Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamerna številka 20 stotink. Izhaja : vsako soboto in srcdo opolane. Stane za celo lcto 15 L. „ pol leta 8 „ „ četrt „ 4 „ Za inozemstvo c.clo leto 35 L. Na naročila brez do- postane naročnine se ne moremo czirati. Odgovorni urednik: Polde Kempcrle. Kr ir st 12 V Gorki, v sredo 11. februarja 1925. utovni Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglas' se računajopo dogovorn in sc plačajo v naprej. List izdaja konsorci] „GORfŠKE i;TPAŽE' Tisk Zadružne^ tisfcarne v Gorki Riva Piazzutia st. 18. Upraya in urcdništvo: uiicci Mcimeli štev. 5. — (prej Scuolč). — JVicolottiju v slovo. Ko s/no zadnjic pisoli podprefektu Nicolotliju posloviltie besede in očr- tavali njegovo delovanie v goriški de- ! zeli, smo se prestrasili. Sami nismo mogli verjeti, da ie moz storil toliko hudega našemu Ijudstvu in toliko škodovul viadi, katero ie zastopal. Popis njegovih činov se mora na- dalievati, ker zahteva to korist dr- žave. Pokazati je treba na vzgledu Nicolottija italijanski javnosti, fzakš- na ne sme biti drzavna pptytika v slo- venskih krajih. Proti našemu časopisju. Robert Nicolotti ie sovražU iz dna duše slovensko časopisje. Nikdar se m mogel mož preboriti do suoznanja, da izraza slovensko Ijudstvo v easo- pisju svoje potrebe in zelje, ki jih je treba vpoštevati in proucevati, tern- več je mislil le na eno: da zatre in mluši svobodni glas Vjudskega tiska. Posebno »Gorisko Slražo«. si je bit vzel k srcu in jo preganjal z dosledno zagrizenostjo. Kolikokrat ie plenila njeuova policija »Goriško Stražo« v tiskarni, v prodajalnah in po naših vasch! Nicololtijevo divjanje je bilo tako brezmiselno, da se je uprla proti nje- tnu končno italUanska javnost sama. Ko je podprefekt zaplcnil celo inter- aelacijo poslanca Besednjaka proti odloku o razlastitvi, ki so jo princsli italijanski časniki v Trstu in notra- njoslidržave ter dal radi tega »Gori- sko Strazo«. trikrat zaporedoma za- pleniti, tedaj so začeli italijanski no- vinarji protestirati pri Nicolottiju, a naleteli so na neverjctno temo in sle- poto. Mož je začel se huise divjati. ^Goriško Stražo« je ovajal drzavnem pravdniku in gnal urednike preil sod- nijo. Njegovim ovadbam se mora >Goriška Straža« zahvaliti. da je bil njen urednik obsojen na 9\'i mese- cev ječe. Tri kazenske proccse nam je naprtil gospod Robert Nicolotti in hotel je imeti četrtega, a tu se ie zo- »et dvignila italijanska javnost. Udru- zenje goriskih novinarjev se ie posta- vilo v bran »Goriške Straže« ter ob- sodilo početie Nicoloitija. Da so se vsi italijanski novinarii in med njimi celo fašisti postavili na našo stran, to je najhnjsi moralni udarec. ki ga ie zadobil podprefekt Nicolotti v Go- >ici, to je jasen dokaz, da ie bila nje- gova politika za državni ugled na- ravnost pogubna. Branitelj siov. snoparije. Nicolotti spada med najbolj goreče flodpornike sloyenskega snoparstva. Vse, kar ie bilo v našemu lindstvu dvomljivcga, neznačajnega. temnega hi ncčcdnega, je komendator Robert Nicoloiti zbral okoli scbe in noganjal v boj proti postenemu slovenskemu Ijudstvu. Obdul se je z različnimi BandelUji, Peternelliji, Galleusiggi, Luliki in Cigoji, ki jih vsak goriškt Slovern'c Sinatra za navadne odpad- nilyv in /wliticne koristolovce. za stuge in iilapce vsake vlade, nai bi ia bila že koiuunistična, sašistovska ali repu- j blikansku. Ko je značajno slovensko Ijudstvo xidelo, s kaksnimi liudmi se \ pajdaši zastopnik vlade, ie bilo ugle- \ du komendatorja Nicolotti ia za vse j večne case konec. Fašizem se ie stra- ' sno obsovražil med slovenskim ljud- \ stvom. Robert Nicolotti ni torej ško- I doval le drzßvi, ampak ie ugonobil popolnojna in do korenin tudi ugled stranke, kuteri je pripadal s svojim svakom Pisentiiem. Volilna nasilstva. Krono vseh uspehov si ie pa pripo- ril Nicolotti za časa zadnie volilne borbe leta 1924. Še danes lomi naše Ijudstvo globok gnev. ko se spomni na nasilja in nczakonitostt ki so se god He spomludi preteklcga leta na Go- riškem. Pod Nicolottijem so bill zasto- pniki nase liste v Gorki izgnani silo- rifu iz volinih sadezev, nase moze in fanle na dezeli so pretcpali. v Ajdov- ščini je bil ustreljen od smrtne kro- gle slovenski miwenik Anton Štran- ccr. V zgodovini političnih boiev go- riskih Slovcncev ie leta 1924. padla Viva človeška irtev, Nicolotti si lah- ko zapise ia krvavi locin v bilanco svojiii najlepsih uspehov. Mrliči in njihova kn lehia tezko, gospod Nicolotti! 'soda k sreči Štrancariev proces ni se končan. Se boste imeli miliko, da obrazlozite jasno in natamno, kako ste vršili v tej zaloigri svoje dolžno- stt kat varuh zakona in javnega reda. Slovo. Ob slovesu lahkp označimo delo- vanje komendatorja Nicolottiia z e- nim samim stavkom: velike krivice je delal slovenskemu Ijudstvu, še huise je pa škodoval državi in svoji domovini. telimo, da bi prebivalstvu Savone, kamor gre Nicolotti prizadeial man! škode in nesreče nego ie nam go- riškim Slovenccm. Ta nainesposobneisi vseh vodpre- feklov pusča na Goriškem prevec žalostnih družin, preveč potrtih ma- ter in bcdnih družinskih ocetov. Najbolj tragic no ye pri tern to, da se Nicolotti tega niti ne zaveda, da je še danes uverjen, kako ie deloval koristno, pravilno in energwno. To sic pot o mu odpuščamo. zakai storil ie goriskemu prebivalstvu vendar eno veliko dobrotor in sicer najvecjo in najlepso in edino dobroto. ki ob- stoji v tern, da gre iz Gorice in se ne v-ne nikoli vec. Kaj se godi po svetu? Kako je izpadla volivna bitka v Jugoslaviji ? Volilni lx\j v Jugoslaviji je končau, a do danes ne nioremo še r>oročati o končnem izidu. Zakaj poročila, ki jih -Uarm) v jugoslovanskem časopisju, si silno nasprotujejo. V »Jntru« bere- iiio debeli naslov: Popolna zrnaga narodnega bloka, to se pravi Pašič- l^ribičevičeve vlade, v »Slovencu« in -Svobodni Tripuni« pa pitaš o zmagi opozicionalnih strank. Belgrajsko časopisje si ravnotako nasprotuje ka- kor ono iz Ljublj;me in Zargeba, tako da ne more noben človek priti danes še na čisto. Še bolj čudno jc pa to, da se tudi uradna p;>ročila iz notranjega niinistrstva med seboj ne sklad'ajo. Kdo Je torej zmagal? Komu naj ve- rujenio? Ali naj verujemo na primer Davidoviču, ki pravi, da je dobila ra- dikalna stranka 126 poslancev ali pi viadnim listom, ki pravijo, da so od- nesli radikaJi 142 poslancev? Težko se je otlločiti za eno a;li drugo. Zmaga Ljudske stranke v Sloveniji. Toda kljub temu, da nam niso še znane natančrie stevil'ke, so nekatene stvari vendarle gotove in v glavnih črtah lahko rečemo, da ni prinesla vo- lilna borba Jugoslaviji no'bene prave spremembe v političnih razmerah. V Sloveuiji je zmagala na celi črti Slo- venska ljudska stranka na Hrvat- skeni je oJiicsl1! ogromno večino Ra- dic, v sibske'in delu države ie zavla- dai- zopei Pasič. Korošec. Ra-dič in Pašič so tisti trije mozje. ki imajo največjo moč v svojein narodn in ki rnorejo cdini govoriti v inienu večine Srbov, llrvatov in Slovencev. V Slo- , veniji jc dobil Korošec 20 iwslancev. I to se pravi skoro štiripetimsko večino vseh man dato v. Zmaga je torej veli- ka, das: j,e zgubila Ljudska stranka enega ix)slanca v korist Radiču, ki je dobil na Stajerskem 3 poslajice. Žerjavova stranka je napredovala, zakaj izvoljena sta bila v vsei Slove- niji 2 jK)slanca, dočim je bij zadnjič i/:^'olJ¦Jn le eden. Dr. 2erjav, ki je zadnjic propadel, se je preril in pojde v parlamcnt. Njegov tovariš je dr. Pivko iz Maribora. Izvoljen je tudi samostojnež Pucelj, dočirn ie Albin Prepe'ah, zastopnik slovenske repu- blikanskt stranke propadel. Propadel je tudi. kakor vse kaže, Nemec dr. Schauer iz Celja. V Sloveniji je ostalo torej v glav- nem vse pri starein, kljub temu d'a fe bila volilna borba ^rdita in ljuta kakor še nikoli. Orjunsko nasllje na Koroščevem shodü v Ljubljani, o ka- 1vvtroiw SiiiO pJKycali, jc vladni stran ki drja Žerjava le škodovalo. Dr. Ko- rošec