-mesee njihovega množičnega morenja-bo posvečen njihovemu spominu in spominu vseh tistih slovenskih žrtev, ki so padle pod okupatorje- vovo nasilnostjo in še najbolj v komunistični revoluciji. Od tedaj je 1. junij slovenski spominski dan. Praznovali smo ga v taboriščih in praznovali ga bomo vedno in povsod. To bo za vse čase sloven¬ ski “zadušhi” dan, ko* bo ves na¬ rod dajal čast in slavo njim, kate¬ rih grobovi so sedaj oskrunjeni, razkopani in izravnani z zemljo. V Buenos Airesu bomo ta dan praznovali dne 12. junija po dese¬ ti maši v dvorani cerkve San Car¬ los. že v drugič v tem velemestu se bomo zbrali v eno dhužino ob svojih mrtvih, katerih podobe v naših srcih niso zbledele in za ka¬ tere moli naše srce vse dni in no¬ či kot živa večna lučka. Oni žive živi v nas in ne bodo umrli še z na (Viene de la pag. 1) Especialmente nosotros la inmi- gracion nueva eslovena, guardare- mos recuerdos y gratitud imborra- bles a la Argentina, el unico pais que comprendio cristianamente la situacion angustiosa del refugio es- loveno y nos tendio su mano gene- rosa. Recien al entrar al suelo ar- gentino pudimos respirar aliviados y sentimos otra vez gente libre y con derechos humanos, ya que an- tes vegetdbamos como unos des- preciables esclavos, privados de to- 'dos derechos. Gozando de la proteccion legal y beneficiados con el bienestar eco- nomico del Pais, vamos venciendo la pobreza y procedemos a la re- construccion de nuestra existencia. El sol y el pan argentinos nos infun- den el optimismo que nos anima- ba antano en nuestra lejana patria. A la vez que trabajamos en re- construccion de nuestra existencia, nos sentimos felices en poder apor- tar tambien nuestro granito de are¬ na para el engrandecimiento de nuestra nueva patria. Ya no quere- mos ser espectadores sino Cons- tructores. Con nuestro trabajo hon- rado y fiel queremos demostrar nuestra gratitud. No solo en lo eco- nomico sino tambien en lo moral nos sentimos obligados, por eso te- nemos formado nuestro voto de mantener alto nuestro nivel moral, para hacer asi honor a nuestro pue- blo y para servir de buen ejemplo a las demas. Nuestra inteligencia, nuestra laboriosidad, nuestro senti- do para la organizacion y solidari- dad, nuestra tenacidad en el traba¬ jo y solidez de cumplimiento han de caracterizar todo nuestro ser a čada pašo y en čada puesto. Algunos celebraron ahora la pri¬ mera vez fiesta argentina. Todos uniremos en este dia nuestros votos Y plegarias para que Dios bendiga til Pais, a sus gobernantes y al pue- blo para un porvenir čada vez mas dichosos. mi, kajti naši otroci, ki morda teh pobitih niso niti osebno pozna¬ li, bodo nosili v nov rod njihov častni spomin in njihovo slavo. In pesniki med nami jim bodo plet¬ li slavnostne vence in bodočnost, ki pride, bo* vzcvetela iz njihovih idealov: demokracije in krščan¬ stva. To je naša vera in prepriča¬ nje. Samo dopolniti se mora čas, ki je tem grobovom, določen za zo¬ renju. Ubiti Velikonja je pred smrtjo nekako rekel: “Neugodno mi je samo to, da bom nekaj let veljal za izdajalca, potem pa bo tudi to