Bolgarski kabinet odstopih
ČASNIKARSKI POROČEVALCI PRI |ČUHNOVSKI IN SAMOJLOVIČ
ALBANSKEM KRALJU ZOGU BOSTA DOSPELA V AMERIKO
Bolgarska vlada se ni mogla zediniti glede razpusta komitaških tolp. — Zunanji minister dolži generala Volkova. — Ahmed Zogu je pojasnil časn karskim poročevalcem pomen svojega novega naslova. — "Kralj Albancev

Slavni ruski sovjetski letalec Čuhnovški in profesor Samojlovič s ledolomca "Krasina" bosta prišla v Ameriko šele decembra meseca. — Tukaj se bosta oficijelno sprejeta, ker Amerika še hi priznala sovjetov.
WASHINGTON, D. C. 5. septembra, — Drzni sovjetski letalec Cuhnovski in profesor Rudolf La-zarevič Samojlovič z ledolomca "Krasin", ko jih junaški čini pri reševanju Nobilovega moštva so vzbudili pozornost celega sveta, bosta prišla decembra meseca na obisk v Združene države.
RAZOČARANA MLADENKA
22 let stara deklica, ki je izvedela, da ni njen domnevani brat niti sorodnik, je zapustila dom ter izginila.
JrtMica Hart Trogan, stara 22 l<*t, v*a presanvvena vsled razkritja, <la ni mož. katerepra je smatrala Akf*zi dvajset let za svojejra brata, tlejanaki aijeu brat, je izginila s svojca donm v Fre|>ort, L. L
W.Hiam Hart, prodajalec v neki jracolireiki postaji v Brookh-nu, je izvedel šele pred kratkim, da je nj^provo resnično ime Furness in in da .ni Jesseea Tropan njegova sestra.
Oba M a M* adopt i rana pred «teviJiini leti *>d Mr. in Mrs. Hart iz Camden. X. J., ki sta umrla, ne da bi razkrila svojo skrivnost. Hairt stopil v stik z neko eam-densko družino, lat je poznala njegove stari&e Se v eaaa, ko* je bil majhen dexVJc. Njegovo pismo je postalo znano .ne&i philadelphijski Pernici in konečno je neka Mrs. Potter fcils o njem.
Ha nt in njegovi domnevana se-»»1*1 arti <bila povabljena na dom Mrs. Potter. Tam ata Izvedela, da je Mrs. Potter leen&aa, lestra Har-
Kellogg se je poslovil od Evrope. ^
CHERBOURG, Francija. o. septembra. — Po slikovitem slovesu, ko je zapustil ameriško križarko "Detroit", da se vkrca na parni k "Leviatihan", je ameriški državni tajnik. Frank Kelogg. danes že na visokem morju, na poti proti domu. po zaključen ju ene največjih mirovnih misij v zgodovini.
Ko je odhajal na tenderju "Lie-vlathana", je stala posadka "De-troitfa" tia krovii in godba je igrala The Star Spangled Baruier. Xa-to je bil oddan sahit devetnajstih topov za Kellogga.
"beviathan" je imel razvito taj-nikovo .zastavo in množ.ce na velikem oceanskem parni-ku so stale ter ga pozdravljale ko je stopil na krov.
Maršal Petain v motorni nesreči.
PARIZ. Francija, 5. septembra. Številne odKcne osebe so bile in-vol vi rane v motorne nesreče v okolici Pariza.
Maršal Petain je le povsem slučajno ušel nesreči, ko se je njegov avtomobil trčil z nekim drugim v Epertnay. Egipčanski prine Ibrahim je bil poškodovan s štirimi svojimi služabniki v Monteli-mar.
Brat španskega finančnega ministra je <v bolnici v Bayonne po neki koižziji t bdarriteu.
Oba se nahajata še vedno na krovu '"K ras i na" v poskusu, da prodreta skozi' severni led ter najdeta sled preostalih članov ponesrečenega moštva "Italic" in ekspe-dicije Amundsena. ki je bil izgubljen pri istein rešilnem delu.
Rusa bosta prišla v Združene države kot gosta ameriško-ruske trgovske zboraace v New Yorku. Pri sprejemu povabila, katero sta dobila dne K. julija od predsednika »zbornice Schleva. sta izjavila, da bosta naj prvo še več tednov nadaljevala s svojim delom in da ne bosta mogla priti semkaj pred decembrom.
L».f.alec Čuknav-ski je vprizoril drzm |>oJet preko plavajočega severnega leda ter našel ekspedicijo Wbila. Bilo je nemogoče pristati na ledu in vsled tega je ocena čil brezžično pozicijo ek-spedicije, nakar je "Krasin" najprej poiskala člane laiške efcsi>edicije in po2Jieje Čutonovskegra.
Rusi sicer ne bodo oficijeluo sprejetji, ker ni ameriška vlada priznala sovjetov, a Združene države ne bodo oporekle obisku. Avrjatiški krogi «>o prepričani, da bo obema prirejen prisrčen spre jem.
NUNA SE SKUŠA OPRATI KRIVDE
Priči sta zanikala, da se je mali Concepcion za-rotila proti Obregonu in Callesu ali dobavila strup. — Nuna je bila navzoča pri zaslišanju.
MEXICO CITY, Mehika, 5. sep. Masa nasprotujočih si pričeva-nj je bila Včeraj »večer pred vladnimi!
uradniki v njili preiskavah gled« zavratne^a umora generala Obregona filed umaknit ev dveh glavnih prič proti nuni Concepcion.
Priči sta izjavili, da iti mati Concepcion pomagala pri zaroti proti življenju predsednika Callesa in Obregona, da ni nikdar dala na raizpolago strupa, da tki vedela ničesar o bombah, in da se ni udeležila razprav o tozadevnih načrtih.
Marija Elena Manzano, ki je skušala preje implicirati nuno Concepcion, je bila včeraj zaslišana v navzočnosti nune. Kekla je:
—	Bila sem tako nervozna na dotični dan. da -nisem vedela, kaj da govorim.
Pričevalec Gon-zales je rekel, da je to, kar je rekla mati Concepcion, resnica.
Tretji mož, Jorgre Gallardo Pa-von. je vzdržal njun preklic. Vse to je prišlo na dan tekom starega mehiškega običaja "careada". da se predstavi osebe obdolžene zločina, drugo z drugo, da ponove ob-dolžbe.
Okrajni pravd ni k Xieto je j>ri-vedel najprvo Gonzalesa k nuni.
Pričel je s preiskavo ter nago varil Concepcion:
—	Gonzales je prej pričal, da ste predsedovali sestankom v vaši hiši. na katerih se je sklenilo zaroto, da se ubije predsednika Callesa in generala Obregona in da Kte nudili »trup za poskus. Ali je to res T
—	To je absolutno neresnično. — je odvrnila Concepcion.
Xieto je vpraša 1 Gonzalesa :
—	Ali pravite, da je to neres niieno !
Gonza'les: — Jaz pravim, da je resnica, karkoli pravi mati C<Sh-cepcion.
Mehiški letalec v Gosta Rici.
S AN J OSE, Cost a Rica, 5. septembra. — Podporočnik, Robert o Pierro, mehiški a vija tik, ki vprkar ja polet« dobre volje nad Centralno Ameriko, je pristal včeraj iz Tegucigalpa, Honduras.*
SEDEM UBITIH V NEZGODI Z ZRAKOPLOVOM
Pet potnikov je pcst&lo žrtev aeroplanske nesreče, Id {je zadela postni aeroplan. — Pilot je skušal pristati. — Mati in dva otroka sta umrla pri nezgodi.
POCATEUN. Idaho, 5. septembra. — Sedem oseb, pet od p jih potnikov, je bilo ubitih danes, ko je treščil ob tla poštni aeroplan na tukajšnjem letalnem polju, ko je skušal pristati.
Mrs. Lavrence Shaler iz Salt Lake Citv. se je vračala s svojima dvema otrokoma, šestletnim sinom in oseninajstmesečno hčerko iz Battle, Montana, kjer je obiskala svojo sestro.
Paul "Wheatley. pilot aeroplana, doma iz Salt Lake Crthy, se je tudi nahajal med ubitimi.
Aeroplan. Universal-Fokker izdelka, je lete nizko, da poišče izkreališee ter se je nahajal kakih 75 Čevljev ®ad poljem, ko je eavo-zil pilot v veter. Aaeroplan se je povzpel preveč strmo kvišku, priletel na tla, se obrnil parkrat ter ubil pilota in potnike.
Ko so dospeli gledalci do razbile«« aeroplana, so nsBi le še dva od sedmih potnikov živa. Oba pa
ROBINSON JE POVELIČEVAL GOV. SMITHA
Robinson je rekel* da je Smith voditelj brez ver-skih predsedkov. — Citiral je veroizpoved no-miniranca. — Navedel je državne izkušnje kot vežbanje za predsedni-stvo.:
CrSCO. Texas, 5. septembra. — Senator Robert, demokratični jio-miniranec za mest o podpredsednika, je imel včeraj izvečer tukaj svoj drugri kampanjski govor ter izjavil v nJem. da je veroizpoved go-vernerja Smitha tako zdravo ameriška ikot katerekoli baptistovska ali prezbiterijaiska in da se zavzema governer za aboslutno ločitev cerkve Ln države, kot je od nekdaj uvedena v Združenih državah.
—	Veroizpoved governerja Al Smitha, uporabljena glede vlade, je prav tako pristno ameriška kot katera metodlsfcovska ali baptistovska. — je rekel Robinson.
—	Obsega prostost vesti ea vse ljudi; enakost vseh cerkva in sekt pred postavo kot stvar pravice, ne pa stvar naklonjenosti, absolutno ločen je cerkve in. države in strogo izvedenje ustavne določbe, da ne sme sprejeti 'kongres nikake postave. ki bo ustanovila kako veroizpoved ali prapovtedala prosto izvajanje take veroizpovedi.
—	One pastorje, ki dele svoje kongregacije s političnimi napadi na njega, bi bilo treba opozoriti, da je sestavljen kabinet governer-ja Smitlta iz dveh katolikov, devetih protestantov in enega Žida in da je opaziti prilično isto pro-poreijo v vseh njegovih oficijelnih imenova njih.
Robinson je posvetil svoj včerajšnji govor razpravi o usposobljenosti governerja Smitha za mesto predsednika ter izjavil, da je bilo opaziti največje zanimanje za karakteristike obeh kandidatov. Zanikal je. da niso usposobile <lol"t izkušnje Smitha kot governerja države slednjega za vodstvo narodnih zadev.
—	Xobena obeh strank bi si ne mogla izbrati za svojega voditelja moža, ki bi bil boljše usposobljen zavzetii urad predsednika kot je kandidat demokratične stranke v tej kampanji, je rekel senator Robinson. ki je v nadaljnem primerjal oba kandidata.
AVSTRIJSKO-NEMŠKI ODNOŠAJl JAKO VZNEMIRJAJO FRANCIJO
Pretnjc za evropski mir vidijo v demonstracijah
med narodi. — Mala antanta vznemirjena. _
Berlinske politične istranke so baje za združitev. Briand je opozoril Seipela na nevarnost.
PARIZ, Francija, 5. septembra. — Francija je postala zelo vznemirjena radi možnosti tesnejših od-nošajev mecJ Avstrijo in Nemčijo, kot se je izvedelo danes.
Darwinov dom bo
. • V v
svetišče.
GLASGOW, Škotska, 5. septembra. — Down House, dom Charles Darwina v Kentu, bo v kratkem otvorjen za javnost kot svetišče največjega evolueijonista in počivališče vašega, kar se tiče Darwiilh.
Dr. George Browne, manehe-strski izdraviiik, je kupil zgodtftfn-sko posestvo, katero se rabi sedaj kot šolo ter jo podaril Angleški zvezi za posj>eŠ3vamje znanosti, ki bo zavarovala trajno ohranjen je te hiše.
Darwinova družina bo niiiovo opremila študij-sko sobo. t kateri je njen najbolj slavni elan pisal The Origin of Species.
- . •■ »i
sta umrla, še predno ju je bilo mogoče 'prevesti v bolnico.
"Wheatley je bil letalec izza 1918 in tekom vojne je bil inštruktor v avijatiki.
Timmermann, ponesrečeni časnikar, je delal <za Ogden Standard Examnier, tekom zadnjih osmih let in več let je imel v svojem področ* ju vse »tvani, tikajoče ae »Tijtt&i.
PREDSEDNIKOVE POČITNICE BODO TE DNI KONČANE
Predsednik Coolidge in njegova žena sta izvrstnega zdravja. — Zapustila bosta poletno bivališče prihodnji teden. — Senator SchallJz Min-nesote za Hooverja.
SUPERIOR, Wis.. 5. septembra. Počitnice predsednika Ooolidga v Wisconsin« bodo končane v pri-četku prihodnjega letina.
Herbert Hoover si je pri lobil novega potlpornika v svoji kampanji zst preiLsedništvo, ko je objavil včeraj senator Thomas Sehall, rt»}vu-blika nee iz Mimiesote. da bo jkhU piral republikanski tiket ter napovedoval njegovo koneeno zma-SO.
Predsednik Coolidge želi obiskati Hvoj domači Vermont, predno se nastani v Belo hišo za zimo ier bo odpotoval v Xovo Anglijo za kakili desset dni. predno se bo vrnil v "Washington.
Predsednika Ooolidga so slišali reči. da je 'pridobil v tekoeem poletju celih deset let. Xjegovi družabniki v Cedar Island Lodge trdijo ee'lo. da se je njegova ener-žij^ ojarila še za dalj rasa. On je ves zagnren in robusten.
Učinek poletja na Mr. r*or»lidfre je bil celo večji, soglasno z njenim zdravnikom. Prišla je v Brule kot bolna ženska in radi nje je bilo odpotovanje iz Washingtona za-kasnjeno za dva dni. Vrnila pa se bo močna, energična in srečna, kot je bila takrat, ko je postala "prva dama dežele".
Predsednika Cool i d ga so napro-
Dočhn je kazala Xemeija povečane znake vznemirjenja, ker s« je zavleklo na sestanku Lige narodov razprave glede izpraznenja Po-renske, so videli francoski državniki p ret njo za iivropski mir v "an-sehlnss" demonstracijah med narodi prejšnjih zaveznikov.
V pondeLjek je informiral zunanji minister Briand avstrijskega kaneelarja Seipela v Ženevi, da je "anschluss" že vznemiril Malo an-tanto. Italijo in Madžarsko in da ni trenutek ko se zgrinjajo narodi krog proti-vojnega dogovora primeren z:> sproženje predmeta, ki preti z vojno med najmanj ducatom narodov.
Iz avtoritativnega vira se je izvedelo, da se je o nevarnostih za motenje evropskega miru raarp'rav-Ijalo pretekli teden v pogovoriti med Briandom in nemškim zunanjim ministrom S-tresemannom.
Tudi Poincafe je razpravljal -J Stresemannom ter izvedel o<l slednjega, da so izvedli v Berlinu velik pritisk od strani polit"fkov, ki podpirajo "anschluss" gibSTTje. Francoski uradniki so bi4i infor-mirani, da se zavzemajo za politie-ne stranke za spojitev Nemčije z Avstrijo.
Samomor mlade učiteljice.
XORTII BRANCK, X. J., 5. sep-tembra. — Enola ^larija Stillman, stara 20 let, ki bi morala danes po-ueevati v šoli v Bedminster, se je ustrelila včeraj v avtomobiju na neki samotni cesti. Njena mati je izjavila, da je trpela na melanholiji.
sili. naj govori na tri-državnem sejmu, ki je bil otvorjen včeraj. Obljubil je. da bo prišel, a le kot navaden obiskovalec.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo „ nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo	v Italijo
Din. 1,000 ....... $ 18.40 Lir 100 .......... $ 5.90
2,500 ....... $ 45.75 " 200 .......... $11.50
5,000 ....... $ 91,00 " 300 .......... $16.95
" 10,000 ....... $181,00 " 500 .......... $27.75
" 11,110 ....... $200,00 " 1000 .......... $54.50
8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%-
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazomete glede načina
nakazila.
izplačila po po&ti so redno izvršena v dveh do treh tednih
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. T.
TKUEPHONK: CORTLANDT MIT



k v , •:■»>.',
• i-	-.r
GLAS NA ROD A	F^™k i
^ZAinoz^oceiD^ $7.00 l__IJrf sinkih delava V Amerik	^,000 R^ J
TELgrOK: CORTLAWDT _ K»Ur>d m »Wttd ClMi M>tUr, B»pt^b6r 21. lgO^J^P^tog^TR^Tork,	and« Act of Congnm aTZwfc t, 1OT	- TELEFOMf"OORTL^fD*"l87i
KO. 209 - ŠTEV. 209. ^ NEWYORK^THURflDAY^ SEPTEBOIEl^e, 1928.--^ ČETRTEK, 6. SEPTEMBRA 1928.	VOLUME XXXVI. - LETNI* XXXVI.'
SOFIJA, Bolgarsko. 5. septembra. — Danes jc objavil v poslanski zbornici ministrski predsednik Liapčev, da je njegov kabinet odstooil.
DUNAJ, Avstrija, 5. septembra. — Tukajšnji časopis "Stunde" je dobil iz Sofije brzojavko, da je l olgarski kabinet odstopil, ker se ni mogel sporazumeti gle,de razpusta macedonskih revolucionarnih organizacij.
General Volkov je baje direktno zapleten v ko-mitaško gibanje.
Trije člani kabineta so od Lipačeva zahtevali, naj odstavi generala Volkova, česar pa Lipačev ni hotel storiti. Omenjeni trije so nato odstopili, Čemur je sledila resignacija vsega kabineta.
TIRANA, Albanija. 5. septembra. — Kralj Zogu je sprejel danes v avdijenci zastopnike tuje-zemskega časopisja.
Najprej so ga vprašali", zakaj se je Albanija pre levila iz republike v kraljevino.
Odvrnil je, da se je lo zgodilo vsled volje naroda. Albanska plemena so bilo doslej podrejena posameznim glavarjem, kar pa ni bilo dobro za dobrobit države.
Obljubil jtf, da bo pomilostil vse politične zločince ter se pridružil SCelloggovemu paktu, kojega namen je onemogočiti vojne.
Na vprašanje, zakaj se imenuje "kralj Alban cev", ne pa "albanski kralj", je odvrnil:
Ustavodajna skupščina mi je dala to pravico, ker albanskega prestola nisem podedoval, ampak eo mi ga Albanci ponudili. Vsledtega se tudi ne morem drugače imenovati kot kralj Albancev. Sledil sem vzgledu ostalih albanskih potentatov. I Srbski Aleksander se oficijelno imenuie "kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev", bolgarski vladar pa "car bolgarskega naroda".