je zmagal tudi v mestu Ljub- ljani, tako da je izvoljen v Sloveniji na treh krajih. Prvič v politični zgo- dovini Slovenije je padla Ljubljana v poke Slovenske ljudske stranke. Ko- rosec je zmagal z večino 365 glasov, tako da je šel boj od moža do moža. Odločili so glasovi slofvenskega rai- zumništva, ki je bilo ogorčeno nad surovim nasiljem ju.gos]oivanskih fa- šistov. Novi /astopniki Slovenije. V zastopslvu Slovenske ljudske stranke so se zvršile to pot precej- šnje spremembe. Zadnjič je sedelo v parlamcntu prcveliko Stevilo kmetov in premalo inteligence. V različnih odborih, kakor v finančnem, v oiiem za zunanjo politiko, za pravosodje, za zeleznice itd., niso mogli uspešno delovati kmetje in tako ie moral a po- siljati Ljudska stranka v te parla- mentarne odbore ix»slance inteligen- te, ki jih je imela premalo in ki so bili radi tega strašno preobloženi. Pri teh volitvah so kinečki in delav- ski zaupniki zato sarni zahtevali, naj bo v skupščini zastopanih več inteli- gentov. Tako pošilja Ljudska stranka to- pot v Belgrad lepo število odličnih razuninikov, kakor -d'r. Kulovca, prof. Sušnika, prof. Hohiireca, inž. Srne- ca, prof. Vesenjaka in kot zastopni- ka delavstva, nrednika »Socialne mislil drja Andreja (iosaria in Fran- ca Terseglava. Oosarju in Tersegla- vii naj gredo naši iskreni pozdravi z željo, da bi zastopala v jugoslavan- skem parlamentu tista velika načela kršč. socializma, za katera se borimo mi med slov. ljudstvom v Italiji. Med ostalimi slovenskimi poslan- ci prihaja v poštev dr. Gregor 2er- jav, voditelj samostojnih demokratov, irioz velike delavnosti, a ravnotako velike pO'liticne strasti v boju proti svojim nasprotnikom. Ojačena Zerjavova1 stranka poši- Ija v Belgrad še drja Pivka. ki je kot poJitik neznana oseba. Radič gospodar Hrvatske. Tudi na lirvatskem niso se znani natančni izidi, a iz vseh poročil je razvidno, da si je Radič pribonil iz- nova ogromo večino poslancev. Če pornislimo, da je vlada pozapria v(xli- telje Mrvatskc kmečke repirblikanskc stranke, da je udušila njeno časopis- je, prepovedala vse shode in vse se- stanke, tedaj jc treba priznati, da se je Radičcva organizacija izkazala trdno in da jc prestala naval nasprot- nikov. Stefan Radio, ki je še vedno v ječi, se gotovo veseli tega uspeha. Tz- med novih poslancev Radičeve stran- ke priliaja v poštev dr. Ante Trum- bič, ki je prodrl v treh krajih. Znani dalmatinski politik in diplomat je zadnjič propadel in to ni bilo prav, zakaj Trumbič je sposol>en in trezen mož. Koliko poslancev ima Radič vsega skupaj, ni mogoče še dognati: opo- zicija pravi 76, vladno časopisje 68. Sicer pa je tudi 68 poslancev velikan- sko štcvilo, ki bo močno odiločevalo v parlamentu. Ali se Radičevi mandati vnfčijo? V belgrajskih brogih se čuiejo prvi glasovi, da namerava Pašič-Pribiče- vičeva vla'da razveliaviti vse man- date Radičeve stranke, tako da bi ne prišel niti en poslanec v parlanient. Tako bi zavladale v Jugoslaviji na- tančno iste razmere, kakor so bile pred par leti, ko se Hrvatje sploh ni- so vdelezevali sei jugosJovanske skupsčine. V tistih časih je bil tega kriv Radič in gotovo je to največji greh, ki ga je zakrivil nad hrvatskim narodom. A- ko bi bil šel Radič takoj v Belgrad, kakor je storil to Korošec, bi bile da- nes razmere v Jugoslaviji povsem drmračne. Toda čc je bil v tistih ča- sih kriv Radio, kdb bo pa danes kriy, če Hrvatje ne bodo sodeiovali v skup- nem parlamentu? To je važna stvar, od katere je odvisna bodočnost Jugosiaviie. Zato menimo, da bi se mornli od'govorni politiki stokrat premisliti, preden se odločijo vničiti mnndnt 68 all 78 hr- vatskih poslacev. Radič ima svoje grehe in je naredil velike napake, to- da potrebno je, da se napravi čez preteklost končno križ, znkaj to za- htevaio najvišji interesi mlnde drža- ve. Sicer se na stare nnpake nagro- madijo nove, mor*d'a 5e večie in usod- nejše kakor so bile Radičeve. Pašič ^rospodar srbskth dežel. V srhskih kmiih ie odnesel veli- kansko zmago Pašič, kakor je bilo pric;!kovati. Niegova radikalna stranka le naj- večia politična orgnnizaciia v drzavi. Pnšič bo imel v skupsčini okoili 130 poslancev in s tern zelo veliko besedo v nolitičnein življenju države. Radi- kalna strnnka ima v srbskih deželah en-iko moč kakor IJndska strnnka v Sloveniji.. le da je Slovencev v Jujro- slnviji mnogo inani neiro Srbov. Po organizeciji in zaslombi v liudlstvu sta si pa obe stranki v marsičem po- dobni. * Pašič je torej gosoodar srbskih de- žel prav tako in $e bolj, k^kor je bil pred volitvami. Kaj se ie torej spremenilo v Jugo- slaviii? V Sloveniji vtadn Korošec, na Hrv:)tskem Radič, na Srbskem Pa;Sič. Tako ie sednj in tako je bilo rvred vo- litvami. Da je dobila enn ali druga strnnka par poslancev več ali manj kakor zadnjič, nima velikeia:a pomena. Stran 2. »OORISKA STRA2A« Kaj bo sedaj? Tudi ni Bog zna kako važno, ali je dobila večino Pašič-Pribičevičeva vla- da ali pa opozicija. Zakaj vclike ve- čine ilima nihče, gre kvečjemu za 10 ali 20 noslancev razlike. Zadhje po- ročilo vladnih listov trdi, da imata Pašič in Pribičevič 9 poslancev ve- čine, Kaj naj pomeni taka večina? Ka- ko je mogoče vladati s takim števi- lom neomejeno nad vso državo? Ne- mogoče. Iskati je treba sporazum z opozicijo, ki inia celö po vladtaem priznanju polovico države za seboj. Izključeno je, da bi cna polovica dr- žavljanov vsiljevala trajno svojo vo- Ijo drugi polovici. Izhod je le v spo- razumu. Sporazum med Srbi. Hrva- ti in Slovenci je torej še vedno naj- večje in najbolj žgoče vprašanje ju- goslovanske države. Tako ie danes ix) volitvah in ravno tako je bilo pred volitvami. Volitve niso torej spreme- nile prav nič političnega položaja in niso niti za milimeter pomaknile na- prej razvoja Jugoslavije. Zidati bo treba zopet od tenaeljev, .približno tam, kjer se je končalo delo spora- zuina lansko leto. Kdor lioče urediti Jugoslavijo, in naj1 bo to Peter ali Pavel, mora spri- jazniti najprej Hrvate in Srbe, to se ! pravi preurediti državo tako. da se | bodo čutili lirvati in Srbi enakc go- spodarje v državi. Treba je najti srednjo pot med centralizmom in fe- deral izmom, ki obstoji v zdrayi de- želni avtonomüi. Interpelacija poslanca Besednjaka. Kakor srno zadnjič porocali, je vlcžil poslanec Besednjak na notra- njega ministra interpelacijo, v kateri protestira proti odredbi goriške obči- ne, ki hoče spraviti slovenske na- grobne napise z mestnega pokopali- šča. Interpelacija se glasi: Interpelacija na notranjega ministra v Rimu. da bi zvedcl, na pbdlagi katerega za- kona ie obtinski odbor mesta Gorice prepovcdal na mestncm pokokališču vse slovenske nagrobne napise ter odredil, da se morajo v teku let a 1925. izbrisaii tudi vsi stari napisi v slavenskem jeziku. Podpisani vprasa osrednio vlado, kaj misli ukreniti, da se nemudoma prekliče ta sramotni ukaz. ki je iz- zval globoko ogorčenje v slovenskem prebivalsivu in onemogoča vsako mir no sožitje med obema narodoma, ker zanaša plemensko borbo celo na pokopališče med naše mrlice. Podpisani prosi osrednio vlado, da prisili goriško občino k spostovanju naših umrlih, zakaj vsaj pod zcmljo morajo biti ljudje brez razlike na pleine enaki, vsi mrtvi nai uživajo isto spoštovanje, isti sveti mir in po- citek. Dr. E. BESEDNJAK poslanec v rimskem parlamentu. DNEVNE VESTI Pritisk na slovenske | učitelje. le nekaj časa sem dobivamo vesti iz razlicnih krajev o neki okroznici, ki jo razpošilja šolski nadzornik Ka- rol Rubbia vsem didakticnim ravna- teljem in uäU'ljem. V okroznici je poziv, nai se vse uciielistvo vpiše v drusivo »Dante Alighieri«. Namen tega dmštva je, siriti poitaliiančeva- nje Slovencev. Slovenski učitelji dobivaiö posre- den ukaz od svojega šefa. naj se vpi- Šejo v drustvo, katero ima namen raznaroditi slovensko Ijudstvo. Slo- venski ucitclji stojc pred izbiro: ali se zamerijo svoiemu gospodarju in se izpostavijo ncvarnosti, da pridejo ob knih, ali pa pomagajo raznaro-^ dovuniu dece, ki so iim jo slovenski ocetje in slovenske malere izročile v poukl Vprašamo g. solskcga nadzor- nika, kako se to strinja z vzgojnimi naceli velikih moz, kakor so bill Pc- stalozzi, Manzoni in vrsta drugili? Kako se to strinja tudi s službo šol- skega nadzornika, ki je dolzan skr- beti, da se redno vrsi pouk kakor za- kon veleva, ne pa skrbcti za članstvo^ tega ali onega društva? 