drugače. “Da, danes grobovi že zore v slavo. “Izdajalec”, ki so jim ga samozvani sodniki vtisnili kot sramotni žig v čelo, dobiva že v domovini sami svetel žar: blesk časti in priznanje pravičnega bo¬ ja. Pred štirimi leti so gonili te naše vojščake, opljuvane in zasra¬ movane v jame, danes pišejo isti ljudje, ki so bili tedaj priganjači: Za pravo stvar so se borili, čast jim. In prav tako čast jim bo mo¬ ral nekoč dati tudi še zahodni svet, tisti, ki jih je tako sramotno pah¬ nil v smrt! Čast njim, ki so padli od vseh teh morilcev v letih od 1941—1945 in padajo še sedaj! Vsem njim ve¬ ljaj naš spomin. Vsi ti pobiti legi- jonarji, vaški stražarji, domobran¬ ci, četniki in vse tiste množice, ki so umirale v Dachau-u in na Ra¬ bu, padali pod streli “kazenskih ekspedicij” ali bili “zakonito” lik¬ vidirani, obsojeni od “ljudstva”, vsi ti pobiti Slovenci imajo v tem mesecu svoj god, ki jim ga postav¬ lja narod, trpeč pod “ljudstvom” in bežeč pred njim v svet. ZAHVALNO ROMANJE SLOVENCEV V LUJAN Velika večina slovenskih protikomuni¬ stičnih beguncev, ki si je Argentino iz¬ brala za svojo novo domovino in si je v njej že uredila novo življenje v svobo¬ di in delu, se je hotela na viden način za¬ hvaliti Materi božji za rešitev iz nego¬ tovosti in težav begunskega življenja ter za vrnitev osebne svobode in človeš¬ kega dostojanstva. Zahvalno romanje je bilo v nedeljo 22. maja. Ta dan so od vseh strani hiteli Slo¬ venci v Lujan. Prihajali so iz prestolni¬ ce, odkoder so se vozili na 17 avtobusih, ki so bili rezervirani samo za slovenske romarje. Drugi so se podali v Lujan z rednimi prometnimi sredstvi: omnibusi, kolektivi in z vlaki. Tako se je v Lujanu zbralo okoli 1.500 slovenskih romarjev. Velika večina je bila novonaseljenih Slo¬ vencev, vendar so pa bili častno zasto¬ pani tudi staroslovenski naseljenci.. Pri zahvalnem romanju so slovenske skupi¬ ne v notranjosti republike zastopali nji¬ hovi odposlanci tako iz San Luisa, Mi- ramarja, Chapadmalala, Comodoro Riva- davia in drugih krajev. Po prihodu v Lujan se je pred narod¬ no baziliko množica uvrstila v sprevod. Procesija se je ob zvonenju podala v cer¬ kev. Ob številni asistenci je pristopil k ol¬ tarju novomašnik g. Ivan Lovše iz Do- brunj pri Ljubljani, ki je svojo prvo da¬ ritev Bogu opravil v tem veličastnem Marijinem svetišču. Cerkveni nagovor je imel g. dr. Ignacij Lenček. Pel pa je pevski zbor Gallus. Po filmski predstavi lurških prikazo¬ vanj Matere Božje Bernardki in kosilu so se slovenski romarji zopel zbrali v Marijini baziliki. Nagovoril jih je g. Janez Hladnik. Poudarjal je hvaležnost, ki smo jo dolžni Mariji za vse dobrote in milost, ki nam jih je izkazovala ves čas težke begunske poti in nas končno pripeljala v varno zavetje dežele, ki nas je sprejela. Sledila je blagoslovitev podobe Brez¬ janske Marije, ki so jo slovenski romarji prinesli v Lujan, kjer bo sedaj visela v svetišču Lujanske Matere božje. Blago¬ slovil jo je ob številni asistenci novo¬ mašnik g. Ivan Lovše. Zatem se je pa razvila veličastna pro¬ cesija po trgu pred narodno baziliko. Za križem so se uvrstili v