GLAS NAKODA, 6. SEP. 1928
y

DRZNA LETALCA
Mrs. Kefth Miller iz Avstralije in kapitan Newton Laieasiter iz An-plije nameravata poleteti iz Združenih držav v Evropo in zopet nazaj.
be«r in se je pred zasledovalci zatekel v vrt vrtnarja -Janka Kolne-ch, ki jra je. ker je imel v rokah krvav nož. z n.<>tiko udaril po g-la-vi. <la se je SlatVk nezavesten zgrudil na tla. Zdravil se je nekoliko dni v bolnici. ^e<laj pa je bil Izročen sodišeii -zaradi težke telesn poškodb e.
LIGA NARODOV IN MONROE DOKTRINA
Dne 1. septembra 1928 je pojasnila Liga M*oje stališče napram Monroe doktrini.
To stališče se g!asi: 44Hands off America!"
Omenjenega dne je namreč vprašala republika Costa Hiea Ligo narodov, kakšno stališče bo zavzela napram Monroe doktrini, češ, da bo od odgovora odvisno, če bo Costa Riea zopet vstopila v Ligo narodov ali ne.
Odgovor je bil kratek in jedernat.
Vprašanje je bilo navidez brezpomembno, odgovor je pa marsikoga presenetil.
Svet Lige narodov je napravil velik poklon Združenim državam. Izjavil je ,da ne inore ničesar storiti za iatinsko-ameriške države, ki so strieu Samn tako strašno pri sreu.
V splošnem pa ni mogla dati Liga narodov drugega odgovora. To bo pritrdil sleherni, ki pozna Ligo ter yadeve severnega in južno-ameriškega kontinenta.
Kaj ima Liga že z Evropo čez glavo dela in ne more biti kos vedno porajujočim se problemom.
Gospodje v Ženevi so popolnoma zadovoljni, če laliko nekoliko pozborujejo, podajo par brezpomembnih izjav, odidejo na počitnice ter žive mirno in udobno življenje.
Latinska Amerika predstavlja jako pereč problem.
Heveroameriški produkcijski stroj je zasužnjil že precej držav po Centralni in Južni Ameriki, vseh pa še ne. Te slednjič iščejo eksistenco in varstva v kaki nevtralni zvezi.
Liga narodov, ki bi razširila svoje delovanje na ameri-šk i kontinent, bi sicer ne tvorila nobenega popolnega jamstva, precej bi pa otežkoeila avtokratično politiko, ki jo uganjajo Združene države na Haiti, Porto Rico in v Niča ragv i.
Na dnugi strani pa tudi takozvani panameriški krogi v latinski Ameriki ne drže križem svojih rok.
Gospodarski prestiž Združenih držav v latinski Ameriki smatrajo za trajen in neizogiben, obenem pa pripravlja jo duševna tla za to novo fazo anglo-saške kolonizacije.
Tako naprimer zahtevajo osnovanje Lige, v kateri bi bile zastopane samo ameriške države.
Ameriška Liga narodov pa ne bo še tako kmalu osnovana.
Združene države ne potrebujejo nobenega parlamenta, da vzdrže svoj biznes z latinsko Ameriko, dokler imajo mornarico, mornariške vojake in razne Stimsone in ookler smatrajo Ligo narodov v Ženevi za svojo vdano zaveznico.
NOVICE U. SLOVENiJE
Ženo je zadavil.
V ki i ličil i vask-i Brezovici oi» jvrhjiiški progi se je izvršil grozen zločin. Posestnik Janez Anderle j (p. d. Ounjar) je zadavil svojo ženo. ki je bila v blagoslovljenem stanju že deveti mesec, j Kako se je odigrala »rožna rodbinska drama, še ni povsem ilojrna-jno. Zjutraj je šel .Janez Anderle
.klieat sosede, češ, da mu je ponoči i
j umrla žena. Zeno našli na tleh mrtvo, pogrnjeno, umito in obleč--no v moško srajco. Ljudje so pričeli takoj šepetati, da je žena zadavljena in So javno obdolžili moža [kot morilca. Zakon ni bil srečen, v hiši so večkrat vladala nesporazumi jen ja. Kaj je končno do vedlo (do strahovitega čina, bo ugotovila ; preiskava.
I Sodna obdukcija je dognala r.a-(-davljenje7 radi suma zastrupljen j a j])a .so poslali posamezne dele ob-jdueirane še v Ljubljano. Pod težo • obtežilnih okoliščin je osumljeni Janez Anderle, orožnikom priznal umor svoje žene. Seveda je bil takoj nato aretiran in oddan v pre-jiskovalni zapor v Ljubljani. Dogodek je vzbudil v vej okolici raz-burenje in obilo komentarjev. Nesrečna zakonca sta imela tri otroke in sicer: 2 dečka (mlajši je star šele tri leta) in dAlico. Starejši deček in dekleta obiskujeta osnovno solo na Brezovici.
Ivo so orožniki privedli Ander-la na njegov <dom, je hotel areti-jrani izročiti svoji materi denar, ki ga je odklonila z besedami: 'Od tsina-morilca ne sprejmem ničesar!"
Zagoneten napad.
Kakor izjavljajo zagrebški listi, j je »bil te dni izročen tamkajšnjemu r sodišču delavec Ivan Sla ček iz fšeavnice pri Ljutomeru, ki je v bli-jžini gostilne "Posavec" na Kanalu brez povoda napadel železničarja Štefana .Jelovška ter ga z nožem nevarno ranil na desnem seneu. ■Napadalec se je potem spustil v
Dopisi.
S pota.
Peruškova razstava slik. ki se je vršila dne 25. in 26. avgusta na Chisholm. M'inn. je bila jako dobro obiskana. Ondotna društva so si izbrala nekaj slfk. Razstava je bila baš ob ča^u konvencije Ame-riškO-JU'r»-o-slovanske Zveze, katera deluje na političnem polju med Slovani v Minnesoti. Xa tisoče o-seb je obiskalo, ne le konvencije, pač pa tudi razstavo.
Oast rojakom, da so povabili Perušeka na Chisholm, ter delali zanj reklamo. Celo v cerievi je bilo oznanjeno. Tamoarnji »rospod župnfk je rekel, da mu narekuje narodna dolžnost povedati, da je na Ch-isholmu slovenski umetnik Perušek ter naj občinstvo v kolikor mogoče obilnem številu poseti razstavo njegovih slik.
Matija Pogorele.
Fly Creek, N. Y.
Naznanjamo, da se bo predavanje, katero prireja M. Andrew Ko-bal vršilo tukaj v novi dvorani Slovenskega Samostojnega Društva v Fly Creek, N. Y. 12. septembra ob 8. uri zvečer. Po predavanju bo pie's. Igral bo domači orkester. Vstopnina prosta. Za dobro po strežbo po skrbel odbor.
Vabimo vsa društva in sploh vse občinstvo iz okolice CooperStown in Flv Creek, N. Y„ da nas v obilnem številu s svojimi prijatelji po se trte na dotični večer, da se skupaj po veselimo.
M. Omerzu.
• •
Jugoslavije
Vreme ustavilo vodljivi zrakoplov.
WASHINGTON, D. C., 5. *ep. Mornar lik i \«odljivi zrakoplov Loa Awfcfles se je vrnil včeraj popoldne v <*voj hangar v Lake burst, M. »1., potem ko je 'krožil devet ur lad obalo New .Jersey*.
Štorklja ubila mladiča.
OIXCINATI, O., 5. s^embra. Pohabljena mlada Štorklja je da-aes mrtva v tukajšnjem zoološkem prtu. i?brta j« bH$ od svoje lastne matere, potem ko j« slednja čaka-a ode tri tedne, da bi »hodila.
V Koritnici na Bovškem
so odhajali fantje k vojakom. Ob takih, pr&kah pijejo vino in za-' pojejo kako pesem, Da se izognejo vsaki neprilrki, so si prinesli fantje Mina v neko privatno sta nebo j. Izvedeli pašo to surovi mili-earji kn udrli oboroženi v ono stanovanje, kaikor da bi se skrivala tam 'kaka nevarna zarota proti Italiji. Nastopili .so s krikom, vpili so na fante in hišnega gospodarja ter jih razgnali. Ko je domača hči omenila, da se »smejo vendar v; privatnem stanovanju zabavati po svoje, jo je naipadel miliear in u-darši s tako silo po glavi, da je' mladenka padla na tla in se onesvestite.	4
Smrtna nesreča na Sušaku.
Te dni je bil zaposlen v suša-škem pristanišču na ogromucm ies-nem prostoru z razkladanjem desk z železniških vagonov 18-letni delavec Kamienar s Trsata. Ko je skladal deske na nekaj metrov visok kup, se je .kup nagnil in je večja množina lesa padla na Kame-narja in ga pokopala jkhI seboj. Takoj so prihiteli na |x>mov drugi pristaniški delavci Kmalu se jim je posrečilo odstraniti deske z mladega delavca, toda njihova pomoč je blia že prepozna. Vse prizadevanje obuditi okrvavljenega mladeniča je ostalo tudi po prihodu poklicanega zdravnika brezuspešno. Kamenar je obležal na mestu mrtev.
Sodniku ukradel suknjo.
Pred dnevi je prišel med uradnimi urami v poslopje okrajnega sodišča v Ogulinu neki tujec srednje starosti in precej elegantne zunanjosti. Odprl je vrata v v^č sobah in pogledal notri, kakor da nekoga išče. Končno je izginil v sobi nekega sodnika K. Kmalu se je vrnil na hodnik in zapustil sodišče. Ko se je sodnik R. vrnil iz raz-pravne dvorane v svojo sobo, je presenečen opazil, da mu je neznan predrzen tat ukradel skoraj novo suknjo. Sodnik ni dolgo premišljeval, temveč je nemudoma poklical orožnike, s .katerimi pe pričel iskati in zasledovati predrznega tatu, ki še oči vidno ni mogel biti daleč. Posrečilo se imu je. da je neznanega uzmoviča našel v buffetu kolodvorske restavracije. Takoj so izvršiti prieskavo osumljenčeve prtljage, v kateri so med mnogoštevilno drugo obleko našli tudi sodnikovo suknjo. Neznanec ni imel pri sebi nobenih dokiamentov in je orožnikom izjavJl, da se piše Danila Rikarid in da prebiva stalno v
Zagrebu.
Pri podrobnem zasliševanju pa so ugotovili, da imajo opraviti s starim grešnikom, ki ima na Testi nešteto večjih in manjših tatvin.
Krvav pretep v Zagrebu.
V »zagrebškem predmestju Peš-čenica se je okrog polnoči sredi ee-ste odigral -zelo razburljiv prizor, katerega je opazovala velkka množica pasantov. Med večjo gručo pijanih delavcev je nastal hrupen prepir, ki je končal s splošnim pretepom. Govorile so med drugim tud' gorjače in končno še noži. Na bojišču je obležal košarski delavec »Josip Renko težko ranjen na glavi. Dobil je močan udarec z nožem na glavi. Nemudoma je bil prepeljan z rešilnim avtomobilom v bolnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Policija ga je kmalu nato izaslišala in je Renko izpovedal, da sta ga na cesfci napadla dva neznana moška in ga poškodovala z nožem. Policija pa tej izpovedi ni verjela in je po natančnejših poizvedbah ugotovila, da se je vsa zaideva odigrala popolnoma drugače. tRenko se je ves večer zabaval v družbi dveh prijateljev in dveh delavk. V veselem razpoloženju so napravili celo turnejo po "zagrebških predmestnih beznicah. Ko so ga okrog 23. ure imeli že dovolj pod kapo, so se pričeli na cesti prepirati radii žensk. Kmalu so se v svitu plinovih svetiljk zasvetili no ži. Tudi Renko je potegnil nož in z njim zabodel nekega svojega tovariša v vrat. Ta mu je vrnil milo za drago in ga z nožem ranil na glavi.
Policija je vse udeležence pretepa aretirala in jih po zaslišanju izročila sodišču.
DOMAČA SDUflU
▼ laJocf '**"* jtffiat Ultfa, Knjpcvo Itfiiu imuo kno Is tai-oortlrmn* domaČa adraflia, kttm Wl|Mu8» mgr. Knajp t kaM —
bOOAOI BMUVMk
vmtm po M«bM coalk. v kfc-tor« jo tafcrmtfco pom—no mate rastlina m kaj m rabL ^twyw »»aotojmi so ■■m
Kith . r^iill
■o* T?«, Cttjr Ha« Ma Nia VoHkp N< V«
ADVMBTta* iN GLAS J fASODA
Samomor vojaškega begunca.
V	zrakoplovnem tehničnem zavodu v Petrovaradinu je služil Rudolf Suntešič. rodom iz Zagreba. Pred dnevi je ukradel iz .skladišča usnjat štrferski suknjič. Vojaka so takoj prijeli in vtaknili v vojaške zapore. V no<"i od petka na soboto pa je Suntešič pobegnil iz za|w>ra. Zajnrstil je za seboj etlini sletl na oknu. kjer se s pomoč; > močnega orodja, ki mu ga je moral nekdo utihotapiti v za{»or. izdrl železn«-križe in mrežo. Zjutraj pa je prejelo vojaško poveljstvo u. Kame-nice sporočilo, da se je tam usmrtil ne.ki vojak.
Preiskava je dognaia. da je sa-momorilec pobegli Suntcišič. Za ni mivo je, da je imel Suutešič odslužiti samo še 40 dni.
Strašen zločin poljskega paznika.
V	bližini kolodvora v \*išu je izvršil tamkaj nameščeni poljski paznik Vidan Conič strašen zločin. Popoldne j^ prignal po poljski cesti troj> ovae pastirček posetni ka Milana Rinč.iča. Ker je bil truden. je sedel na trato ob poti, do-čini so se u|M>legIe okrog njega. V tem je prišel mimo Conič. ki je zahteval od Vladka kruha in mleka. Ker mu deček ui hotel izročiti koš-t"ka kruha.-ki ga je imel še v roki, ga je Cona- pograbil in ga pričel nečloveško pretepati. Končno se je dečku z ve Lik i m naporom posre čilo iztrgati se iz Coničevih rok in pobegniti domov. Doma je pastirček povedal svojemu gospodarju, kaj se mu je na poti pripetilo. Gospodar je proti večeru odšel k Coniču. 'katerega je radi popoldanskega dogodka pozval na odgo vor. Coniča je pa Rinviče.v nastop tako ujezil, in razžalil. da je potegnil iz žepa samokres in ustrelil po-
'sestnika. V bližini so se nahajali Rinčif-evi sinovi, ki so pričeli be-žečejra Coniča (zasledovati. Ta je oddal nanje še odva stre1 a, ki pa ■k sreči nista nikogar zadela. Slučajno so ^se ob istem času vračali iz bližnje tovarne številni delavci. Ti so bežečega Coniča ujeli in razorožili. Prihitelo je tudi več bližnjih kmetov, ki so zverinskega paznika linčali z motikami. kosami in krampi. Orožnistvu je s težavo uspelo iztrgati razjarjenim kmetom Coniča iz rok in ga rešiti sigurne smrti. Conič je bil težko ranjen prepeljan v bolnico, dočim so Rinč.ičevo truplo oddali v bol niško prOsekturo.
i Peter ZgagU i
George W. Tennant
kuhar na Byrdovi ekspedicijki ladji "City of Xew York".
PRILETNA SLOVENKA
breiz malih otrok dobi službo in dom pri slovenski družini; vodila bi gospodinjstvo. Plača po dogovoru. — j. Stegtl, 326 Birch St., Kane, Pa. (2x 6&13)
. POTREBUJE SE
10—15 drvarjev. — Dober gozd; plača $2.00 od klaftre. — John Jan&Č, Box 76, Lewis Bun, Pa
SLUŽBO DOBI STAVEC
•ki zna »ta V it i na 3th>j in delati forane.
GLAS ffABODA, 82 Coftlandt St., New York, N. T
Kanadska prouinea Quebec je v zadnjem letu napravila pet milijonov petstotisoč dolarjev čistega dolbička s prodajo alkoholičnih pijač.
Jikz sem .strasno skromen čloa*ek in izato pravim,, da bi rad imel le tiste jvolde, ki so jih Am^rikanci k tej svoti prispevali. <i>a bi bil popol-i nema zadovoljen.
To je zgodba o nekem jugoslovanskem j>rot"esorju, ki je bil strašno pozabljiv. Učen možak, toda od j sile pozabljiv.
Ker ni hotelo biti njejrave pozabljivosti konec, se je odločil, da gre k učenemu zdravniku, ki bi mu |K>-pnuvi! ta nedostatek na možganih.
Kot veste, je ztlravniška veda v zadnjem času jako napredovala. Profesor niti čutil ni, ko mu je zdravnik prežagal lobanjo, in stresel možgane v malo keblieo (prav velika res ni mogla biti) ter mu, rekel, naj čez'teden dni zopet pri-' de. .Medtem da lbo možgane preštudiral in ukrenil kar je potrebno.
'Profesor se je lepo zahvalil in odšel. Kar nekako lahkega, olajšanega se je eirtil.
Prešel j<* teti en. prešla sta dva, profesorja pa od ni koder.
Zdravnik je bil v zadregi. Profesorjevi možgani, ki so bili že koj prvi dan nekoliko zelenkasti, so postali izrazito zelene barvp.
Minil je mesec, minilo je lefo.j Po enem letu pa sreča zdravnik profesorja na nlici. Moško je pal, visok cilinder je imel na glavi. na prsih pa polno odlikovanj.
Čudeč se, ka.ko sp inore človeku brez inožpran mešati, jra jf zdrav-j nik vstavil, ogovoril in vpralal:
—	Zakaj vas ni gospod pro-j fesor. Kej se ne spominjate, da ste-pustili svoje možgane pri meni?
—	Že mogoče, že mogoče, — je odvrnil profesor, — pa jih prav nič ne pogrešam. Takoj, ko sem prišel od vas. sem -bil sprejet v. vladno službo. Bas danes sem bili imenovan za ministra.
V kopališču. Vroč dan. Morje krasno in vabljivo.	j
Dve mladenki sta se zaprli vsaka v svojo kabino ter se začeli preoblačiti.
-Naenkrat zasliši prva trkanje ra leseno steno.
—	Ti! Kaj takega pa še ne » j
—	Kaj pa ?
