------   304    ------
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. Velika žalost je zadela cesarsko rodovino. Njih c. kr. visokost, nadvojvodnja Margareta, gospa mlajšega cesarjevega brata, nadvojvoda Karola Ljudo-vika, poglavarja tiroljske dežele, je umerla v noči med 15. in 16. t. m. v Monci za mačuhom v 19. letu starosti. (Sinoč ob šestih so imeli truplo po železnici skozi Ljubljano na Dunaj peljati).
—   D u naj s k o-terža š k a železnica je neki privatni družbi te dni bila prodana. Deržava se je s tem, da je to železnico prodala, poslednjih dveh železnic znebila, ki jih je še v svojem posestvu imela, in s tem je še več prašanj rešenih ali vsaj nadjati se je, da bodo posihmal rešene, ktere zadevajo obcenje južnih kronovin. Izhodna, koroška, tir oljska in ho r vaška železnica stopijo bolj na dan in v rokah premožnih družb se bodo s časom dodelale. Kronovine, ktere železnic tako zlo potrebujejo, ktere pa zavoljo premalo rejenih mošnic niso mogle nič začeti, pridejo tako do gotovega posestva železnic.
—   Po cesarskem dovoljenji naj se od tistega premoženja, ki ga zeti ali snahe od moževih ali ženinih staršev, ali p as ter k in p as ter ka od mačehe ali očma pobe raj o ali ki se na-nje prepiše, ravno tolika davšina (štibra) tirja kakor pri dedšinah ali prepisih med stariši in njih pravimi otroci.
—    „Serbske No vi ne", ktere izhajajo v Belem gradu, so v celem cesarstvu prepovedane.
Iz gornjega Ogerskega. Ker se ljudje tukaj zlo boje, da bo to leto zlo sena manjkalo, so — kakor „Gosp. list" piše — prodajali na sejmu v Tokaji krave po 4 gold., konje pov6 gold.
Iz Černe gore. „W. Ztg." piše iz Dobrovnika, da je prejel knez Danilo precej dnarjev. Tako mu je poslal neki te dni ruski konzul v Terstu več ta v žen t cekinov in nek fraucozk stotnik pa 60 tavž. frankov v zlatu v Cetinje.
Iz Rusije. Zavoljo obletnice carovega kronanja so obhajali 7. t. m. v Rusii mnogotere slovesnosti. Ta dan je bil car v Moskvi.
v
—   „Cas" piše, da stoji preredba kmetijskih razmer v Rusii na slabih nogah. Plemstvo hoče pri starem
ostati; mnogo posestnikov beži v mesta, ker se boji, da bi kmetje nepokoja ne delali, da bi se pa dosedanje razmere predelale, v to pa vendar nečejo dovoliti. Tudi v Volhinii, Podolii in Ukrajni se nece ta reč nič kaj odsedati.
Iz Italije. Povsod imamo mir v Evropi, samo neprestano merzenje med napolitansko in francozko pa angležko vlado ne da brez nekake skerbnosti v pri-hodne čase pogledovati. Skoraj bo že dve leti, kar so diplomati teh dežel spregli in nihče še ne more reči, kadaj si bodo zopet prijazno podali roke. Francozka in angležka vlada ste dale, kakor zvemo iz Napola, ondašni vladi svoje poslednje pogoje na znanje, s kterimi se hočete z njo sprijazniti. Ti pogoji so neki: da napolitanski kralj razpusti sedanje ministerstvo in sostavi novo iz mož, kterih umnost in dobra volja ste porok; da vpelje ugodno upravo; da pre-naredi deržavno svetovavstvo tako, da bo nehala opora vsemogočnosti ministrov. Zvest svojemu dosedanjemu ravnanju je odgovoril kralj , da tudi teh pogojev ne more spolniti, ker se ne skladajo z njegovo častjo in svobod-nostjo. Po takem je bila tudi poslednja skušnja sprave brez uspeha, in kakoršne so reči zdaj, se ni nadjati, da bodo* Francozi in Angleži berž zopet pri volji, drugo poskušnjo storiti.
Iz Nemškega. V Draždanih kažejo za dnar jelena & let starega, ki ni večji kakor le 6 pavcov. Kaj takega se res redko vidi.
Iz Franeozkega. Francozka vlada bo razdelila poljske čuvaje po vojaško v brigade. Prihodnje se bodo jemali za poljske čuvaje samo dosluženi vojaki, kteri bodo o času miru pomagači žandarmerije, o času vojske pa zerno čeme vojske. Imeli bodo vojaško obleko, prejemali ustanovljeno plačo in pisali kot priseženi ljudje pri gojzdnih in poljskih pregreških zapisnike ali protokole. Plačevale jih bodo srenje, če so pa te premalo premožne* deržava. Dva razreda poljskih čuvajev bota: eni bodo imeli po 400, drugi pa po 500 frankov v letu. V manjših srenjah bo poljski  čuvaj ob enem tudi policijski  komisar.
Iz Moldove in Valahije. Dopisi iz Bukarešta in Jasija pripovedujejo, da se ondi že močno pripravljajo k volitvam gospodarjev in d i v a n o v. Volivci so dvoji: pervni in neposrednji.   Uni bodo volili te, ti pa gospodarja*
Iz Turškega. Varčnost je zdaj geslo, ktero derži Sultan krepko v rokah in poslednji čas je dobilo čez 100 ku carje v in druzih služabnikov v Sultanovih konjskih hlevih slovo. Sultan se obnaša pa v vsakem ozeru ojstro in krepko. Ni davno, kar so izsledili zaroto, ktera je bila zoper njega osnovana, da bi prišel njegov brat Abdul Azis na turški prestol. V to zaroto je bilo več ministrov tudi zapletenih, kterih nekteri so bili celo njegovi svaki in zeti. Da so prišli ob svojo službo, si je lahko misliti. Znamenito pa je, kar jim je Sultan rekel: 7?Prizanesti znam, pa tudi ugonobiti." Obnašali so se pa zarotniki že tako preširno m prederzno, da so mogli poslanci evropejskih vlad na noge stopiti.
Iz Afrike. Iz Egipta. Kuga je unela hud prepir med zdravniki. Francozi in Nemci (namreč zdravniki) se silno pričkajo. Uni terdijo, da so zboleli nekteri ljudje za kugo, Nemci pa ne dajo to nikakor veljati. Ves svet je zavoljo tega v neprilikah in v Te rs tu morajo ostati vkvaranteni 15 dni ljudje, kteri pridejo iz Egipta! Ljudje si v ušesa šeptajo, da je vso kugo politika skuhala,   da   bi  Angleži   čez   Egipt  ne  pošiljali  vojakov v
Indijo !
— Iz Tunisa. Pisma iz mesta B en gazi naznanjajo^ da kuge v tem mestu še vedno ni konec; po 7 do 8 ljudi umerje še vsaki dan za njo. Prebivavcov, kterih je imelo mesto pred čez 10 tavžent, je ostalo komaj še 2000.