sprevod naj¬ prej moški. Postavna fanta sta med nji¬ mi v spremstvu novomašnikovih sester nosila s cvetjem okrašeno sliko Marije Pomagaj, ki je med domačini vzbujala izredno pozornost in občudovanje. Za Marijino sliko je stopala zopet dolga vrsta moških in fantov. Pred zborom slovenske duhovščine so štirje slovenski fantje nosili kip Lujanske Matere božje, ki ga nosijo odnosno vozijo v procesiji samo ob največjih verskih prireditvah in slovesnostih. Procesija so zaključile že¬ ne in dekleta. Romarski sprevod Slovencev je sprem¬ ljala molitev in prepevanje slovenskih Marijinih pesmi, z obeh zvonikov narod¬ ne bazilke jo je pa pozdravljalo zvone- nje vseh zvonov. Po vrnitvi procesije v narodno bazi¬ lik so podobo Brezjanske Marije Poma¬ gaj postavili pred oltar v stranski ladji na desni strani glavnega oltarja. Tu jo je č. g. Vinko Lovšin izročil v varstvo rektorju narodne bazilike g. superiorju lazaristov Illanesu, ki jo je sprejel s krajšim govorom, v katerem je med dru¬ gim naglašal: “Marija je povsod ena. Toda vsak na¬ rod jo časti v svoji podobi. Podoba Ma¬ rije Pomagaj je vaša narodna svetinja. Prinesli ste jo sedaj sem, kjer bo imela v tem svetišču častno mesto. Nimate svoje domovine. Argentina Vam je po¬ stala nova domovina. Kakor ste ‘ doma častili Marijo in ji ohranili junaško zve¬ stobo, tako sem prepričan, da boste tu¬ di tu radi zahajali k Njej, jo častili in ohranili svojo vero. Kot rektor narodne bazilike sprejemam v varstvo to podobo, ki bo visela tu na častnem mestu.” Vsi romarji so se nato podali v glav¬ no ladjo lujanske narodne bazilike ter so bili še pri slovesnih petih litanijah, Romarsko pobožnost je zaključila pe¬ sem “Marija skoz življenje”, ki so jo pe¬ li vsi Slovenci. Nedeljska zahvalna romarska sloves¬ nost Slovencev v Lujanu je bila močna verska manifestacija, ki je pri vseh do¬ mačinih, ki so ji tudi delno prisostvova¬ li, še bolj utrdila sloves, ki ga imajo Slovenci kot sinovi sicer majhnega, to¬ da vernega, kulturnega, poštenega in delovnega naroda. ARGENTINA Argentina je včeraj slovesno prazno¬ vala 139. obletnico svoje neodvisnosti. Poročilo o proslavi bomo objavili v pri¬ hodnji številki. Pogajanja z Anglijo še vedno traja¬ jo; v začetku tedna je kazalo, da se bo pogodba hitro zaključila na ceni 1.29 pesov za kg, toda vmes so nastopili ži¬ vinorejci in frigorifiki, ki vsi izjavljajo, da je ta cena prenizka. Zastopniki frigo- rifikov so obiskali predsednika gospo¬ darskega sveta ministra Cereija in mu izjavili, da bi morali zahtevati novo podporo od vlade, če bi morali proda¬ jati Angliji meso po tej ceni. Finančni minister Cereijo je odgovoril, da je po¬ polnoma izključeno, da bi vlada še na¬ prej subvencionirala frigorifike in živi¬ norejce. Po teh razgovorih so člani vla¬ de odšli k predsedniku republike in mu predočili težave. Pogajanja se bodo še nadaljevala. Uvoz petroleja v Argentino bo pove¬ čan predvsem iz Anglije. Z novo mesno pogodbo bi Argentina morala iz Anglija dobiti 500.000 ton petroleja, dočim bi se Argentina obvezala dobaviti Angliji v tem letu 250.000 ton mesa. Angleško