0. Rubbia si^ s tem ne bo pridobil lavorik. še mani pa hvaleznosti slovcnskih davkoplače- valcev, ki plačujeio njega in učitelje. lato msluvljamö na g. šolskega nad \ zornika poziv: »Pustite ucitelie, da vzgajajo našo dcco in ne vršite nan je moralnega pritiska s takimi okrožni- cami, če hocete veljati za solnika-vz- gojitelja, ne pa za priganjača te ali one strankc!« Obvestilo. Prihodnjo pomlad bo gozdni urad v Tolminu razdelil večje število mla- dili drcvesc. Prošnje je treba vložiti do prvega marca na g. ing. Kralja pri okrajnem gozdnem uradn v Tol- minu (ispezione forestale distrettua- le, Tolmino). In sicer je na razpolago 180.000 javorjevih mlad'ik od štirih let po 25 lir za tisoč; 590.000 javorjevih mladik od 3 let po 20 lir za tisoč; 12.000 maccsnovih od 3 let po 30 lir; 120.000 macesnovih od 2 let po 25 lir in 50.000 akacijevih od 1 leta po 25 lir za tisoč. Važno za vojne oškodovance. V »dor. Straži« smo že poročali O' zakonu, ki je določil, da irnajo za- vodi, ki izplačujejo vojno odškod- ninskc predujme, pravico do zakoni- te hipoteke. Oazzetta Ufficiale od 7. februarja 1925. St. 31 je priobčila kr. oidiok od 5. februarja-1925. St. 67, ki določuje čas, ko se mora hipoteka za- beležiti. Novi odlok določuje, da mo- ra zavod, ki jc izplačal vojnoodškod- ninske predujme zakonito hipoteko vknjižiti najdaljc v teku enega leta, ko je izplačai zadnji obrok vo'jno- odSkodninskega predujma. Po pre- teku enega leta ie vsaka vknjižba nedovoljena. Za predujme, ki so jih zavodi izplačali do 8. februarja 1925. je rnogoče vknjižiti hipoteko do 31. januarja 1926. leta. Nova knjjga. Znani socialni pisatelj Drago Qo- dina je priobčil te dni brošuro »Me- njalne zadruge«, v kateri dokazuje, da se premoč trgovskega kapitalizma zamore premagati z ustanavljanjem mcnjalnih zadrug, v katerih se orga- nizirajo produccnti in konsumenti za izmenjavo blaga brez pomoči denar- ja. Delo obsega le 24 strani, a je za- nimivo pisano. Stane 1.50 lir. Brošu- ro priporočatno v pazljivo branje. Vpoklic novega letnika. Letnik 1905. bo, kakor je doslej javlieno, moral odriniti pod orožje kcncem aprila. Ta letnik, ki je pod orožjem ne bo imel najbrže nič skraj- šane službe, kot jo je imel prejšnji. Razstava časopisja. Na prihodnji knjižni razstavi v Florenci, ki se otvori v aprilu, bo po- seben oddelek tudi za časopisje. Tu bcdq na ogled vsi časopisi in listi, ki izhajajo v Italiji in njenih kolonijah. Visoki cilji. Veliki svet fašistovske stranke je sklican za danes zvečer ob desetih. Na dnevnem redu beremo točke o po- litičnem položaju, o pripravah za za- sedanje glavnega strankinega odbo- ra. Najbolj zanimiva je pa črtrta toč- ka. Snoparski generali bodo govorili, ali bi se ne dala ustanoviti nckaka fašistovska mednarodna zveza po vzgledu komunističnih internacionai. Misli jo, da m ves svet občuduie črno- barvne srajce. Francozom je zmanjkala moka. Ves svet gleda danes s strahora, kako se bliža pomanjkanje vseh živi!. Na Francoskem je vlada že storila prvc korake, da prepreči preveliko draginjo. Predlog, naj bi vlada vzef« v svoje roke ves žitni uvoz, je pro- padel. Pač pa se je dovolil kredit 100 it'ilijonov frankov za nakup tujega. žita, da se s tem prepreči navijanjc ecu pri rnoki in kruhu.Obenem je pre- povedano rabiti krušno nioko v sla- ščičarnah. Sc spct bližamo vojnim easom? Damoklejev meß. Španski samosilnik general Prim© de Rivera se vozi po Španiji kot zrna- govalec. Povsod si da prirejaiti slav- | lja. Ponos.mu je že tako zrastel, da je prav s špansko prezirljivostjo od- bil mirovne ponudbe Maročanov. Pa. se mu je le nekoliko zaletelo. Maro- ška vojna, ki visi kakor Damoklejev rneč, privezan na tenko ntt izpod stropa, je začela drugo poglavje. Abd- el-Kader, vodja ustašev je potolkel španskega zaveznika Raisula. Mogo- čc bo ravno ta vojna, ki jo je dikta- tor začel z naimenom, da utrdi svojo oblast, pokopala njega in njegovo nasilno vlado. Zopet s kraja. Republikansko glasilo »La Voce repubblicana« je še vedno trn v peti milanskim oblastnikoni. Komaj so rnn dovolili, da je malo zadihalo do eno- mesečnem prisilnem spanju, hop, so že zopet planili po njem. Zaplenjeni sta bili že zopet dve številki. Potne pristojbine. 11. t. in. je notranje ministrstvo ob- javilo novo odredbo radi potnih pri- stojbin. Stalen vizum za 6 mese- cev s pravico večkratnega potovan- ja staue 10 lir v zlatu. Vizum za en- kratno potovanje tja in nazai stane 5 lir v zlatu. üporabiti ga ie Pa treba tckom treli mesccev po izstavitvi; po tem roliu zapade. Vizum za prehod (tranzit) skozi Italijö stane 1 liro v zlatu; za prehod skozi in nazaj pa 2 liri v zlatu. Lakota na Kitajskem. V deželi »nebeškega sina« je zo- pet izbruhnila lakota, ki ogroža živ- ljenje dveh milijonov ljudi. Saj ni ču- da, ko so leto za letom pustošile ki- tajske deželc armade bojujočih se ge- neralov in tolpe roparjev. Lucko išče dekle. Spisal Peter Rossegger. - Podomačil Zagorski. »Zdaj si prost,« je rekel stari po- močnik Šmon. »Zdaj sem pa prost,« je rekel mladi pomočnik Lucijan, ki je bil pred ne- kaj dnevi še vajenec pri mizarskern mojstru v Črnem potoku. »Kaj boš zdaj počel?« ie prašal starina. »Kupil si born pomočniški klobuk,« je odvrnil Lucijan. »Drugega nič?« »Pa pipo.« »Beži, Lucko, ne bil bi brihten. Ka- di cigare, ti ne bo treba izdajati d'e- narja za pipo in je tudi boli, moško. Zdaj si mizarski pomočnik. zdaj se moraš držati. Moras se tudi olepo- tičiti.« »Kako naj se ol/epoticim! Saj ni- sem babnica!« »Zdaj ti born pa nekaj povedal, Lu- cijan: ženska se olepotiči z rožicami in trakovi, moški pa — z žeusko! Razumeš. Dekle si moraš dobiti. »To sem si tudi jaz že mislil,« je menil Lucijan, »če bi le ta reč ne stala toliko denarja!« »Denarja ze stane,« je pritrdil stari hlapec, »moras si pač izbrati tako, ki je svojega denarja vredna.« »Jaz se pa na to reč prav nič ne za- stopim!« »Tako, nie se ne zastopiš na to, pa hočeš biti mizarski pomočnik?« je vzkipel Šmon. »Le pokukaj: Prvič, vzeti moraš tako, ki ti bo všeč.« »Tako brihten sem pa vseeno.« »In tako, ki tebe mara.« I »Taki bi imel že dve,« je dejal fant. »Kako pa to? Obe lastnosti mora ena'imeti.« »Pri meni ne,« je priznal Lucijan, »pri meni gre po pregovoru: tista, ki jo dobim, me ne mara, tiste, katero maram, ne dobim.« »Ti, Lucko,« je rekel stari poinočnik, »zelo se mi zdi, da si za to reč delal poskuse že kot vajenec. Bi te bil pač moral že povleči za čop. Takle zelen vajenec, pa že Ijubimka! Kakšno ob- našanje je to, a? Takole frfotanje krog deklin! Pregrešno je to, ali sli- šiš?! Vajenec mora biti spodoben, in če bom še kedaj kaj takega na tebi zapazil, te zalovim! Ali si me razu- mel, Lucko?! — No da, no zdaj si pa, prost, si pomočnik. To je tako hitro' prišlo; predvčerajšnjim še čopasti paglavec, in danes že meni enak — iiočem reči, ne še, jaz sem star po- niočnik in kot tak ti morem dati svet, da se ogledaš za dekletom. Da bi tak- le fant bil sam, to ne gre. Ampak na to moraš paziti, da ne uloviš take, ki vsak hip govori o ženitvi. Ti. če se ima tako, to je prava nadloga, pra- vim! Prav \\\č luštnega ni pri tem. Kamor stopiš in greš, kar govoriš in počneš, ona vedno le goni: Poroči me! Niti poljuba ji ne pritisneš na u- sta, pa že vrže glavo nazai in: Poro- či me, poroči me! Beži, nehaj mi, s tako ženiščino!« Tako je poučil stari pomočnik no- vopečenega fanta. Ta je nekam de- belo gledal in slednjič je rekel: »Da, jaz sem pa ves čas mislil. da so de- kleta na svetu za ženitev!