—	Kopalno obleko sem pozabila. j
—	Xi mogoče. Saj si rekla, da joi imaš seboj.
—	Ca kaj. bom še enkrat pogle-, dala.
—	No? Si jo dobila?
—	Oh, saj prarvrim. Na sebi jo^ imam, pa jo iščem po vsej kabini.
Ugleden politik je imel govor j ter je lomil kopja za suhaško, stranko.
Takole je. govoril ?pred nabito polno dvorano:
—	Še enkrat ponavljam: jaz sem vedno glasoval za suhaskega kandidata in tudi letos se ne bom j izneveril temu načelu. Če ima kdo kaj pripomniti, naj se oglasi.
In res se je na galeriji oglasil postaren butlegar:
—	Zanaprej mi boste morali sproti plačati vse blago, ki ga boste naročili od mene.
Moj prijatelj Jože mi je sporočil neko povsem privatno zadevo iz Clevelanda, namreč, da je nekaj izgu-bit na obali je-zera E-ie. žene, — Bog obvaruj, in tudi ka-, re ne — pač p« nekaj drugega
Drugače ga v tej koloni ue morem .potolažiti, 'kot s temi besedami:
Obal Ei£e jezera ima to prečud-no svojstvo. da se marsikaj najde, kar se tam Izgubi. Pripetil se je celo slučaj, da se je nagel človek, kateremu sem ta! v g m j en os t i le po-isnrtnrco "zapei.
Torej Jože, le korajžol Pnr ri........■»>!W»i|iiFiTiilitfi»j>iiiiiiilMi|,_ii
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Sakser, President	Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA"
(Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto —$7.00
in Kanado ...........................$6.00 Za pol leta ................................$3.50
Za pol leta ................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ...:$T.OO
Za četrt leta ....................Za pol leta ..............................$330
Subscription Yearly $6.00__________
Advertisement on Agreement.	_
"Glas Narodaizhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov.
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
•'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2976_
_______ ------ ' " - ———^
ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE?
KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE!
Udobnosti, ki izvirajo Is poslovanja v velike« obrata, pridejo naShn strankam v korist.
Naši stroški sa pooamrrns nakazila so manjši, valed Cesar so cene pri nas nižje leot pri agenta ali zavoda, ki mora poslati Vafio nakaznico v isrrienjo v New York.
Miti ost natega poslovanja jo nedosegljiva, radi nslcgs velikega prometa lahko vzdriojemo tako obširne svos, da m posvete našim nalogom največjo psomusrt.
Naše denarne nakaznice odpošljemo s vsakim brzoparni-kom. ki odpluje Is New Torka — toraj brez zamudo in oa-daljnega posredovanja.
Nafe cene so objavljene dnevno v lista -Glas Naroda".
Za zneske nad )2M.— raftmsms m lomne b**Jo ceno, katero Vam radevoije ^iToiims praise Mm pošljete nalog.
Ml faname najvei poslov t strankami Izven New Torka, kar dokazuje, da se lahko okoristi t našim poslovanjem vSbk. pa najrtkn It tski šslrf praf ■! .........is TiidiBfa ilawrlhii
! Psšljite toral Vaša pHhafcjs dimnai pošiljatev nam v Izvršitev.
SAKSER STATE BANK
8t OORTLAHDT STREET	NEW 70RK
* **	% *••	. *jHi ■ »	is'. .	_ . ■	i ' r
GfcSS WVROTVA. SEP. 1928
J} l \ Iz New Yorka v Cleveland.
Pise Jož® Zelene.
V GUs Naroda je bilo že par-krat javhjeno, da sem odpotoval v Cleveland kot zastopnik lista, jaz pa sem %e še vedno poslavljal od prijateljev v Brooklynu in New Yorku. Bilo pa je zelo težavno in nemogoče, da bi se v enem tednu poslovil od vseli, ki smo i>oprej preživeli skupno toliko veselih ur. Čez tlan je večina naših ljudi pri delu, zvečer pa se je mogoče oglasiti kvečjem pri enem ali dveh ter se malo pogovoriti, ker vsak ima v slovo dobro 'besedo, tu pa tam, pa še kozarec dobre starine.
Kriegkolega Kiedl, navihani Stariha ter prijatelj Makse in Miku lie v N. Y. mi bo<lo gotovo opro-Ktili, ker mi ni bilo mogoče osebno se posloviti. Oprosti naj mi seveda tudi Peter Z^ra^a.
Priložnost sem imel, <!a sem se poslovil od k»«uparjev pri Revnem Hudiču od rodbin bratov Svetlin, Muca in Zupana.
Imajo se gori prav fletno. Povejo na ražnju kokoši, v žerjavici pa krompir. Pijejo pa dobrega že 2 leti starega iz steklenic, dolgih in takih kakor goisji vratovi, ka korane rabijo v starem kraju za najfinejša izbrana vina. Spijo pa v velikem šotoru Okrog katerega je skopan globok graben, da ob deževnem vremenu ne »topi kateri iz postelje v lužo. Zunaj pred ko-šatirn drevesom je miza (Dining-room). pod drugim je ku-hinja, za ledenico imajo pa kar v zemljo zakopan odprti sod in v njem led, tako da ne pogrešajo mnogo mest nega komforta.
Ej naši llrooklvnčani si znajo napraviti lepe ease. Ni čuda, da je tudi od njih bilo slovo težko, upoštevajoč, da se mogoče nekaj let zopet ne vidimo.
Z Martinom na Wood Ls i de sva na točila par galon starine za po-popotnieo, potem pa sva se z že-sno podala lepega jutra na pot proti Clevelandu.
Ko smo se prerinili »kozi gnečo atomobilov v New Yorku do Holland tunela, kateri veže (pod reko Hudson državi New York in New Jersey, je poteklo že eno uro časa.
Krasna je vožnja skozi ta tunel poldrugo miljo dolg in razsvetljen v notranjosti kot pri befem dnevu. Po sredi močni ventilatorji, kateri neprestano premenjavajo zrak v tunelu. Ob strani je tudi hodnik, po katrotu hodijo policaji in pazijo na red. Naprava tega tunela je zopet dokaz, kaj vse zmore tehnika človeškega razuima.
Ko sva prevozila Newark, N. J., sva pri iiJpringfied Centre krenila Tia novo cementno -sesto Route 22. Zas|/x$ujoč to številko in imena na kateri sva vozila skozi kraje Plainfield, Somerwitle, Clinton v Easton, Pa., ter še vedno naprej po cesti št. 22. katera pelje prav do Clevelanda.
Pri Easton meji reka Delaware obe državi New Jersey in Penn-Kvlvanijo in potem pelje Route 22 naprej skozi navedene večje Betle-he.m, Allentown in Reading, Pa. Tu se odcepi ena glavnih cest v Philadelphijo, midva pa se vozila skozi Libanon, Palmyra v Harris-burg, skozi katerega teče široka
reka Susquehanna, preko katere drže številni mostovi.
Da je preostalo za drugi dan manj vožnje, sva kljub temu, da se je že zmračilo vozila še naprej. Že ob deveti uri pa naju dohiti močno deževje, noč temna, vmes pa je bliskalo, da je kar vid jemalo, ter je 'bilo treba voziti jKH-asi in previdno.
Končno sva privozila <lo malega kraja West port ter s težavo našla edini tamošnji hotel za prenočišče. Za snažno sobo in mehko čisto posteljo sem plačal samo $2.00.
Po zajtrku sva se podala naprej |)o Route 22 proti Mifflin t own, kjer so se j>ričeli že precej hribo-iti kraji. Povsod pa, kamor je pogled dosegel, je svet lepo obdelan. Vidi se največ koruze, ovsa in ajde. M obroče vedo tudi, tukaj so koruzni in ajdovi žgane i, porabi se pa to zrnje gotovo v druge svrhe.
Čudil sem se tudi. da nisem videl nikjer pri obdelovanju polja kake ženske pač pa samo moške farmarje v plavih overalls in širokimi slamniki.
Od dežja lepo omita bela cementna cesta, čista, tla bi se lahko valjal po nji. pa bi še prašen ne bil. pelje tu večina ob.Iuniata reki proti Lew isto wn in Mt. Union, kjer se prične že precej hribovit teren proti Huntingdon in Holli-daysburg. V tem zadnjem kraju izgleda kakor da imajo cel teden praznik. Prometa a* mestu je zelo malo; ljudje čedno oblečeni pa se senčijo na porčih in na klopeh pod drevjem. Od tega mogoče tudi to praznično ime.
Od tam naprej preko Cresson v Ebensburg. Ob cesti v encim teli krajev sem videl par sto čevljev visoke skalnate stene velikih kamnolomov iz 'katerih so vozili delavci v vagončkih kamenje v bližini se nahajajočo tovarno.
Zanimalo me je ter sem stopil vprašat, kaj izdelujejo iz onega kamenja, pa so mi povedali da ga zmeljejo v prah in porabijo za izdelovanje glaževine. Kamenje se-meljejo v fin prah kot moko 'nu-lerco".
Naprej po Route 22 se pride v Blairsville in v Export, kjer sem videl velike plavže, in železolivar-ne. Iz malih dimnikov sS" sikali rmeni ognjeni zublji ikot da se kuha v notranjosti samo zlato. No, pa saj se kuha, a le za žepe jeklarskih magnatov.
Nedaleč od tovarne je postavljeno večje število lesenih tenino-rdeče pobarvanih hiš kakor da so pobarvane s krvjo delavskih trpinov. Pri vsaki hišici je ograjen enak ali košček prostora brez vsake zelenjave, še manj kakih cvetlic. Kako pa naj kaj raste pod duš-1 ji vim dimom in plastjo črnih saj. Uboge žene in otroci družin v takih krajih, stanujočih v kompanj skih hišah.
Saj so še vrabci tam okoli bol črni kot pri nas.
Zelo težavna je bila vožnja čez strmo Alegbeny gorovje, katerega najvišja prevozna točka je 2131 čevljev nad morjem. Na onih krajih je treba večkrat vreči prestavo v second ter je videti marsikaterega na vrhu prelaza, ko hladi svojo
OSTANKI STAREGA RIMA
NAJBOLJŠI AMERIŠKI STRELEC
Pridobivanje radija. -
Ko so kopali delavci temelj za neko gledališče, so naleteli na ostanke starega svetišča.
borno ohranjene. Vlada bo dala svetišče popraviti.
Stene so že Iz-

C. Pri neki tekmi je oddal sto
Udtu
T
mašino v katere radiatru je voda zavrela.
Na drugi strani pa zopet vedno navzdol ter je treba voziti včasih zopet počasi v second, da zavore toliko ne trpijo in se ne vnamejo.
Iz Exporta je še 31 milj do Pitts-burg-lia. Z vrha že se ugleda veli ko industrijsko mesto, in se pripelješ po dolgem klancu navzdol v mesto na Penn. Ave. Tu je bila kančana druga etapa naše vožnje okrog 440 milj.
Ustavila sva se najprej v hotelu roja'ka Bakovca, potem pa nama je Br. Besa I pokazal pot do našega starega znanca Zvonka Jakšeta iz N. Y.. kateri si je uredil lep dom med drevjem in lepo se razvijajočo brajdo, katera mu letos zelo lepo kaže. Pogovarjali smo se pozno v noč o lepih časih v New Yorku.
Drugo jutro se je Zvonko peljal z nama do Ambridge, kjer so največje tovarne za železne mostove v Ameriki ter se dela tam tudi o-grodje za velik: novi most preko reke Hudson iz New Yorka v New Jersey. Tam je baje zaposlenih tudi večje število Slovencev. Z ženo sva se vozila potem naprej preko Beaver Falls in New Castle ter sva pri 'New Bedford dospela v državo Ohio. Kakih 10 milj od tam sva dospela v mesto Youngstown in nato popoldne v Girard, Ohio.
Iz Pittsburgha do Girard je bilo ravno 200 milj.
V	Girard mi pove polieman na Vprašanje za Gordon St., da je na vogalu Slovenski Dom, kar sem hitro in lahko našel.
Vozeč se po Gordon St., sem videl pri vsaki hiši baš od pismono-še raznešen Glas Naroda. Poiskal sem št. 30, vedoč. da je tam hiša rojaka Prevea (Pic'kovega Franka) z Vrhnike. Ker ni bilo nikogar doma, mi za kliče preko ceste rdečelična gospa Gabrovšek, da ima Prevc dva tedna dopusta ter da so se odpeljali v "Waukegan na obisk. Povedala mi je. da je pri nji na stanovanju tudi Jesenko. Povabila naju je v hišo.	smo
počalsali, da so prišli možje od dela, medtem je pa pripravila okusno večerjo.
Prevcu je bilo že poprej sporočeno, da naj se potrudi domov, kjer smo ga čakali dva dni. On pa nam je sporočil, da naj pridemo kar v Cleveland, da pride on tja in nas počaka v hiši Air. Bajta.
V	Girard smo se imeli pri Mr. in Mrs. Gabrovšek iz Logatca prav prijetno ter njima izrekam najlepšo zahvalo za gostoljubnost.
Videl sem tam več znancev. Kot prvega celoletnega naročnika za Glas Naroda pa sem dobil Vrhni-čana Jožeta Turka, v Clevelandu pa njegovega brata Fr. Turka.
V	Girardu delajo vsi Slovenci
Nedavno je kupilo jugoslovansko ministrstvo narodnega zdravja na Češkoslovaškem 1 gram radija, ki ga je prinesel v Jugoslavijo poseben odposlanec ministrstva za narodno zdravje v 80 kg težkem svinčenem zaboju. Tako težek in debel zaboj je bil potreben zato, ker izžareva radij posebne žarke, ki prodirajo tudi trde predmete z mnogo večjo intenziv-nastjo, kot pa Roentgenovi žarki. Radij bo izročen beograjski in zagrebški kliniki za dravljenje raka in drugih težkih bolezni. Govorilo se je sicer nekaj o tem. da dobi eno petino grama radija tudi ljubljanska splošna bolnica, vendar vse kaže, da iz tega ne bo nič. Kako velika je vrednost te najdražje sestavine zemeljske skorje, jasno kažejo visoke v.*ote, ki jih plačil jejo posamezne države za grain tega redkega elementa. Jugoslovanska država je plačala Češkoslovaški za gram radija 3 milijone Din, »ločim plačujejo druge države za gram radija po 5 milijonov Din ali pa še celo nekaj več. Da je radi tako dra». je v prvi vrsti krivo to. da je naj redkejši element na svetu. Do* sedaj ga pridobivajo na vsem svetu le na treh krajih, in sicer v Belgijskem Kongu v Afriki, v Kaliforniji in v Jaehimovu na Češkoslovaškem. Drugi vzrok visoke ra-dijeve cene za leži v tem. da je njegovo pridobivanje iz predmetne rude zelo težavno in dolgotrajno.
Slavni francoski kemik Curie in njegova soproga, rojena Poljakinja Sklodovska. sta prva preiskala radij vsebujočo rudo iz Jachi-mova. Da tedaj je bilo svetu še neznano, da vsebuje rudnina, imenovana uranov smolenec, prečudna svojstva izžarevanja. Curie in njegova žena sta položila uranovo rudo na zaprto železno fotografsko kaseto, v kateri se je nahajala popolnoma nova, še nerabljena plošča. Curie je kmalu nato ploščo razvil in opazil, da je plošča na krajih, kjer so ležali koščki rude, pod nekim čudnim vplivom razsvetljena. dasiravno je bila kaseta ves čas zaprta. Tako je odkril Francoz Curie oziroma njegova žena Sklodovska dragoceni radij.
V jachimovskih rudnikih so poprej kopali srebro, nikelj, baker in kobalt. Pri tem so odmetavali velike količine rude, ki je vsebovala radij Tako so se ob rudnikih nagomilile cele gore odpadkov, v katerih so pozneje pri predelavi našli radij.
Ko je Curie odkril dragoceno vsebino teh sicer neporabnih odpadkov, so pričeli predelovati to zavrženo rudo in so zopet odprli stare, opuščene in zasute rove. Pozneje so izkopali še celo vrsto novih rovov in danes stoji Češkoslovaška na prvem mestu na svetu glede pridobivanja radija.
Ruda, ki vsebuje uranove* spojine in radij, se nahaja med zemeljskimi plastmi v manjših množinah zelo raztreseno tako. da ni mogoče najti kake debelejše in daljše žile. S pomočjo posebnih naprav vrtajo rudarji debele skalnate plasti in sklade in le redki so
ljali proti Clevelandu, do kamor smo imeli še 60 milj vožnje. Z nami se je peljal tudi Jesenko, ter | smo dospeli v dveh urah v mesto.
Prva postaja je bila pri rojaku Jane|u Bajtu. kjer je splošno shajališče tukajšnjih Slovencev. Tam nas je pričakovalo že lepo število Vrhničanoiv in Vrhničank ter skoro ob istem času tudi iz Waukegana vrnivši se Fr. Prevc z družino.	j
Nekaterih sem se spominjal še po obrazih. Bili so Jernačev M a-' tež z ženo (bivšo Čapnikovo Mici),! njegov brat Frank z ženo (Kreinpl-noivo Tono), Kosov Nace in žena.' On je rejen kot da je vodeničen.j pa vem. da vode bolj malo popije.' Bil je tudi Anton Nagode z ženo.' Z njim sva se pogovorila o časih, ko smo odnašali opeko pri Jelov-škovi opekarni na Vrhnfki. Navzoč je bil tudi Frank Vihtelič (Mi-j hevčkov s Klanca) in bivši mizar-' ski mojster Klemenčič z ženo. Stal-rio je tam tudi Mat Mesec. Spik-lev iz Stare Vrhnike. Ni je ulice ali hiše Slovenca v Clevelandu. da bi on ne vedel zanjo. Bil nam je. v mestu dober kažipot.	j
Sešli smo se tam z mojo sestrič-no Johano in njenim možem Frankom Stupar ter še mnogimi dru-j girni. Nazadnje je prišel še Ciril Kunstelj. Njega bi spoznal četudi bi ga srečal'na St. Clair Ave. Ra-' zume se, da sta imela živahni Mr.' Bajt in čivrsta Mrs. Bajt polne ro-j ke posla, da sta postregla tako iniiogobrojno družbo. Importira-tti "topler' pa je svojo službo ze-1 lo vestno opravljal. Pogovora je bilo največ o Vrhniki in tamoš-j njih svojcih. Ker jih je zanimalo, sem njim razložil^ zakaj se je odložilo postavitev spomenika Cankarju do leta 1930. Za dosedaj nabrano največ od ameriških rojakov prispevano svoto okrog 30 tisoč dinarjev se je že poundil mlad, ravno kiparske študije dovršivši gospod ter je napravil mali osnutek kipa, kateri pa ni bil zadostno] podoben pdkojnemu Cankarju in j se je odbor radi nezadostnih sred-, stev kljub temu že skoro odločil za naročilo spomenika, ko so do-j sla iz Amerike pisma roja'kov, naj se z naročilom počaka, da se med tem zbere večjo svoto in odda naročilo spomjnrka kakemu priznanem umetniku, 'kateri bo lahko za delo in podobnost garantiral.
