OGLAŠAJTE v NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine E Q U A L I T Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXI. — LETO XXXI. CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 3, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 150 DomaČe vesti Obiski niso dovoljeni V soboto je bila operirana v Huron Rd. bolnišnici Mrs. Julia Novak, soproga Antona Novaka iz 19801 Mohawk Ave. Ope-racijo je srečno prestala ampak obiski začasno niso dovoljeni. Želimo ji čimprejšnje okrevanje! Krožek št. 3 Prog. Slov. članice krožka št. 3 Prog. Slovenk so vabljene, da se v sredo zvečeir ob 7:30 uri gotovo udeleže redne mesečne seje v Slov. društvenem .domu na Recher Ave. Razmotrivalo se bo o več važnih zadev, zato želeti čim večjo udeležbo. je Na obisku Iz Elkhart, Ind., je prišla Mrs. Mary Habich, po domače Oma-harjev Micelj iz Soštrovja pri Ljubljani, na obisk k svojima prijateljicama Jennie Krainčič v Willoughby, Ohio, in k Mrs. Mary Medvešek na Goller Ave. Prijateljice in znanci jo lahko obiščejo sedaj pri Mrs. Krainčič. Želimo ji mnogo zabave v naši iiietropoli! žalostna vest Mr. John Hrvatin iz 15620 Saranac Rd. je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je umrla 17. julija ljubljena mati Margareta Hrvatin v visoki starosti 90 let. Doma je bila iz Kutežega pri Ilirski Bistrici, kjer zapušča sina Antona in hčer Katarino Stemberger, tei Več vnukov, tukaj v Ameriki pa zapušča poleg sina Johna, sino-Louis na E. 162 St. in Mike 18620 Kildeer Ave. ter več vnukov. Bodi pokojnici 'lahka domača gruda! Iz Calif orni je Na obisk iz daljnega Berkley, Cal., sta prišla prošli mesec in Mrs. John Rožanc s sinčkom in sicer k staršem Mr. in Mrs. Zivoder na 1072 E. 74 St. Tukaj ostaneta do 1. septembra in prijatelji so vabljeni, da ju obiščejo. Governer Herbert poslal v Dayton državno milico Vsled stavkovnih nemirov je v mestu proglašeno "nujnostno stanje" DAYTON, O., 2. avgusta — Governer Thomas J. Herbert je nocoj ukazal, naj se jutri zjutraj pošlje v Dayton državno milico, ki bo ohranila "zakon in red" v zvezi s stavkovnimi nemiri, ki so izbruhnili pred tovarno Univis Lens Co. V teku 90-dnevne stavke de-* splošna stavka želez LIČARJEV V BOLIVIJI LA PAZ, Bolivija, 2. avg.— elavei, uposleni pri železnicah, danes zastavkali zahtevajoč ^išje plače. lavcev je večkrat prišlo do nemirov, nasilj in masnega piketi-ranja. Governer je ukaz za uporabo državne milice podpisal potem, ko sta župan Louis W. Lohrey in šerif montgomerskega okrožja Ben H. Smith objavila v mestu izredno "nujnostno stanje" in zahtevala ojačanja, ker da s svojimi ljudmi ne moreta ohraniti red in zakon. Herbert je obtožil lokalno unijo tovarne (CIO United Electrical Workers), da je prekršila "dobro voljo," ker ni preklicala stavke. Rekel je, da je bilo nujno potrebno, da država pošlje svojo milico v Dayton. "Če tega ne bi storili, bi to pomenilo, da smo se vdali dikta-tu skupine ljudi, ki so kot izgleda, odločni, da nadaljujejo s kršitvijo naših zakonov." V Columbusu so iz urada pribočnika gen. Goble sporočili, da bo v Dayton poslana sila državne milice pod poveljstvom polkovnika George Schiele, da "ohrani zakon in red ob priliki ponovne otvoritve tovarne, ki je predvidevana za jutri zjutraj." Pozno zvečer so že začele prihajati čete iz južno-zapadnega Ohija. Iz Cincinnatija je prišlo 400 miličnikov, 300 pa iz drugih krajev. Okrajni svet C. I. O. ukinil podporo stavkarjem Okrajni svet C.I.O. pa je medtem po viharni nočni sej ukinil svojo podporo stavkarjem pri tovarni Univis. iDo te akcije je prišlo, ko so stavkarji zavrgli sporazum za prenehanje stavke, ki so ga njihovi voditelji podpisali z družbo. Ta zavrnitev sporazuma je bila tudi povod za pošiljanje čet v Dayton. V Daytonu še vedno vlada ve- liko razburjenje med 300,000 prebivalci. Napetost se še ni polegla, za jutri zujtraj se celo pričakuje, da bodo izbruhnili novi nemiri. Anglija je proti vseljevanju Židov v njihovo državo Ameriška komunistična stranka bo pod-Pria Wallacea, pravi predsednik Foster ^ new YORK, 2. avg. — Ame-komunistična stranka je 3^nes odprla svojo 14. državno onvencijo v Madison Square ardenu v prisostvu kakšnih '000 članov in somišljenikov. Predsednik stranke William • Foster, ki je trikrat bil pred-®6dniški kandidat, je v svojem voritvenem govoru naznanil, ^ komunistična stranka ne bo ostavljala svojih kandidatov, da podpira Henry A. Wal-lacea in stranko. '^^^^'^vencija stranke je prav sh tridnevni protestni ^^ zvezi z obtožbami in are-g dvanajstorice članov dr-avnega odbora komunistične Amerike. Kot znano so obtoženi, da so v "za-vlad H^sUno strmoglavljenje novo Progresivno Foster svojem govoru ® ostalim rekel: . ^^jbolj odlično vprašanje ^ predsedniških volitvah je vprašanje miru ali pa vojne Demokratska in republikanska stranka sta obe vezani za ame riško imperialistično politiko zavojevanja sveta. Glas za bodisi Trumana ali Deweya pome ni glas za možni fašizem in voj no." Foster je pozval rodoljubne Američane, ki ne želijo, da bi se radi "profitov in slave Wall Streeta razmesarilo Ameriko," naj podprejo Wallacea in Progresivno stranko. Obenem pa je zanikal, da so komunisti ustanovili novo stranko ali pa poskušajo, da bi se v njej polastili vpliva. Predsednik ameriške komunistične stranke je dalje rekel, da Progresivna stranka ni v nobenem smislu komunistična. Izjavil je, da Progresivna stranka veruje v progresivni kapitalizem, dočim komunisti verujejo, da se kapitalistični sistem brezupno lomi in da se ljudstva sveta nahajajo "na pohodu v socializem." LAKE SUCCESS, N. Y., 2. avg.—Anglija je danes zahtevala, naj Varnostni svet Združenih narodov začne razmotrivati o ukrepih, da se ustavi vseljeva-nje evropskih Židov v Izrael in obenem, da se da pomoč 300,-000 Arabcem, ki so zbežali iz področij, ki so jih okupirale sile izraelske armade. Istočasno pa je izraelski delegat zahteval, da Varnostni svet ugotovi, zakaj Angleži še vedno držijo 10,000 Židov v angleških koncentracijskih taboriščih na otoku Kipru. S svojo zahtevo nameravajo Angleži omiliti pritisk Zioni-stov, ki želijo spraviti vse Žide v Palestino. Arabska liga je pri sprejetju sedanjega premirja postavila pogoj, da se mora prenehati z vseljevanjem Židov v Izrael in da se arabskim beguncem dovoli, da se vrnejo na svoje domove. * Židje dolžijo Arabce kršitve premirja KAIRO, 2. avg.—Izraelski zunanji minister Moše Šertok je danes zagrozil, da bo vojna obnovljena, ako bodo arabske čete nadaljevale s kršitvijo premirja. Šertok je na časnikarski konferenci v Tel Avivu izjavil, da je prisostvo invazijskih armad na mejah Izraela nadaljevanje vojnega stanja in da se tega ne more več trpeti. Pristavil je, da so egiptske sile na jugu sprožile novo ofenzivo. "Nedoločeno podaljšanje tega premirja ni upravičeno, kajti to premirje ni niti vojna niti mir," je izjavil Šertok, DONAVA BO VRNJENA PODONAVSKIM DRŽAVAM BEOGRAD, 2. avgusta. — Sovjetski delegat na konferenci glede plovbe po Donavi Andrej Višinski je danes razkril sovjetski načrt za kontrolo Donave, ki je glavna prometna žila Srednje Evrope. Po tem načrtu bodo izključno kontrolo Donave imele dežele vzhodne Evrope. Višinski je sovjetski načrt razdelil delegatom enajstih držav, ki so bile povabljene na konferenco. Pred tem pa je napadel francoskega delegata, ki je predlagal, da se glavne sklepe konference sprejme z dvetretjinsko večino. Višinski je izjavil, da bo zadostovala nadpolovična večina glasov in pri tem je tudi ostalo. Sovjetski delegat je po razdelitvi načrta izjavil, da bo ta načrt jutri predložil na odobritev. Ker imajo vzhodne evropske države večino na konferenci, je povsem sigurno, da bo načrt odobren. Glavna določba sovjetskega načrta se glasi: "Ustanovljena b o Donavska komisija, sestavljena od po enega predstavnika vsake podonavske države." ČIANG KAJŠEK S.KUCAL SESTANEK OENI^ULOV NANKING, 2. avg.—Vojaški poveljniki kitajske nacionalistične armade so se danes sestali nekje na področju, kjer divja civilna vojna, na tajni konferenci. Uradno sicer ni bilo naznanjeno, da je Ciang Kajšek sklical konferenco generalov, toda kitajska časnikarska agencija poroča, da se sestanek vrši in da je glavni predmet posvetovanja strategija, ki se jo bo uporabilo v vojni proti silam Kitajske ljudske (komunistične) armade. Agencija smatra, da je konferenca bila sklicana radi priso-stva 400,000 komunističnih vojakov južno od Rumene reke. DVA MADŽARSKA URADNI KA ARETIRANA KOT VOHUNA BUDIMPEŠTA, 2. avgusta.