trgovinsko zastopstvo le s težavo spreje¬ ma to zahtevo, ker želi, da bi Anglija izvozila v Argentino več takozvanih “ne¬ bistvenih” predmetov (kolesa, motocikle, klavirje in slično). Odpotovala sta v Rim škof iz Rosa- ria kardinal Caggiano in nuncij nadškof rnsgr. Fieta. V Vatikanu se bosta ude¬ ležila slovesne otvoritve svetega leta, ki bo na Vnebohod. Avtomobilski dirkač Fangio je po¬ novno zmagal na veliki avtomobilski dirki v Evropi. V Marseilleu je v nede¬ ljo 22. maja odnesel prvo presto. Listi pišejo, da spada Fangio sedaj med naj¬ boljše dirkače na svetu. Slovesno so prepeljali v Cordobo kr¬ sto z ostanki velikega argentinskega rodoljuba in javnega delavca dekana Funesa. Dosedaj so njegovi ostanki po¬ čivali na pokopališču Recoleta v Buenos Airesu, sedaj so jih pa prepeljali v rojstno mesto Cordobo. Funes je bil član prve ustavne skupščine in znan¬ stvenik, ki je napisal celo vrsto del. PO ZBOROVANJU ZASTOPNIKOV VZHODNO-EVROPSKIH NARODOV V NEW YORKU Predsenica organizacije Common Cau- se Mrs. Natalie Wales Paine je po zbo¬ rovanju predstavnikov vzhodno-evrop- skih narodov, ki danes trpe pod komu¬ nističnim nasiljem, izjavila, da smatra njihov složen nastop za dober korak k velikemu cilju svobode vsega sveta. Namen zborovanja je označila tako¬ le: Evropa ne more živeti in obstojati napol svobodna in napol zasužnjena. Mogočna privlačnost svobode in vedno večje blagostanje na zahodu bo učinko¬ valo kot pritisk na tiranijo na vzhodu. Sprememba ruske politike v Berlinu je znak uspeha nove edinosti in trdnosti med demokracijami. Možnost mirne o- svobodih vzhodne Evrope je morda bližja kot moremo misliti. Vojna ni ne¬ izogibna. Naše zborovanje je samo klic po miru brez popuščanja, je odgovor na lažno mirovno propagando komunistov in njihovih sopotnikov. Organizatorji tega mogočnega zboro¬ vanja nameravajo sedaj izdelati načrte za evropsko federacijo, oziroma sodelo¬ vati pri začetih takih načrtih. Vodijo pa to organizacijo Common Cause zastop¬ niki Ameriške Legije, cerkva, vseučilišč, časnikarji in diplomati. Zborovanje zastopnikov narodov pod komunističnimi diktaturami v državah za železno zaveso je v ameriški javno¬ sti vzbudilo pozornost in znova opozo¬ rilo vse na ta krvaveč problem, ki se nanaša na osvoboditev 350 miljonov lju¬ di, ki so danes pod komunisti oropani najosnovnejših človečanskih pravic. O njem so pisali tudi vodilni ameriški li¬ sti, v svet pa so poslale o njem poroči¬ la svetovne časnikarske agencije. Štev. 21. SVOBODNA SLOVENIJA Strem 3. Novice iz DELOVNI NAČRT ZA DEKLETA V TITOVINI Sedemnajstletna uradnica ima v ko¬ munistični Titovini po osmih urah dela v pisarni še naslednji delovni program: Ob ponedeljkih imajo množični sesta¬ nek. Ob torkih: celodnevna dežurna služba v uradu od 7—19 ure. Ob sredah je politična šola za stare in mlade. Traja od 15—21.30 ure. Ob četrtkih je študijski sestanek. Ob petkih je spet šola od 15—21.30 ure. Edino ob sobotah je prosto, če ne pri¬ de vmes kaj izrednega, kar pa se precej redno dogaja. Razen tega mora jo dekleta hoditi na udarniško delo ob nedeljah, m razen te¬ ga morajo