390
Obrtnija.
Rokodelstvo in motor.
Gospod ces. svetnik Murni k se trudi že dlje časa, da seznani kranjske rokodelce z akcijo trgovinskega ministrstva glede pospeševanja male obrtnosti, katera meri na to, da če rokodelcem pomore do boljše občne in strokovne izomike, in da se jim pripomore, porabljati v svojih   obrtovanjih   primerno in ceneno motorično silo.
Slednje prizadevanje, upeljati namreč v mala obrto-vanja porabo motorične sile, je problem, ki se je že v raznih deželah poskušal rešiti, ali ta naloga je tako zelo komplicirana, da doslej še ni najden rešilni, vse zadovo-ljujoči in povsem zadostujoči modus.
Motorjev, primernih in cenenih je dandanes v izobilju. Znani so motorji, ki se gonijo s plinom, znani so nadalje takoimenovani eksplozivni motorji, ki se gonijo s petrolejem, bencinom ali drugimi takimi tvarinami, katere lahko eksplodirajo, da ne govorimo o motorjih na par, ki so za mala obrtovanja le težko porabljivi, niti o motorjih, ki se gonijo s ktmprimiranim zrakom in ki so v nas neporabni, kar nimamo zavoda, kjer bi se dobival komprimirani zrak
Motorjev vseh vrst je torej na izbero in tisti obrtnik, ki ima veselje, da postane svoj lastni mašinist, in zmožnost, da izvršuje potrebna mehanična dela, — če ni sam mehanik, ne more izhajati — tisti lahko porabi mo -torično silo za svoje obrtovanje.
391
Najnovejši motor, bi bi ga v Ljubljani stanujoči obrtniki jako lahko porabili, je električni motor. S tem je delo radi tega posebno lahko in pripravno, ker potrebno gonilno silo dobiva od zunaj iz elektrarne, dočim se mora pri vseh drugih motorjih gonilna sila doma fa-bricirati, a prav to provzroča največ težav, sitnosti in tudi stroškov. Dočim so drugi motorji jako komplicirani in zahtevajo nadležno natančnost, je električni motor tako preprost aparat, da si preprostejšega že ni misliti. Tako motor obstoji iz solidnega železnega stojala, ovitega z bakreno žico in iz vrtečega se železnega cilindra, na katerem je zopet nekaj bakrene žice ovite. To je skoro vse. Kakšen razloček mej električnim motorjem in mej drugimi!
Pri izberi motorjev so odločilni trije faktorji: prvič obratni stroški, drugič cena in tretjič krajevne   razmere.
Velika večina malih obrtnikov je vezana na gotov del mesta, časih celo na gotovo ulico. Njihova delavnica je tieto središče, ki navadno celo okolico preskrbuje z dotičnimi izdelki. S to delavnico je v stalni zvezi gotov krog odjemalcev, ki je vajen, da svoje potrebščine poskrbi v bližini svojega bivališča. To je pač le redka izjema, da ima človek, ki stanuje v Kravji dolini, svojega čevljarja pri Sv. Jakobu. Te je tudi vzrok, da najdemo rokodelce celo v tistih ulicah, koder so stanovanja najdražja. Eokodelec se odloči za drago stanarino, ker upa, da bo vzlic njej izhajal. Seveda žive obrtniki v tacih ulicah največkrat v podzemskih stanovanjih ali na temnih dvoriščih, a zadovoljujejo se s temi prostori, ker je njihova eksistenca od njih odvisna.
Ako je tem rokodelcem sploh mogoče, lotiti se rabe motorične sile, potem je ob sebi umevno, da si omislijo električni motor. Proti napravi električnega motorja ne morejo ugovarjati niti hišni gospodarji, niti stranke, zakaj električni motor ne dela niti šuma ali ropota niti smradu kakor vsi drugi motorji. Tudi je upeJjava popolnoma jednostavna in preprosta, ker ni treba polagati ali napravljati reserosirjev sploh pa zavzema električni motor na^anje prostora mej vsemi, kar je zlasti velike važnosti tam, koder je rokodelec prisiljen, da kar najbolj porabi prostor, ki ga ima na razpolaganje. Povrh ni pri električnem motorju niti ventilov niti druzih stva-rij, na katere je treba vedno paziti, ta motor ne provzroča niti ropota, niti vročine, niti smradu, za njega porabo ni treba nikacega mehaničnega znanjanja, iz kratka, električni motor je pravi ideal, ki se da porabljati v vsaki, tudi v najkrasnejši hiši.                   (Konec sledi.)
399
Obrtnija.
Rokodelstvo in motor.
Tudi tam, koder je rokodelcem omogočeno, da izvršujejo svojo obrt kakor hočejo, kjer se jim ni treba ozirati niti na hišnega posestnika, niti na različne sosede, kjer ima obširne in cenene delavnice na razpolaganje, tudi tam se bo veliko rajše odločil za električni motor, kakor za kak drugi motor in sicer radi prednosti, ki smo jih zgoraj označili in ki jih ima ektrični motor pred vsemi drugimi.