« Stari se je gromovito zasmejal. Nič več kot to, ampak to je bilo dovolj. »Zdaj ne vein pri čem sem,« je do- •dial Lucko poteftan. »Li si že kedaj ogledal našo moj- strovko?« je vprašal Šmon. »O jej!« je ušlo fantu. »In ne veš pri čem da si! Potem, moj ljubi Lucko, potem iinaš klej v možganih.« No seveda, videti mojstrovko, kako izgleda, kaj pravi in dela. in kako se zadrži na pram zakonskemu poglava- rju — to je bilo res poučno. »Vajenec« je dejal starina. »vaje- nec bi jaz hotel biti v tej hiši vedno, moj-ster pa ne. Mojster je tu podpet- nik, razumeš? — Da, moj ljubi Lu- cijan, to so reči!« »Če mi ni treba. misliti na ženitev,« je menil Lucijan, »za plesišče mi bo pa kmalu kakšna dobra.« »Le pameten bodi!« je opominjal stari pornočnik. »Zdaj si prost ptič — ampak misli na limanice! Le pameten bodi!« To sta govorila na dan potern, ko je mojster napravil Lucijana za po- močnika. Naslednjo nedeljo je fant §el k ma- si. Nosil je že pomočniški klobuk in držal cigaro v ustih. Zdaj je Ie še za- lega dekleta iskal, da bo ves oLepšan. Lucijan je čeden in brdek fantič in njegova mojstrovka mu je za spodob- no vedenje, za pripravnost in pridno delo stisnila na dan skušnje v roko par srebrnjakov — kar je pač le do- kaz, da ji je stari pomočnik s svojirni strupenimi opazkami delal grdo kri- vico. Poštena pot v cerkev ima mnogo stranskih steza; tnko tudi tu. Iz vsake vasice, iz vsake kmctije in koče pelje ena in po vseh so prihajale nedeljsko napravljene, lepo nazalsane ženske proti cerkvi. Imele so — Ie o mladih govorimo — pisane rute na glavi in svetle jopice, pa rade so si zataknile šopek nageljnov, rožmarina ali go- rečnic v nedrije in so kaj poredno bliskale z črnimi in plavimi očescl, ali pa so povešale pogled prav spo- dobno h tloni, — da vidijo. kako jim pristoja modro krilo in kako svetli šolenčki pri vsakem koraku pokuka- jo črez rob oblačila, da pogledajo, kaj je vend'ar danes z moškimi. s temi prefriganimi fanti, pred katerimi se mlada deklica nikdar dovolj paziti ne more. In taki fantje nikakor niso bili daleč prav mladi, brhki fantie med njimi. Takole na primer mizar Lu- cijan tam le! (Dalje pride.) Priloga „Goriške Straže" št 12. »GOk'iSKA STk'A/Vv Straa 3. Vendar enkrat. ü. zupniku 1'raiiketu Fraricu v O- seku je bila najpnej zavrniena opcija. Proti neugodrii rešitvi je vložil re- kurz. Notran.ie ministerstvo je njegov rckurz ugodno resilo. Tako bo ohra- njen našeinu ljudstvii vnet in vzorcn duliovnik. ki deluje nicd njim že nad 20 let. Pričakujenio, da bo vlada tudi se osialirii duhovnikom ugodno rešila opeije. Spreten šahist. Franeoiskemu nrinistrskeniu pred- sedniku Herriotu je stari Poincare s svo.iiiui pristaši že precei omajal predsedniški sto.lček. Pa tudi Hcrriot- ovi lastni pristaši soeialni deinokrat- je, strauka s precej močno protiver- sko ostjo, so se m,u že odtuievali. V teh škripcih se je Herriot odločil za dvc odločni |X)tezi, ki nai bi odstra- nili nevarnost nove vladne krizc. S svujim sijajnim govorniškim daroin je dosegel ukinjenjc irancoskega posla- ništva pri Vatikanu. Dokazati je sku- sjii, kako je pa-pež med vo.ino dclal proti Frauciji. Da bi pa pomiril vihar nczadovoljnosti in ogorčenja, ki se je dvignil med francoskirni katoličani proti njeniii, jim je pustil mrvico, po- sebno poslaništvo pri sv. stolid za al- ziJŠko-lotarinške zadeve. Šc večji uspeli je pa dosegcl lier- riot s svojini bojno razix>loženini go- voroin proti Nemčiji. Grmel ie z go- vorniške tribune, da je Neinčiia nioč- nejša kot kdaj poprej in je treba fran- eosko mejo ob Renu utrditi. Lepe be- scde o domovinski Ijubezni so tako iiavdušilc gorkc Prancoze, da so skle- nili, nai se presednikov govor iiaitis- iH' in o'bjavi. Obcnem so inn izglaso- vu'li zaupnico. Na tak riaein ie lierriot ustregel svobodomiselnim socialde- mokratom, pristašem Poincarejevega nacionalnega bloka in morda tudi ka- toličanom. Vladnc krize se mu zaen- kral ni treba bati. Popravljajo. Ni še dosli vode odteklo po Soči. odkar se je dvignil slavni Gentile in oznanil vse] državi, da jc Solstvo od vrha do tai prcbrnil. Te dni pa mora bivSi minister marsikako grenko po- žreti v senatu, kjer neusmiljeno trgajo njegovo reformo. Doslej so se pogodili, da bodo vseudlišča popolnoma samo- stojua. Ne bo se moglo vee dogoditi, da bo lahko naueni minister kot izza Gentilejeve reforme zahteval, naj pre- davajo Ie profesorji, ki imajo „popol- noma fašistovsko dušo". Spremenili bodo tudi ucni red na srednjih šolah, da ne bo toliko raznih predmetov, da se uceucu v giavi kar zblodi. Popra- vili bi pa morali tudi oni srednjeveški sklep, da se sprejmejo v srednje sole prej mestni otroci in dijaki iz bližnje okolice, i'otcrn šele sinqvi oddaljenih kmeekih stariSev. Nadarjenemu prosto pot! To mora biti vm.liluo geslo šolske politike. Dijaštvo brani svoje profesorje. Univerzitetni profesor in senator Sa- narelli je ob priliki razprave o Gen- tüejevi reformi nastopil proli njej. Lju- dem, ki delajo politiko s pesrjo pa to ni bilo všeč. I'red medieinski institut, kjer predava imenovani profesor, je prikorakala oborožena truma fašistov in skušala vdreti v prostore. Visoko- šolci so se pa postavili v bran za svo- jega profesorja in se niso umaknili niti tedaj, ko je pridrvel pred poslopje ka- mijon s fašisti. Da se skuša celo na razprave senata vplivati na ulici, je tudi značilno za deželo „reda in mira." Zamujeni trenutki... Na Češkem se javlja vedno več gla- sov, da je treba posnemati francoski vzgled in prekiniti odnoSajf s sv. stolico. Značilno je tudi, da so razne svobodo- miselne organizacije (socialni demo- kratje, narodni socialist!", legijonarji, Sokol, delavska telovadna zveza, pro- testantovske cerkvene občine, češka narodna cerkev, zveza svobodne misli) častitale Herriotu na njegovem govoru proti Vatikanu. Da bi bratska češka država Ie ne prepozno uvidela, da jo preloni s cerkvijo zopet zapelje v dobo zamiijenih trenutkov slovanskih na- rodov... Ameriški zgled j V Zedinjenih državah v Ameriki imajo katoličani tako imenovano /vezo Božjcga Imena (liolv Name Society), ki obstoji že 05 let in šteje okoli 2 milijona člauov. Scpternbra 1. 1924. je imela ta zveza velik na- rodni shod v glavnem mestu republi- ke v Washingtouu. Ydelezencev — in sicer samih moških je bilo okoli HiO.000 iz vseli krajev obsirne dtžave. Shoda se je vdelcžil tudi sedanji predsednik Zedinjenih držav Goolid- ge in drugi državni zastopniki. V \ cčurnem obhodu so korakale zaved- ne innoizice v častnein sprevodu mi- nio predscdnika. Ko je bil sprevod koMČan, je predsednik republike v ])ol ure dolgem govoru razlagal nuio- žici vciiki pomen »Zveze božjega 1- iiieua« za moralni napredek Zedki- ieniii držav. Ob zakljuČku govora je izrekel veliki mož zlate besede: »Spo- štovanje do Boga ie nrvi temelj var- nosti in mini našega naroda.