— Madžarski časopis "Szabadzag" je danes objavil poročilo, da sta bila aretirana tajnik ministra za poljedelstvo Alemer Kiss in njegov stric Ferent Kiss, ki da sta organizirala vohunsko mrežo za "anglo-saške sile". Oba sta obtožena, da sta neki zunanji sili izročila zaupne dokumente. Poslanci zapadnih sO so imeli dveurno konferenco s Stalinom Novi grobovi MARLENE MARIE NEMETH Umrla je Marlene Marie Ne-meth, šest mesecev stara hčerka Stephena in Wilme Nemeth iz 1368 E. 45 St. Poleg staršev zapušča brata Stephen mL in Michaela. Bila je članica mladinskega oddelka društva sv. Štefana št. 224 KSKJ. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz Golubovega pogrebnega zavoda na E. 47 St. in Superior Ave. v cerkev sv*. Pavla in nato na pokopališče Calvary. * STEPHEN FTICHAR V nedeljo 25. julija je bil ubit v avtni koliziji v Lake City, Fla., Stephen Ftichar, ko se je nahajal na potu v Panama k svoji ženi Eviliji in otroku. Za časa bivanja v Clevelandu je živel pri sestri Mrs. Stefanie Me-flin. Eden izmed staršev je umrl pred osmimi leti, drugi pa pred 12 leti. Pokojni je bil star 19 let. Poleg omenjenih zapušča tudi sestro Mrs. Mary Garmback. Truplo je bilo pripeljano za pokop v Cleveland. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9. uri iz Grdinoyega pogrebnega zavoda v cei-kev sv. Kolumbkila in nato na pokopališče Calvary. Seja Kluba za izvolitev Wallacea . V sredo 4. avgusta se vrši seja "Wallace-for-President" kluba v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek seje bo točno ob osmih. Vabi se vse člane in one, ki se zanimajo za to gibanje, da se gotovo udeležite seje, na kateri bo navzoč in poročal o poteku minule konvencije nove Progresivne stranke, delegat Frank Podboršek. VLADA PREVZELA VSE ŠOLE V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 2. avg. — Romunska vlada je danes ukazala, da se mora zapreti vse inozemske šole, med njimi tudi otroške vrtce, osnovne šole, srednje šole in vseučiliščna predavanja. Med te šole spadajo vse tiste, ki jih denarno podpirajo tuje države ali pa organizacije. Z istim ukazom 'je vlada prevzela vse katoliške in židovske šole. KITAJKA SE JE UPRLA KO JO JE MOŽ PRODAL ŠANGHAJ, 2. avg.—Begunec iz severnega Kiangsua Mr. Chow Nan-Fu je bil popolnoma "broke." Kaj je bolj naravno kot da je prodal svojo ženo Mr. Feng-Wenu za malenkostno vsoto 55,000,000 kitajskih dolarjev. (Da je vsota res malenkostna, priča dejstvo, da ves ta kitajski denar ne velja več kot 6.50 ameriških dolarjev). Mogoče bi iz te kupčije še bilo nekaj, da se Mrs. Chow ni uprla in šla na policijo. Ta je posegla vmes, zaprla Mr. Fenga, iMr. Chowa pa še vedno išče. V BEOGRADU SO POLO VILI SKUPINO SABOTERJEV ATENE, 1. avg. — Iz grških monarhističnih virov poročajo, da so jugoslovanske oblasti aretirale skupino železničarskih uradnikov, ki da so vršili sabotažo na belgrajski postaji. TITO SE JE VRNIL NA POČITNICE BEOGRAD, 1. avg.—Jugoslovanski premier maršal Tito se je včeraj vrnil na Bled na počitnice, ki jih je prekinil ob priliki Petega kongresa jugoslovanske komunistične stranke. Kljub kritiki Kominforme, so se zadnja dva tedna odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo popravili. Jugoslovansko zuna nje ministrstvo je s Sovjetsko zvezo sklenilo dva sporazuma glede volne in raznih strojev. V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in .doma! Uradni komunikej o pogovorih še ni objavljen, toda poslanci so zapustili Kremlin v zelo dobrem razpoloženju MOSKVA, 2. avgusta — Poslanci Zedinjenih držav, Anglije in Francije so danes nasmejani in v zelo dobrem razpoloženju zapustili Kremlin, kjer so imel konferenco s svojetskim premier jem Stalinom glede možnosti za poravnavo vseh razlik med vzhodom in zapadom ne samo kar se tiče Berlina, ampak tudi cele Evrope. Konferenca je trajala čez dve^ SIAMKE SO UGNALE HUDIČA V KOZJI ROG BANGKOK, Siam, 2. avg.—V siamski provinci Singhaburi so se začele širiti govorice, da je nedavno sam hudič v pogovorih z nekim verskim mistikom izjavil, da bo. pomoril vse žene v provinci. Pp naključju je več žensk umrlo v provinci potem, ko je bila objavljena izjava že-nomrzca-hudiča. Siamke je zajela panika, pa ne za dolgo. Domislile so se, kako bodo hudiča ugnale v kozji rog. Kar enostavno—vse so ostrigle dolge kite, da izgledajo kot fantje. Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!" uri in je bila najdaljša, kar jih je kdaj imel predstavnik kakšne zunanje sile s Stalinom. Prisoten je bil tudi sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov. Takoj po konferenci so diplomati zapadnih sil pohiteli v ameriško ambasado na medsebojno konferenco. Ko so dospeli v ameriško ambasado trije poslanci—ameriški ambasador Walter Bedell Smith, francoski poslanec Yves Chataigneau in posebni angleški poslanec Frank Roberts — niso hoteli podati nobenih izjav o svojih pogovorih s sovjetskim premierjem. Dobro razpoloženje znak, da je napetost popustila V očitni žurbi in izredno dobro razpoloženi so poslanci kar poleteli po stopnicah v urad ambasadorja Smitha. Tako se jim je mudilo na konferenco, da niso imeli časa, da bi čakali na dvigalo. Že pred samim sestankom s Stalinom so se pojavili znaki, da je napetost v mednarodnem položaju nekoliko popustila. Dobro obveščeni krogi so izjavili, da je med štirimi velikimi silami prišlo do napredka pri naporih, da., se je neznosno stanje v zvezi z berlinsko krizo nekoliko omililo. V teku noči je bilo uradno naznanjeno, da bodo v Washington, London in Pariz poslana uradna poročila o sestanku, ki so ga diplomiati zapadnih sil imeli s Stalinom. Toda Chataigneau, Smith in Roberts niso časnikarjem hoteli podati nobenih izjav o pogovorih. Vsi trije so bili nasmejani. Po stopnicah je dva ostala diplomata vodil ambasador Smith, katerega so časnikarji poskušali ustaviti in so celo planili za njim. Smith se je obrnil in smejoč se rekel: Počakajte, ne morete mi slediti v urad. Mi bomo nocoj imeli konferenco." Potem pa je pristavil, da sta jih generalisim Stalin in Mr. Molotov sprejela na skupni konferenci in da bo verjetno v teku noči objavljen komunikej glede tega sestanka. Smith se je že opravičil, ker da ne more povedati več. Časnikarji, ki se že dolgo nahajajo v Moskvi, pravijo, da je ta konferenca bila ena najdaljših, kar jih pomnijo. Menijo, da je nasmejanost zapadnih diplomatov najboljši znak, da je napetost po konferenci dosti popustila. Predvideva se sestanek velike četverice Angleški časnikarski komentatorji sodijo, da lahko v najkrajšem času sestanku med Sta- tvorice—Stalina, predsednika Trumana, premierja Attlee-ja in novega francoskega premierja Andre Marie. (Današnji sestanek ameriškega ambasadorja je bil že tretji, ki jih je imel s Stalinom. S Stalinom se je sestal na daljših pogovorih po svojem prihodu v Moskvo, potem pa zopet skupaj z državnim tajnikom Marshal-lom ob priliki konference Sveta zunanjih ministrov, ki se je vršila v Moskvi spomladi lanskega leta. Roberts pa se je kot svetnik angleškega ambasadorja že večkrat sestal s Stalinom. Francoski poslanec Chataigneau pa je danes prvič videl Stalina. * V Berlinu so Američani spremenili načrte BERLIN, 2. avg.—Ameriške oblasti v Berlinu so vsled konference, ki so jo imeli diplomati zapadnih sil s Stalinom, odložili svoje ukrepe glede denarnega položaja v Berlinu. Ameriški okupacijski uradniki so se sestali z nemškimi bankirji s ciljem, da razmotrivajo o sovjetskih merah proti nemškimi družbami v zapadnih sektorjih Berlina. Iz ameriških virov so sporočili, da se je nameravalo svetovati bankam, naj odobrijo družbam posojila, toda v teku konference s Stalinom so vsi načrti bili opuščeni. Grški monarhisti imajo težave s svojo "ofenzivo" ATENE, 2. avg. — Monarhi-stični premier Temistoklej So-foulis je nocoj naznanil, da se bodo soglasno z ameriškimi nasveti izvršile spremembe v vrhovni komandi monarhistične armade. Te ukrepe se bo podvze-lo z namenom, da se pospešijo vojaške operacije proti silam Grške demokratične armade (gerilcev), ki vodstvom desa. gen. se nahaja pod Markos Vafia- Sofoulis je izjavil, da bo zastopnik šefa monarhističnega vojaškega štaba lieut. gen. Sty-lianos Kitrialis premeščen na fronto pri Gramosu. Dosedanji poveljnik čet na tej fronti lieut. gen. Panos Kalogeropoulos pa je dobil "en mesec dopusta." Monarhistični premier je dalje izjavil, da bodo spremembe v armadi pospešile ofenzivo proti gerilcem. Bilo je predvidevano, da bo ofenziva v zelo važnem področju Gramosa končala v dveh tednih. Sedaj pa grški mo- linom in tremi zapadnimi diplo- narhisti že šesti teden brez vsa-mati sledi sestanek velike če- kih uspehov napadajo gerilce. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev)--- For Three Months—(Za tri mesece) - -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) —- For Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) __ -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matthr April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187». TO PA NAJ BI BIL KRISTUSOV NAUK! A.D. dolgujemo odgovor na njen uvodnik z dne 23. julija t. 1. pod naslovom "Ali je res Amerika 'arsenal reakcije'?" To najnovejše pranje zamorca s strani A.D. je zopet v zvezi s prevzvišenim škofom dr. Gregorijem Rozmanom, ki je nezmotljivo-sigurno stopil v boj proti vojnim zaveznikom Amerike, prav v času ko je te iste zaveznike Amerike poskušal uničiti sam Hitler s celo tolpo raznih domobranskih, križarskih, ustaških in kvizlinskih podrepni-kov nacizma in fašizma. V svojem članku A.D. najprej obravnava vprašanje ideoloških zvez med domobransko prisego in Rozmanovo borbo proti "komunizmu in boljševizmu kot politični tiraniji." Pravi, da dr. Rozman nikoli ni prisegel zvestobe Hitlerju, ampak da so le domobranci prisegli, da se bodo skupno z nemško oboroženo silo borili proti sovražniku, kar pomeni proti zaveznikom Amerike. Da potolažimo bojevite zagovornike tako domobrancev kot prevzvišenega škofa dr. Gregorija Rožmana, naj na tem mestu poudarimo, da mi nismo nikoli zapisali, da je dr. Rožman osebno prisegel zvestobo Hitlerju. Mnenja smo celo, da osebno ni nikoli vodil domobranske kolaboratorje v dejansko, oro-žano borbo proti "komunizmu in boljševizmu kot politični tiraniji." Navedli pa smo domobransko prisego v zvezi z borbo, ki jo je vodil škof dr. Rožman radi dejstva, ker so vse te borbe, naj so jih vodili Hitler, Mussolini, Pavelič, Rožman, domobranci, ustaši, križarji in razni kolabora-torji, bile po svojih ciljih identične. Cilj je bil, da se uniči "komunizem in boljševizem kot politično tiranijo." Toliko v pojasnilo. Ko smo tako zadovoljili radovednosti A.D., ali bi smeli skromno vprašati glasilo domobrancev, beguncev in klerikalne reakcije, kje je tisti razloček med besedilom domobranske prisege lojalnosti Hitlerju in besedilom te prisege lojalnosti, kot ga je podala A.D.? Že v uvodniku z dne 19. julija smo vprašali A.D. za to pojasnilo, žal pa je to vprašanje A.D. zaprlo sapo. Znano je, da je A.D. zapisala, da domobranci "niso nikoli prisegli zvestobo Hitlerju samemu, ampak le, da se bodo skupno z nemško oboroženo silo borili proti komunistom." Na osnovi te modre ugotovitve trdi, da priseganje lojalnosti "nemški oboroženi sili" ne pomeni prisegati zvestobe Hitlerju, čeprav je Hitler bil vrhovni poveljnik te nemške oborožene sile! Ali ne prizna sama A.D., da so domobranci kolaborirali z nemško oboroženo silo, s tisto silo proti kateri so mnogi naši ameriški mladeniči morali položiti svoja mlada življenja, da bi bila poražena? Kje je torej ta razloček med našo in vašo verzijo domobranske prisege, resnicoljubni bratje v Kristusu? Kar korajžno povejte! Kar se tiče rokovanja prevzvišenega škofa dr. Gregorija Rožmana z nacističnimi in fašističnimi zločinci bomo pa sprejeli zagotovila A.D., da se je dr. Rožman res rokoval z omenjenimi generali, kljub temu, da se ne moremo strinjati z opravičili, ki jih v zvezi s tem podaja. Seveda, uvodnik A.D. bi ne mogel biti brez običajnih izbruhov o "protikrščanski in proti-ameriški" Enakopravnosti, katerih se A.D. poslužuje, ko ji potlačite v usta njeno lastno priznanje, da so domobranci prisegli zvestobo nemški oboroženi sili in da je dr. Gregorij Rožman, nezmotljivo siguren učenik, vodil svojo znano borbo prav v najbolj nerodnem času, ko je Amerika bila v zavezništvu s Titovo Osvobodilni fronto in Sovjetsko zvezo. Saj smo že vajeni na te metode borbe, na vsa potvarjanja dejstev, na vse laži in obrekovanja! Če bi res A.D. zagovarjala vero in Kristusov nauk, bi se ne potegovala s takšno vnemo za vse tiste, ki veri najbolj škodujejo, in ki ves Kristusov nauk ne dajo niti centa! Mi smo že omenili, da je potrebno opozoriti na nekatere zmote nezmotljivo sigurnih učenikov, da bi Kristusov nauk pošteni in iskreni katoličani ne istovetili ne samo z zmotami, ampak tudi z zločini. Značilno je še, da se ta klerikalni list poslužuje tudi falsifikatov pri poskusu, da bi v lažnjivi obliki podal svojim čitateljem stališče našega lista. Naj navedemo samo en primer. A.D. je zapisala sledeče: "Urednik 'E' pravi, da je on dajal roko mnogim duhovnikom, da pa ni mogel podati roke duhovniku, ki bi 'se boril proti komunizmu kot verski, moralni in socialni zmoti'." Nič seveda A.D. ne omenja razlogov, vsled katerih urednik "E" ni mogel dati roke duhovnikom, "ki so se borili proti komunizmu kot verski, moralni in socialni zmoti." V "E" pa je bilo omenjeno, da Sklep Centralnega odbora jugoslovanske komunistične stranke o izključitvi Hebranga in Žujoviča iz stranke (Nadaljevanje in konec.) Partijska komisija je to ugotovila na temelju naslednjih dejstev: a) ker je bil ŽUjovič izključen iz Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije 1937. leta, ko so razpustili Centralni komite, v katerem je bil Gorkič sekretar; b) ker je bil nato od nov6formira-nega Centralnega komiteja v Jugoslaviji pod vodstvom tovariša Tita Sreten Žujovič kaznovan z ukorom zaradi svoje frak-eionaške povezave z vohunom Gorkičem; c) ker je celo še 1940 leta in tudi potem, ko je ugotovila partijska preiskava, pred mladimi člani Partije poveličeval Gorkiča; d) ker je v najtežjem trenutku pete ofenzive odločilno vplival, da bi se enote Prve proletarske divizije same in neodvisno od drugih čet prebile skozi obroč in to kljub izrecnim in ponovnim ukazom vrhovnega poveljnika, kar je dejansko pomenilo, da je bila ustvarjena kritična situacija za vrhovni štab, ostale čete in bolnišnice; e) ker je spletkaril proti tovarišu Titu in ga blatil med narodnoosvobodilno borbo in po osvoboditvi, kot na primer na partijskem tečaju v Liječevini pred člani štaba sandžaške brigade ter na plenumu Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije 12. in 13. aprila 1948. leta Na podoben način je Žujevič rovaril tudi proti drugim članom Centralnega komiteja in jih blatil; f) da je vodil frak-cionaško borbo borbo proti sklepom Centralnega komiteja Komunistične partij^ Jugoslavije in vladi Federativne ljudske republike Jugoslavije v gospodarskih vprašanjih, proti sklepom, pri katerih je sam sodeloval, kot na primer pri izvajanju sistema vezanih cen, izgradnji zadružnih domov in temu podobno. Torej, medtem ko je na jeziku soglašal z vsemi sklepi na sejah Centralnega komiteja, je vodil izven Centralnega komiteja frakcionaško borbo zoper te sklepe. Hkrati je klevetal Centralni komite, da ni določil jas- ne smeri za gospodarski razvoj; g) da je organizacijske ukrepe v gospodarstvu, ki sta jih izdala Centralni komite in vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije v začetku 1947 in s kateremi je na jeziku tudi on soglašal, proglašal za trockistič-ne ukrepe, sam pa se je v ministrstvu financ upiral uvedbi novih organizacijskih oblik za gospodarske resorje in obdržal stare, še iz bivše Jugoslavije podedovane oblike in se v svojem delu ravnal po birokratičnih metodah. 