Uto XLIV - št. 96 - CENA 30 SLT
Kranj, petek, 6. decembra 1991
stran 5
MERKUR * Za mlade malo upanja
Izbira praktičnih daril v Merkurjevih prodajalnah
stran 18
Tetke v jok, turisti pa rože vohat
# Je za drago hrano kriv kmđ?
Ko inflacija, izračunana iz mesečnih podatkov o rasti življenjskih stroškov, doseže štirimestno številko, se na področju oskrbe s hrano vedno začno prerekanja o tem, kdo pri tem pridobiva in kdo izgublja: pridelava, predelava, trgovina ali potrošnik, ki mora povprečno za (predrago hrano namenjati že 40 odstotkov družinskega proračuna. Če se je zadnje čase v javnosti poskušalo ustvariti mnenje, da so za drago hrano krivi samo kmetje oz. da je za to neposredno kiv kmečki lobi, ki mu uspeva vse - tudi dražiti hrano preko razumnih meja, pa podatki, ki so nam jih "natrosili" na novinarski konferenci v Ljubljani kažejo, da slika le ni tako črno-bela. Da, tudi kmetje so dražili hrano, vendar so se kmetijski pridelki v enem letu podražili precej manj, kot so porasle cene industrijskih izdelkov, cene na drobno, drobnoprodajne cene svežega mleka in mesa, cene kmetijskega reprodukcijskega materiala... Naj namesto besed "spregovorijo" številke! Če se je odkupna cena mleka v enem letu, med lanskim in letošnjim oktobrom, povečala za 89 odstotkov, odkupna cena goveje živine pa za 194 odstotkov, je drobnoprodajna cena mleka v enakem obdobju "poskočila" za 148 odstotkov, cena svežega mesa za 227 odstotkov, drobnoprodajne cene vseh živil za 191 odstotkov, industrijskih živilskih izdelkov za 198 odstotkov, blaga za široko porabo za 208 odstotkov, zaščitnih sredstev za kmetijstvo za 273 odstotkov, umetnih gnojil v manj kot enem letu za 300 in več odstotkov...
Iz podatkov je razvidno, da hrane niso dražili samo kmetje oz. da so jo drugi dražili še precej bolj kot kmetje. Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je povedal naravnost: k velikim podražitvam hrane je v zadnjem času največ prispevala živilska trgovina, ki si zaračunava 24- do 48-odstotne marže in še nikdar ni živela tako dobro, kot živi zdaj. Kakšne kose si pri hrani od kmeta do porabnika režejo pridelava, predelava in trgovina, dovolj nazorno kaže tudi primer iz kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah. Zadruga je ob koncu novembra iztržila za prašiča nekaj manj kot 104 tolarje za kilogram, v klavnici je cena narasla na domala 164 tolarjev, velikoprodajna cena (brez maloprodajne marže} pa je znašala že 226 tolarjev.
Čeprav se sliši nenavadno, pa so razmere zdaj take, da bi se kmetom najbolj splačalo vso živino prodati in denar vezati v bankah. Zakaj tako? Malo je namreč verjetno, da jim bo trg priznal za sredstva, "vezana" v rejo bikov, takšne obresti, kakršne veljajo zdaj. Ko so v eni od zadrug ugotavljali, kolikšni bodo ob predpostavki, da vseskozi veljajo novembrske obrestne mere in da cene kmetijskega reprodukcijskega materiala mirujejo, čez deset mesecev stroški prireje mladega pitanega goveda, so izračunali, da bodo 2.193 tolarjev za kilogram in da bodo v tem znesku obresti predstavljale 88 odstotkov ali 1.936 tolarjev. • C. Zaplotnik
Kučan in Rupel prišla iz Bonna s prijetnim sporočilom
Zasluženo mednarodno priznanje
Slovenijo bo po besedah nemškega kanclerja Kohla med 16. in 18. decembrom priznalo 7 drŽav Evropske skupnosti in še približno toliko zunaj nje. To ni božično darilo, je dejal Kohl, ampak dejanje, ki ste si ga zaslužili.