Odbor na Vrhniki je te želje nekaterih rojakov vpošteval, odločil pa se je, da ne bo več zavlačevanja, spomenik naročiti za svoto kakoronakoli že bo na razpola,-go meseca junija 1929.
Prosi se torej rojake, katerim je ta ideja pri sreu, naj ststavijo odbore ter zbirajo prispevke. Lahko se prispevke v slučaja kakega dvoma pridrži tukaj, prosi pa se, da bi se odbor na Vrhniki o nabranih svotah obveščal, da se ve ravnati ob ^akljuku, kakšna svota je na razpolago z* naročilo. To prosim, naj bi se 'biagotno vpošte-valo.
- Blagajnik odbora na Vrfeniki je g. Frane J urea, Kmetska posojil -
leya. V hiši se vidi njegova zibelka in drago starinsko opravo, orodje in orodje.
dnevi, ko se jim posreči v 24. nrah nakopati vsaj 30 kg uranove ru Povprečno izkopljejo dnevno p j 10 kg rude. Za 10 do 30 kg uranove rude morajo izmetati iz r >-vov najmanj 30 tisoč kg kamenja. Zaposlenih je pri tem nad 400 rudarjev. Ko je zadostna količino rude izkopana, se prične glavno delo; ločenje in čiščenje radijevin spojin. V posebnih mlinih rudo zmeljejo, nakar sledi dolga pot ke-mične predelave, začenši z žganjem v velikih pečeh s silno vi o čino do koin'ne kristalizacije r;nli-jevdi soli. Da dobimo vsaj približno sliko obširnega dela in celotne procedure radijevih spojin, zadostuje, če omenimo, da se krUt.di-zaeija ponavlja nič manj kot tKa-tisočkrat, predno postane rad j sposoben za uporabo in prodajo. Da .so vsi rudarji in delavci v tr-varni izpostavljeni stalni smrtni nevarnosti pri ravnanju z rad:je-vimi solmi, kažejo nazorno in r.' j-bolje statistike o izgubljenih prsi.'i, rokah itd.
Biološko delovanje radija je znano šele od leta 1000. Pod vplivom radijevih žarkov, ki so nevidni, se koža na rokah takoj v:m me in sledi odpadanje gornjih dolov mesa in kože s kosti. Slavni u čenjak Beequerel je nekoč vtakn i stekleno cevko z radijem za neka.i časa nevede v žep telovnika. Č-* nekaj ur pa je cevko odstranil. i\) dobrih 14 dnevih so se mu napravile na prsih velike rane, ki so bile popolnoma podobne hudim o-peklinam Rane so povzročale ličen j a ku silne bolečine.
Do podobnih izkušenj je prišel tudi Curie sam, ki je na podlagi svojih izkušenj predlagal zdravnikom radij kot najboljše sredstvo za zdravljenje težjih notranjih bolezni. Poizkusi so namreč pokazali, da nevidni žarki, ki izhajajo iz radijevih soli, uničujejo drobne kli-ce in mikroorganizme, povzročitelje nekaterih težjih bolezni. To izvan-redno zdravilno svojstvo radija se je zlasti izkazalo pri zdravljenju raka. Bolniki ne čutijo po končanem zdravljenju nikakih slabih posledic. Podoben učinek, seveda ne v toliki meri, imajo na obolela mesta človeškega organizma tudi tako imenovane radioaktivne vode, o katerih je že zdavnaj znano, da uspešno delujejo pri zdravljenju obolelih kostnih sklepov, pri rev-mi, išiasu itd.
S tem, da so tudi Jugoslavijo dobili gram dragocenega radija, ki bo trajal več tisoč let, preden se bo izrabil (nčenjaki so izračunali, da se pol grama radija izgubi v 1300 do 1500 letih), je pridobila jug. medicina najboljše sredstvo za zdravljenje in omejevanje najtežjih bolezni. To zdravljenje bo pokazalo, da visoka cena radija, čeprav znaša težke milijone, vendarle ni velika, a z ozirom na brezštevilne bolnike, ki bodo potom tega grama radija ozdraveli, naravnost malenkostna.
Agitirajie za "Glat Narodanajvečji slovenski dnevnik v Ameriki.
IZ DOBE KOČIJ IN KOLESLJEV
ni fond vložen na hranilno knjižico.
Zadnjo nedeljo sem se oglasil j še pri drugih znancih tu'kaj pri bratih Tone in Franku Turk, Mici Lušin. hčeri krojača Toneta. Ogledal sem si lepo urejene trgovine Mr. A. Mervarja in njegove žene Tavčarjeve Franeke ter Mr. Špeh-ka in žene Mihevekove Mici in še več drugih.
Tudi moji ženi ugaja tu bolj kot v New Yorku, ker tu se lahko povsod slovensko pogovori.
Peljali smo se pogledat tudi krasni »dom Mr. Zaldkarja in njegove žene Nežke. Gašperinove iz Vrhnike. Imajo v basementu ure-' jen klub-room z vsakovrstnimi slikami iz Starega kraja in drugi-' mi ornament i. V Mrs. Zalokar pa sem spoznal odločno napredno in podjetno Slovenko.
Obiskal sem v uredništvu Glasila K. S. K. J. in Nove Dobe tudi urednika Mr. I. Zupana in Mr. T. Tr-bovea, kjer imata oba lepe uredniške pisarne. Imel sem čast spoznati tudi zdravnika Dr. Kerna.
Mr. A. Bobe.k pa je še vedno na svojemistarem mestu, ter bo baje v kratkem praznoval 25-letnicc svojega uradovanja.
Krasno je tudi poslopje Narodnega Doma. Na St. Clair Ave. pa se bleste na trgovinah največ slovenska imena, na vogalih pa je povsod slišati slovensko govorico.
V soboto se bo poročila v cerkvi sv. Alojzija Kritina Stupar, najmlajša hčerka Mr. in Mrs. Stupar z Mr. Helge Malm. Ker smo z rodbino neveste v sorodstvu, bom zopet na ohceti.
Ker je njih sin Frank Stupar ml. pni avijatiki, sem imel v nedeljo priložnost peljati se z areplanom v Pittsburgh, Pa., kamor je preletel iz Alliance, Ohio v 53 minutah. Če bi letel proti Detroitu aH Waukegan, bi se pa že peljal z njim.
Kot zastopnik Glas Naroda sem dobil že več novih naročnikov. Vsi kateri ste se naročili, ste lahko n-v jrjeirvda boste z listom zadovoljni in ostali njega stalni naročniki ter pridobili še katerega drugega, ki bi se za list zanimal.
Pri obisku starih naročnikov mi je -zelo ugajala izjava Mr. Oto Tekauca, ok je rekel: Baš sem poravnal naročniino za pol leta, tu imaš pa še ti za pol, da 'bo za celo leto.
Hvala vsem za prijaznost tu in v okolici.
Koncem drugega tedna odpotujem v Detroit, Mich, in od tam v Waulkegain, III., v upanju za dober uspeh novih kakor obnovitev startih naročnikov dnevnika Glas Naroda.
Poedrav vsem znancem in prijateljem.
Smrtna koflk'
— N a Krekovem trgu v Celju je umrla v visoki starosti 83 let gospa Zofija Stegujeva, vdova po držav, geometru in mati dr. Josipa Stegu-ja, veterinarskega nadzornika in referenta pri a lAiiu poglavarstva -rnK«
J VfflJUi	A
X Newport, R. L Je bila te dni razstava konj. Pri tej priliki so bila razstavljena tudi razna stara vozila. Levi na sliki je W. BL Van-derbolt, desna pa Mis. F. Camoren Church, ki se producirata v
v i-jL kr^tf irfi '
- - -.....*.......- - ----------

/
-
p.oucne knjige molitvendcl
KNJIGARNA GLA3 NARODA
sloyenic publishing company
82 Cortlandt Street, New Yort N. Y, ,

i : IGRE j t RAZNE POVESTI IN ROMANI
MOLITV£N£KI: .
Um. Motu____________L-
Mm1J» Vartalaja:
▼	pUtao Trttno
▼	dno pis t no ..............1.06
r celoiojd vezano............1JN
▼	uanje ...................1 .50
v flno unij« Tesano * tn II . a L79 K*j«kl glasovi:
r platno vezana ............LN
v fino platno vezano........Lil
r usnje vezano ............1JW
v flno ara j« Tesano ........L7B
Skrbi sa dašo:
▼	platno Texaco ..............81
v ura Je risano..............1.65
▼	fino trnje vezano ........l.M
S »sta Ura (i debelimi trkam1):
. platno vezano ............ JI
v flno platno vezano ........LSi
▼	flno u*flle ves. ............1.61
Neben Nafi Dom:
v platno rezano •.......... 1.—
▼	ura Je vezano..............1J6
v ftno asnje vezano .......... L80
Kvlika srca mak:
v ura Je ves............... 1.20
v flno usnje vex........... L5I
I'Ki Jezusa: » ctlolojd ve«.......1.3S
pozlsčeno ...................1.50
Angleški molitveniki:
(Za mladina)	* *
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vesmao ....JI Child's Prayerbook:
v belo kost vezano ..........Lil
Key of Heaven:
v usnje vezano ...^r........ .71
Bey of Heaves:
v naj fine JAe usnje vezano L2I (Za odrasle.) Key of Heaven:
v flno uraje vezano .........lSI
Catholic Pocket Mannal:
v flno usnjo vezano.....-,....LN
Ave Maria:
v flno usnje vezano.......,.1.4#
POUČNE KNJIGE:
Angleftko slovenska berila ......3.W
(Dr. Kern)	Drama v /raku, roman .........40
Amerika In Amertkanel (Trunk) 0.— Anseljska služba ali nauk kako se
naj strele k sv. ma&l .........10
Angle&ko-slov. In slov. angL slovar JO
Boj nalezljivim boleznim .........75
Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in
narisano .......................................35
OrknKko jezero................ 1.20
Domači živino/druvnik. trd. vez. .. 1.60
DomaČi živino/dravnik, broS.....1.25
Domači zdravnik po Kulyu
trdo vezano ................1.99
broširano ...................1JE5
Domači vrt. trdo vez.............L—
Domače in tuje živali ▼ barvani h
slikah ..................... L—
Govedoreja..................... LSI
Gospodinjstvo ...................L—
Jugoslavija. Melik 1. zvezek.....LM
2. zvezek, 1—2 snopi« ...... LM
Kubična računi ca, — po mete raki
meri ............... ........75
Kletarstvo (Skallcky) .......... 2.M
Kratka srbska gramatika.........31
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................LM
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .............. .36
Kako se postane driavljan Z. D. iS Kako se postane ameriški driavljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... .50
Ljubavna in snubilna pisma......">0
Mlekarstvo ..................... L—
Mladeničem (Jeglič) L sv....... .33
n. sv. ...... m
NemSkoanglefiki tolmač ........1.46
Največji spisovnlk tjubavnlh pisem .88
Nauk o čebelarstvu .............79
Nauk pomagati ilvinl .......... .M
Najboljfta slov. Kuharica. 668 str. 5.—
Nasveti za hišo in dom, trd. vez. 1__
Nato gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih
sob ...........................LM
Nctnfičlna brez učitelja —t
1- del .......a*. «... ....... aH
del ..........v..........'. .30
Slovensko-nem^ki slovar ...... .80
UJačen beton .................. M
O zemljiški knjigi, konverzijah in
testamentih .........................78
Praktični sadjar, trd. vex. ......3.00
Perotninarstvo, trd. vez.........1.80
Perotninarstvo, bro*. ..........1.50
Perotninarstvo ................. 1.25
Prva čitanka, ves. ............ .75
Prva pomoč, Dr. M. Rus........L—
Pravila za olika ................ M
Prikrojevanja perila pa životnl marl s vzore! ................. 1<—
Psihične motnje m slkthslsil
podlagi .................r*«. .n
Praktični računar ............. .75
Parni kotel, pouk xa rabo pare ....LM Radio, osnovni pojmi iz Radio teh-
nike, vezana .............. L-
broilrano ..................1.73
Ročni splsovnik trgovskih, voHB-
nih in Ijnhavnlh pisen ......... JS
Račonar v kronski in dinarski
veljavi .......................78
Sadje v gospodinjstva ........ LM j
Solnčenje...................... JI
Bpihs nevarnsat .............. JB
SHke is iivabtfva, trdo voosna .... JM
obsega 462 strani ........ .LSI
Slav. Haltja—M to	slav.
SlOVSUT	««0 * »
veaana ..LIB
topo trdo veaana .f....«,«..MI BaJtao vtan .......... ... tat JB
todo voa. • rtni...... uwnW UM
vsttM vapwdsflt ,,,><«,«,• tfmui JM ki H lian	JB
LJnMJanske slike, —Hlfel lastnik.
Trgovec, Kupčijskl stražnik, U-radnlk, Jesičnl doktor. Gostilnl-Csr. Klepetulja, Natakarea, Duhovnik, Itd. ..............................JB
i
Lucifer, roman ................ 1.00
Lov na ženo, roma a ............1.00
Marjetica ...................... J6
Mladi gozdar, broš. ............ JI
Mojo življenje ................. .75
Mali Lord ..................... JI
Miljonar brez denarja ..........75
j Miklova Zala .................. M
'Mrtvo mesto .................. .75
Martin Krpan z Vrha .......... J6
Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti m
Trdo vezane ...............LM
Malo življenje ...................15
Maron .krSčanski deček is Uba-no na,	«.«*• ••SB
Mimo življenja, broiirano ....... JI
Mladih lanikerneiov lastni iiva-
■••••••••ssssstf sa ss ss »»• «73
Materina žrtev ................ .M
Mlinarjev Janez ................ .58
Mu->01lD#	m.m m •
Mrtvi Gostač ...................JS
Mali Klatež..................... .71
WcsSJb •••*#•••«•«• JM Malenkosti (Ivan Albrecht) ......JS8
Mladim srcem. Zbirka povesti aa
slovensko mladino ............JSS
Na valovih južnega morja....... JS%
Na različnih potih .............M
Notarjev nos, humoreska ........JS
Narod ki Izmira..................M
Naša vas, 1. del, 14 povesti......JI
Naša vas, II. del 9 povesti.....* JI
Nova Erotika, trd. ves........... .71
Naša leta, trd. vez...............Ji
broširano ................... JI
Na Indijskih otofcMa .............--JI
Nekaj Iz ruske zgodovino ........ JB
Nihilist	»4§
Narodno pripovedke zrn mladino.. .M Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote s bojnih pohodov blvia-
ga Slovenskega polka ........lJi
Ob 51 letnici Dr. Janeza B. Kreka J5
Pasti in zanki ................ JB
Papežinja F a usta .................... 3.75
Pater Kajetan .................. 1.00
Pingvinski i»t«k ..........-......60
Povest o sedmih obešenih ...... .50
Prva ljubezen	.65
Pravica kladiva ................ JI
Pabirki iz noža (Albrecht) ......J5
Pariški zlatar .................. J5
Petelinov Janez ................ =78
Prihajač, povest ................JI
Pod krivo jelko. Povest lx Časov ro-
kovnjaCev na Kranjskem...... JI
Poslednji Mehikanec ............JI
Pravljice H. Majar ..............M
Povesti, Berač a stopnjie pri sv.
Roku ........................ JI
Požigalec ....................... .25
Poljub ........................ JI
Pri stricu ...................... .M
Prst božji ..................... JI
Praprečanove zgodbe ............J5
Patria, povest iz irske junaške dobe JO Predtržani, Prešern In dragi svetniki v gramofona .............J5
Prigodbe čebelice Maje, trda ves ..LM
Ptice selivke, trda ves...........75
Pikova damn (Puškin) ..........JI
Pwd nevihto ••••••••••••«••••«•#
Pravljice (Milčinaki) ..........1.—
Pravljice in pripovedko (KoSutnik)
X« XV 8Z8k ••»•••••••••••tssss
2. aves^r .......................j|
Popotniki ........................M
Poznava Boga...................JI
Pirhi ...........................M
Povodenj........................JI
Praški jndek ....................JB
Prisega Huronskega glavarja ....	JI
Prvič med Indijanci .............JI
Preganjanje i-Hijmffrifr aaisjonar-
Jcv «••••••••••■••••••••••••••«	«8t
Rinaldo Rinaldini .....................JI
Robinzon .......................v	.M
Rablji, trda ves .................75
Rdeča megla ..................	.75
Revolucija na Portugalskem.....JI
Romantične duše (Cankar) ......JI
Razkrinkani Habsburianl ........JI
Roman treh src ................1.30
fanB •••••••••••■•••• mM m O • O # iLN
Rdeča iu bela vrtnica, povest .... JI
Slovenski Saljivee .............. .M
Slovenski Robinzon, trd. ves. .... .75
Suneški InvntM ................JB
Skozi širne Indije ..............JI
Sanjska knjiga, mala............JI
Sanjska knjiga, nova velika......JI
Sanjska knjiga Arabska.........LM
Spake, humoreske, trda ven....... J9
Strahote vojno ...........................JI
Štiri smrti , 4. zv.	...35
Skrivnost n&jdefvke ••»••••••••«• »-St
Stanlej- v Afriki .......•...... JI
Strap iz Judeje.................. .7B
Spomin znanega potovalen........LM
Stritarjeva AnthalogU* trda ves .. Ji Stritarjeva Anthologija, broš. .. J* Slsto Šesto, povest Is Abrncev .... JI Sin medvedjega lovca, Potopfsnl roman .......................... JM
Stric Tomova koča............. Jt
Študent naj bo, V. zv. .......... JS
Sveta Genovefa ......................JS
Sveta Notbnrgn ........>.vr..».*-<• JS
Sredozimcl, trd. voa. ....••••...• JM
broS. ....................... jM
Splsje. mala povaati ............JS
Svitanje (Govekar) ............1.M
StttOStedtC •••••ssss •'• •••••aoaan
Sop®k SUMtariU	arm itf
Spomini Jngoslovanskega iibrs
vol ca, 1914—ms ............ L2S
Slike, MsC w raztrgana ŽUs1. ... L—
-Sa- mm .............. US
tajni, tth- all psgaaalva L ^ M
y pnattv Jo m. ar. vntmi Jm
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI in MOŠKI ZBORI
Priložnostne pesmi (Grum) ......1.11
Slovenski akordi (Adamič) :
1. «.......................75
H. zvezek ...................75
Pomladanski odmevi, I. in II. zv.,
rsak .........................45
Ameriška slovenska lira (Holmar) Iv—
Orlovske himne (Vodopivee) ____1.20
10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .....................45
MOŠKI ZBORT-Trije moški zbori (Pavčič) —
lariala Glasbena Matica .......40
Narodna uagrobuica (Pavčič) .....35
Gorski odmevi (Laharnar) 2. it., , j
SAMOSPEVI:
Nočne pesmi, (Adamič) ..........1.35
Stirji samospevi, izdala Glasbena
Matica ..........................