2. Komisija je ugotovila na temelju tehle dejstev: a) da je S. Žujovič izjavljal: "Saj upoštevam tisto, kar mi pravi Centralni komite, toda jaz odgovarjam za finančno politiko in vem, kaj delam," kar pomeni, da je hotel delati, kakor se je njemu zdelo potrebno, in ne tako, kot sta odrejala Centralni komite. Komunistična partija Jugoslavije in vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije. b) da je širil v svoji okolici nezaupanje v naše sile in naše možnosti za izpolnitev petletnega plana in izgradnjo socializma v naši državi. c) daje otežkočal planiranje akumulacije, ker je ubijal vero pri ljudeh v možnost izpolnitve predvidene akumulacije, ker je v začetku letošnjega leta ukazal svojemu pomočniku, naj ne daje tovarišu Kidriču podatkov iz evidence o izpolnjevanju akumulacije, da bi s tem. dezorien-tiral vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije, ker je izpolnitev akumulacije visoko presegala po planu določene vsote, o katerih je prej vztrajno trdil, da so nerealne. d) da je preprečeval kreditiranje zadružništva, podelitev določenih kreditov z zadružništvo pa je oviral z birokratskimi formalnostmi. e) daje oviral in onemogočal uvedbo rednih trgovinskih odnosov med našo državo in drugimi državami in tako zaviral izvršitev kapitalne izgradnje v okviru petletnega plana. f) da je hotel pod pretvezo. takih duhovnikov v taboriščih ni bilo, ker bi tudi sam Hitler bil zelo neumen, če bi zapiral svoje soborce proti "komunizmu kot verski, moralni in socialni zmoti." Seveda, A.D. hoče ustvariti vtis, da je urednik "E" načelno proti vsakemu duhovniku, ki-je proti komunizmu. To je ne samo nesramno potvarjanje dejstev, ampak spada tudi v posebno sorto "revidiranega" Kristusovega nauka, proti kateremu svarimo vse katoličane, da se ga čuvajo, če ne želijo, da se bo njihove verske čute izrabljalo za temne politične cilje majhne klike domobransko-begunskih klerikalcev, ki se zbirajo okrog A.D. Naj v tolažbo A.D. in na njene očitke, da smo proglasili Ameriko za arsenal reakcije pristavimo še nekaj besed. Kot znano ni niti sam dr. Krek bil posebno navdušen za tisto Ameriko, ki je obstojala za časa pokojnega predsednika Roosevelta. Saj je javno izjavil, da je pakt v Jalti bil izdajstvo in tako, čeprav indirektno, obtožil Ameriko, da je pri temu izdajstvu sodelovala. Že poslednji slepec v deželi je sprevidel, da današnja Amerika ni tisto, kar je bila Rooseveltova, da ni, kot se je to Roosevelt izrazil, "arsenal demokracije." Kdo so danes naši prijatelji? Turški vojaški diktatorji, grški monarhisti in fašisti, kitajski despoti, filipinski kolaboratorji, v ožjem krogu pa sama A.D. proglaša domobrance, ki so kot pravi prisegli zvestobo nemški oboroženi sili za "prijatelje Amerike." Z druge strani pa smo mi "sopotniki, rdečkarji, prekucuhi" itd., itd., strašno "nelojalni Atneričani, ker te domobrance nazivamo kar dejansko so: nacistični kolaboratorji! Res, malo še manjka, pa bo tudi "obrekovanje" samega Hitlerja ali pa Franca postalo "nelojalno" ali pa celo "prekucuško" dejanje! Na vse obtožbe mi lahko odgovorimo samo eno: manj obrekovanj in manj potvarjanj, več objektivnosti in več dejstev! Zapustite zmote starih nezmotljivo sigurnih učenikov, pustite starokrajsko politiko in se primite svetega pisma, delajte v soglasju z naukom Kristusa, širite ta nauk in živite po njemu, pa bo na svetu dosti manj te vaše "komunistične nevarnosti." Vi ne morete pobijati nobene ideje z brezvestnim zlorabljanjem vere in Kristusovega nauka. Kajti slej ko prej bodo "slepci sprevideli, gluhim pa se bodo odprla ušesa." Amen. da tehnične priprave niso kon-' čane, več mesecev preprečevati izgraditev avtomobilske ceste "Bratstvo in enotnost" Beograd—Zagreb. g) da je v številnih vprašanjih zavzemal šovinistično stališče in to posebno v gospodarskih vprašanjih in v gospodarskih ukrepih in imel nacionalističen odnos do republik. 3. Komisija je ugotovila, da je škodljivo stališče o gospodarskih vprašanjih, ki ga je zavzel Sreten Žujovič, istovetno s sto-liščem A. Hebranga. Komisija je ugotovila na podlagi naslednjih dejstev: a) Žujovič in Hebrang sta vsak zase zavzemala sovražno stališče do vseh gospodarskih ukrepov Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in vlade Federativne ljudskft republike Jugoslavije ter sta celo vpričo drugih ljudi izjavljala: "Vidite njihov plan"—pri čemer "njihov" pomeni Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije in vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije, a "vidite ga" pomeni, da petletni plan ni zanič in da se ne uresničuje. b) Žujovič in Hebrang sta trdila konec leta 1946, da so vsote akumulacije, planirane za 1947. leto nerealno v njunih ustanovah in pod njunim vplivom pa so odgovorni voditelji trdili, da plan akumulacije in gospodarstva za 1947. leto ne more biti večji od 12 milijard dinarjev. Praksa pa je pokazala, da je ta od njiju predvidena vsota trikrat večja. c) A. Hebrang in Žujovič sta na vse načine zavirala gospodarsko pobudo republik in ljudskih odborov z birokratskimi in centralističnimi ukrepi in se iz-^ govarjali, da je treba planirati vsako najmanjšo stvar in varčevati, kar je bila dejansko samo krinka, itd., itd. Vse to dokazuje, da sta bila Žujovič in Hebrang trdno povezana v svojem škodljivskem početju ne samo v "teoriji," ampak tudi v praksi. 4. S. Žujovič je kot sekretar Izvršnega odbora Centralnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije že od* začetka sistematično onemogočal aktivnost Centralnega odbora in dejansko delal na to, da se delo fronte pasivi-zira in s tem demobilizira Partija v borbi za učvrstitev Fronte in vodstva v njem. Pfi tem je značilno tudi to, da je Žujovič preprečil izvršitev večkrat sproženih sklepov državnega vodstva, da bi se sindikalnim organizacijam dala za kulturni dvig delavskega razreda posebna pomoč v znesku več sto milijonov dinarjev, vzeta iz sklada akumulacije. 5. Iz nastopa S. Žujoviča na plenumu Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije se je moglo jasno videti, da je Žujovič iz osebnih ambicij, kakor tudi iz frakcionaških in razbijaških pobud klevetal člane Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in našo Partijo pred Sovjetsko zvezo, navajajoč naj-podlejše klevete, in da je pačil dejstva. Na samem plenumu je to zanikal, vendar je moral pozneje pred partijsko komisijo pod težo dokazov to priznati. Na podlagi vsega tega predlaga partijska komisija: 1. Da se Andrija Hebrang izključi iz Partije kot antipartij-ski in škodljivski element, kot izdajalec in orodje razrednega sovražnika; 2. da se Sereten Žujovič izključi iz Partije kot zakrknjen frakci-onaš, kot antipartijski element in kot klevetnik ter sovražnik naše Partije in naše države; 3. ker sta A. Hebrang in S. Žujovič škodovala koristim Marica Širca URESNIČENE SANJE Velika izložbena okna so vabila. Pred njimi so se v trumah ustavljale matere z otroci. Metka je pritisnila nosek tik ob hladno izložbeno šipo. Lojzek je hotel stegniti svoje ročice skozi steklo. Drobni prstki so naleteli ob trd upor. V glavicah so se motale želje: ko bi mogla do konjička, ko bi mogel do vagon-čkov . . . ! Branko je mislil: "ko bi šipe ne bilo, bi si izbral najprej vlak. Stisnil bi ga tesno k sebi in tekel z njim domov." "Ko bi šipe ne bilo", je želel Matjažek, "bi vzel najprej vlak. Doma bi se z njim tako lepo igral." "Le zakaj je šipa pred izložbo", se je hudovala mala Minkina glavica. Vzdihnila je: "O, ko bi bil tisti vlak tako dolg, da bi ga bilo dovolj za vse otroke. Svetla misel se je utrnila v siv zimski dan. Nemočna želja je kot grenka pap- Ija kanila v Minkino grlo. * Miklavž je prinesel Sandiju lep, nov vlak, tračnice in dve postajici. Vsi otroci niso smeli k Sandiju. Ogledati in poigrati se z njegovim vlakom so se smeli le nekateri. Z Nadko in Vilkotcm se Sandi ni smel družiti. "Nemarna sta", je togot-no pojasnila Sandiju mama, ko jima je hotel razkazati svoje darilo. Tudi Boris iz sosednje ulice je prosil Miklavža za vlak. Dobil je lesenega. Ni bil tako lep kakor Sandijev, bil pa je precej večji. Nekateri so mu nagajali češ, da mu ga je očka naredil. "Nič za to," si je mislil pametni dečko, "imam ga pa le. Če mi ga je očka res sam napravil — tem bolje. Vsak očka pa kaj takega le ne zna. Boris se je smel igrati z vsemi otroki. Vlak je lahko zapeljal celo na ulico. K njemu sta zahajala še Nadka in Vilko, kajti tam ju ni smel nihče imenovati "ušivca". Borisova mama je vedela, da sta otroka v resnici ušiva. Z glavnikom jima je nekajkrat nežno prečesala predivaste lase. Smilila sta se ji. V slabem, kletnem stanovanju sta otroka preživljala tesno in temno mladost. Skromna očetova