Ljubljana, 4. decembra -
Podnevni torkov obisk slovanskega predsednika Milana pučana in zunanjega ministra "t- Dimitrija Rupla v Nemčiji [J? povabilo kanclerja Kohla je "'1 po odmevnosti in naklonjeni nemške politike in javno-jji na ravni nedavnega obiska "Orisa Jelcina v Nemčiji. Ku-c*nov in Ruplov nastop v zu-^njepolitičnem odboru Bun-fjcstaga je bil sklenjen s čestit-*° predsednika odbora novi Ropski državi Sloveniji, slo-^enski gospodarstveniki na Barskem pa so politikoma iz ^'ovenije na srečanju v Miinc-pnu med drugim dejali, da je
*ni sedaj prijetno biti Slovele. Kljub hudim časom se je
'°venski izvoz v to deželo po-
večal za 10 odstotkov, kar je zasluga gospodarstvenikov, za novo povečevanje pa je več ovir doma kot v Nemčiji.
Nemški kancler Helmut Kohl je Kučanu in Ruplu v torek izrekel pomenljive besede: Vi ste sedaj zadovoljni. Vse se je končalo tako kot ste želeli. Priznanje ni darilo, ampak ste si ga zaslužili, ker izpolnjujete vse pogoje, da kot država lahko stopite v mednarodno skupnost. Vodili ste pametno, odgovorno in načelno politiko.
Priznanje bo prišlo med 16. in 18. decembrom. Razen Nemčije so imena drugih držav Evropske skupnosti in zunaj nje še zamolčana. Bolj kot samo nemško priznanje pa je ta trenutek pomembnejša pripra-
vljenost Nemčije, da nam kot samostojni državi še naprej pomaga pri premagovanju težav doma in pri vključevanju v evropske organizacije in institucije. Izogniti se moramo usodi baltskih držav, ki so dobile hitro mednarodno priznanje, sedaj pa so potisnjene v drugi plan. Seveda pa so bistveni vzvodi v naših rokah. Priznanje je konec našega improviziranega nastopanja v svetu, tako gospodarskega kot političnega. Delovati bomo morali kot moderna odprta država, saj je zaprtost idealno gojišče reakcionarnega nacionalizma, racionalno, sodobno in demokratično organizirana, sicer nam bo mednarodno priznanje bore malo pomenilo. • J. Košnjek
Jutri začne veljati zakon o denacionalizaciji
Poldrugo leto za vložitev zahtev
Kranj, 4. decembra - Zakon o denacionalizaciji (v Uradnem listu republike Slovenije je bil objavljen 29. novembra) ureja pogoje in načine Vračanja premoženja, ki je bilo podržavljeno s Prisilnimi predpisi, sprejetimi zlasti v času od 1945. leta do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963.
Postopek za denacionalizacijo se začne, ko Nekdanji lastnik premoženja ali njegov pravni naslednik vloži zahtevo za vračilo. Zahteva mo-ra vsebovati podatke o podržavljenem premoženju, o pravnem temelju podržavljenja in denacionalizacije ter tudi to, v kakšni obliki vrniti Pfemoženje. K zahtevku je treba vložiti še listino o podržavljenju in potrdilo o državljanstvu, navesti pa tudi ime pooblaščenca, ki bo vlaganja zahteve zastopal pred pristojnim organom. Če zahtevo vlaga pravni naslednik, je tre-°a navesti tudi razmerje med vlagateljem in
nekdanjim lastnikom, imena drugih upravičencev in priložiti morebitni akt o dedovanju. Če gre za nepremičnino, je treba vlogo dopolniti še z zemljiškoknjižnim izpiskom (z vsemi vpisi in izbrisi) od 15. maja 1945 do danes.
Ker je za vložitev zahtev poldrugo leto časa, republiški minister za pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnat priporoča denacionalizacij-skim upravičencem, naj ne hitijo in naj sestavijo popolne vloge. Vloge, ki so jih upravičenci vložili že pred sprejetjem zakona, veljajo le, če so popolne; vlagatelje nepopolnih vlog pa bodo upravni organi obvestili, do kdaj in s čim jih morajo dopolniti. Pristojni organi prve stopnje morajo izdati odločbo o denacionalizaciji najkasneje v enem letu po vložitvi pravilno sestavljene zahteve oz. v 60 dneh, če upravni organ lahko o zahtevi odloči v skrajšanem postopku. • C. Zaplotnik
Priznanja v kulturi
z Jesenic
y 5.