še opraviti 100 “udarniških” nadur na leto v pisarni. Pa še ni zadosti! Ob počitnicah po¬ šiljajo tudi dekleta v razne mladinske brigade in proslave ter tekmovanja. Vse to morajo storiti. Če ne, jih obso¬ dijo sabotiranja in sodelovanja z reak¬ cijo. Nova upravna razdelitev. Zvezna vla¬ da v Beogradu je izdala uredbo o razde¬ litvi posameznih federalnih republik na okraje. Na okraje so razdelili vse fede¬ ralne republike, razen Črne gore. Kot razlog za to razdelitev navajajo ootre- bo po zboljšanju administracije. V Ljubljani je 4. maja umrl biv. ba¬ nov. inšpektor Janko Dolžan. Prešernov in Jenkov grob v Kranju ne bodo prekopali, kakor so prvotno na¬ meravali storiti. Ostala bosta še nada¬ lje neprekopana in se bo ta prostor ime¬ noval “Tihi gaj”. Jezuitsko cerkev v Ljubljani, ki je posvečena sv. Jožefu, in ki so jo z osta¬ lim jezuitskim premoženjem zaplenili titovi komunisti, bodo po poročilih jz I talije spremenili v plesno dvorano. Slovenije V Cerkljah pri Kranju je umrl v vi¬ soki starosti zaslužni slov. duhovnik Grašič. Titovo komunistično sodstvo je po po¬ ročilih svetovnega tiska obsodilo 11 di¬ jakov, ki so bili organizirani v Združe¬ nju jugoslovanske demokratske mladi¬ ne. Javni tožilec jih je obtožil delova¬ nja proti sedanjemu protiljudskemu re¬ žimu in stikov, ki so jih imeli z zahod¬ nimi zavezniki. Vsi so dobili zaporne kazni od 1—12 let. V Medani v Brdih je v visoki starosti 95 let umrl Josip Gradnik, oče pesnika Buenos Aires, 24. maja. Prihod novih Slovencev. V petek, 20. maja, je prispela v Buenos Aires ladja “Campana”. Pripeljala je več sto be¬ guncev, med katerimi je bilo tudi 25 Slovencev. Smrtno se je ponesrečil Avguštin Bi¬ težnik. 23. maja je padel v globel in je na poškodbah nekaj ur poznaje umrl. Do¬ ma je iz Bat. V Argentino je prišel pred 20 leti ter si je s svojo pridnostjo ustva¬ ril v Ciudadeli nov dom. Pokopali so ga v San Martinu. V Argentini ima po¬ kojnik eno hčer poročeno. STAROSLOVENSKI NASELJENCI imajo že dolgo vrsto let zadnjo nedeljo v maju romanje v Lurdes, ki se ga ude¬ ležujejo radi tudi novonaseljeni Sloven¬ ci. Romarski shod bo v nedeljo 29. maja. Prične se ob treh popoldne v votlini. Nato bo procesija, ki se bo končala s petimi litanijami in nagovorom v cerkvi. V Lurdes vozita dva vlada: F. C. N. G. San Martin (FCP) ima postajo Santos Lugares, iz Chacarite pa vozi tramvaj skozi postajo Lurdes. Iz Constituciona vozi omnibus 169, iz Liniersa in Ciu- dr. Alojzija Gradnika. Pokojnik je bil mož čistega in kremenitega značaja in vseskozi narodnjak. V Trstu bodo občinske volitve 12. ju¬ nija, v ostalih občinah na anglo-ameriš- kem področju pa 19. junija. V političnem položaju Trsta je ob pod¬ pisu Atlantske pogodbe nastal preobrat. Temu je bila vzrok izjava rimske vlade v parlamentu, da se odpoveduje zahtevi po spremembi mirovne pogodbe in v zvezi s tem tudi zahtevi po Trstu.