plača in nekoliko bolna, nekoliko res nemarna mama sta dala na otroka krivično senco, da sta zaslovela kot "ušivca", revna in bedna še bolj s tem nazivom. Ta dan se je gnetlo vse polno otrok okrog Borisovega vlaka. Nekateri so kukali le ob dvoriščni ograji. Obesili so se na dvoriščna vrata in hlepeče požirali z očmi novo igračo. Sloneli so ob ograji brez besed, nekateri neprimično, s širokimi zamaknjenimi pogledi. Bili so to oddaljenejši prebivalci sosednjih ulic. Niso se upali bliže. Boris je zapazil te obraze. Ujel je nekaj tožnih, vlažnih pogledov. Umakniti je moral pogled pred njimi. Vedel je, da jim je težko, ker tudi^ oni nimajo vlaka. Sam ni vedel zakaj, je takoj nato prepeljal vlak z dvorišča na ulico. Hotel je, da bi se čim več otrok igralo z njim. Malo, res, se je hotel tudi postaviti pred njimi, toda veselilo ga je, ko je videl, da sc tudi ostali vesele. Od dvoriščnih vrat so se odluščile male postavice, smuknile so laz železne ograje in kot mačice k polni skledi priskočile k Borisovim vagončkom. Darko je veselo plosknil z ročicanja nad glavo. Mirko se je zasuknil krog svoje osi, oprijel se je levega kolena in na eni sami nogi ljudske države in delovnega ljudstva, smatramo, da morajo odločilni organi ljudske oblasti preiskati to njuno delo. Člani komisije: Blagoje Ncškovič, Ivan Gošnjak, Vida Tomšič. Beograd, maja 1948. poplesaval med tovariši. Marjan in Jožek sta se hotela na vsak način peljati z vlakom. Sedla sta vsak na svoj vagonček. Toliko, da sta ju zajezdila. Noge so jima molele daleč od vlaka. Peter in Niko sta sledila zgledu. Tako so bili vagončki kmalu zasedeni. Boris se je boječe oziral proti kuhinjskemu oknu. Vedel je, da se lahko vlaku vsak čas strejo šibka kolesca in bi ga mama za to pošteno okregala. Želja, da bi vlak resnično peljal pa je bila močnejša od strahu. Med smehom, prerivanjem in vriščem so pričeli vleči vrvico. Nič! Vlak se ni premaknil. Razočaranje je raslo. Boris in ostali so še močneje potegnili. Rrrrsk! — Vrvica je pretrgana obležala na tleh. Daljši konec je ostal v Borisovi peščici. Razočaran je našobil usteca v trpek drget. Spet se je ozrl proti oknu, kot bi pričakoval zaslužen opomin. Uvidel je, da počenja neumnosti, da je vlak premajhen, da njegovi vagoni ne zmorejo peljati tovarišev. Slednje je najbolj obžaloval. Skoraj zasovražil je malovredno igračo, ki jo bo moral le nesmiselno in brez koristi prevažati. Močno si je zaželel, imeti večji in močnejši vlak. Glasno je rekel tovarišem: "Ko bi imeli pravi vlak, majhen, za otroke!" Nemiren klopčič mladih telesc je v trenutku obmiroval. Tišina je objela novo misel. Rožnata Bredina lica, napeta usteca in velike, modre oči so zrle za rahlim, belim oblakom, ki je počasi krenil nad zelenim, divjim kostanjem. "Ko bi imeli pravi vlak — trden, za otroke!" (Dalje na i. strani) Urednikova pošta Piknik podružnice SANSa šl. 106 Euclid, O. — Kot vsa druga društva in klubi, ki prirejajo svoje piknike ali izlete, tako bo tudi podružnica SANSa št. 106 v Euclidu, O. priredila piknik in imenitno zabavo 8. avgusta popoldne in zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Sicer cenjeno občinstvo že ve, kaj vse se obeta na sličnih priredbah, toda vseeno je treba poudariti, da kdor poseti piknik na domovih prostorih, se počuti čisto po domače in vsak ohrani prijeten spomin na takšne priredbe. Tako bo tudi 8. avgusta na pikniku in na zabavi naše podružnice. Kot je vsem znano SANS otere marsikatero solzo' v stari domovini in pomaga potrebnim sirotam. Zato ste vsi vabljeni, da se nam pridružite in da podprete res humanitarno stvar. Omenil sem že, da lahko pričakujete obilo zabave. Prišli boste v dotiko s starimi prijatelji in znanci in v njegovem krogu imeli dosti petja in veselja. Kuhinjo ima v roki naša poznana narodna delavka in obenem nova tajnica podružnice SANSa št. 106, Mrs. Mary Me-dvešek. Kdor si bo poželel sendvič, si večkrat privošči še drugega in tretjega. Potem pa je seveda kot navaden zemljan tudi žejen. No, pa nič skrbi! Tudi žejen ne bo nikdo na naši prireditvi. Kdor se enkrat najede in napije, ga poprime tudi veselje do petja, katerega pri Slovencih nikoli ne manjka. Po petju pa pridejo na vrsto polke in valčki do poznega večera ali ranega jutra. Torej ne pozabite na piknik podružnice SANSa št..106 8. avgusta na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Na svidenje! John Korošec. 3. avgusta 1948. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 M. Iljin: PRIRODA IN UUDJE c N adaljevanje ) Človek trka po zemlji in ji prisluškuje Zdravnik trka po bolniku s prstom ali kladivom, da bi dognal, kaj se v njem godi. Ali ne bi mogli trkati tako tu-po planetu? Ali ne bi lahko izzvali umeten potres? Najpreprosteje je, da pripravimo do eksplozije maso 'močnih razstreliv. Valovi, ki bodo stekli pod zemljo, nam bodo povedali, kaj So tam našli. In tako tudi delajo. Pripravijo tako eksplozijo, to je majhen umeten potres. V zemljo zvrtajo luknjo in vsujejo v njo nekaj sto kilogra-'^ov dinamita ali amonala. Nato vključijo električno baterijo. V Velikem črnem oblaku zleti zemlja v zrak više kakor segajo drevesa. Težek udarec strese vse Naokrog. | Okrog kraja eksplozije so! prenosni seizmografi, ki zabele-' 2ijo tresljaje. Učenjavi prouču- j 3®jo seizmograme in ugotavlja-' JO) kakšne plasti so v zemlji in v kateri globini. Valovi imajo na' Poti skozi pesek ali ilovico dolo-ceno hitrost, na poti skozi ap-'lenec drugo hitrost, na poti skozi železno rudo spet drugač-hitrost. Po hitrosti valov PJ^eračunajo, kaj je v globini. ^ To je uho, ki si ga je izmislil človek. To umetno uho sliši tisočkrat ^ojje kakor naravno. Če poslu-s tem ušesom, spoznaš, da zemlja ni nikdar pri miru. Od Udarcev oceanskih valov ob str-^^e obale drhtijo cele celine. Pomikanje vlakov, delo strojev, padec vode v slapovih, sunki ve-J a zaradi vsega tega nalahno "^nti zemlja pod našimi nogami. Včasih postane ta drget neva-Tam se lahko zruši most, ce Se prehudo zaziblje. Tu lahko poči temelj pod strojem, če so •larci stroja premočni. In v teh primerih nam lahko Poitiaga umetno uho—seizmo-graf. fi Y ^^"ii^gradu so s seizmogra-prisluškovali" vsem mosto- j ^om. Pri tem so dognali, da je, enem izmed stebrov Poročnik midtovega mostu razpoka, ^ost bi se bil lahko podrl. Seizi ograf nas je tega obvaroval. v Moskvi so morali razstreliti veliko poslopje na mestu kjer so hoteli zgraditi Palačo sovjetov. Seizmograf je varoval poslopja v okolici. Silo ekplozij so omejili tako, da niso mogle povzročiti nobene škode na sosednjih poslopjih. A seizmograf nam je napravil še večje usluge pri gradnji mest in tovarn. Sestavili so seizmološki zemljevid Kavkaza. Na njem so s krogi in črtami oznameno-vali kraje, kjer lahko pride do potresov. In preden začno graditi tovarno, elektrarno, mesto, pogledajo graditelji na ta zemljevid. Če vidijo, da je kraj, ki so ga izbrali, nevaren, ponesejo gradnjo na drug kraj, kjer nevarnosti ni. Tako osvoboja znanost člove-kat še ene bojazni. Čigava je znanost? še lahko na neki drug način pretipamo zemljo: z električnimi tokovi. So snovi, ki jih spuščajo skozi sebe, in so snovi, ki jih ne spuščajo. Z navadno telefonsko slušalko lahko ugotovijo raziskovalci, ali je tok ali ga ni, ali postaja zvok močnejši ali Rlabotnejši. Na ta način najdemo pri gradnji rudnikov podzemeljske izvire. Podzemeljski izvir v rudniku je nevaren sovražnik. Če vdere voda v rov, ustavi delo in povzroči mnogo neprilik. Električna preiskava lahko to prepreči. Končno imamo tudi še preiskavo po radiu; pri tej pretipamo zemljo z radiovalovi. Učenjaki sestavljajo vedno nove aparate, s katerimi lahko vidimo, kar je nevidno, in slišimo, česar ne moremo zaznati z ušesom. Kolikih nevarnosti lahko obvarujejo človeštvo ti aparati ! Znanost je dala ljudem nov vid in nov sluh. Toda ne smemo se še veseliti. Nemški geofizik Richard Am-broni piše: "Delo na spopolnje-vanju geofizikalnih metod vodijo poglavitno gospodarska podjetja v industrijske smotre. Pri takem delu se zapostavljajo znanstvene zahteve za finančnimi razlogi. Žalosten nasledek te okolnosti je, da meritve, ki so bile doslej izvršene na prostra- PHILADELPHIA STORY and COPPER — the cradle of Liberty — is where mlt- Pfst Continental Congress tion "f 1774, where the Declara-. 