MEŠANI ZBORI:
Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .......................
RAZNE PESMI S SPREMLJEVA.
NJEM:
Domovini, (Foester) ............. .40
Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznfli glasov.....45
Jaz bi rad rudečih rož, mo5ki zbor z bariton soiom in priredbo za
dvospev ...................... ,20
V pepelnični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester,
izdala Glasbena Matica .......75
Dve pesmi (Prelovec), za moški
zbor in bariton solo ..........JZO
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, — Kranjske 5ege in navade, Nezadovoljstvo, n zvezki skxipaj ..1.00
Rupleta Kuza-Miea (Parma) .....40
Naši himni ^Marold), dvogiasno s spremljevanjem klavirja .......15
PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ....2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarHO) 1., 2., in 3.
zv. skopaj .................. 1._
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................45
MALE PESMARICE:
Št. 3. Srbske narodne himne.....15 '
Št.la Što čutiš, Srbine tužni.....15
Št. 2. Zrinjski Frank o pan.........15
šr. !>. Pogled v nedolžno oko.....15
Št. 10. Na planine ...............15
Št. 11. Zvečer ...................15
Št. 12. Vasovalec ...............15
Narodne pesmi za mladino (Ži-....
rovnili), 3 zvezki skupaj .......50
Slavček, zbirka šolskih pesmi —
(Medved) .....................25
Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30
Narodne vojaške (Ferjančič) .....30
Lira, srednješolska, 2 zvezka skupaj ...........................2.—
Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psatra 118; Ti veselo poj ; Na dan ; DIvna noS.........40
5.	zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........10
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo .........40
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .48
S. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zbor) ; Ti osrečiti jo hoti (moški zbor) ; Prijatelji in senca (mešan zbor) ; Stoji, solnčice stoj; Kmetski biči .............41
CERKVENE PESMI:
Domači glasi, Cerkevene pesmi za
mešan zbor ...................1.—
12. Tsmtum Ergo. (Premrl)	JO
Masne pesmi za mešan zbor. —
(Sattner) .....................5»
Slovenska Sv. Maša, za mešan
zbor, s spremljavo orgelj ......JO
12 Pange lingua Tan t um Ergo Ge-
nitori. (Focrster) ..............51
12 Pange lingua Tantum Ergo Geni tori. (Gerbič) ..............JI
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast
srcu Jezusovem. (F. Kimovec) .. .50 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 resmi na čast svetnikom, (Premrl) .................40
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ...... .35
Missa in honor em St. Josephl —»
(Pogachnik) ...................41
Litanije presv. Srca Jezusovega '(Foerster) ....•.............. .41
Oremus pro Pontifiee.............40
Kyri6	«60
K svetemu Rešujemo telesa (Focrster) •••••••»•••••••••t*«
Sv. Nikolaj .....................M
HOTE ZA CITRE:
Buri ptidejo; koračnica..........JB
Slovenski citrar. (Wilfan) .......25
Sarafan. Ruska pesem. (Wilfan).. JB
NOTE ZA. TAMBT7RICE:
MMairfm narodni pesni sa taabn
raški zbor in petje. (Bajuk)____1JI
Bom šel na planince. Podpori slbv.
nar. pesmi. (Bajuk) ............LM
Na Gorenjskem Jo fletno........L—
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VA^JEM KLAVIRJAc
Uspavanka.	.71
NOTE ZA ELAYIB: Album evrojw&Oi In ameriikUi
-pfc«WT>(liisjak) ....... 1.00
Tri skladbe xa klavir, (Premrl) .. .45 Ljubavno blebetanje, Polka mazurka. (Jaki) ....;................4«
Primorski odmevi. Fantazija. =h
(Breznik) ......'...............50
Mabel. Intermezzo. (Aletter) .....20
At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletter) ...................... .3®
RAZGLEDNICE:
Zabavne. Različne, ducat ...... ,4«
N«wyorške. Različne, ducat.....4§
Velikonočno, božične in novoletne
ducat .......................
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat ........... .40
posamezne po ............... .05
Importirane prorokovalne karte ..L— Zemljevidi:
Slovenija ..................25
Zemljevid Gorenjske.............25
Zemljepisni Atlas SJH.S.........1.80
Canada ....................4Q
Združenih držav, veliki.......... 19
........................ A5
Nova ETropa ................... .5$
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po.....25
Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, WeHt Virginia, Ohio, New York— vsaki po ........................
Velika stenska mapa Evrope 2.0&
Naročilom je priložiti denar, bo* diši v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Čš pošljete gotovino, rekomandirajU pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni « ceniku.
Knjige pošiljam* poštnino prosto,
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt St., N«w Tort KNJIGE
1 VODNIKOVE DRUŽBE
1 v LJUBLJANI
' ia leto 1927 ^ ' so sledeče:
VODNIKOVA PRATIKA sa leto 1028;
HIŠA V STRCGL povest?
VLADKA IN MTTKAi opisi;
VODNIKI IN PREKOKI,
(zgodovinska razprava),
- %
Člani so jih že prejeli.
V ZALOGI IMAMO &E NEKAJ IZVODOY
CENA VSEM ŠTIRIM
51.50 ^
Kdor hoče postati član te druibe za leto 1928 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za člane je samo $1.00 na leto
-- : y
K *
.NaroČila pošljite na: ^
"Glas NarotJa"
8S Cortlandt Street. \ New York	\
■-- vV'
ANGLEŠKO ; SLOVENSKO BERILO
English-Slovene Reader
'	_ 1 *	, t
T Sestavil 1 Dr. F. J. KERN
' V •	L 1
Cena s poštnino SAMO
$3.
: ■ .; - T'" - X
Knjiga vsebuje nanke o izgovar-javi angleških besed; vaje za učence angleščino; berila i n članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed).
Naročila pošljite %&! '
"GlaAS NARODA" 82 Gortlnndt Sf. Heir Yorlr ^
Zdravilna selitta ........mu..« m
Zel In plevel, slovar naravnega zdravilstva .................. LM
| Zbirka douatfb siravil...........JI
Zgodovina slovenskega naroda
( rud«1« ) (» zvezkov .... 3.00 Zdratje mladine ............... 1.'25
BAZNE POVESTI IN ROMANI:
i Ana Karetiina iT«il>ioji roman
- lt'i»o vezaui knjigi ........ 7.00
Amerika, povaod dobra, 9mm
najbolje ....................J|
Agitator (Kersnik) broS. ...... .8«
Andrej Hofer ..................
Beneška vedeievalka ............M
Belgrajsbl biser ............... JI
Beli meeesen ....................4t
Bele no^i (Dostojevski) trdo vea. .73
Bele no«i, mali junak .......... ,6«
Balkanako-Tnriha vojska .........8«
Balkanska vojska, s slikami .... JS8 Bera« s stopnjie prt sv. Roku .... M
Boy, roman .................... JtS
Baraka vojska .................. .46
Bilke (Marija Kmetova) .......1 M
Keatln dnevnik........ .......M
Boija pot na Šmarno poro.......Jt%
Božja pot na Bledu ............M
Boija kazen ....................M
Boj In smaca, novost............JI
Cankar: Bela Krizantema.......75
Grešnik Lenard. trd. vez. .9» " Grelnik Lenard, l>roš. .70 Cvetke .......................... JS5
Clganova osveta .................35
Cesar Jožef II..................
Cvet in* Borograjska ............M
Čarovnica ..................... .35
Orni panter, trii. vez........... Ji0
"	"	brc»s..............00
četrtek. L v.....................JO
Čebelica .........................23
Črtice Is življenja na kmetih .... .35 Drobiž, slabi car in razne povesti r—
spisal MllClnskl .............Jt
Darovana, zgodovinska povest .... .50
Dalmatinske povesti .............35
Dekle Elita .......................10
Drama v /raku, roman .........40
Dolga roka ................... J§
Dobra hti Evstahija............ .36
Deteljica ...................... Mt
Doli s orožjem ..................M
Dve sliki — Njiva, Starka — C M^vJto)
Devica Orleanska .............. JI
Duhovni boj ....................J5%
Dedek je pravil; Marinka ln Hira-
Elizabete ........................................«SS
Fabijola ali cerkev v Katakombah .45
Fran Baron Trenk ...............35
Filozofska zgodba ................M
Fra Diavolo .....................50
,(r93jovnik (2 zvezka) ............1.20
God£evski katekizem ............25
Gospodarica sveta ..............40
(gostilne v stari Ljubljani.......60
Greda umira, trda vez...........1.20
Gr&ka Mitologija................1.IHI
Gusarji ........................
Sektorjev me« ................ .75
Hi5i papeža ......................SO
Hodi časi, Blage duše, veseloigra .. ..75 Bed vika .............-.........JSS
Helena (Kmetova) ........ ,40
Hudo Brezdno (II. zv.) ........ .35
Humoreske, GToteske in Satire,
broširano ...................J9
Izlet gospoda Broučka ..........L29
Iz tajnosti pri rode ............ .51
Iz modernega sveta, trdo vea. .... 1.46
Igračke, trdo vez. ..............1.66
brofilrano ...................J6
Igralec ........................ .75
•lagnje .......................... .36
Janko in Metka (za otroke).....30
Jernai Zmagoval, Med plazovi_____J6
Jutri
(Strog) trd. ▼.............. .751
Profil a • » • • • • • • o a. a a o • • • m m m m • £
JaHH«evi spisi: Popolna Izdaja vseh 10 sreakoV.
lepo vezanih .................16^—
Sosedov sin. broS. .............. .46
6. svezek: Dr. Zober — Tngomer
trdo vezeno ................1.26
broSrano .................... .79
Joan Miser j a, povesti iz Španskega
življenja ....................66
Kako sem bo jas
(AleSovec) I. zvezek ........ .M
Kako sem se Jas likal,
(AleSovec) II. zvezek ....... J|
Kako sem se jaz likal,
(AleSovec) II. zv. .......... .66
Korejska brata, povest is mlsljo-
nov ▼ Koreji ..............J6
Karmen, trdo vea. ...............46
brofirano .................. JI
Krvna, osveta «•••••......<»-.-.•.. JS
Kuhinja pri kraljici gosji neftid JO
Kaj se je Markaru sanjalo...... JS
Kralj zlate reke. Črna brata .. J6 Kratke povesti a Antekristu .... J5 Ksaakl ........................ JO
Kmetske povest, trda ven.......L—
Krištof Kolumb .........-...... .46
Kraljevič betač ...•%.•■■•••...•• JI Križev pot, roman (Bar) trd. vez. 1.10 Križev pot patra Kupljenika .... .70 Kaj se je izmislil dr. Oks ...... .45
Kako so se vragi ženin.........90
Kapetanova hfi .................75
Levstikovi ibiaid iplsl .......... J6
L av. Pesmi — Ods la elegije —
Sonetje — Romance, balado la legenda — Tolmafi (Levstik) ...M
2. av. Otnije Ign v peosacak n "
RazllCne poezijo — Zabavljioo lik poMeO — Jfcsa na .fornaa —* ljudski Glas — Kraljedvorskt rokopis e-r Tdtanaff (I«vsdk).. .91 trdo vos ..100
MIAm ydmfti mmmmmu <91
- ■ .......- -
SBAKtSraAIKTADKUi
Wl VCK. •«.•..,•■••..* Ji
broilruio .................................76
Othelo ........................... .7»
Sen Kresne noil	JI
splošna knji2nca:
St. 1. (Ivan Albrecht) Ganjena
gruda, Izvirna povest, 104 str.,
brofilrano .....................Jg
St. 2. (Rado Marnik) Na Bleda,
Izvirna povest, 181 str., broS____.50
Št 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broS,
105 strani .....................35
Št 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrane pesmi, 184 str,
brofilrano .....................J«
St 5. (Fran Mil&nskl) Gospod FridoIIn Žolna ln njegova družina, veselomodre Črtico I., 72
strani, brofilrano .............. .25
št. 6. (Ladislav Novak) Ljubosumnost, veseloigra v enem dejanju, poslovenil Dr. Fr. BradaC,
45 strani. broS. ..............J5
Št. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila
Utva. 111 str.. broS. .......... j{5
Stev. 8, Akt. >tev. 113 ..........75
St. 9. (Univ. prof. dr. Franc
Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broS............ .76
St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoae, relijefna karikatura la
minulosti, 55 str.. broA........
St. 11. (Pavel Golla) Peterflkove poslednje sanje, božična povest
v 4. slikah. 84 str« broS.......JS
Št. 12. (Fran Mllčlnski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4
dejanjih, 91 str., broS. .........
St. 13. (V M. Garsin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil
U. Žun. 112 str., broS...........J|
Št. 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str.,
broS. ........................j|
St 15. Edmond in Jules de Gen-court, Renee Mauperin, prevel
f ...................40]
St 16. (Janka Samec) Življenje,
pesmi, 112 str., broS. ...........45 '
Št 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str. .............36
Št 18. (Jarost YrchUcky) Oporoka lukovškega grajžiaks, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. J5 St 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, aram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek. 124 str., broS.........JO
Št 20. (Jul. Zeyer > Gompa£l in Komorasaki, japonski roman, iz CeSine prevel dr. Fran BradaC, 154 str., broS..............45
Št 21. (Fridolin 2olna) Dvanajst kratkocasnih zgodbic, 11., 73 str. broš. ..........................J|
Stev. 22 (Tolstoj) Kreutzerjeva
sonata ...................60
Št 23. (Sophokles) Antigone, 2alna Igra, poslov C. Golar, 60 str.,
broSirano .......................JS6
Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Posspejev, L del, 355 str.,
•••••••••••••••ooo®ooo»oo «81
St. 25. Poslednji dnevi Pompeja,....
II. del ...'......••.••....... J|
Št 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 st,
broS...........................
Št 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost In problemi skrbstva za
brezposelne, 80 str., brofi. .....J5
St 29. Tarzan sin opice........JO
St 31. Boka roka .............JM
Št 32. živeti .................. JI
St 36. (Gaj Salustij Krtsp) Voj. na z Jogurte, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, broS. ..........J6
;t. (K saver MeSko) Listki,
Btranl	.A3
Št 37. Domače živali ......7... JI
St 38. Tarzan la svet..........L—
Štev. 39. La Boheme ...........90
St 46. Magda................40
St 47. MisteriJ duše............L—
St 48. Tarsanove živali ........JO
Štev. 49. Tarzanov sin ........ .90
Št 50. Slika De Graye ........1.26
St 51. Slov. hsladn In romsnca J6
St 52. Ssnin ..................L56
St 54. V metetn ..............L—
St 55. Namišljeni bolnik........J6
Št 56. To In onkraj Sotle......J6
Št 57. Tarzanova mlsdast .... J6
St 58L Glad (Hamsun) ........ J6
St 59. (Dostojevski) Katrin fx
mrtvega doma, I. del ........ L—
Stev. 60. (Dostojevski) Tspliiil la
mrtvega doma, IL del .. ..... L— St 61. (Golar) Bratje in sestre.. .79 Št 62. Idijot, L deL (Dostojevski) J6
St 63. Idijot, IL del ..........J|
St 64. kRjot, IU. del .......... J|
Stev. 65. Mqot, IV. del .......JI
Vsi 6 dsll skupaj ...«-.. ... .SJB
Stev, Kamel«, skozi uho širanke, veseloigra ........tf
Slovenski pisatelji II. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni
bog. Pomlad ..-............2.50
Slovenski pisatelji IV. zv. Podfim-barskf: Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica. Črtice ................2.50
Tisoi in ena nož, mala ........ .90
ta ena' nož, velika izdaja, 2 knjigi.................... 3.66
aa froale	Ji
TmUl, Bevk.^ trd, vcsl ........... .76
TH ladjjasafce povesti .»».1.. .. JB Tunel, soc. roman ..••••..•■■••• L26
iMn (MltMi), itttuuMM Ml'
\ - '
Velika pratika Vodsdhnve dražbe
za leto 1927 .................	.46
V	gorskem zakotju ........•..•••	,35
V	oklopnjako aknf sveta, 1 det..	36
Veliki inbvlzitor ................L—
Vera (Waldova), broS. ..........^5
Višnjega repatiea. roman. 2 knjigi 1.30 Vrtnar, (BaMndratb Tagore),
trdo vezano................. .75
broširano ................... .61
Vojska na Balkana, s slikami.....25
Volk spokornik ln drago povesti. L—
Trdo vezano ................L25
Valetin Vodnika izbrani spisi.....36
Vodnik svojemu naroda..........JI
Zmisel smrti .....................66
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .61
Za kruhom, povest ..............JS
Zadnja kmečka vojska ...........75
Zadaja pravda, trdo ves. ........JB
Zadnja pravda, broš. ............it
Z naših gora....................L—
Zmaj iz
D0SD6 oooeosoaoaoososooo s 4 %
Zlatarjevo ztato ................ .94
Za miljonl .....................- .61
Življenje slov. trpina, Izbrani spisi
AleSovec, 3. zv. skupaj ........L56
Zvesti sin, povesL ................ JS
Zlat okopi ....................... JI
Ženini naše Koprnele .......... .45
Zmote in konec gdč. Pavle.......45
Zlata vas ...................... JO
Zbirka narodnih pripovedk
I.	del ........................ .46
Zbirka narodnih pripovedk
II.dol	oo>*»ooo*«*«»»«eooo9ooo*o«
Znamenje štirih (Doyle) ...... JI
Zgodovinske anekdote, ...........36
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: L zv. Vojnomir ali poganstvo .... J5
2.	zv. Hudo brezdno ... ...... J5
3.	zv. Vesele povesti .. ..........J5
4.	zv. Povesti in slike ....j....... JB
5.	zv. Študent naj bo. NaS vsakdanji kndi .................... .35
spisi za mladino:
(GANGL)
2.	av. trdo zven o. Pripovedke In pesmi ........................ .50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ........................36
4.	zv. trdo vezano. Vseba.e 3. povesti .........................;o
5.	«v. .rdo rasno. Vinski brat. .... .56 0. trdo vezano. Vsebuje 10 povesil ......................... f|
Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s sliki m! ....1.66 Rdeča kapica; pravljica s slikami I—. Sneguljčica; pravljica s sliknml ..L—
Mlada &ipda................L—
Trnoljčica, pravljica s slikami ,...L—
KNJIGE ZA SLIKANJE;
Mladi slikar .....................71
Slike iz pravljic ............!..-„ M
Knjige za »likanje dopisnic, popolna z barvami in navadil un:
Mladi umetnik ...................L26
Otroški vrtec ...................1.SJ
Zaklad za otroka ......^ ^...^.1.20
igre :
Beneški trgovec. Igrokaz t 5. dejaaj.66 Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih .36 Cyrano de Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.76
Marta, Semenj v Bichmondu, 4
dejanja ...................... J6
Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. J6 Tončkove sanje na MiklavŠev večer, Mladinska igra s petjem v
3. dejanjih .....................66
R. U. B. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek), vez............45
Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik earevine, veseloigra v 2
dejanjih ......................J6
Veronika Deseniška, trda vez ....L56 Za križ in svobodo, igrokaz v 5. dejanjih ...................... JS
Ljudski oder:
4.	zv. Tihotapec, 5. dejanj .... JB
5.	zv. Po 12 letih. 4 dejanja ...... .66
Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin pod sensljo. Sv. Ne-ža. Sanje ...................... .66
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marijo device, Marijin otrok ........JO
14.	snopič. Sv. Boštjan, Juna&ka deklica, Materin blagoslov .. .30
15.	snopič. Turki pred Dunajem,
Fabjota in Neia ..............JI
20. snopič. Sv. Just; Lfukezen Marijinega otroka ..............J6
pesmi in poezije:
Akropolia in	.......... .80
broširano •••■•••••••a«*««*«*
Azarel, trdo vea ................L—
Balade in romance, trda ves. 1J5 mehka vez. ................1«——
Bob za mladi zob, trda vez........46
Gregorčičeve poezije............ .66
Godec; Pored narodnih pravljlv o Vrbkem jezera. (A. Funtek) ^
Trdo vezano .................75
Kettejeve poezije, trda ves. ......L16
Kraguljčki (Utva) ..............65
trdo vezano ................. .86
MoJe obzorje, (Gangl) ..........L25
Narodna pesmarica .............40
Narcis (Gruden). bro&.......... J6
Primorske pesmi, (Gruden) vea... J5
Statne (Albreht). broB. ..........JO
Pokonke poli (Glasor), broft .... J6 Pesmi Ivana Zonoana:
Originalne - slovensko pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi
V UtjicfiSnl ••••••o« o o o o o • m m m *tJS5
Prešernovo poezije ........