Za rokodelca, ki ni vezan na odjemalce v gotovem okrožju nego ki svojo delavnico lahko vsak čas premesti in kamor hoče, je električni motor še posebno zaradi tega pripraven, ker ga lahko premesti, kadar hoče in kamor ga hoče.
Tehnične težave, katere so dosihdob bile pravi vzrok, da se poraba motorične sile v malem obrtništvu specijelno v rokodelstvu, kar ni mogla udomačiti in to vzlic vsemu prizade/anju trgovinskega ministrstva, so popolnoma odstranjene, kajti električni motor je tako preprost aparat, da si preprostejšega v resnici ni misliti.
Ali za rešitev problema, kako udomačiti rabo motorične sile v rokodelstvu, je velikega pomena tudi finan-cijelna stran. Rokodelstvo ima navadno le jako malo kapitala na razpolaganje, največkrat pa prav nič in za to je za vsacega rokodelca najvažnejše vprašanje, kako bo motor plačal, kajti brez denarja, brez žrtev, se sploh ne more okorististi tega izuma. Trgovinsko ministrstvo je sicer v svojo akcijo sprejelo tudi določbo, da daje več obrtnikom skupaj motorje, ali to je združeno s takimi težavami ali ovirami, da se le malokje da izvršiti, gotovo le tam, kjer je že rokodelstvo na višji stopinji kakor pri nas. Tudi glede cene je električni motor izpodbil vsako konkurenco. Električni motor je desetkrat manjši, kakor vsak drugi, električni motor je stokrat priprostejši kakor vsak drugi in m ravno je, da je tudi cenejši kakor vsak
drugi. Tudi v tem oziru je potrebi malih obrtnikov z električnim motorjem najbolj vstreženo in ni dvoma, da bi bilo prav mnogo električnih motorjev v rabi, ako bi rokodelci le imeli sredstev, da jih nabavijo.
Končno nam je izpregovoriti še o obratnih stroških katere ima rokodelec, ako nabavi elekrični motor. Ne bomo se spuščali v preračunavanje, koliko stroškov pro-vzroči petrolejski, koliko bencinski, koliko parni motor, ker bi tako primerjanje bilo brez pomena v očigled dejstvu, da je konkurenca druzih motorjev z električnim motorjem nemogoča in ziasti v Ljubljani popolnoma izključna. Sicer pa se je pri tacih proračunih in njih primerjanju ozirati na toliko faktorjev, da nam tudi prostor ne dopušča, baviti se s to zadevo. Glede električnega motorja se lahko reče, da bi motor, ki ima jedno konjsko silo in ki se rabi 300 dni na leto, vsak dan 9 ur, provzročil po 30 gld. na mesec troškov. Pri mnogih obr-tovanjih se motor ne rabi neprestano, nego počiva isti večkrat, tako, da se elektrike veliko manj konsumira in so vsled tega tudi stroški manjši. Povprek se lahko računi, da bi stroški za električno silo ne presegali svote 200 gld. na leto. Ako bi se moč električnega motorja hotelo nadomestiti s človeško silo, bi bili stroški na leto vsaj trikrat večji.
Vzlic vsem tem vsestranskim prednostim električnih motorjev pa se jih rokodelci prav tako malo poslužujejo kakor druzih, jim ponujanih motorjev. To se opazuje tudi v tistih mestih, koder je rokodelstvo vedno cvetelo in koder se je nejizdatneše povspeševalo in podpiralo. Poglejmo samo v Berolin. Tam je toliko elektrarn in je konkurenca tako velika, da se dobi električna sila po najnižji ceni, ker so tam vse razmere uspevanju elektrarn jako ugodne. A kdo izmej obrtništva so poslužuje tam elektrike. Največ tiskar. L. 1898 je bilo v berolinskih tiskarnah 398 električnih motorjev s 1393 konjskimi silami v rabi tako, da se je povprek rabili motorji s S1/* konjske sile. Kaj dokazuje to ? Da so električne motorje rabili pred vsemi le večje tiskarne, ne pa manjše.
Za tiskarnami so rabili električne motorje največ v mehaničnih delavnicah in je bilo mej 1350 elek. motorji 1095 tacih, ki so bili po 3 konjske sile močni, kar kaže da ti motorji niso služili malim obrtnikom.
Isto razmnrje je tudi drugod. Tako je na Dunaju 700 električnih motorjev v rabi. Od teh jih je 163 v tiskarnah, 123 v mehaničnih delavnicah, pri malih obrtnikih pa nobene. Istotako je v Ljubljani,
Vse prizadevanje udomačiti električne motorje je bilo torej doslej brez vspeha. Kaj je pravi vzrok in kako je temu v okom priti, o tem mislim v drugi priliki govoriti.