9 Independence was written thn ^"claimed in 1776, where fro \Gderal Constitution was 1787 and where George t) ®v!"8ton was elected the first 1789 of the United States in Ay,.' Philadelphia was also the ' of the nation. tien^ the Declaration of Inde-celebrated the fa-detiolj Liberty Bell in In- abnvo .Hall, illustrated bronzA K the eight iji vf of old Christ Church Thi«? out paeans of joy. abfivfi church, shown ^ "Was completed in 1744 Left—~Chri«t Church in Philadelphia ha# a cop« per roof that it over 200 year# old. Above^Drawing of the bronze Liberty Bell. Below—Convention crowd outaide Municipal Auditorium in Philadelphia, Pennsylvania. and numbered among its worshippers Washington, Franklin and Lafayette. Covering Christ Church is the oldest copper roof in America — a roof that was three decades old when the Declaration of Independence was acclaimed. This copper roof is in excellent condition today after two centuries of service. This year, as in 1789, a President of the United States will be selected in Philadelphia. The major -political parties are holding their national conventions in the huge Municipal Auditorium in the Quaker City. Of special interest is the fact that this vast amphitheatre is also protected with a copper roof. Over 100,000 pounds of sheet copper wei-e used to re-roof the structure this Spring. nih površinah, niso še objavljene." Kaj se to pravi? To se pravi, da industrijci zavestno ovirajo delo znanosti. Na prvem mestu je—dobiček. Od tega trpita znanost in človeštvo, ki naj bi mu znanost služila. Novejši aparati in raziskava-nja bi dali ljudem večjo oblast nad prirodo in bi jih obvarovali mnogih nesreč, če bi bilo orožje znanosti v rokah vse človeške družbe. A tega ni! "Denar je moj in moja je volja," pravi trgovka v stari ruski igri. "Denar je moj in znanost je moj^," pravi sedanji veleindustrijec. Zanj ni Lei-stov zemljevid, zemljevid magnetne nepravilnosti prav nič drugega kakor igralna karta, as, s katerim lahko pobere kralje železa. (Dalje prihodnjič) PRIMORSKE VESTI Nedopustne provokacije poštenega ravnatelja Greca N a tržaški pošti opažamo čudne pojave. Uradništvo sprašujejo, kakšne narodnosti so. Jasno je, da je morala vzbuditi ta stvar ostro kritiko in tudi energično intervencijo Zveze enotnih sindikatov. Kdo je dal ravnatelju tržaške pošte Grecu pravice stikati za takšnimi rečmi? Mar živimo v času Musso-linijevega nasilja, ali v času, ko je potekla že tretja obletnica dokončnega zloma fašizma? Ravnateljstvo tržaške pošte ni moglo zadovoljivo odgovoriti na intervencijo Zveze enotnih sindikatov in je smatralo, da zadošča dvoumen, nejasen odgovor. Zaradi tega se je morala Strokovna Zveza Enotnih sindikatov poštnih in telegrafskih uslužbencev obrniti ha oddelek za civilne zadeve pri vojaški upravi, kjer pa so izjavili, da ni izdala vojaška uprava nobenega ukrepa glede ugotavljanja narodnosti oseb na Tržaškem ozemlju pod anglo • - ameriško upravo. Ta odgovor pojasnjuje pravo bistvo poizvedovanja po narodnostni pripadnosti na tržaški pošti. S tem je razkrita prava vloga ravnatelja Greca, ki bi rad s političnimi manevri vplival zastraševalno na zavedne slovenske uslužbence. To početje pomeni kršitev določb mirovne pogo#e^^ ki j.e. že de.vet mesecev v veljavi in skuša odvračati pozornost od bistvenih vprašanj, kakor n. pr. vprašanja moralne neoporečnosti zapo- slenega osebja, strokovne usposobljenosti ter pravilnega izpolnjevanja službenih dolžnosti. Ugotoviti je treba, da je zmotna misel, nadaljevati brez odgovornosti s preživelimi šovinističnimi mahinacijami. Odvetniki ne bi smeli braniti v slovenščini obtoženih protifašistov Zopet smo doživeli nekaj, kar se lahko pripeti le deželam in ljudstvom pod imperialistično kolonialno- upravo. Anglo-ame-riška uprava je namreč prepovedala slovenskim tržaškem odvetnikom dr. Kukanji in dr. Ferlugi, da bi se pojavila pred vojaškim sodiščem in branila obtožene protifašiste, ker sta protestirala proti kršitvi pravice do obrambe obtožencev v svoji materinščini. Ta prepoved je eno izmed onih dejanj anglo-ameriške vojaške uprave, ki žarko osvetluje reakcionarne, edinstveno brezobzirne metode imperialistične uprave. Izvršilni odbor Slovansko italijanske protifašistične unije je izrazil i oster protest proti takšnemu i ravnanju z resolucijo, v kateri I opozarja, da je pravica, braniti j se v svoji materinščini, ena naj-j osnovnejših pravic, ki spada med človeške pravice, določene } po statutu Tržaškega ozemlja, : in določbe tega statuta s pri-I znanjem gjavenščine i^d urad-[ nimi jeziki, ki se morajo upo-I rahljati v uradih ozemlja. Zara-I di tega pomeni navedena prepoved novo kršitev mirovne po- godbe, veljavne od 15. septembra 1947. Slovansko italijanske-, ga antifašistična unija protestira proti tej očitni kršitvi in terja preklic prepovedi s strani vojaške uprave. Isto zahtevo vsebuje tudi protestna resolucija Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja. Kako živi in dela naše ljudstvo Huda nevihta je obiskala So-vodenjce. Vihar je pribesnel z zapada, lomil veje sadnega drevja, podiral stara drevesa, odnašal strehe in odtrgal oder prosvetnega društva n a prostem. Sovodenjci pa se ne damo kar tako. Zavihali bomo rokave in obnovili svoj letni oder. Marljivo je delovanje prosvetnega društva "Briški grič" v Števerjanu, ki šteje 180 članov in ki ima svojo odrsko skupino, godbeni krožek in moški pevski i zbor. Bridko se moti grofica Tacco, če meni, da bo preprečila naše prosvetno delovanje z odvzemom dvorane, kjer smo pripravljali ter uprizarjali svoje predstave. Si bomo že pomagali. Števerjanci redno obiskujemo svojo društveno knjižnico, ki šteje 250 knjig. Lani oktobra so zastopnikom Ločnika in Gradiškpte obljubili, da bodo še letos odprli slovenski razred. Do danes obljuba še ni izpolnjena. Upravičeno vprašujemo goriško šolsko os-krbništvo, kje je vzrok zavlačevanju in kdaj bo obljuba "^izpolnjena. Organi finančne straže so ponekod zelo nadležni. To velja predvsem za prilike v Cerovem. Tovarišica A. D. iz Gorice je nesla kosilo sorodnikom, ki so želi pšenico na Prevalu. Med ko-silom so se pojavili finančni stražniki in žanjice osorno legitimirali. Tovarišica A. D. pa je morala celo z njimi na postajo, kjer so jo vprašali, zakaj nosi številko na rokavu.. Ko jim je pojasnila, da je dobila to številko v nemškem taborišču, kamor so jo pregnali fašisti, so umolknili in ji sporočili, da jo Uncle Sam will pay to any wage earner thrifty enough to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45. And Uncle Sam will help you tuck it away, too—automatically, each and every week—through the Payroll Savings Plan where you work. Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive—and be well rewarded with financial security ten years from now. P. S. If you are in business or a profession, and the Payroll Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank. PICK OUT YOUR OWN REWARD HERE! SAva EACH WEEK AND YOU WILL HAVE In 1 Year In 5 Years In 10 Year# $ 2.50 $130.00 $ 668.97 $ 1,440,84 3.73 195.00 1,004.20 2,163.45 7.50 390.00 2,009.02 4,329.02 12.50 650.00 3,348.95 7,217.20 18.75 975.00 5,024.24 10,828.74 Amer/ca's Securffy is YOUR Security ENAKOPRAVNOST This is an oSdal U. S. Treasury advertisement-^prepared under auspices oi Treasivr DxiOkt^m^nt nod Advevtising Council. bodo še klicali. Kakor v časih fašizma . . . V Skriljevem v Slovenski Benečiji pripravlja šolska mladina dve enodejanki. Starši bodo nedvomno zelo zadovoljni, ko bodo poslušali svoje otroke in ugotovili, koliko so že napredovali v svoji materinščini. Ko bi ne bila naša vas s sedanjo 4ejo odrezana od drugih vasi, bi povabili k tej prireditvi skriljevske šolske mladine tudi starše in mladino izven vasi. Ažla, vas zavednih beneških Slovencev, najbolj občuti pomanjkanje vode. Pred volitvami so demokristjanski prvakar-ji obljubovali vse mogoče reči, katerih izpolnitev že dolgo zaman čakamo. V vasi delujejo sami štiri črpalke. Zahtevamo napeljavo vodovodov, saj bi dela zaposlila precej brezposelnih Nikdar si ne prikrivajmo teh stvari: samo v občini št. Pe ter je 400 brezposelnih. NAZNANILO Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi: Yugoslav Embassy, 1520—16th St.. N. W.. Washington 9, D. C. Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi: Yugoslav Consulate General, 745—5th Ave., New York 22. N. Y. Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku. Ali ste naročnik "Enakopravnost?" 6e ate, ali so Yasi prija-tel ji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enako-pravnost!" i as selected by the c a William H. Spencer of Cincinnati,, Ohio, a disabled veteran of World War II, finds that his ambition to succeed is much greater today than it t - - , -j was before he received his disability. Because of his ability to overcome a serious handicap and be-c o m e a successful businessman, the Disabled American Veterans has selected Spencer as "The Hero Of the Month". The selection is part of a national program to honor each month a seriously disabled veteran who has successfully rehabilitated himself. Spencer is the head of the Janitors Service Company in Cincinnati which offers, complete janitorial service to business and professional offices and institutions. He employs 22 persons in his janitorial service, seven of which are disabled veterans. Spencer was born in Pine Knot, Kentucky, September 30, 1910 and attended High School in Hazard, Kentucky. WILLIAM H. , SPENCER ■ Leaving his job as a janitor and cleaning supply salesman he enlisted in the Army in October, 1942, and served with the Third Army, 3255 Signal Service Company, Mobile Radio Intercepter Unit. He held the rank of Corporal. ^ ; After training in the United States, Spencer was assigned overseas and served in England, France, and Belgium. v. , He received his injury while moving equipment out under fire. Spencer was caught between a truck and a trailer and received a severe spinal injury. He was discharged from the Army oo June 11, 1944. Spencer must wear a brace all of the time and could not continue his work as a salesman. Spencer decided to further his education. He obtained a high school degree before he was discharged from service and now has two years towards a college degree in electrical engineering as the result of Armed Forces Institute studies. * <1 Spencer states that he gained ambition from his disability. "It's nature's way of compensating you for your handicap," he said. < Spencer has a daughter, 6, and a son. 1. He is a member of the Harry F. Grote Chapter, Disabled American Veterans, and Cincinnati DAV Chapter No. 1. t ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 0718 V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Zanimivo in podučno čtivo % priljubljene povesti L MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON DRUGA KNJIGA (Nadaljevanje ) Čez nekaj minut so pohiteli za njim trije kozaki. Med konjema Aržanova in Lapina se je vlekel, ne da bi prestavljal noge, moški v mokri, tesno k telesu se lepeči srajci. Kozaka sta ga držala za podpazduhi, opotekal se je in drsal z nogami po tlaku. Med visoko dvignjenimi, ostrimi rameni se mu je pozibavala okrvavljena, do kosti razbita glava, visela vznak in se belila z navpik dvignjeno brado. Malo vstran se je premikal tretji kozak. Na oglu razsvetljene ceste j e zagledal voznika; dvignil se je v stremenih in zdirjal k njemu. Nekaj mu je na kratko povedal, pomenljivo počil po golenici škornja z bičem in voznik je s poslušno uslužnostjo zapeljal k Aržanovu in Lapinu, ki sta ostala zadaj na cesti. Drugi dan se je Listnickij prebudil z zavestjo, da je prejšnji dan napravil veliko, nepopravljivo napako. Grizel sije ustnice, se domislil prizora, kako so pretepali tistega moškega, ki je bil zalučil v kozake kamen, in tistega, kar se je potem zgodilo med njim in Lagu-tinom. Namrščil se je. Zamišljeno je zakašljal. Ko se je oblačil, je preudarjal, da zdaj ne kaže Lagutina prijemati, da se izognejo poostren ju odnosov s pol-kovnim odborom, bolje je pač počakati ugoden trenutekr-ko se v spominu kozakov, ki so bili priča, poleže včerajšnji spor z Lagutinom, in ga tedaj nati-homa spraviti s poti. "Kaj se pravi sprijazniti se s kozaki ..." — seje trpko posmehoval sam sebi Listnickij in vse naslednje dni živel pod neprijetnim vtisom dogodka. Že v prvih dneh avgusta je nekega lepega sončnega dne Listnickij odšel z Atarščikovom po mestu. Med njima se po po-menku, ki je nastal na dan častniškega zborovanja, ni zgodilo nič, kar bi moglo razrešiti nedogovorjeno, ki se je tedaj posta- 1 če ustrežem gospodoma častnikoma. Vi ste naš ponos, j Dami, ki sta sedeli za mizo, I sta vstali. Ena, visoka in črna, I si je popravljala pričesko, dru-'ga mlajša, jo je čakala in se igrala s sončnikom. Častnika sta se zahvalila gospodu, ki jima je ljubeznivo o mogočil, da sta sedla za mizo, in I da sta lahko, sedla za mizo, in I odšla proti oknu. Skozi spušče-I no rogoznico so se kakor rume-I ne živanke zabadali v prt po-I samezni žarki. Duh po jedeh je vilo mednju. Atarščikov je bil'^atapljal dražijivo rahli vonj zaprt, prenašal je neizgovorje-1 (cvetja, razpostavljenega po mine misli; na ponovne poskuse Listnickega, da bi ga izzval, da bi se mu razkril, je tesno zagri-njal nepredirno zaveso, s katero se navadno odeva večina ljudi, da z njo skrivajo pred tujimi očmi svojo resnično podobo. Listnickemu se je zmeraj zdelo, da v občevanju z drugimi ljudmi človek krije pod zunanjo po URESNIČENE SANJE (Nadaljevanje z 2. strani) Misel je bila tu. Vrtala je med otroci. V njih želje se je vsilji , , v , , , , . ! vo pritipala groba stvarnost, dobo se kako drugo, ki po na-jp^ j« je spoznal Matjaž. Trdo vaOft co. fOHid) mmmn NiSENO miUCOTHE CINCINNATI wiaiAM HomRD TArr Med drevjem v gozdiču pod! Rožnikom, tik Večne poti se, skozi drevje svetlijo skupine' prostovoljnih delavcev. Z oče-; tovsko dobrohotnostjo se skla-j nja strokovnjak nad tračnicami, privija in montira vijake. Bistro Brankovo oko ga opazuje. Fantek se skloni, počepne in pozorno sledi delu. Tudi Brankov oče pristopi. Za sinkovim hrbtom še on opazuje. "Čujte", reče delavcu, "ta proga bo imela pravzaprav velik pomen. Ko jo bomo zgradili do Polhovega Gradca, bo povezana Ljubljana s krajem, ki se je lep čas boril, da vzpostavi kakšno zvezo z mestom. Da bodo otroci vlak vozili sami, pa kar težko verjamem." "Kaj da ne", se je nekdo užaljeno oglasil. Ozrli smo se. Za našim hrbtom je slišal pogovor bodoči železniški sprevodnik — pionir Milan. Izpod oči je pogledoval Brankovega očeta in si popravil temnomo-der jopič svoje nove, temnomo-dre železničarske uniforme. Res nerodno je bilo Brankovemu očetu, ki je moral kar hitro popraviti svoj žaljivi dvom. "Jutri dobimo vagone in lokomotivo," je važno povdaril mali železničar, dvignil glavo in se počasi oddaljil, še parkrat se je ozrl na nas kot češ; "jaz sem o vsem točno informiran, verjemite ali ne, resnica vas bo že sama prepričala." Zrli smo za njim z občutkom, da celo naši najmlajši ne dopuščajo dvomov v njih silo, hotenje in moč. "E, tem se kar hitro zamerite", je urno, a vendar dobrodušno pojasnil stari delavec, "jaz že vem, kako je z njimi. Sprva smo jih nalašč dražili in v NAJEM Dvoje poslopij—eno je znotraj 40x15, drugo pa kot garaža za 3 avte ali trucke. Nahaja se na 6302 Edna Ave. Podrobnosti dobite tele-fonično , HE 2095 NATAKARICA vljudna in zanesljiva dobi dobro delo. Zahteva se priporočila. Zgla-site se v GORDON GRILL 928 East 72nd St. Elcstra posebnost! če sedaj daste vaš fornez pregledati, nanovo cemen-tirati in sčistiti, kar navadno stane $25. vam vse to naredimo ZA SAMO $12.50 Pokličite še danes — Prihranite si denar NATIONAL HEATING CO, Postrežba širom mesta FA 6516 jim nagajali, pa so se nam kar hitro postavili v bran. Spoznati smo morali, da to niso le otroci, marveč, skoro da, pravi, resni delavci. Otroci so se res spremenili. Včasih si se z njimi lahko pošalil — zdaj nič več. Misliš, da govoriš z otrokom, pa se začudiš, ko spoznaš, da te mali mož že skoro dosega s svojo pametjo. Vrag vedi, res, kako je to. Moji so drugače odraščali. "Globoko je sklonil glavo nad tračnico. Ljubeče je privi-jal vijake, da so se mu oblo napenjale mišice Vsak njegov gib je izražal ljubezen do otrok, katerim je spenjal progo v ve-selejše življenje. Morda je za trenutek obžaloval, ker njegovi otroci niso imeli take radosti. Le za hip se mu je vzbudilo to obžalovanje. V brk si je