« Priobčujemo ta zgled, ki se je do- godil v glavneni mestu ene najbolj n;.il)rednih drŽLiv na svetu. zato ker se dobe po1 naših vaseh še zmeraj ža- lostni ostanki liberalizma, ki radi za- suiehujejo in psujejo naše čisto na- bozne prireditve. To so tudi groiboko- pi iuisega narodnega in moralnega napredka. Mednarodno parlamentarno zborovanje. Knajsta mednarodna parlainentar- na konferenca'se bo sestala 16., 17. in 18. aprila v Riinu. Prišlo bo okrog 3U0 poslancev zastopnikov stiridese- fjrili raznih državnih zboniic. Zboro- vanje bo otvoril Mu-ssolini. ki bo po- vabil vse poslance, naj bodo gostje italijanske vlade. Nato bodo začele razprave o najvažnejših mednarodnili vprašanjih. Na sporedu je naiveč tr- govskih vprašanj, socialni pa dve: o draginji in o raznieriu med delodajal- c! in delavci. Sramota dvajsetega stoletja. I^o ii'jki uradni statistiki ie razvid- lio, da so trgo-vci s človeškim blagoin speljali 3700 iicinških deklet in zen v razne iavne hiše na Balkanb in v južni Ameriki. Mednarodno organizi- rana tigovska družba se zna tako sprctno izniuzniti iz zaujk, da se Ie redko kdo iijame. Zadnja leta so se začelc posebno ženske organizacije truditi, da izbrišeio. tn snnnotni ma- dež s sveta. Čudni ,,spasiu. V Pozunu si je te dui privoščil po- licijski detektiv malce nerodno šalo. Šel je k neki trafikantinii vdovi in ji pokazal ukaz, da jo mora aretirati. Ta vest je zeriico tako prcplašila, da je po dveh dneh umrla. Detektiv bo pa za svojo »arelacijo« plačal težak račun. Domovina starih spomenikov. V eni zadniih sej senatne zbornice je senator Ricci grajal via do. ker pre- malo skrbi za razne spomenike, rnu- zeje in galerije. Pravi, da so umetno- sti žejni tujci bogat vir dohodkov za državo. Vsako leto pustijo v Italiji do tri milijarde lir. Zato se že splača čti- vati stare kipe. Nov „papež". V soboto si ie romunska pravoslavna cerkev izbrala svojega vrhovnega gla- varja. Dosedanji bukareški metropolit je povzdignjen v patriarha. Tako je romunska cerkev odslej samostojna. Italija bo obogatela. Po ijogovoru, ki so ga sklenile za- veznižke države v Speierju, mora Nem- čija plačati na vojni odškodnini še öOü milijonov zlatih mark. Od te svote odpade na Italijo čedno številce 67 milijouov zlatih mark. Zdaj bo vlada lahko 7,višala place svojim uradnikom. Za nravni prerod. Znani vrhovni general v svetovni vojni Armando Diaz, rnaršal Italije, je sprejel častno podpredsedniStvo zveze proti pre- klinjevanju. Ugledni možje uvidevajo, da ne naredi orožje narodov močnih, ampak naravno in pošteno živlienje. Mednarodni sleparji. Že nekaj časa sern prihajajo med naäe Ijudi pisma, ki jih požilja navadno iz bpanije ueka mednarodna sleparska družba z namenom, da izvabi iz lahko- vernih Ijudi denar. V teh pismih piše nekdo, ki se podpisuje samo s črko C, da. ima na neki postaji v Franciji kovček z vrednostjo 1,200.000 frankov. Ker se pa sain naliaja v zaporu, prosi, naslovljenca, naj telegrafičnim potom pošlje na gotov naslov potrebno svoto, da lahko kovček dvigne. Zato pa mu prepusti eno tretjino vrednosti. Obenem prosi, naj se stvar kolikor mogoče drži tajno. Opozarjamo naše Ijudi naj se ne dajo speljati na led od teh sleparjev! Iz širrtega sveta. Nov koledar. Zveza narodov se je že pred časom bavila z vprašanjem o preuredbi ko- lcdarja. Vprašala je za imnenje vse vlade in vsa veroizpovedanja, kaj inenijo o iiovem načrtu. Vatikan je izjavil, da odobruje načrt, ker ne na- sprotuje nobeni katoliški dogmi; Ju- dje in anglikanci so ga pa odklonili. Po noveni nučrtu bi se leto začelo z 22. decembrom in bi imelo 13 mese- c-ev. Najbrže bomo pa za enkrat o- stali se pri star em. Maščevanje nad vojvodino. Preteoeni toueii se je pripetil v Pranciji dogodek, ki ni običajen. Nek kmet je s sainokresoni streljal na vojvodino Albufere, ko je ta pri si a v kočiji s sprehoda. Ko so napadalca zaslišaii, je izjavil, da je hotel vstre- liti vojvodinjo zato, ker ga ie spravl- !a na beraško palico. Velika nesreča na morjn. Francosko mornariško ministrstvo uradno objavlja veliko nesrečo, ki se je te dni pripetila ob kitajski obali. Parnik „Saigon", ki je opravljal službo med indijsko in kitajsko obalo se je potopil s stošestinšestdesetimi osebami vred. Nov način samomora.. Samomorilci so navadno zelo iz- najdljivi, ko se hočeio usmrtiti. Vse je pa ptav gotovo prekosil nek mladenič iz Štrasburga. Umoril je nekega starčka in se nato sam javil policiji. Ko so ga izpraševali, je dejal, da je že itak na- meraval napraviti konec svojemu živ- ljenju pa ni imel zadosti poguma zato. Zdaj upa, da mu bodo sodniki olajšali samomor, ko ga bodo obsodili na smrt. Amerikanski požar. Kakor je Amerika v vsaki reči pr- va, tako se tudi pri požarih ne pusti prckositi. Amerišiko časopisje prinaša vedno vesti o velikanskili požarih. T'aka prlložnost, da nasitiio svoje bravce s cein groznim, sc jim je nu- dila te dni, ko je gorela v Chikagu velika osemnadstropna hiša. Zubelj je švignil skozi streho ravno. ko so vsi stanovalci trdno spali. Vsled1 stra- hovitega' mraza je požarni brambi voda v ceveh zledenela. Nesrečni liudje so v sami spodnji obleki ska- kali iz gornjih nadstropij v globino. Deset ji-li je skočilo naravnost v smrt; preko sto jih je pa bilo težko ranjenih. Mati cerkvä. Letos praznuje vesoljni katoliški svet sveto ieto. Dan za duem drdrajo vlaki od vseh strani sveta v večno mesto. Romarske pesmi vseh narodov donijo po rimskih ulicah in odmevajo od starinskih palač. Vse te množice ver- nikov pa hite v eno smer, tja kjer se ponosno dviguje mogočna šestindeve- deset metrov visoka kupola nad grobom prvega papeža, nad rakvijo sv. Petra. Cerkev sv. Petra je prvi cilj vernikov, ko pridejo v papeževo prestolico. Ne nosi brez pravice to svetišče na- ziva mati cerkvä. Saj je največja cer- kev na svetu. V notranjŠČini je na tla- ku vrisano, za koliko presega druge največje cerkve (u. pr. londonsko ka- tedralo sv. Pavla). Pa tudi največji iz- delki upodabljajoče; umetnosti krasijo to zares papeško stolnico. Pred 400 leti sta jo začela graditi velika mojstra Bramante in nedosežni Michelangelo. Izbrala sta kraj, kjer je stala pred 100 leti za časa vladarja Konstantina ena izmed prvih krščanskih cerkev. V poganskih časih so pa na istem mestu gledali „kruha in iger željni" Rimljani divje zveri, ko so trgale in mesarile prve kristjane. Res sveta tla, z muče- niško krvjo napojena. Preko 100 let so zidali sedanjo cerkev sv. Petra. Po preteku te dobe se je dvignila na me- stu starega rimskega cirkusa mati cer- kvä. Zidana je v podobi križa. V sredi tega križa je glavni oltar in pod njim grob sv. Petra. Devetdeset zlatih sve- tilk gori noč in dan na cast prvemu apostolu. Tu blizu počiva tudi Pij X. Po cerkvi naletiš na vsakem koraku na umetnino, kipe, slike. Veličasten vtis ostane človeku v duši, ko stopi iz cer- kve ; vtis o mogočnosti in trdnosti ka- toliške Cerkve. Mestne novice. V pustu se rado staro in rnlado zabava. To vedo tudi goriški »Mladikarii« in so zato sklenili, da bodo povabili vse, ki se hočejo naisinejati do solz, k predstavi »Poslednjega moža«. Ta mož se bo pokazal na pustni torek Verdijevi dvorani. Vse drugo zveste v prihodnji številki »Oor. Straže«. Puccinijeva proslava v Gorici. Sinoči ob 9. uri zvečer se ie dvora*- ua Trg. doma skoro napolnila z ob- činstvoiTi, ki je prihitelo na koncert v spoinin. mojstra Puccinija. Menda je bilo prvič, da se je v tej dvorani zbra- la skupaj odlična italijanska in slo- venska družba. Poudariti ie tudi tre- ba, da so Slovenci iineli vec smisla.1 za dosto.ino proslavo, kakor pa krogi, ki so zato v prvi vrsti poklicani. Nai- rodna zagrizenost jim je še ob tej pri- liki plala po žilali. Radi tega so ¦men- da tudi morale odpasti orkestralne točke. Izmed treh solistov iz dobre sole g. Gollmayerjeve je bil najbolj(ši barito- nist Nadaja. S pravo bravuro ie odpel Prolog iz »Pagliaixi«. Vendar je pa v ni/.inah še premalo izrazit. Zdi se sko- raj, da bi bil boljsi kot dramatičen te- nor. Tenorist Volpones je lepo odpel »Da mi vcruješ«. Pozna se mu pa, da se še razvija. Z glasom je pada.1. Gdč. Do'ininkova je imela najčistejsi nasta- vek; njeni pianissimi so bili tudi lepi. Je pa tudi pri njej še treba sole. Ko- melov zbor je odpel dve točki. ki sta zlasti pri italijanskih poslušalcih vz- biidili veliko odobraivanje, ker niso vajeni vecjih zborov. Zbor je bil pa make nepazljiv, ker je parkrat ušel s lira. Spreinljevalec na klavirju je bil izvrsten. Vsa hvala za ^prireditev gre pa g. Gollmayerjevi. Ceprav šele po 3 me- secih smo vendar tudi Goričani bili deležni Puccinijevcproslave. Nov poštni urad. Z včerajšnjim dneni 10. t. m. je za- čela poslovati podružnica glavne po- st e v Gosposki ulici ,(via Carducci) št. 23. S tern je zelo ustreženo spod- njemu delu mesta, posebno trgovskim krogom. iVaŠim goričanom. V üorici jc še nekaj trjiovct-v obrtnikov in slov uradov, ki ne vedo, da obstoja v Go- rici tudi po vojni slovenska bolniška bla- Ki'.ina, oziroma slov. podporno društvo, ki je od viadc priznano kot bolniška blasajna. Ravnokar jc niinulo 42 let, odkar je zla- tornašnik dr. Ant. Oresrorčič ustanovil to druStvo. V letu 1924. pa jc prišlo vodstvo ic bolniskc blagajne v prave roke. In baš ob z\. ni. 50 letnici njegovega ustanovitelja dr. Ant. ureKorčiča*, ko je prišla deputacija it'iia uru.