* Iz Gorice poročajo, da prihaja tja iz titovine vedno več prebežnikov. V zad¬ njem času je prišlo čez mejo 18 ljudi. Vsi izjavljajo, da je življenje v komu¬ nistični Jugoslaviji vedno bolj naznosno. dadele pa vsa vozila, ki gredo v San Martin in obratno. Pridite! OSEBNE NOVICE Poroka. V Lujanski Marijini baziliki sta se 21. maja poročila g. Simon Ra- jer in Angelca žužek. Čestitamo! Najmlajše Slovenke v Argentini. Pri Prijatljevih imajo punčko. Pri krstu je dobila ime Marjeta-Terezija. V družim' g. Marinška Janka in Jelke so 18. maja dobili hčerko: Pravtako je bila 23. maja rojena hčerka v družini g. Leopolda in Fani Lah. Srečnim staršem naše čestit¬ ke! Svobodno Slovenijo berejo vsi slov. imigranti in tudi staronaseljeni Sloven- SLOVENCI BRAZILIJA Niteroi, 19. maja. Lepa Vam hvala za redno pošiljanje Vašega lista. Zelo mi ugaja. V začetku tega meseca sem obiskal slovenske be¬ gunce, ki so dospeli v Brazilijo meseca oktobra lanskega leta in se naselili v ci. Zato imajo oglasi v njej vedno dober uspeh! Miramar, 21. maja. Tu nas je sedaj 18 slovenskih fantov. Vsi delamo pri Empresa Domus. Gradi¬ mo hiše in chaleje. Plače imamo dobre. Med nami so zastopane vse stroke od tesarjev, mizarjev in zidarjev do elek¬ tričarjev in slikarjev. Stanovanje ima¬ mo v dveh chalejih, na hrani smo pa pri dveh slov. družinah. Delamo po 8 ur. Lahko bi pa dobili delo tudi na akord. Ob nedeljah hodimo k maši v cerkev, ki je tri kvadre od nas. Kadar smo doma vsi zbrani, tudi lepo zapojemo. Pri do¬ mačinih uživamo dober glas in nas ima jo radi. Cordoba, 18. maja. Redne maše s slovensko pridigo in petjem bodo do nadaljnjega vsako prvo nedeljo v mesecu v kapelici č. sester na 27 de Abril, No 150. Začasno bo zače¬ tek sv. maše ob tri četrt na osmo uro zjutraj! Knjiga prelata dr. Alojzija Odarja o- pisuje na katekizemski način v prvem delu z ideološkega vidika Katoliško ak¬ cijo, v drugem delu pa organizatorno teorijo. Knjiga bo prepotreben priročnik za slehernega delavca v skupnosti, saj bo v njej našel praktičnih migljajev prav vsak, pa naj ima v skupnosti bolj ali manj vidno mesto! — Ko bo knjiga izšla, bomo sporočili. PO SVETU mestu Sao Paulo in okolici. Vsi so do¬ bili že delo in stanovanje, četudi) so po¬ večini bolj slabo plačani in tudi stano¬ vanje ni najboljše. Neznanje jezika, dru¬ gačne razmere, osamelost in še drugo jim dela velike začetne težave. Upajo ^ (Nadaljevanje na 4. strani) Slovenci v Argentini JJ. GORAM NAPROTI IZLET V CORDOBSKE PLANINE Vjutraj sva sedla na vlak ozko¬ tirne železnice, ki preprečka te hri¬ be in se spusti v ravnina zopet pri Cruz del E je, kjer se pričenja pro¬ vinca La Rioja. železnica se začne vzpenjati kmalu za Cordobo. Začne z višino 400 m in potem ob reki Rjo Pri¬ mero leze vedno višje, dokler pri Cumbre ne doseže svoje naj višje točke 1200 m. Vožnja je romantič¬ na dokler teče vlak po soteski, ki si jo je izdolbla reka. Ob poti je več elektrarn, ki s tokom zalagajo cordobske elektrarne. Ko se sote¬ ska konča, se odpre pred tabo o- gromna planota, ki jo krasi lepo jezero. Seveda bi. pa zelenja na tej planoti zastonj iskal. Vse je golo kot italijanski Apenini. Z nama¬ kanjem bi pa bilo zemljo mogoče pogozditi. To dokazujejo čedna na¬ selja vzdolž proge, ki so obdana od gozdičkov in polna prijetnega ze¬ lenja. Vlada skuša