za-momljal: "Ce ni bilo mojim, bo pa mojih otrok otrokom lepše. V naslednje rosno jutro je nekaj tenko zapiskalo. Otroci so se nemirno zdrznili. Starejši so pogledovali skozi okna. "Ali je morda kdo stopil našemu kužku na repek?" se je prestrašil Branko in stekel na dvorišče. Muki je v hišici blaženo dremal. Še enkrat je nekaj za- NAPRODAJ je pet lepih lotov s sadnim drevjem. Zelo rodovitna in dobra zemlja; na Highland in Trebisky Rd., Richmond Hgts. Za podatke pokličite IV 3389 F O R N E Ž1 Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat. CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorimo slovensko JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 Neff Rd.. IV 4221 Se priporočamo rojakom zs naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino. JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio VAŠI ČEVLJI BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 ST. CLAIR AVE. A. Malnar Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371 Zidarji za jeklarno-Pomočniki zidarjem dobe delo v jeklarni na zapadni obali. Slovenska naselbina. Zastopnik družbe se sedaj nahaja v Clevelandu za razgovor glede plače, delovnih razmer, transportacije, in življenjskih razmer tamkaj. Pišite v slovenščini ali angleščini na C. H. WILSON — c/o Enakopravnost, 6231 St. Clair,Ave., Cleveland 3, Ohio ali pa pokličite po telefonu TOwer 1-8000 Vprašajte za Mr. C. H. Wilson TAKOJŠNJO IN STALNO DELO IN PLAČANA TRANSPORTACIJA piskalo. Glave na oknih |%o trenile. Branko pa je že uganil, kaj je to. Cele mesece je čakal na ta glas, ob vsaki lopati, ki jo je zasadil v ilovico, si je želel tega žvižga. Zdirjal je preko ulice, mimo hiš, čez travnik. Za njim je tekla Breda. Pri poslednjem grmu se je tik za njim, upehana, z odprtimi usteci ustavila tudi ona. "Kaj je to, tam ob novi pionirski postaji?" sta se čudila oba v en glas. "O, to so krasni vagončki!" je poln presenečenja zategnil Branko. "Rdeči!" se je veselila Breda. "In kako bleste!" je ugotovil Branko že iz daljave. "Pojdiva tja" ni bilo treba reči Bredi, kajti Branko je brez njenega poziva že tekel kot veter preko travnika. Tik ob progi, pri va- gončkih sta se spet našla, drug ob drugem, brez besed. Gledala Ista kot otroci, ki poslušajo čudežno pravljico. Bredine oči so bile prav take kot takrat, ko je še čisto majhna sledila beli meglici. Da, takrat je mogla in smela o vsem tem le sanjati. Toda, ali ni ta vlak pred njo vse lepši, kot oni iz sanj? Branko je bil istih misli. Tiho, skoraj na uho ji je pošepe-tal: "Veš kaj, Breda, tako lepega vlaka si pa niti v sanjah nisem predstavljal. Pomisli, tu-I di odrasli se bodo lahko peljali I z nami!" j Breda je samo gledala, gledala ^ in prikimavala s tistim njenim sinjim, širokim pogledam. i (SANS—Chicago) Despite the fact that he Was the most portly President in our hation's history—he weighed 340 pounds—William Howard Taft's favorite pastimes were golf and long walks. Born in 1857 in Cincinnati, he Studied at Yale and Cincinnati Law School and his first job was law reporter for the Cincinnati Times. From the age of thirty, he was almost constantly in public office and was the only man to hold the two highest offices in the land— President of the United States and Chief Justice of the Supreme Court. The latter was a post he coveted far more than the Presidency. Seventh Ohioan to be elected to the office, Taft was inaugurated the twenty-seventh President on March 4, 1909. He served only one term. In 1921, he was named Chief Justice by another Ofeio President, Warren Gw Hardi&g. It was a position that fitted his qualifications. »t he bad t>een Kent Professor ot Law at Yale; first Governor of the Philippine Islands; Dean of the Law Department, University of Cincinnati; Secretary of War under Theodore Roosevelt and his entire life's ambition had been along legal lines. He died in Washington, D. C, on March 8, |930. at the age of 72. Today, there are carbon copies of more than one million letters which he wrote while in office, filed for posterity in the Library of Congress. This vast correspondence is chiefly because in his administration typewritten letters became commonplace. Added to the letters are diaries numbering more thag 15,000 pages of single-spaced typing! How times have changed from the days 6f Washington—who wrote less than 20,000 letters in his entire career; and from the days of President Grant, who kept copies of only a very few of Ws outgoing letters and who tossed all incoming ones into the waste-basket after . he had read and answered them. The Taft House Museum in Cincinnati, at 316 Pike Street, features a rare collection of watches of unusual shapes and sizes made in the 16th to 18th century. Here, too, are portraits of all the Presidents from Lincoln to Hoover and the world-renowned murals created by Roberts Dun-canson. While in Cincinnati, many visit the home of Harriet Beecher Stowe in Walnut Hills, where much of the theme of Uncle Tom's Cabin was developed. Seventeen miles to the west, along the. majestic reaches of the Ohio River, is the impressive tomb of President William Henry Harrison, first Ohioan elected to the high office. To the east and northeast are the historic earthworks and mounds of the pre-Indian Mound Builders of Ohio, dotted about Hillsdale and Chillicothe. • • • (Another story of the lives of Ohio Presidents will appear in on early usue. Watch for it.} OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St. HE 2730 1895 1948 NAZNANILO IN ZAHVALA z tugo in žalostjo v srcu naznanjam vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul moj ljubljeni soprog: John Novak ki je previden z svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 1. julija 1948. • Dragi pokojnik je bil rojen dne 14. decembra 1895 v vasi Grodenc župnija Hinje na Dolenjskem. Pogreb pokojnika se je vršil dne 3. julija iz Joseph žele in sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Po sveti maši zadušnici, katero je daroval č, g. Rev. Francis M. Baraga, smo ga položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarijaa. .V prvi vrsti se želim na tem mestu prav iskreno zahvaliti č. g. Rev. Francis M. Baragi, ki je pokojnika pre-videl z svetimi zakramenti, zanj opravil pogrebno sveto mašo zadušnico ter druge pogrebne molitve. Za vse to moj iskreni: Bog plačaj stotero! Dalje se iskreno zahvalim vsem številnim sorodnikom in prijateljem, ki-so pokojniku v slovo poklonili toliko lepih vencev ter ga tako ozaljšali, ko je počival na mrtvaškem odru. Enako'se iskreno zahvalim vsem tako številnim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnika. Iskrena zahvala »vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba povsem brezplačno. Prav tako se zahvalim vsem, ki so pokojnika prišli kropit ter molit za mir in pokoj duše pokojnega. Ravno tako tudi onim ki so se udeležili pogrebne svete maše ter pokojnika potem spremili vse do njegovega groba. Prav posebej pa želim naglasiti izraz prisrčne zahvale Mrs. Kirn, sestri pokojnega, ko je prišla na pogreb z vso svojo družino tam iz Ver one. Pa. Ravno tako sorodnikom Mr. in Mrs. Jos. žibert, ki so prišli na pogreb iz West Chester, 111. Zahvala Mrs. Angeli žibert, moji materi, kakor tudi moji sestri Miss Anni žibert za vso pomoč ob tej zame tako težki in žalostni uri. \ Zahvala društvu Carniola št. 1288 Makabejcev za pogrebce in vso drugo pomoč ki jo dali ob smrti dragega pokojnika. Zahvala pogrebnemu zavodu Joseph žele in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno postrežbo, ki so jo dali na razpolago. Končno zahvala vsem, ki so mi kaj na ta ali oni način dobrega storili ob smrti dragega pokojnika. Vsem še enkrat prav iskrena zahvala in Bog plačaj! Ti pa, dragi ljubljeni moj John, počivaj v miru in lahka naj Ti lx) ameriška gruda, duši Tvoji blagi pa večni mir ter večno,veselje v družbi izvoljenih. Spominjaj se name tam pri dobremu Bogu, jaz pa se Te bom v molitvah. Bog daj, da se enkrat združimo v srečni večnosti. Odšel si iz doline solza: Pred manoj Ti, za tabo jaz, pred sodni stol, pred Kristusa. Tvoja žalujoča soproga ALICE NOVAK. Pokojni zapušča v Veroni, Pa. sestro MARY KIRN, v stari domovini pa sestro AMALIJO RIS. Cleveland, O., 3. avgusta, 1948.