štva se pokloniti g. jubilantn, je že mojfla na veliko radost izjavid, da ta inšti- tiicija zopet tako lepo raste in se razvija, da skoro dosežc svoje predvojno staliSče. Na to je društveni ustanovitelj vzkliknil: »Zdaj Pii vidim, da me bo društvo prcživelo!« Slov. podporno društvo ima tudi bogato knjižnieo, ki je javna in pristopna vsakomur. Svoj urad in knjižnico ima druStvo v ulic! Corso Verdi, št. 32. I. nadstr. v hiši Cen- uulnc posujilniöe. Sjtran 4. HiOKlSKA STRATA« Nehajmo vendar. Punt priliaia v dezelo. (las. ko hoee moderni tuts elovek doseei re- kord tudi v norenju in newnnosti. 2 masko si bodo paeili obraze. kakor da niso podobe bozje, kakor da num ni spaeil dnš in obrazov Drvi greh, kakor da man ni spačila duš in obra- zov svetovna morija. Naši fanlje in luiša dekletu! Kakšne Vas uo dobil letošnji past. Bosie dali mi obraz masko, hoste stopili v moe- virje in blato neamnega veseliačenia, plesanja in popivanja po tele vecere, ceie nedelje. Funlje in dekleta! Vaša mod, vase zdravie dušno in telesno ie iiuša moč, nase zdravje, nuša bodočnost, našu zgodovina. Ali naj pomaga pust vse to vničiti! Ptesali, veseljaeili in noreli so na- roai, Id so se baliali z visoko hulturo, pa bo se iznoreli v smrt! V zgodovi- to pojdi pogledat njihova imena. Kaj bomo letošnji pust brez zuba- ve? Se. Čmeniili in kislih obrazov noiemo. Püstena zabavu. za'ruvo ve- selja in smeh naj prieajo o iTaši mo- ralni moci, a pies in pijuču num ne smila' zgiodati zivljeniskih korenin. AWnuna se mora iznoreti — so re- kli in še pravijo. Ali res? Kaj pruvi ueeni Abbe de Segur? »Dobro. le na- vzij se mladih let, a v cem na tut) bo to vživanje? Mar v pijaei? Ali v tern, da zapravljus svoj denar. svoio east, svoje zdravje in svojo vee no srečo v druzbi slaboživečili Uiuli? AU y tern, da Bog a žuliš? ... To nasproiuje e- vangeliju in zdravemu razunui...« Sedolžnost, pošienje, dekliška cast in deklisko zdravie bo umiralo tudi lotos na plesisdh. Defile, ali bos she v smrt? Kaj res ne veš, da čistost iz- gubljena se ne vrne več nikdar in ee vine kesanjc dust zdravie in mir, kaj ne veš, da kesanje vendar ni nedolž- nost. Kako poje naš Župuneič o ne- dolžnosti! Glej tukaj... tamkai zvezdica z višine jasne vtrne se in ktcra pade, vee nikdar nikdar nazaj ne vrne se. Mate re naše! Ne imejte nlesiše za ženitovanjske posredovalnice in ne pokrivajte plesu s figoyim Us to in, da ne pride naxt \ as jok in kletev in za- lost in obup Jasih lieera. Oekle! Baš prišla lepsa s pitsa? / r • niso le police, hi dosti plešejo po- dolme rozam v east vode? Vsak jih | '( hko ogle da, vzame v roko in ,ih po- iivali — pa kmalu ovenejo ¦•'¦* nihee iioie zanje, vrzejo jih na gnoj. Boš bolj zdrava po piu>u? Vsa tru- u'na in polomljena bos 0U1 v juiro ¦> i/icsišču in ee bo to jntro zaeetek ne- at-lie, kakšna bo služba božUt. Boš uoljsa? Poglej si x> dušo! Font, ne isei zubave v plesu in pi jaei. Življenje je resno in narod te /dice v delo, ki treba znacujev. Kiiji- go v roko v zimskih vecerih. zunimaj se za poljedelstvo, sadjerejo. Če išeeš driMce za življenie, ne iiodi je iskat na smetisee! Lansko leto so nekje v hribih tako plesali, da so udrli, pod in mulli. v hlev k svinjam. Smch in resniea. Ne- hajmo vendar! Rešitev davčnih pritožb Prejšnji teden je zasedala d'avena koniisija I. stopnje za sodni okraj Oorica okolica. V petdnevnih za- porednili sejah je razoravljala nad 300 slučajev. Ugodiio je rešila mnoüo pritožb ^ledc odniere davka 11a nepreinično nein iz razloga, ker so pritožniki za Mima in šenpaisa. Prenesla je koneno sklepanie o raz- iiih pritožbah, zalitevajoč dod-itnili poja-snil in nadaljnili poizvedb. Zavrnila ie nekaj pritožb v Rlav- neem iz razJoga, ker so pritožniki za leto 1925. še osebno sami dogovorili z davčno oblastjo za plačcvanje go- tove svote, ki je enaka ali še višja od svote, doloeene za leto 1924.. proti kateri pa so se pritožili. Drugo zasedanje koniisije se bo vršilo liajbrže v prvi pO'lovici rnarca 1925. Takrat pridejo na vrsto še 0- stal« ^ritožiie, ki jih i» Qtl knp. Listnica uredništva /¦'. V. Kuiitil: (iospodinjski tečaj se bo | vr.šii ludi ictos. Pudrobnosti šc niso znaiic. Naj se javiio s svojimi naslovi dotični Jia- rocuiki, ki so odpusluli celoletno naročiiino i;a yuiUih: Polenje dnc 29. 12. 1925 in 14. 1. 192'i; J^obiC: 7. I.; Štanjel 29. 1. in Cerkno due .?. I: Darovi. '/.a Sirolišče, Kincčka posojilnica v ()- uatjem sclu v počastitcv zlatomašnika dija Aiitona Utegorčiča 25 L. Iskrcna livala! Za Alojzijcvišče: Ljudska posojilnica Tr- iiovo L. 50; Izobraževalno društvo v Šturi- jall J^. 17; K. Fr. Kral.i, iovarnar kisa 65 1 ki- sa. Srčna tivala! Listnica Kmctsko - delavske zveze in politicnega društva „Edinosti^ v Gorici. I. 7. M. Zabnice: Tajni.stvo bo v Vaši za- clevi posredovalo pri zavarovahicin zavodu v 'I'i'stu. _'. B. j. Jjieniiij: Fu.ii.iuL- man loOni; ihj- datkc, na kar bo tajništvo posredovalo v \iisi zadevi. .-5. K. A. Sp. hii'iju: Kekurz morale vloži- ti na Agenzia dcllc Impostc Dirette Idria. V lekumi inurate navesti zakonite določbe, ki smo jili jjk-dc davka na stavbo priobčili v »(jor. Straži«. 4 L. S>(. Kal: Ob priiiki z^hisito se v taj- ni.štvu. 5. /', /'. Cipovuii: Pošijiie natii izvieuek koiikordata, na kar bomo v Vaši zadevi po- srcdovali pri pristojnem uradu. 6. T. P. Livi'k: V Va.^i zadevi sino posre- dovali v Riinu. 7. V. /. Velcndol: ZtiUusitc se osebno v taj- Jii^tvu in prinesite s scboj potrebne listinc. l^Libihio podalkc če lioOeiiio napraviti dav- čni rekurz. S. \}Rlit\\l:C MATLVl, LOM: Tajništvo w posit'dovalo 'Alecle Vase pokojnine. Vtišu prošnju je hihi iigodno rcšena due 6. 11. '024. pod štev. 1022967 - 726. y. SVHTIČIČ JAKOB, ŠliBRliLJli: Tudi Vuia pokojninska piosiija je bilu ugodno resena due 6. 11. 1924. vod štev. 1021520 - 720. Tajništvo. Foziirai'i fantov - sojaisov l'loveiiski iantje, ki sinžirno pri tretjeni P'.'lku Korske artilerijc v Ivrci, pošiljanA) iskieuc pozdri've star.šeni, bratom, sestram, fantoin ni dekletom ter tudi »Gor. Stra/.u, ki iiam vedno prinaša novice iz iiasih kra- jev. Lctiiiku 1905 pa praviino. lia.i poliiti in na.i st vescli šc za pust, ker iwitem ne bo vee oasa. — Klančič Jožef, Orehovl.ie, Perič Miian, Bil.ic, Franc Kralj, Kanal, Bajc An- U)1i, Col. ZDRAVSTVO. . Nasveti materam. KaUo ohranijo dojenčka zdravega. b) Unwtna prehramt. Urne Ina pr ehr ana ie za do jene ka nevai'nu, zato jo ie treba uporabljati z najveeio previdnostjo. Pri unietni prdirani sc ravnaj kar najbolj vestno ])o sledečih navodilih: I)ok!er ni star otrok pol leta, sine dooivati le razredčeno mleko (to je inleko, poniesano z vodo ali s čim drugim). Mleko mtj se razredei z vo- do, s sluzasto julio ali s čajeni. Pra- va vbobova) kava q,e najstrožje pre- povedana. Ruski čaj sme biti le prav svetal. Mokc ne vknhavaj v pijačo pred 4. meseceni, razen na zdravnikov na- svet. Idni tizol od 1.80—2.20; fižol koks od 2.80--3.00; endivija od 2.00--2.40; krompir od 0.80—1.00; sladka repa od 0.60-0.S0; kisla repa od 1.000— 1.40; radio zeleni od 3.00—4.00; rdeči radič od 2.00—3.00; špinača od 0.80 -i.00; zelena (šelna) od 1.50—2.00; inorovilee od 1.40—1.60.; vrzote od 0.70—Ü.8(t; pomaranče od 0.15—0.40; rožiči od 1.20—1.60; suiie fiLe od 1.60 -2.S0; liinoni od 0.10—0.15: jabolka ! 1.00—2.801 kostanj od 2.00—2.60; orehi od 4*00—4.60; lešniki od 7.50— 8.0.0; hruške od 2.40—3.60; suhe češ- p!je od 6.60—7.—; maslo od 15.00— 17.00; mleko od 1.00—1.20; med od 10.00; jajca od 0.50—0.60: seno od | 22.00—24.00; slauna oid 20.00—22.