JOS
Oton Zupančič: —
Ciriban, trd. vea JB Sto agšak ...............
M
F zujt Vidove, inL taa . * .... Jt
Vijolica. Pesmi ca mladost ...... JB
Zvoaa^.^ aaMm jpsyf sa sMra. v
Mtumm nwtthk HiiB 9w	41
Hi Ji KRATKA DNEVNA ZGODBA 1 Q
PONOCNO 2IVLJENJE GOSPODA SMITKA
"Prosim vas," je dejal gn*pod. imeti zveze in teli ne najde v po-Srnitek, "kaj pa vi zakonci veste steljL..."
o življenju? tulite doma v copatih, ali pijete svojo običajno če-trtinko vina in ob 10. uri zvečer— lahko noč; potegnite si pernice do brade in smrčite. Temu pravite življenje!"
*'Vam je lahko zabavljati, go-
imeti zveze in teh ne najde v postelji...."
"Ali ste kupili tiste papirje?" fra je radovedno vprašal gospod
Rus.
Veste. jaz ljubim razburjenja." se je izgovarjal gospod Stni-tek. "Čeprav stane taka noč več tisočakov, dobro, toda spoznal sem z njo zopet kos življenja."
"Zato ste pa tudi takšni videti," je dejal skozi zobe gospod Krnil. "Le čakajte, šele čez kaj let boste čutili ledvice hi jetra...."
"Mar mi je," je lahkomiselno odvrnil gospod Smitek. "Da sem !e užival življenje."
Tisti večer si je kupil gospod Smitek ko.s " Braunšvajgerice" in 10 dkg sira ter šel domov, da si skuha čaj. Kos kltfhase in skorjo od sira je dobila njegova mačka Lizinka. nakar si je s tačko umila gobček ter hotela ven.
"Ti ponočnjak in j a ponočn jaška," jo je karal gospod Smitek. "že zopet bi se potepala? Le lepr doma astani —ali ti morda česa manjka ? Si že dovolj .>tara. da bi te pamet srečala, koledniea ti...." je nežno nadaljeval gospod Smitok ter si vzel zvito Lizinko na kolena. Nato si je nastavil slušalice. naravnal "radio" in poslušal, kaj je nocoj. — Slišal je recitiranje nekakšnih verzov ter kot običajno začel z nogo udarjati takt. Ker mu pa to ni u.>pelo. .se je začel gospod Smitek strašno dolgočasiti ter je v svoji "sveti jezi" občutno vščipnil Lizinko za rep. Ta je zamijavka-la. se urno obrnila er mu zasadila par vvojih iglasti}« ikre^npljev v njegovo zločinsko roko. Nato je Lizinka, kakor bi trenil, za vsal slučaj, skočila poj posteljo in o1 ondot po bllskovn motrila gospoda Smitka.
Recitiranje v radiju in vedenje njegove Lizinke je deprimirajoče vplivalo na gospoda Smitka. Pre-čital je kos časopisa, v katerem je bil prej zavit sir. a ob 10. uri zvečer je bil gospod Smitek že pod odejo. Ob pol 11. uri je skočila na posteljo tudi Lizinka ter se vgnezdila na nogah gospoda Smitka, ki je pa ni več čutil, ker je že smrčal.
"Ali, abahah!" je široko zeval gospod Smitek drugi dan, "ti
NAZNANILO
SLOVENCEM V NEW YORK T IN OKOLICI.
Kdor ž^li St. Helena grozdje bo drsi v sodih ali boksali in mošt naj se obrne naravnost na tvrdko Carbons & Co., 464 West Broad way, New York, N. Y.
Stephen Jackse,
St. Helena, Cal.
(3x 6,7&8)
i i
h pod Smitek," meni gotspod Kus,, "saj ob svoji gaži lahko živite ka-1 kor baron, če bi pa moral preživljati ženo in morda še par malih, zato pa vedno lačnih paglavcev...."
"Seveda, ob gaži," se zaničlji-vo odreže gospod Smitek. še preden je gospod Kus končal. "Kako naj bi mogel živeti ob gaži ? To mi ne zadošča niti za napitnine. So lokali, kjer ne morete dati pikolu manj o 1 »totaka. A godbaTej vržete na krožnik tisočak, ne dn bi se kdo še ozrl."
"Nil, tega vendar ne pripovedujte. gcnpod Smitek." pravi go-*pod Kroll, "stotak pikolu, tisočak muzikantom ? Kaj takega še nisem slišal; pač osel bi moral biti, da bi dal godcem tisočak za tinto njihovo brenfcajoče cviljenje...."
"Oprontite," je pomilovalno nadaljeval gospod Smitek. "vi pač ne razumete tega. Tak mnzikant se de la, kakor bi gledal note, a medtem vidi vsakega posameznika, kje sedi in s kom in kaj dela. sliši, o čem s* kdo ra2govarja, ve za vsako razmerje itd. Če n. pr , migne s palcem, takole, pomeni: Plačaj, pa bom molčal ko grob. Tako je. gospoda."
"To so vražji ljudje," se je čudil gospod Kroll.
"So. Poslušajte," je nadaljeval gospod Smitek, obrnivši »e k gospodu Rusu. "sedaj ne najdete pri meni ficka. zvečer pa moram na častno besedo plačati 12 tisoč — Vi ože-njenei pa mislite, da imat«* Bog s: ga ved kakšne skrbi, če dolgujete branjevki 120 dinarjev."
Kratka pavza.
"Dvanajst tisoč!" Gospod Kroll se ni mogel načuditi. "('loveče, v vaši koži ne bi hotel biti."
"Ba, kaj!" In gonpod Smitek brezbrižno zamahne z roko, "človek vsaj nekaj uiije. (»ospoda, takšna sinočnja noč! — Kaj bi vam pripovedoval.... Rečem vam, to je življenje."
"Pač pa dolgov ne bi smeli delati," je resno pripomnil gospod Kroll, "če vas dobe v zanjke špekulanti, bo amen. Tako je po navadi."
"Dolgov?" je hitro odgovoril gospod Smitek, "to ni nič, če ima človek 'zveze'. Na primer, neki bankir iz Amsterdama mi je rekel na neki zabavi — tam so vam bajne ženske, hergot, neka mulatka. gospoda. vi nimate pojma — da, torej ta bančnik mi je dejal: 'Kupite mehikanske papirje; v tednu dni zaslužite z enim samim do 80 dolarjev.' — Vidite, človek mora
presneto nočno življenje; to vam je bila zof>et noč, gospoda!.... Poglejte to prasko." je dejal, kazoč opraskano roko, "saprlot, to vam je bilo uniče — Rusinja Lizinka po imenu — kakor divja mačka, vam pravim.... ta pa ta. ta zna!" Gospod Smitek je pomilovalno mahnil z roko, "Sicer pa, kaj bi vam pravil, filistri filwtrski, kaj pa vi veste, kakšno je življenje. Toda vi — pustite me pri miru s svojo buržujsko moralo!"
(Prevedel E. P.)
KAKO STARO JE ČLOVEŠTVO?
MAUVZR01U — ^fUDEP0' i	SLEDICE
Ker so bili vedno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno postrežem,
ker so prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja,
ker lahko z istim razpolagajo, kadar ga potre, bujejo,
ker prejemajo sa vloge po 4% obresti, mesečno obrestovanje,
si je isbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj
GLAVNI STAN
v vseh bančnih poslih -
it1 » k DOMAČO	,
SAKSER STATE BANK
tt Certlaait Strta* New ¥«rk. N. T.
iii *» *
»i. ... II. .............d J 4
mSSm

—
Na to vprašanje so odgovarjali do danes različni učenjaki različno Darwinova teorija, najdba koščenih ostankov praljndi. formacija zemeljskih plasti, v katerih so našli okamenele ostanke in različne metode za določanje starosti teh plaši in okamenin so jim dajale priložnost gibati se v svojih domnevah o starosti človekovi med 500,000 leti in milijonletjem. To je precejšnja razlika, če se zavzemaš za prvo ali za drugo številko. Toda učenjaki kolebajo med prvim in drugim naziranjem zato. ker se ne morejo prav odločiti, da bi postavili človeka v tiste davne pred-potopne dobe, ki segajo v sredino ali v začetek takozvanega tercija-ra. Šele prav v zadnjem času je napravil znani ameriški učenjak in predsednik Ameriškega nai^avo-slovnega muzeja Henry Fairfield Osborn odločen korak naprej. Izdal je knjigo "Človek na poti na Parna«", v kateri dokazuje, d« jc človeštvo staro najmanj 1,250.000 let in sicer gre tukaj za človeštvo, ki se je samo sebe že zavedalo in ki je imelo neke. čeprav do skrajnosti primitivne nastavke k civiliziranemu človeštvu, kakršno je nastopilo šele pred kakšnimi 10,000 leti, ko je izumilo prve načine "pisanja". Če bi hoteli govoriti o prvem človeštvu sploh, bi morali še daleč, silno daleč nazaj, v tiste dobe, ko je bilo /azvito toliko, kolikor n. pr. današnje opice in še manj. V tem slučaju o kakšnem po-četku človeštva sploh ne bi mogli govoriti, ker bi dospeli do prvotne živali, iz katere se je po eni strani razvil človek in po drugi opice, od te živali bi prišli do prvega sesalca n od prvega sesalca vedno nižje v razvojni vrsti in vedno dalje v najskrivnostejše dobe zemeljske prazgodovine.
V svojih trditvah se opira Os-born v prvi vrsti na raziskavanja dveh angleških učenjakov. Moira in Woodwarda. Moir je bil prvotno trgovec, a prijateljstvo z nekim geologom ga je navdušilo za ar-heologična raziskavanja. Že pred 20. leti je našel po vsej priliki po človeški roki obdelane kremenja-ke in sicer v geologičn:h formacijah, ki segajo v tako imenovano pljocensko dobo, kakšen milijon let pred nami. Začel je domnevat«, da je človek živel že v tisti starodavni dobi — za tedanje stanje arheo-logične znanosti nravnost goro-stasno naziranje. Toda Moir se ni dal ostrašiti. Slučajno se je srečal nekoč z nekim v Londonu živečim ameriškim zdravnikom, dr. Ccl-lverom, ki mu je povedal, da xje bil našel v nekem kamnolomu v Tp-surichu čeljust starodavnega človeka. Moiru se je pridružil v tistem času učenjak Woodward, ki je bil našel v Piltdownu, nedaleč od Londona, celo okostje tako zvane-pa "opičjega človeka". Tudi to o-kostje je ležalo v prastari pred potopni formaciji in spet sa bili v njegovi bližini značilno obdelani kremenjaki in dragi ostanki, ki so dokasovali neko skrajno primitivno stopnjo civilizacije tega čl o veka -Vste te najdbe, ki so po Osfcoretu otvortft novo ero v arheolog: Sni vedi, in številne druge so privedle
Na vele posestvu V lad i slave i pri Oa:jeku sta 'bili pri lastniku Spei-■wju usužbeni 'kuharici 40-letna Ana Steinbrueckner Ln 44-letna Ana Božar. Prva je pri hiši že 15 let,_ druga pa celo 24 let. Kuharici sta se vedno prav dobro razumeli. Te dni pa sta se hndo sprli in sicer iz malenkostnega smešnega vzroka. Gospodarjeva hčerka je sklenila, da pojde te dni k cerkvenemu proščenju v Apafcn in da jo bo na poti spremljala ena obeh kuharie Ker ni točno določila, katera naj jo spremlja, je nastal med kuharicama hud prepir, ki je končal .v tem, da sta si napovedali smrtno sovraštvo. V petek zjutraj sta se v skupna spalnici, kjer sta ležali, zopet sprlL Steinbruecknerjeva je med prepirom pograbila sekiro in razkala svoji nasptotniei glavo. Božarjeva je obležala takoj mrtva. Ko se je Stoinbruecknerjeva zavedla svojega strašnega dejanja in ko je videla svojo tovarišico nepremično ležečo v mlaki krvi na tleh, je odhitela v sosedno sobico in se v obupu obesila na kljuko pri vratih Ko so domači vstali, so z začudenjem opazili, da ni kuharic nikjer in da je ognjišče še vedno nezakurjeno, dočim je bil sicer vsako jutro zajutrek ob tem času že gotov. Ko so nič hudega sluteč stopili v njuno spalnico, se j'm je nudil grozen prizor. Na tleh je ležala mrtva Božarjeva, okrog nie pa je bilo razmetanih več kosov lobanje in posamezni deli možganov. Po kratkem iskanju so našli ubi-jalko obešeno v sosedni izbi.
Veliki ruski knez
C C 1 i*
=
JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Ely, Minnesota
Edina nepristranska slovenska podporna
jednota r Ameriki. Nobeno vmešavanj« r
verska ali ptlititea vpraftanja. Sto procentov BRATSKA organizacija z eno blagajno in enim geslom: VSI ZA ENEGA. EDEN ZA
VSE. Nad sto odstotkov solrtntna, ima pri bližno devet sto tiso* dolarjev premoženja in sedemnajst tiso* članov r obeli oddelki K. Za varuje ca bolniško podporo, poškodbe in po smrtnino. Citajte njeno glasilo -.Novo Dobo", iirile pravo bratsvo in pristopajte 1 pravi bratski podporni organizaciji JSK-I
ONim tlanov zadostuje za novo druStrn Pišite po pojasnila na glavnega tajnika: — Joseph Fishier, Ely, Minn.

LIGA PROTI BANKETOM
Italijanski prestolonaslednik
M INKY MILUtn. WASH, a C.
Aleksander preživlja svoje počitnice v Biarritzu, Francija.
TRAGEDIJA NA STRAŽNICI
POSKUSEN VLOM
Te dni je bil poskušen v zagrebškem špedicijskem podjetju Caro in Jellinek na Ilici velikopotezno zasnovan vlom, ki je pa k sreči končal brez večje škode. Ko -o prišli zjutraj nameščeni podjetja v uradne prostore, so že na vratih prestrašeni obstali. Na prvi: pogled so spoznali, da se je v p "sami moralo zgoditi nekaj nenavadnega. Vrata so bila namreč pri ključavnici vsa razbita in ni bilo nobenega dvoma, da so bila nasilno odprta. Takoj je bila o vlomu obveščena policijska direkcija, ki je poslala v skladšče več najboljših in najspretnejših uradnikov. Po- [ licijska komisija je ugotovila, da so vlomilci z modernim vlomilskem orodjem na vrtal i obe blagajni t znamke 44 Wert-heim toda zaman, ker sta bili popolnoma prazni. Vlomilci so prebrskali nato vse predale pisarniških miz, kjer pa tudi. ni i>ilo nobenega denarja. Razoča-I rani in jezni so nočni obiskovalci razmetali vse sp'se in poslovne knjige, ki so jih našli v miznicali, po tleh in jih poteptali. Policija ie s pomočjo tehničnih pripomočkov ugotovHa razne raznimive podrobnosti o storilah in jim je že na sledu. Vlomilci so bili tako razburjeni in presenečeni, da so pozabili v lokalu vlomilsko orodje, ki' je po prstnih odtiskili tudi izdalo njihovo sled.
Lisjaka je hotela odnesti.