I vseh treh zborov so Se na prejšnji ~"»e sprejeli dva
Kranj - Ob obletnici Prešernovega rojstnega dne so v kranjski občini na svečanosti v dvorani Gimnazije podelili letošnje Velike in male Prešernove plakete za uspešno delo na kulturnem področju. Priznanja je podelil Vitomir Gros, predsednik Skupščine občine Kranj. Gost večera je bil dubrovniški pesnik in prevajalec Prešerna Luko Paljetak. O pomenu Prešernovega pesnjenja za ohranitev slovenskega jezika je govoril dr. Boris Paternu. Prireditev pa so s svojim nastopom obogatili recitatorji skupine Tali-jini ljubitelji Kieselsteinski in kitarski duo Mateja Blaznik in Boštjan Soklič. - Foto: Jure Cigler
Ustavna komisija nemočna pri vprašanju splava
Odločili bodo poslanci
Ustavna komisija je uskladila večino členov predloga nove slovenske ustave. Sporno ostaja določilo o svobodnem odločanju o rojstvu otrok.
Ljubljana, 4. decembra - Predvidoma čez 14 dni bodo poslanci slovenske skupščine odločali o predlogu nove slovenske ustave, ki ga je pripravila in večinsko uskladila ustavna komisija skupščine republike Slovenije. Zataknilo seje pri splavu oziroma določilu o pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, saj so člani komisije iz Demosovih strank vztrajali, da ta pravica ne sodi v ustavo, ampak je to stvar zakona, opozicija, zeleni in neodvisni pa so zagovarjali nasprotno. Ker za kompromis ni bilo možnosti, je predsednik skupščine in ustavne komisije odločil, da se bodo o tem odločali poslanci. Sprejeta bo rešitev, ki bo dobila dvotretjinsko parlamentarno podporo. V presojo poslancem bo šla pred tedni sprejeta formulacija 54. člena, o kateri je bilo že doseženo soglasje, in pravi: "Pravica človeka je, da svobodno odloča o rojstvih svojih otrok. Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov. Država ustvarja razmere za uresničevanje teh pravic in razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstvo svojih otrok."
Komisija je sklenila, da bodo prve volitve v državni zbor in državni svet najkasneje eno leto po sprejemu ustave. Zakone o volilnem sistemu bo skupščina sprejemala z dvotretjinsko večino. Hkrati s splošnimi volitvami bodo tudi volitve predsednika republike. Sodniki bodo opravljali svoje delo do konca mandatne dobe. # J. Košnjek
so na Jesenicah. So-so, da se odpadki jo v varnejšo embala-, niso p« dali soglasja, da bi Železarna Jesenice kandidirala za to, da komercialno skladišči te odpadke. Vsi odpadki so bili do 15. ' i preloženi v nove •je, vendar so še Jesenicah naj bi jih postoj ili v eno zahod
iisttitvo m urejanje prostora in varstvo okolja je koa-čuo le sklenilo pogodbo z »v~
Opravičilo
Zaradi okvare in remonta rotacijskega stroja v tiskarni Delo v Ljubljani smo morali v zadnjem hipu zmanjšati obseg Gorenjskega glasa. Zato v današnji številki ni priloge Snovanja. Bralcem se opravičujemo.
Uredništvo
ixgi
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LABORE
Posebne ugodnosti ob otvoritvi obnovljenega servisa RENAULT, ŠKODA, ZASTAVA:
• prodaja vseh modelov vozil RENAULT po stari ceni z dobavo takoj
t prodaja vozil ŠKODA FAVORIT in FORMAN po stari
ceni z dobavo takoj t 25 % popust na delo servisa na podlagi objavljenega
kupona
• prodaja vozil po sistemu staro za novo samo še decembra
Telefon: prodaja 223-276, servis 221-031
I I I
> z-
O
O.
^   T=. CNJ
lit
Ja o
■ js ž
cz co iz,
g__ cn
.«2 a) o
S co £
CD "O 03 "> O t:
o~
10 €4
(0 N
_i<0
o sg
11
03 a> cz GC
CD
mmmmEiGLAS 2. stran
NOVICE IN DOGODKI
Petek, 6. decembra 1991
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
JOŽE KOŠNJEK
Priznanje za streznitev
Čeprav se v politiki lahko obljubi marsikaj velikega, pa potem vse skupaj ostane le obljuba, si tokrat drznemo biti prepričani, da zagotovila o predbožičnem mednarodnem priznanju Slovenije le niso mirilo naši nestrpnosti. Obljube o skorajšnjem priznanju izrekajo ugledni svetovni politiki, katerim lažne obljube, čeprav so namenjene le majhni Sloveniji, niso v čast.