--; I oves od 135.00—140.00. GOSPODARSTVO. O delitvi skupnih zemljišč. (kl deiitve izkliueena zemljišea. Važue so tudi sledeče okolščine, ki se morajo pri delitvah uposteva'ti in ki naj bodo' tukaj izreeno onienjene: Dcli skupnih zemijišč. odinenjenih \ razdelkev, ki pa so po svoji legi izpoistavljeni posebniin poskodbam ali ki se jih drze posebna breinena, ki bistveno ovirajo delitev, se la.hko od deiitve izkljucijo. Med taka zemljisca spadajo posebno ona, ki so v razmerju z drugimi zemljišči izpostavl.iena ve- liko večji nevarnosti, da jih poškodu- jejo zasip, zeineljski udori, podmoli, ali iK)voidnji, ali ki jih težijo taka stvarna bremena, katerih vrednost se da le s težavo določiti. Katera dela se morajo z deliivijo izvršiti? istočasno z delitvijo in urcditvijo se morajo izvršiti tudi take skupne uaprave, ki so potrebne. da irnajo vsi deležiiiki, ee le mogoče, vsaktere služ- nosti prost dohod: do svojili delcžev, da morejo ta zemljisca praviino go- spoda.rsko izrabljati in izvrsevati ure- ! jene pravice gotovo in namenu pri- merno. Proti takim ukreiwm morejo uk'ovarjati stranke, ki niso deležniki. le takrat, ako bi jim iz tejra izvirala' občutna Skoda. () pristojnih oblastvih. Oblastva, ki so danes pristojna, da riipravljajo delitvene zadeve. so: a) kr. koinisar za ureditev o-bičajnega prava kot prva stopnja in b) i)rizivno sodišče v drugi stopuji. V .izvrševanje poslovsekr. komisarju prideli priiner- no število sodnikov ali upravnih dr- žavnih uradnikov ter po potrebi stro- kovuo in tehnično izvežbano osobje. Ker izvršuje koniisar posle sodne in upraviie narave, je to neobhodno po- trebuo. Proti nkrepom komisarja je mogoč ugovor na prizivno sodišče v rokii 60 dni po dostavitvi. Prizivno sodišče more ukiniti izpotdbijane skle- pe. Ti ohlastvi sta upravičeni tudi raz- pravljati in odločati o sporih, ki na- staneio med deležniki o posesti ali iastnini posameznih delov zemljišč; dalje razpravljan'je in odločanje o niorebitnili odplačilih za vživanj» zemljišč ali njih posameznih delov. Važna je določba, da spadajo pred rednega sodnika še vedno spori o lastnini ali i>osesti nepremičnine, s katere posestjo je zdruzen delež na skupnih zemljiščih ali vžitna pravica, četudi je žc nastopila pristojnost prej omenjenih oblastev. Komisar pa rnora poskusiti poravnavo, ako niso ti spo- ri še pred redn im sodnikom. Kdo je deleinik pri delitvi? Prelu-ijain k točki, ki bo najbolj za- nimala' posestnike v prizadetih kra- jih, namreč, kdo je delcžnik. Za de- ležuike v zmislu zakona veljajo: a) oni, ki posedujejo skupna zemljisca, /;; oni, ki iniajo pravico udeleževati se skupnih vžkkov, izvirajočo iz te- ga, da pripadajo do vživanja upravi- čeni skupnosti nekdanjih poid'lozni- kov. upravičenih občanov ali članov upravičenih vrst, oziroma skupini u- pravičencev do vživanja menjalnih zemljišč, bodisi da teinelji ta pripad- nost na osebnem svojstvu ali na last- ninski posesti druge nepremičine, e) oni, ki dejanski prejema.io donosne j prebitke, ki preostajajo. čim se je zadostilo zahtcvam vžitnih upravi- čencev in č) občine tudi, če niso dani pod a) b), c) nasteti pogoji, ako so vpisane v zcmljiški knjigi kot lastni- ce zeinljišč, ali ako plačujejo občine za ta zemljisca davke. čeravno niso vpisane v zcmliiSki knjigi kot last- nice. Pri delitvi inia vsak deležnik pra- vico zahtevaii, da se inn pripozna tak delež celotnega vžitkaa ki je po kako-- vosti in površini primeren razmerju njegove dosedanje pravice v primeri s pravica mi drugih deležnikov. Iz te- ga se da jasno sklcpati, da nimajo vsi občani brez izjeme pnivice do skup- nih zemljišč. Dokazati morajo, da se nahaiajo, v enem prej naštetin polo- žaiiev. Prav ice tret jih oseb Tretje osebe, ki so vknjižene na zemljišču, ki se je sprejelo v delitev in ureditev, ali na tuji vžitni pravici, ki obrcmenjuje to zemljiščc. ali pa na zemljišču, s cigar posestjo ie združe- na vžitna pravica. ne morejo ugo- varjwti ali ovirati deiitve. »GORIŠKA STRA2A« Stran 5. Pravice tretjih oseb, ki so vknji- žene samo na vžitno pravico v deli- tev sprejetega zemljišča, se prenese- jo na oddeljene deleže, ki stopijo na niesto odpravljene vžitne pravice. Tekom d'elitvenega postopanja po- danim izjavam in sklenjenim porav- navam ni treba pritrditve tretiih oseb in tudi nc odobritve od upravnih ali nadzorova'lnih oblasti, ki bi bila dru- Sače v tem oziru pristotina. 0 prošnjah za pričetek delitvenega postopanja. Kdorkoli Sinatra, da mu pritičejo Pravice do skupnega vžitka in s tem delež ori deiitvi, mora najkasnejc v roku dveh let, od kar je stopil ooko segati v gospodarsko življenje celih občin. Naravno je torej, da sloni njih izvrševanje na temeljitein posto- panju, ki napreduje sto sreče in blagoslova. Iz Tolmina. i Razmere na tuk. učiteljišču, kakor jih opisujeta »Edinost« in »Goriška Straža« pret, tedna dajo veliko rnisH- ti staršem in naši javnosti. Poniisliti je treba, da žrtvujejo starši za svolc otroke v Tolmiuu najmanj po 250 lir mescčno v dobri nadi, d'a se njih otro- ci dobro učijoi in dobro vzgojujejlo pod skrbnim in vestnim nadzorstvom vzgojiteljev-profesorjev; in ker so učni predrneti vsled nove šolske po- stave za duševne zmožnosti dijako> pretežki, bi vsak pameten človek m't- slil, da bodo dijaki porabljali čas pred | vsem za učenje. Preteklo leto pa smo videli, da jc veliko dijakov padlo in sicer tudi zato, ker se niso dovolj učili. In zopet navaden vzrok: pohaj- kovanje in pies. Na posameznih sta- novanjih so prirejali dijaki-škantarji in dijakinje dnižinske |)lese; podedi- ca konec leta — kljuka v šolskem spričevalu. Skoraji docela ie opazo- vati med mladino le smisel za pies, za skrivne sestanke in obiske. a ma- lo za one ideale, za katere se je ved- no do sedaj ogrevala slovenska sol- ska niladina. — Svoj cas smo imeli na srednjih šolah izkušenc možc, šol- nike, pedagoge, ki so se žrtvovali in blagor mladine, a nckateri sedanji učitelji brez razuma, srea in ljubezni inolčijo k vsernu; našel se ie celo pro- fesor, ki pravi, da se mladina na ple- su — lika. Zato se ne čudimo, da je veliko dijakov na učiteljišču vnetih za plesne znbave ter se že sedaj de~ klcta pripravljajo, kako bodo v tem pustu še plesale. Celo tukajšnji Itali- jani obsojajo obnašanje dijakov In posebno dijakinj, ki sc udelezuje.ro plesov. Gospod je profesorji, zabranjujtc- plese, skupne sestamke dijakov in di- jakinj in vzgajajte mladino po preiz- kušenih načelih vzgojeslovja. Mladi- na je predragocen zaklad. da bi )o zanemarjali ali se z njo igrali! Iz Cerkljanskega. Orehek pri Cerknem: Sneg se leto» boji naših hribov. Komai se ie pred svečnico prikazal, ga je že prignalo južno solnce, ki hoče tudi v novo pri- klopljenih pokrajinah priti do iste ve- ljave kakor v stari kraljevini. Sreče nam — pa ne prinaSa. Pravo sušo povzroča v zimskih dneh. Tudi požari so zato pogosti. V 14. dneh smo imeli tri požarc v raznih kotih Cerkljanskega: pri »Čeljkti« na Po- ljanah, v Lazcu, in Orehku. V tej sicer tako tifii vasici — je lotos pravzaprav že Jrugi požar. Poleti je strela trešči- la v neke svisli, ki so zgorele do tal — te dni zopet je požar vpepelil hišo in hlev niladega, skrbnega gospoda- rja Andreja Jerama »pri Košanu«. Pri belem dnevu — krog osme ure, je izbruhnil požar. Stanovanje rw hlev sta bila kmalu le kup ruševiu. Ker ni bilo možkih doma. niso rešili skoro ničesar. Poginile so tri krave v vrcd'iioisti 6500 lir, zgorela skoro vsa oblcka — in nekaj denaria v go- tovini. Uboga družina je sredi zimskega mraza brez lastne strehe. Priporoča- mo ncsrcčnega gospodarja in njegovo družino — blagim sreem! St run 6. »GORIŠKA STRA2A« Idrijske novice. Koncert. V soboto 7. t. m. nani je priredila Kultunia zveza v Idriji v Didičevi dvorani vecer Kulturncga užitka. Na sporedu je bi!o 5 pevskih in več orke- sirahiih točk ter globozaniišljena ru- ska drama »Volkovi«. 