Lovec Martin Oajiek je ustrelil v Št. Jnrju ob južni železnici starega lisjaka, ki ga je poslal svoji ženi v Celje. Ta je postavila svoj voz na dvorišče hotela "Pri pošti'* in se za kratek čas odstranila. V tem ji je neznana ženska odnesla lisjaka. Na trgu jo je nekdo opazil in javil zadevo lovskemu čuvaju. Šele dragega dne se je posrečilo prijeti žensko, ki se je izdala za Marijo Erženovo ter rekla, da je lisjaka nails na cesti in ga doma zakopala. Lovski čuvaj je šel z njo na njen dom ter našel lisjaka v kleti na polici. Ugotovil je tudi njeno pravo ime. Piše se Je-ra KoVfelkova in je doma v Vrhu pri Teftarjih.
potem Osborna do končnega nazi-ranja, da je človeštva ie veliko starejše, nego so ai upali nčenjaki do tisim misliti
V občini Melenci pri Bečkere-ku je izvršila tamkajšnja policija obširno racijo v sumljivih Itkalih. Med ostalimi sumljivimi osebami je bila aretirana tudi 18 let stara služknja Zorka Sujič. ker ni mogla legitimirati z nikakimi dokumenti. Radi suma, da se preživlja na nepošten način, je dežurni uradnik odredil, da se jo od-
gonsko pošlje v njeno domovinsko, * i ■ občino. Ker je kazala deklica na'
policiji velik strah in ker je celo fantazirala o samomoru, je niso zaprl z ostalimi sumljivi tipi v policijski zapor, temveč so jo obdržali v stražnici, kjer sta jo straži-la neki narednik varnostne straže in neki stražnik. Okrog polnoči pa s^ je pojavil v stražnici orožniški kaplar Andrej Šneberger, rodom iz Slovenije, ki je naredniku izjavil. da je dobil zapoved, stražiti dekleta. Narednik mu je verjel in je takoj odšel spat v sosedno sobo. Pri deklici sta ostala sama stražnik in orožnik fineberger.
V Parizu j«> bilo ustanovi jeuo j te dni društvo, ki j<- napovedalo; n«Mzpros»'ii boj vsfin banketom.: V.-ak član protibanketne lig«' mira svečano obljubiti, da nikoli ^ več ne udeleži bank"ta in da raje, izpije čašo strupa, nego da bi se napil šampanjca. Človek l»i mislil,! da je to šala Parižanov. k: .-o ž«1 ; v.>ega siti tako. da ne vedo. kaj hi. počeli. V resnici pa ni tako. ('lani; lige >o resni možje in smatrajo b »j proti banketom za svojo sveto dolžnost Sicer je pa opažati odpor proti banketom ined odličnimi Francozi .^ploli. Francozi so namreč spoznali, dai so banketi, ki >o se zlasti po vojni zelo razpasli, zelo škodljivi zdravju, poleg tega pa ! pospešujejo hinavščkio in lieemer-stvo, kajti na banketih se zbirajo ljudje, ki so si povsem tuji. a vendar morajo izrekati na pit nice in hliniti medsebojne simpatije.
Baje vodi protibanketno li»o sam ministrski predsednik Po:n-eare. Med drugimi odličnimi prvaki lrge so tudi msgr. Baudrilatt. rektor pariške katoliške univerze, ter pisatelja Courteline i ti Saša Guitry Ker se mora večina francoski javnih delavcev udeležiti vsak teden povprečno treh banketov. pri katerih znašajo str-»ški vsakega udeleženca okrog 50 frankov, je razumljivo, da gre proti banketni ligi tudi za stedenjc. L:" ga upa, da bo imela dovolj vpliva, da prepreči udeležbo svojih članov na banketih, za katere se prav nihče ne puli. ker so to družabne prireditve. ki družabnost prej ubijajo nego pospešujejo.
Okrog 3. ure zjutraj je »Sne-
Hlfinr miui>. wJttH. a t.
Humbert, ki bo baje to jesen obiski) 1 Združene države.
ODMEVI LOEWENSTEINOVE SMRTI
SERUM PROTI BOLEZNIM SLEPIČA
Francoski patolog prof. Vincent 1 je sestavil nov serum, ki obeta velike uspehe pri lečenjit vnetega slepiča. Infekcija, ki nastane z a-' radi vnetja slepega črevesa, se da ž njim potolažiti in ublažiti, dru-1 ga obolenja pa izginejo že v naj-' krajšem času. Med ta obolenja' spadajo tudi tifuzni pojavi.
Strokovnjaki menijo, da pomeni izum prof Vineenta velikanski napredek v sodobem zdravilstvu. Njegovo sredstvo bo pomagalo pobijati najopaznejše bolezni ne le slepega črevesa, ampak tudi bolezni mehurja, za katere sploh doslej ni bilo pripomočka. Z uporabo seruma bo zlasti odpravljena opasnost zaradi zapoznelih operacij slepiča, ki so jo morali doslej plačevati bolniki z življenjem.
Zdravnik Pan! iz Pariza, ki je v Boulngneu Mir Mer raztelesil Loe-wen.steinovo truplo, je ugotovil, dn je umrl Loewenstein na posledicah zastrupljenja. Kakšne narave je b lo to zastrupljetije. je .sedaj do-gnaito. Znano je. da je milijonar trpel na leni prebavi in je zaradi teirn jemal velike doze odvajalnih sredstev, ki so mu organ zem popolnoma razje jla. Negativno delovanje teh preparatov je sedaj zdrav niško potrjeno in dognano. Vendar pa ni moir »če misliti. • hi bi Loewen-stein umrl .samo na posledicah tega zastrupljenja. Dr. Paul sodi. da mu je moral tudi nekdo zavdati. in da baš zaradi t jra nastopila smrt.
('e bi bila resnična zadnja verzija. je verjetna domneva, da je bankirjeva smrt skrivostne krimi-nale narave. Milijonarjeva družina sumi. da da je bil Lo wenstein vržen iz letala in zahteva, da se slučaj natančno preišče ter se do-žene pravi vzrok njegovega konca.
Importirane Kose ,n.rd
Kosa z rfnfkom Iz &irant I ranega jekla N, 25. In 30 palcev <l..iKe $2.00 —
b kos z rin^kl po ................ 11.76
K«>sf> poliranke z rlnčkoni 26 In 32 pal-rev dolse, po .................... $1.H0
Sni .................................
Kleptlno orodje dve vrste ........1.30
Rrusni kamen "Bersanio" .........50
Motlka ............................90
Ribežen za repo, z 2 nožema _____1.30
Pralca .............................30
KosišiV, zeleno pobarvano ........LfO
Bla^o poftiljam pofttnine proHto.
MATH. PEZD1R Box 772, City Hall Sta., NEW YORK. N. Y.
Okrog 3. ure zjutraj je Sne-berger naprosil stražnika, naj mu skoči kupit cigarete. Ker se ^je stažuik obotavljal, je odšel orožnik sam na prosto. Kmalu se je vrnil in spregovoril z dekletom nekaj besed, ki jih pa stražnik ni razumel. Slišal je le zadnjo besedo. ki jo je izgovorila deklica, ki je rekla orožniku: "HajdeP' V tem trenutku pa je Šneberger potegnil iz žepa revolver in z enim strelom smrtno nevarno poškodoval dekle. Po izvršenem dejanju je Šneberger takoj pobegnil skozi o-kno. ne da bi ga kdo pri begu o-viral. Zorka je v zgodnjih jutr-njih urah poškodbi podlegla. Kaki dve uri nate je prejela policija po ročilo, da so našli zjutraj v bližnji vasici Rusanda nekega mlade ga orožnika ustreljenega, vendai pa še živega OPividno je izvršil samomor. Mladega samomorilca sw nemudoma prepeljali v bečkereč ko bolnico, kjer so v njem spoznal 26letnega orožniškeiga kaplar ja Šnebergerja, ki je ponoči ustre lil Zorko Sujieevo. Zdravniki dvo mijo, da bi Šneberger okreval. Vs kaže, kaže. da sta dogodek v straž niči in Šnebergerjev samomor ^ tesni zvezi in da ima cela zadevi ljubavno ozadje.
PRIPOROČILO
V Cleveland, Ohio je odpotova
Mr. Jože Menu,
ki bo pobiral naročnino za Gla Naroda, sprejemal naročila za knj
ge itd.
Rojakom ga toplo priporočam« Iz Clevelanda se bo podal tudi p dragih slovenskih naselbinah, ka bo pravočasno objavljeno.
Uprav* (Hm Kandft.
> v. - -
JBfl - -• . ,1'i.a: - - '.V..-* ,1, *	"MU-.... V*«*..
zabili v lokalu vlomilsko orodje, ki, ročilo, da so našli zjutraj v bližje po prstnih odtiskili tudi izdalo njj vasici Rusanda nekega mlade-njihovo sled.	ga orožnika ustreljenega, vendar
pa še živega Očividno je izvršil samomor. Mladega samomorilca so Lisjaka, jo hotela odnesti. nemudoma prepeljali v bečkereč-
Lovec Martin Oajiek je ustre-,ko bolnico, kjer so v njem spoznali lil v Št. Jnrju ob južni železnici 26letnega orožniškoga kaplar ja starega lisjaka, Iti ga je poslal arvo-i Šneberger ja, ki je ponoči ustre-ji ženi v Celje. Ta je postavila svoj M Zorko Sujieevo. Zdravniki dvo-vnz na dvorišče hotela "Pri pošti'*, mijo, da bi Šneberger okreval. Vse in se za kratek čas odstranila. V kaže, kaže. da sta dogodek v straž-tem ji je neznana ienJut odnesla^in Šnebergerjev samomor v lisjaka. Na trgu jo je nekdo opa-ttesni zvezi in zil in javil zadevo lovskemu čnva- ljubavno ozadje.
ju. Šele drugega dne se je posre-(-
čilo prijeti žensko, ki se je izdala za Marijo Erženovo ter rekla, da je lisjaka našla na cesti in ga doma zakopala. Lovski čuvaj je šel z njo na njen dom ter našel lisjaka v kleti na polici. Ugotovil je tudi njeno pravo ime. Piše se Je-ra KoValkova in je doma v Vrhu pri TAarjih.
BYRDOVO EKSPEDICIJO
proti Južnemu tečaju bo opremljala twM ladja "Ohetsea" ki jo vidite na sliki.	-	_ :


GLAS NARODA, 6. SEP. 1928
r@=MONT ORIOL^
^	R O II A H.	^
Spisal Onj da Manpauant. — Za O. N. priredil O. F.
00	(Nadaljevanje.)
—	Ta vroča kopališča. — je rekel, prekašajo najbolj rtevrjet ne M vari! To mi edine pravljične iležele, ki ek»istirajo na svetu! V dveh mesecih se /avrii v njih ver >tvari kot v ostalem v.semirju tekom ee-lejia f.rroftab pa leta. ( 'lovc.k v temnici ialiko r**če, da uiso to vrelci mineralizirani, temveč začarani! M stvar je tudi drugod, v A:x. Kovat. V.ehy, Cannes in \iei. • "lovek sreča tam uzorc lju !i i/, vseli razr-dov drtvibe. mešanico plcmi.u in narodov, kot ni najti nikjer drugod in čudovite doživljaje. Ženske so hitre in čudovito priprav-!j ne za flirt. V Parr/u ^e človek upira, v kopališču pa pade! NVka-t» ri Ijijii e delajo tukaj | rem< žeiija. kot Amlermatt, drugi ljudje i ajdejo .-m rt, k »t A u brv-Pasi en r in zojiet nadaljni, kar je še hujše kor to, <•-• j oroče, — k<<t ja/ in — Paul. Ali ni to neumna in smešna stvar! Ti veš za /aroko, Pau!a. kaj ne?
Ona je /a mrmrala :
—	I)a, William mi je povedal o t«-m nekoliko poprej.
(»outran pa je nadaljeval:
—	lin ima prav. popolnoma prav! Ona je hčerka kmeta. Kaj za to * Vredna .ie vrč kot ; a heerka pustolovca ali pa JHislolovk. O, jaz | oznani Paula! Končal bi - tem. da bi vzel pustolovko, če bi -se WU upirala -'k"/i še.-t tednov, ('e pa bi -.e mu upirala, bi bilo treba | refriganke ali pa i!«lolžne. Slučajno je zadel na nedolžno. Tem boljše zanj!
Kristijana je poslušala in vsaka bese^ia. ki je stopila skozi njena ušesa, je prodrla v njeno -ree ter ga kruto ranila.
Zaprla je -voje cm"i ter rekla :
—	Zelo sem izmučena. Rada bi počivala nekoliko.
Poljubili so jo ter odšli ven.
Ona pa ni mogla -pati. t;iko vznemirjen, aktiven in izmučen je bil njen duh.
M sel. da je n,» ljubi več. da je sploh ne ljubi, je postala tako neznosna zanjo, da hi wtala. odprla okno ter >e vrgla navzdol na stop-njiee hotela, če bi ne bilo poleg »nje ženske, strežnice. Majhen žareki me ečine je pokukal skozi odprtino zastora ter napravil majhno, svetio marogo na tleli. Videla jo je in vsi spomini so jo napadli naenkrat: jezero, gozd, prvi: — .laz te ljubim! — Toumoel in vsa lju j b mkovanja na vivt-r, na -senčnih potih in na cesti proti Toehe-Pra-diere. Naenkrat je videla pred seboj ono belo eesto in njega, Paula, ti jo je poljubljal | ri v-ukcni koraku. Spoznala jo je. Bila je Šarlo-' ta! Potegnil jo je tik k .sebi, -e suieljal kot -e je znal smehljati le on Ur »e vrgel na -kolena pred njo, poljubljal tla kot jih je nekoč poljubljal pred Kristijano. To je bilo tako trdo za njo za prenašati, da se je obini a. skrila -svoje lice v blazini ter pričela ilieteti. Skoro zakričala je, tako kruto je ta obup mučil njeno dušo.
Vsak utrip njenega srea. ki ji je skočil do grla, je izzval v njej beat-de:
—	Paul! Paul! Paul!
Zamašila je svoja ušesa z rokama, da ne sliši več tega krika, zakopala svojo glavo med blazine, a nobena stvar je ni mogla poto-i
laziti.
Strežnica se je prebudila ter jo vprašala:
—	Ali ^e počutite slabše, nwidama *
Kristijana se je obrnila nao'krog s solznimi očmi ter zamrmrala : N'e. juz sem sanjala in sanjalo se mi je. liila sem preplašena.
Vato jo je naprosila, naj prižge dve sveči, da ne bo več videla mesečine. Proti jutru pa je nato zaspala.
Spala je več ur. ko je prišel noter Andermatt ter privedel s se-toj madamo Honorat.	f| to ; H ||
Deb< la dama, ki -e je napravila takoj domačo, je sedla poleg po- ' stelje, prijela bolnico za roki, jo vprašala glede zdravnika, nakar je ! rekla:	|
—	To je dobro.	J:
Nato je snela svoj klobuk, rokavice in šal, se obrnila proti strežnici ter rekla :	j'
—	Sedaj greste lahko, deklica. Pridite, kadar vam bomo po- ! zvonili.
Kri-tijana. ki je takoj čutila odpor proti tej ženski, je rekla svo-jruiii možu:
—	Daj mi mojo hčerko, za nekaj časa.
Kot tekom prejšnjega dne, je Andermatt prinesel otroka, ga poljubil mžuo ter položil na 'blazino. Kot prejšnjega dne je čutila! gorkoto majhnega, tujega tele-ca skczi plenice, a sedaj jo je nav-' dajal čut mirnosti.
Naenkrat je pričela mala kričati s presunljivim glasom.
—	Lačna je. — je rekel Andermatt ter pozvonil.
Voter je prašla dojilja. Bila je velikanska, rdečelična ženska, s s,i rovi m obrazom, ki je -.koro prestrašila Kristijane, ki je čutila potrebo, da vzame dete zopet nazaj.
Madania Honorat je dajala medtem navodila, ko je odšla ven z sobe ter vzela otroka s seboj.
Tudi Andermatt je odšel ven in obe ženski sta ostali sami.
Kristijana ni vedela, kako naj govori o tem kar je mučilo njeno dušo. Bala se je pokazati preveč vznemirjenja, izgubiti glavo, jokati ali izdati saino sebe.	j
Mad a ma Honorat pa je pričela govoriti, ne da bi ji kdo stavil i r.ko vprašanje. Ko je povedala \>e glede Škandalov, ki so se zavr-' »ili krog kraja, je pričela govoriti o družini Oriol	j
—	To so dobri Ludje, — je rekla. — zelo dobri ljudje. C'e bi vi, !<» poznali mater, to je bila v re>nici -uzortia žena! Vredna je bila devet drugih, madatna! Deklici sta e vrgli po njej.
Vato, kot da razmišlja o nekem drugem predmetu, je rekla Kristijana :
—	Katero obeli ljubite boljiše, Lujizo ali Karloto?
—	O, jaz ljubim I.njizo, izbiro vašega brata Ona je bolj raz-rodua in bolj stalna. Moj mož pa ljubi ono drugo boljše. Moški imajo, kot veMe, svoje oktrse, ki niso taki kot naši.
Moir-ala je. Kristijana, koje pogum je pričel pešati, je vprašala j,"
—	Moj brat se je pojrosto sestal s svojo zaročenko v vaši hiši!
—	Da, madama, jaz mislim, da slehrni dan, se je bilo urejeno v moji hiši, prav vse! Jaz za svoj del, jaz sem ju pustila govoriti, ta <tva otroka, kajti to razumem vse, penfektno! Pravo veselje pa sem imela, ko aem videla, da se M. Paul zanima za mlajšo!
Kristijani, koje glas je bilo komai mogoče slišati, je vprašala:
—	Ali jo ljubi udano?
i ■ *. •>■ ... .
P*** Htortmfr.)
GtAS NAHftTVA. fi. SET*. 133S ANGL. KRALJ V ŠKOTSKI NARODNI NOSI
nadzoruje east.no stražo, sestoječo iz škotskih vojakov.
0RIC1NALEN REKORD
O rek ml h govorimo navadno tam, kjer dokaže <"lovek na tem ;..i onem polju mlej-tvovanja pr se-jnetljive uspehe in prekosi vse druge. So pa tudi pasivni rekordi, pri katerih .sposobnosti dot čnega sploh !ne pridejo v poštev. To so prim -ri. pri katerih je no-ilec rekorda objekt Uvlejstvovanja nekega drti-j gega. V kat»gor"jo nasilcev takih rekordov spada Linfonhan. n koč zelo premožen trgovec v Šangha-ju, ki je dosegel rekord s tem. (bi je bil največkrat okraden. Ta rekord. ki bi ga Linfonhan raje n■* bil dosegel, ga je veljal dva in pol mil jona mark. poleg tegsi š:> 19 mesecev zapora, slabe hrane, t r lega lež šča in raznih drugih n .prijetnosti.