napraviti to planoto čim bolj privlačno. Zato se vidijo na obeh straneh lepo raz¬ deljene parcele, z že narejenimi ulicami, cestami in mostovi, z že¬ lezniškimi nadvozi, dasi marsikje še ni videti nobene hiše in nobe¬ nega življenja. Vsa proga je kakor dolga vas. Vrsti se ob njej hiša za hišo, vas za vasjo, mesto za mestom. Hiše so nove, lične in privlačne. Ljudstvo živi od tujskega prometa, ki je ze¬ lo razširjen. V letnih mesecih zle¬ pa ne dobiš prostora in si ga mo¬ raš zagotoviti že več mesecev- pred nastopom počitnic. Če bi Slovenci ne bili tako revni, kakor smo, bi si tu marsikdo lahko postavil hišico in potem živel od tujskega pro¬ meta. V mestu Capilla de Montes, ki je bil cilj najinega potovanja, sem srečal starega Holandca, ki že 16 let kot zidar živi v teh gorah in pravi, da ne bo nikdar več zapus¬ til te zemlje. Prej je živel v Ro- sariju. Dejal mi je, da se še sedaj sam nase jezi, da je bil tako neu¬ men in je toliko časa vztrajal v nezdravi ravnini. Hvalil mi je pod¬ nebje, govoril o zimi, ki je mila, pravil o potrebi zidarjev in tesar¬ jev. Ti imajo tu pravi raj. Vedno jih namreč rabijo, ker imajo delo poleti in pozimi. Mož si je postavil že hišico, sedaj jo pa postavlja svojemu sinu, ki se je nedavno po¬ ročil. Ob tem pripovedovanju sem si zaželel, da bi se tu med Cordobski- mi gorami ustanovila slovenska naselbina in da bi tudi jaz mogel uživati ta čisti planinski zrak in prijazno okolico. POPLAVA V CORDOBI Večer je že bil, ko sva s prijate¬ ljem spet potrkala na vrata kole¬ gija. Drugi dan pa sem imel prili¬ ko videti, kako je v Cordobi ob po¬ vodnji. Cel dan so se zbirali oblaki in popoldne se je potem začel ples: najprej vihar, nato pa silen naliv. Po eni uri se je-vse umirilo. Moral sem iti v mesto. Stopil sem na vlak, ki se je pa kar naen¬ krat ustavil. Pozanimal sem se za vzrok. Kakšen pogled: vsa proga pod vodo, ob progi pa je drla vo¬ da kot kak naš hudournik. Vendar se vlak te povodnji ni ustrašil. Zmanjšal je hitrost in previdno “prodiral” naprej. Čim bolj smo se bližali mestu, tem bolj žalostni pri¬ zori so se mi nudili. Vse hiše ob progi in ob cesti so bile pod vodo. Ljudje so gazili do pasu po njej in so lovili plavajoče predmete. Več streh je bilo porušenih. Pravili so mi, da je v Cordobi večkrat tako. K temu seveda veli¬ ko pripomore že lega mesta same¬ ga. Ceste v mestu so bile vse blat¬ ne in polne peska, voda je drla na vse strani, tramvaj je počival. Skratka: vse je bilo narobe. Težko sem našel kolektiv, s ka¬ terim sem se malo vozil naokoli. PROTI TUCUMANU Naslednji dan sem dal Cordobi slovo. Treba je bilo nastopiti zad¬ nji del poti proti Tucumanu. Že prej so mi pravili o silni vročini, Ki da je tam gori. Začudeno so me pogledovali, ko sem jim pravil, da nameravam iti tudi tja. In res: prvi dan smo se na železnici kar dobro kuhali. Dosegli smo kar 40 stopinj, kar je bil rekord. Temu primerno smo tudi zalivali svojo notranjost. Potovanje po severu Argentine je mučna zadeva. Točnosti ni več. Če pride vlak z manjšo zamudo v Tucuman, smatrajo, da je prišel še po voznem redu. Podlaga proge j