18 %v\ broječi moški zbor ie poka- zal, kaj zmore volja, disciplina in red- na pevska vaja. ülasovi so bili v le- pein razmerju, basi zlasti v nižini pol- Hozvočni, lepe enote barve, le prenia^ lo nieiiki. Skoda, da prvi tenof ni poznal falzetnega reßistra in je bil zato v višiiii prisiljen, rezek. utrujen in odbijajoč. Solist baritonist bo do- scgel z vstrajno vajo šc krasne uspe- he. Najbolj bi morala učinkovati Vil- faarjeva »Na vrelju Bosne«, pa so se pevci vživeli šele v konec pesmi. Tudi >.ßurja« je bila premalo doživeta. Vi- sek je dosegel zbor, ko je precizno iz- vajal »Kmetsko pesem«, ki je bila tes doživeta in zato tndi obcinstvu naj- bolj dostopna, Kar je dokazal živalien aplavz. Intonacija eista in sigurna. ifttmika in dinamika je bila skoro v vseh pcsiiiHi dobra, nekoliko manj agogika. Mcstoma je nedostajalo ži- vega kontakta med dirigentom in pevci, ker slednji niso bili vseskozi cfnševno zbrani. Da nismo povsod razuiincli besedila, je krivo največ ne- točno izgovarjiiiijie sumnikov in nst- mkov ob koucu based in pa za petje Heprikladiii oder — precej glasn so raabile kulise. Gospod pevovodja Hreščak in nje- R'ovi i>evci so lahko ponosni na svoj ktspch in bodo z redvio vajo dosegli še več. Onkcstralne točke so izvaiaJi pre- cizno z naravnost privlačno dinami- ko. Pihala in godala so si bila v le- pem ravnovesju in le žal, da večina občinstva ali ni bila razpoložena ali l&a iii re revežom, izrcdrie podpore v nujni po- trebi, hrana in preskrba 30 oseb v Miestni ubožnici, vzdrževanie mestnih revežev v hiralnici sv. Antona na Marofu in drugi izredni stroški, ka- kor dininikar, po-grebiii stroški itd. so v teh časih splošne potrebe in vi- soke draginje zahtevali precej višje jnxätavke, kot so se prvotno določile. Prosi se zato nakazilo denarnih sredstev, kakor tudi za reorganiza- cijo odbora v smislu lansko leto ob- javljenih dodatnih zakonov. Naj bi oblasti upoštevale skrb in d€k) predsedtiika Poljanca in mu sie na roko. kakor je potreba pri tako važni organizaciji, kakor ic ravno Dol>rodelno udruženie. SkHH zakladi. Vsakemu najstarejšemu Idrijčanu je znana povest o zakladih, ki so -inen da od časa Francozov skriti pod strasno skalo na »Veliki ravni«, to je na poti, ki pelje na Gore. Bilo je do sedaj seveda le nekaka sniešnica1. Koncem pretečcnega me- seca pa se'pojavita tarn dva neznana moža ter pričneta tik skale kopati io»no. Mlekarice, ki v jutro donašajo v mosto inleko, so ljudcrn povedale, kaj se godi pri dotični skali. Upale so najbrže, da lx)do nazaj grede napol- liile svoje čutare že z zlatom. Toda gloj, tarn ni bilo več živeduše. Le dve glolx>ki jami sta bili skopani» zlata pa nikjer. Tudi ljudje so pridno hodili iz mesta tja, obžalujoč. da niso že sarni i>reje v takem pomanjkanju oct- makni'li velike skale. Ko so pa prišli na mesto, so kmalu uvideli. da jih je najbrže dotični tiček prav dobro po- tegüil. Smrtnu kosa. Umrl je v torek mlad fant Franc Kacin. Zavratna boiezen jetika, kate- ra je ugraJbila iz dotične družine že več oseb, ga je polagoina spravila ix>d zemJjo. PokojnJ je bil dober. veren jiiladenič, svojčas tudi dijak. Učenja pa ni jnogeJ nadaljevati vsled slabili gmotnih raznier. Ojb o.d|Prtem grobu riiju je za^el drystyenj rnoški zbor zadnji pozdrav. Počivaj v miru! Dru- žini pa iskreno sožajje. Zahvala. Podpisani se iskreno zahvajjujc in javuo izreka svoje globoko priznanje zvedenima zdravnikoma g. dr. R. Sfi- ligoju ter primariju goriškega sanato- rija g. dr. L. Sussigu, ki sta me v za.dnjem hip.ii s težko opcracijo ohra- nila pri življenju tcr mi s svojo skrbno asistenco pripomogla do popolnega okrevanja. Medana 12. fabruarja 1925. Pavel Kraševec. Vlbiiö na redni občni ^bor KižteeRe barake registrovane zadruge z omcjeno zavezo v üorici, ki se vrši v četrtek, due 5. marca 1925 ob 1330 uri v Gorici, Piazza De Amicis 12 i. s sledečim ducvnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občiiega zbora; 2. Poročilo načelstva in nadzorstva ; 3. 1-otrdilo ra- čunov za leto 1924 in sklepanje o raz- id.eiitvi čistega dobička; 4. SJučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bilo nav- zoče zadosino število članov, se vrŠ o,b,čni Zibor uro pozneje z istim dnev- nim redoni, ne glede na število nav- zocih čianov jn meska deležev, ki so zastopani. Odbor. Prispevajte za ,M Oom1! NAJDENO: Neka oseba je našla v Solkanu denarnico z inajhno svoto dcnarja. Kdor jo je zgubil, naj se o- glasi v upravi lista. POZABLJENO: Neka oseba je po- zabila v soboto, dne 7. t. m. v korije- ri Gorica-Cepovan površnik z listni- co v kateri je bila precejšna svota de- narja. Pošten najditelj je naprošen, da odda najdeno upravi »Goriške Straže«. MLADE 6 TEDNOV STARE in čvrste prešičke ter eno vozno kravo, brejo prodain. Peter Marušič. Sv. Mi- ll ael 68 Šempas. STARA F1NA viola in kontrabas sta na prodaj pri Karlu Prinčiču v Kozani št. 112. VALJAVEC, SLOVENSKO-1TA- LUANSKI SLOVAR bi moral imeti vsak duhovnik, župan, učitelj, občin- ski tajnik, trgovcc in obrtnik. Kdor ga hoče dobiti, naj se požuri. Dobi se v Katoliški knjigarni v Gorici za 22 lir. ZA MARIBOR — KUHARICA, sa- mostojna, v delu spretna in čista, po- štencga značaja, z dobrirni spričevali 30—10 let stara, ki bi opravljala tudi vse druge hišnc posle, se sprejme k boljši slovenski obitelji z enoletnim detetom. Ponudbe na upravništvo z nav.edbo dosedanjih službenih naslo- vov, zalitevo place in dnevoni nasto- pa službe pod »Parna žaga«. SAMOSTOJNA KUHARICA in do- bra gospodinja išce službe. Naslov pri upravi. S potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš Ijubljeni in nepozabni sin Viktor Stubelj preniinul dne 6. februarja t. 1. po dolgi in mučni bo- lezni previden s sv. zakramenti. Gradišče nad Prvačino, 9. febr. 1925. Žalujoči ostali. DEŽNI S1V1 moški plašč iz bavar- skega lodna je bil pozablien zadnje dni decembra na kolodvorn v Gorici. Kdor bi ga našel je naprošen. da ga udtlai g. di\ Serjum v Tolminu. POSESTNIKJ! BUKOV1H GOZDOV, pripravljene žgati oglje v bodočih me- sccih iščc »Kmetijsko trgovsko dru- št\ o« — Trieste, Raffineria 4., ki prcskrbi delavce in vreče. Fotograf JOSIP NAEDIN se je preselil iz uL Via Carducci na Koren, nasproti Attemsove palače. PLUTEC (ŠURI), 21CE ZA TRTE, okoličanske šape, »Merkur« kose, klajno apno, semena, čebulček, peso itd., na drobno in na debelo dobavlja Kmetijsko trgovsko društvo — Trie- ste, via Raffineria 4. Valuta. Dne 10. februarja si dobil : za 100 franc, frankov 129.50 do 130. — Lir za iOO oelg. franJco/ 123.- do 11-5.- Lir za 1(XJ švic. Jrankov 4fk>.— Üo 4öif—• Lir za 100 teš.-slov. kvon 71.25 do 71.75 Lir za 100 dinarjev .'S9.60 do 39.90 Lir za l sterling 115.50 do 115.70 Lir za 1 dolar 24.15 do 24.25 Lir za 1 zlato marko 5.70 do 5.80 Lir za 100 avst. krön O.033H do 0.0348 Lir Beneške obliga.cije. Due 10. februarja: Srednji kurs L. 81.43, v Trstu 81.35; v Milanu 81.50, v Rimu 81.40 L Najboljüi cigq- retni pspir je Oleschao Glosns zalop za üulijsho Benečijo KatoiišHo knjigoriia - Gorics (Montova lulset st. 2) Pfačam najvisje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mack, veveric, jazbccev i. t. d. i.t. d Prodajam pasti in posebno meso za lov na divjačino. Delavnica za strojer.je in barvanje. Nihče nima pravice kupovati zame.------------—------------ Halter Rindspocli - Gorics Via Carducci šteu. B. Pozor na izpremenjeni naslov! EH«"1 ozdravljena z najnovejšim pasom BROOCK Mirodilnica m dišavmca E.Grapulin-Gorica naspr. Ijudskemu vrtn, Corso Verdi 27. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica C0R50 VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Veiikn zelogo češkEgn piatna iz znsns tavarne Repnchart S Raymsnn, vsabo- urstnc blago za porocence hahor tudi veiiha izbira mošhep in žensbega sukna. Blago solidno! Cene zttierne! POZO1! PEKI - TRfiOVCI IZ 60RICE IN OKOLIGE Glövna zaloga tovarne „Distillerle It^läaune In Milano" je v uliei Oberdan št. 13 (xa kasarno v hiši Fraitteli di teinarclo) Glavni zastopnik BRATUS MARCELO ! POZOR!