V juliju 192."!. jo bil L nfonhan pri belem dnevu okraden v hipu, ko je korakal nič hudega sluteč po kitajskem okraju Šanghaja. Va- j enkrat se je ustavil ;pr«d njim ! avto in št rj * neznanci .so ff.i pri-i silili, da se je o.lpeljal z njimi do-1 inov. Ta pustolovšč:na je sala Lin— fonhana 200.000 mark in 35 dn'| zapora v izbi. v kateri so ga nof-in dan straždi oboroženi Kitajo.i To, 'no dva meseca po osvoboditvi I so L'nfonhana ugrabili v hipu, ko je odhajal iz svoje trgovine. Lopovi niso bili tako j>ožrešni kakor pr-v*. Zadovoljili .so se s 100.000 markami. Dva meseca se je Linfon-hanova ro lbina pogajala z zločinci, potem je pa plačala odkupnino in trgovci so izpust li.
i
Po teh bridkih besedah je postal Linfonhan zelo previden in je poslal svojo rodbino v Ilonkon. kamor se je hotel tudi sam pr eliti. Toda še preden je zapustil Sang-haj. so ga tretje ugrabil:. Policija je bila o napadu pravočasno obveščena in je nastavila napadalcem. k so zahtevali en milijon mark odkupnin'*, past. Ko je pa -prinesel Linfonhanov hrat^ denar na pošto, kakor so zahtevali tolo-Ivaji. ni nihče prišel ponj. Iljogi .trgovec je sedel v zaporu predrz-n'h banditiv eelo leto. Policija je bila tolovajem op-tovano za petami, pa so veJno odnesli pete. Ta čas so zvišali odkupnino za "60.000 mark. češ. da mora ugrabljeni trgovec jltačati tudi hrano n stanovanje. Slednj'c se je Linfonhan odknp'1 in vrnil srečno k svojcem
L. 1926. je bil Linfonhan č tr-t č ugrablien. V.-ako ugrabljenje je bilo drago. Začetkom lanskem leta so pa tolovaji izpremenili svojo taktiko, toda samo deloma. U-grab'li so namm* Linfonhan ovega sinčka in zaht°vali 140.000 mar1* odkupnine, ki so jo tudi dobili.
Drugače je bilo lansko leto raz meroma mirno, vendar je pa bil Linfonhan tr krat ugrabljen. Novo leto se je pričelo zanj zelo dobro. Šele leto« 2. aprila so Linfon-hana znova našli in ga držali dve meseca v kleti. Slučajno j® pa r»o-licija nekega člana razbojniške
tolpe areiirala. Linfonhana pa o-svobodila. Aretiranih je bilo tlem razbojnikov. Rešitev je pri -t-la ])ravočasno, kajr.i Linfonhan j * zdaj siromak in bi nove odkupne sploh ne mogel plačati.
j LETALCI UŽGAL1 HOTE
10. avgusta dopoldne .-e je na novosa.Iskem 1 tal'šču dv gnilo več vojašk li letal, ki so napravda krožni polet j)rek:> Bačke. V trenutku, ko s-) letela nad pokrajinskim mesteceto Paličeni, so letalci .'z-vajali vaje z m tanjem ,gorqč:h raket. V bližini Paliča je malo jezero, katero obiskujejo v poletn h me-eeiii številni letovišča rji. Ob jezeru stoji nt d raznimi ho'eli tud" najstarejši paličansk; hotel. la. 1 subot:ške mest!ie občine. Poslopje ki je staro že nad 100 let. je bilo kr to s trstjem. Ena izmed vrž-nih gorečih rake je padla na hotelsko streho in jo zaž«rala. Ves hotel je bil v nekaj minutah v plamenih. Tz vseh 55 zase Wiih hoteLskih sob ni bilo mogoče n česar rešiti. Ga-s'lci so z velikim naporom požar lokalizirali. na gašenje pa rad' silne vročine sploh ni bilo m:sliri. Pri gašenju je bilo več gasilcev ttžko poškodovanih in opočen;.h. Skoda znaša na samem poslopju nad 600.000 Din. Kakor poročajo iz Subotice. bo vložila subot^ka mestna občina proti vojaški upravi tožbo za povrnitev škode.
Princ Eitel Friedrich
I^^^^Bt -'. .. ^	HH
IPI^B^'^KliilBl
■I
«■» HUK VntlLkt,
dragi sin Jt>iviega nemškega kaj-zerja.
TR0CK1 POBEGNIL IZ SIBIRIJE?
Iz Pariza poročajo, da so >e te dni razš rile ve>ti. da je TrO(*ki po. begnil iz Sibirije, kamor ga j » iz irna! t vodstvo ru-kc. kotuun .stične stanke kot enega glavn h opoziei-jonalcev. Baje se mudi Troeki zdaj v okolici Berlina. Berlinski poročevalce "C'hieago Tr Imii'" pravi, da je sam videl Troekega v Berlinu v hipu. ko je vstopil v avto in se odpeljal z mesta. Troeki je baje pobegnil v inozemstvo /. v dnostjo moskovskih oblasti, ki o mu do vol'le o Jliod. da se v inozemstvu posveti literaturi. Baje je obljubil, da ne bo pisal proti sovjetski Rusji.
Troeki se je zatekel k svojim prijatelj- m v okolici Berlina. V BeiTnu .-e je že večkrat mudil inkognito. Ameriški novinar pravi. da se je mudil Troek' tri dni v Stettinu, odko.ler je odpotoval v Sehwedt nad Odri. Tu je ostal do zač tka avgusta. Znameniti ruski revolucijonar se je baje zelo postaral. -
Pozor, rojaki!
Is naslova na ltitn. kateregu prejemata je ratrid\no kdaj V ar ja naročnina poila We fakafte t raj, da se Vas opominja, teror" obnovite naročnino direktna ali pa pri enem iltdaflh naH> zastopnikov:
AMFOKN1A Fontana, A Hm b»n. snu 1-rnnelnr«, JnmiI> Uula.
OMIRAIM)
fVnver. J Sciinrt*
Puetil«, Peler <*uJUjg. -oho l4erm.
.1 a nesli. A. S« (tie. Sattda, !.<>ut«
Wftlflfthtirc. U' J HvVuk r
INDIANA
todJanapoOa. Umi« Baaioft
IIUNOIK
Aurvra. J. ViirDtfb (lutki«; Juae|iti Hll—• J. HmwOfi Mm I«' lajDrleh , rifrr« J Kn Mm»
Of Pue. Andrew HplUav Juliet, A. Auxelc. Mary Uaiubieu Zaletel. J ob d Ktvu. J«««fyi» Hr<>v»i La Sal le. J Sfielteti MaHTOiilah. Frank Anmintln Nnrtb * Ilira««. Anron Kuba* 8princfl«'d. Marija Bartxirleli Summit. J. Horvat h Wtnkrnn. Frank Fefkov«e» KANSAS Girard* Agnea UoCn» haiKwi CUy. Fraiik £a«a'	i
Plttohnrt. J oba HepoH
WABYLAND steyer. J.
Kitxmiller. Fr. Vndo^««M.
tHCHIOAN Calumet. M. F. Kot*. Detroit. J Rarlcb. Aat. Jaaealck.
»INNISSOT*
ChiabalM. Frana GooŠa, A. Faatau,] Vrank PucelJ. ^ : >-• -	t, ; I
«37. 1» J. Fwbal Fr. BekKla ■
K v He t h. 1/onli« Oinjt^	s' j
rj 11 he rt. Lnul* V«*m»I Hlhblnc. John Pnrm ' Vlnclnia. r#«nk* Hrvarfek *
VIISSOITII St. I^uia. A Nabrvnl.
MONTANA Klein. Juha R. Hma. Wmaboe. L. Chaaopa. .
NKBRARKA
Omaha. P. Rmdartek. YORK
(Rwanda, Karl Sterol** a. "MU Kali«. Fraak ICa«|a.
OHIO
Rarhcrtaa. John Balast. Joe Hlti. Cleveland. %Dfitn B«iliek. CharlM Kartlnaer. Loul* Kudman. Ar*OD Sim-Heh. Math. Klamlk
Kurlid. F. Bajt.
Itlrad. Anion Naaudr.
I^H-ain. Urala Balaot ta J. Knato.
Nile*. Pftink Ku«otM.
Warraa. Ura. I. Raehar.
Youncstoam. Anton KlkelJ.
OREGON Oracoa (Sty. J. Kabla«.
^KNNBYLVANIA Aaahridca. Fraak Jakfla. Ki waai, Unda Hribar. Rraddwk. J. a Oena *f*OEhtaa, Aatoa tpaeos. HarUn Fr. luahar, A. liilaa Canamaask J. Broaovee. J. PlMw 9. Rovaaflak. Oafloa, Fr. Vacbaft. Rxport. Q. Prorte. Loato Bl|iiffll A. 8karl<
FarreQ. Jerry Okore . Kowai CR>. Mata. Kamtau Grewbwg, Fraak Navak.
CRf I. mmc Fraak Fa
n-aehark._
L k ^ _ • ^ .
lurtam« oarnlkov - Shipping Ne*s .
12. s«pt*mbra: •
Aquiunia. Cherbourf i*r«». Hoosevelt, Cherbourg -
14.	Mptcmbra:
Hrpublic. Cherbourg, Bremen
15."	M^itmbra:
Kriiijc. Havre (1 Jk. U)
Jlajemic. Ch*rU/urr
L^pUnd. Chrt loun Autwerj en New York. Olit-rbourg. Humluif Levaliaii Clierbimr^ AuauMius, Xapuli. Genov&. i l*rvU» nuk' paiulk.)
10. ttpUmbra:
oriiiw-v lijuiburg, direktno IS- iciitembu: UereiijiiuH, CherlK)' -j. Skupno potovanj«.
tleoru« VVt>Hlilnaton. Chci bourc, Bremen 20. Mptcmbrc
Siu tijfait. Bremen
Colombo, faliuerj Napol!, Genov« '21. acptcmbra:
Siiiuinia, Tm| 22. septembra:
1'uiia Havre <1 A. M ) Olympic. Cbrrbourg AiaOU. Ciirrbourg, An'wtrpeb Mlnneioi.Ka, Oliei bourg L»cUt»ch.aii«l. Clie/bourg, Htunbiirg tierlln. Cherbourg-. Bremen VulrUdam, Bouk>Clie aur ^ler. Rotter Jam
25. »ep t »m bra:
Hellluxce. Cherbourg, Hamburg
28 septembra:
Al a ii ret an ia -Cherbourg
27.	aeptembra:
Dresden. Chei £>ourg, Bremen
28.	septembra:
America. Cherbourg. Kfmen
29.	aeptembra:
lie de France, Havre fl A. M.% Homeric, Cherbourg Belgenland. Cherbourg, Antwer-pen
Čonte Grande. Napol!, r .nova Veendum, Boulogne, tur Mer. Rotterdam
2. oktobra:
Pres Wilson Trst
Resolute; Cherbourg, Hamburg
Aijultanla, Cherbourg
f'res. Harding. Cherbonrj, Bremet
I. oktobra: France, Havre, (1 A. M)
Ma.|eatlc. Ctierbourg.
Pennland. Cherbourg, Antwerpen
Minnvwunka, Chrrl>ourg Ilamburg. Cherbourg. Hamburg L.«vlaihan, Cherbourg. Bremen Columbus. Ctierbourg. Brem«-. Rouia, Na|>oll, Oeitova
10. oktobra:
BerenKai la, Cherbourg Pres. Hoose Veil. Cbcibourf, Bre-m en.
13. oktobra:
Pari« Havre (1 A. XI }	,
Olympic, t'herbuuig i^ipland, Cherbourg livphnd, Cherbourg Albert Ballln, Cherbourg Hamburg Conie GnutLj, N'apoll,' Otnova Hotter dam. Botougr.« aur ifer. Rot-terdnm 17. oktobra:
M^uretiiiii.v Cherbourg tieorge Waahi. gtoii, Cherbuurg. Bremen 20. oktobra
lie de Krabf-e, Havre (1 A. M l Humrelc, Cherbourg At able. Cherbourg. Antwerpen. Mlnnetonka, Cherbourg New York Cherbourg. Hamburg Republic, Cht-rboura. Brmricu Berlin, Cherbourg. Bremen Augustus. X'apoli, Oeuova New Amsterdam, Boulo*ne sur Mer Rotterdam 23. oktobra:
Reliance, Cherbourg, Hamburg 24 oktobra:
Aqultanla. Cherbourg L.evlathan, Cherbourg, Bremen 25. oktobra:
Dresden Cherbourg. Bremou 27. oktobra:
France, Havre (l A. M I Ka t urn la. Tret Majestic, Cherbourg Deutschland, Cherbourg, Hamburg Volendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 31. oktobra:
Berenguria, Cherbourg
Pres. Harding. Cherbourg.. Rrem«»n
V JUGOSLAVIJO PO CUNARD PEOGI
Najhitrejša parobrodna služba na svetu. 8 dni do Jugoslavije. Parnikl
BERENGARIA , AOUITANIA MAURETANIA
\»ak petek vozijo tudi novi parnikl na olje v Havr« Vozni listki 3. razreda iz New
Yurka do Ljubljane in nazaj $19a. f / V\ I	VpraSaJte ca tiato Ilustrirano
in Vrč. Privatne kabine, pro- A	H'ovensko knjižico — tamtohl. Za
storni zabavni prostori izvr»tn» OlVsfcl	j ,
domača hrana uljudna po-	nada,Jha »brnite na
strežba.	zastopnika Cunard proge ali pl-
CUNARD LINE^HP"
25 BROADWAY, NEW YORK
,6 DNI PREKO OCEANA
] Najkrajia In najbolj ugodna po« «a 1 potovanje na ogromnih oarnlklh:
Ue de France 7. aept.; 28. aept. 1 France — 14. sept. — 5. okt. • Paris — 21. sept. — 12. okt.
[	COb polnoči.)	|
Najkrajša pot-po ielegiilct. Vsakdo ' ja v posebni kabini z vse nil moder nimf udobnosti. — Pijača in s*avna i francoska kubtnja. Isredno nizke ceno.
Ik Vprašajte katere«^feoU jOjV poobiaeeenega agenta «11
i A FRENCH UNE
j lfVy 1» State Street,
-kJBt Hew York. M. T.
IZLET V SLOVENIJO
VbI potniki, ki bwio tako srečni, da b(do potovali s tem Izletom, bodo a svojo prtljago vred spremljani pravdo ijubljane pod osebnim vodstvom Mr. JAKA GORJANCA. znanega spremljevalca. On bo skrbel za zabavo ln ples ter bo tekom potovanja *> vami. Vožnja po ielexnlcl iz Trsta traja samo par ur. Nobenih strofikov za vlzej. Velike, zraine kabine. Soba ca~ ženske. Boba za pisanje, kadilnica ln bara. Ogromen jedilni nalon. kopeli in -prSne kopeli. Godba ln kinematograf vsak dan v tretjem razredu.
SATURNIA
odpluje Iz New Yorka i2. SEPT.
JENE ZA III. RAZRED iz New Yorka do Ljubljane S1 OS.37 — za tja In na- i z*i $180.74. Davek posebej. Nabavite al seodaj permit. Vezni listki po vseh
I	agencijah. Druga odplxatja:
Presidente Wilaon — 2. okt., 13. nov. Saturnla — — — t. nov., 11. dec Cene in znižane cene za drugI razred de Luxa In Medrazrednl drugi razred .po vseh agencijah,
PHELPS BROS. & CO . Gen. Agent je 17 Battery Place, New York
inn, Ant. TaoSelj Laaaarae, Anton uaotalk. Ms ear, Pr. iHunabar. Musizw Lands, J., Koprlriel MmI«si. John žoat Maa« Ban. Fr. FwlmlUak
Plttaborch. Z. J akt« be. I*. Magister vine. Arb ta tJ. Jsknblch. J. Oena I. PopCtr.
Preata. J. Demakar. twill, J. Peadlre. -Mecltw. A. Hren
Vuttj Ma. la afcallM, J. Sket^. Fr Milfrer.
Weal Wsail—. Josspb Joraa. WMIiiA. J. Paternal
PfAB
Mlfnaa^aa. Jdaaph Tratnik in loa
Korea.	.V
>»i<ii >s akaHaa, Frank JalMe Hiimii, Ma Xoraao. t v . Waal AH^ Frank nkafc.
WTOMPW^^
Kako se potuje v
1 ^ .. !	J Hi
stari kraj in oazai v Ameriko.
*	*	' r -
Kdor je namenjen potovat} v stari kraj, Je potrebno, da je poučen o potnih listih, - pHljagi ln drugih stvareh. Vsled : naSe "dolgoletne rt-kušnje Viiio ml zamoremo dati naj-boijSa pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne hrzoparnike.
Tudi nedrZavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenje all permit .Iz Washingtona, bodisi za eno letb ali 6 mesecev Iti se~ mora t^lart prošnjo ▼saj en mesec pred od potov an Jem ln to naravnost v .Wgshlppfon, t), b.. na generalnega naselnl&kega korhl-sarja.	*
Glasom odredbe; ki Je stopila v veljavo 31. julija 1926 ^e. nikomnr več ne pofilje permit i>o poŠti, ampflk ga m<rt-a Iti iskat Vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji daselnlikl u-rad ali pa ga dobi r New. Torku pred odjKJtovanJemj r kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dmolJenjB, potuje uS tvojq listno, odgov urnost. -' - . < i
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAEEOA KRAJA
Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. G lasom te pošta Ve zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žepe ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje irto-le s katerimi so bile pred' 1. junijem IHL'8. leta |H>ročene, izven kvdte.
Jugoslovanska kvota znafe Se vedno 071 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riSl ameriških državljanov; možje ameriških državljknk. ki ao se po4 1. junija 1928. letlk poročili ln po-ljedelcl. oziroma Sane ln neporočeni otroci' izjtod i£l.% leta ohlh n»-državljanov, ki ao tiili postavno pripuSčeni v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi U Imajo prednoat v kvoti, od ' ostalih soiVxitiiktfv. kakor: bratov, sester, nečako/, nečakinj Itd., ki spadajo v trdoto brea vsake prednosti v isti, pa se na sprejema taikaklh protenj 5* ssa»> rikanske vise Je.
SAKSER
STATE BANK -
n Cartlnndt Stma NEW YQRE
Vaak aaatotalz leda potrdilo a* ar*, to. katero Je prejeL "watopnlka mlaki« toplo prlporoCajan
NaroCnlas as "Glas Maroor-
Sa «no Mo NA); at pU^lsta UM» l m sod BMaca f^oOi sa tel tesa
SlJ«	i
■ - - . . . . '