Napoved mednarodnega priznanja je za mnoge slovenske politike odrešilna. Za tiste, ki so nam ga obljubljali že spomladi in sejali med ljudi lažne iluzije ter vse skupaj dojemali kot nekaj romantičnega, pa za one, ki so nas tolažili, da bomo morali pač še potrpeti in čakati na milost Evrope ter plesati, kot nam bodo zaukazali v prestolnicah politično ter gospodarsko najvplivnejših evropskih držav. Ko bo priznanje prišlo, bomo končno vsaj vsi skupaj približno vedeli, kje smo.
Važno je predvsem to, da svoja dejanja in razmišljanja umestimo na realno tla in da se preprosto rečeno - streznimo.
Živeli bomo sami za sebe in v osnovi bomo odvisni od svojih ravnanj. Nič več se ne bo mogoče izgovarjati na razne nasprotnike v bivši skupni državi Jugoslaviji in na vsemogoče ovire zunaj nje. Predvsem od nas bo odvisno, kako nas bo kdo sprejel. Naj komu zveni neprijetno, vendar, kot je dejal v sredo po vrnitvi iz Bonna slovenski predsednik Milan Kučan, bo priznanje pomenilo konec improvizacije v nastopanju po svetu, tako gospodarskega kot političnega. Take improvizacije so bile doslej za tujino še do določene mere sprejemljive, čeprav težko razumljive, sedaj pa bodo zbegane politične in gospodarske poteze na tujem vzete kot izraz naše nezrelosti za položaj samostojne in neodvisne države. Še posebej Evropa je in še bo pozorna na naše poteze, na naša notranja razmerja in tega nikakor ne gre podcenjevati.
Najodgovornejši slovenski politiki bodo morali veliko bolje kot sedaj usklajevati svoje zunanjepolitične poteze doma, še preden bo kdo prestopil državno mejo, ne pa kasneje iskati najrazličnejše izgovore, kot se dogaja sedaj. Zadnji primer je Tanjugova vest, da je Peterle prosil Kohla za dve milijardi mark pomoči, pri nas pa niti v zunanjem ministrstvu, niti v predsedstvu o tem ne vedo nič ali bore malo. V sredo smo sicer zvedeli, da je nemška stran predlagala Sloveniji, naj ji posreduje spisek problemov, predvsem gospodarskih, kijih ima in jih bo imela in tako naročilo je bilo preneseno vladi oziroma premieru, kakšno pismo pa je potem romalo v Bonn, pa ve samo premier. Prav nobenega razloga ni, da si s takimi potezami mažemo dobro ime in dajemo povode za ocene, da bo Nemčija s tem denarjem kupila Slovenijo. Drugi primer. Ali ni škoda, da mora donedavni član zveznega predsedstva iz Slovenije dr. Janez Drnovšek v zunanji politiki za slovensko dobro nastopati kot "zasebnik", kol je sam dejal. Ne smemo mu zameriti, če je na torkovi seji komisije za mednarodne odnose slovenskega parlamenta očital slovenski politiki, da ga je pozabila in da ne zna izkoristiti terena, ki gaje sam pripravil za pomoč Sloveniji. Če bi bile njegove poteze dogovorjene, ne bi izpadel kot "prosti strelec". Mogoče koga moti, da je dr. Drnovšek med najbolj priljubljenimi slovenskimi politiki in utegne biti, če se bo sam tako odločil, pomemben dejavnik v prihodnji volilni :ekmi za enega od najpomembnejših funkcij v slovenski politiki. Vendar sedaj ni čas za njegovo blokado, saj je za slovensko zunanjo politiko pomembno in uspešno ime. Strah pred Janezom je res odveč.
Prav tako niso redki očitki naših, predvsem gospodarskih predstavnikov na tujem, da zamujamo s priložnostmi, ki se nam ponujajo. Domovina reagira prepočasi in največkrat neustrezno. Tudi pri tem nimajo politične in strankarske igrice ter računice nič, saj gre za naše skupno preživetje. Sploh ni važno, kdo se s kom druži, kdo s kom potuje po svetu, komu bo padla krona z glave in komu ne. Vsaka poteza mora dati rezultat, če ne takojšnjega, pa vsaj na daljši rok.
Pričakovano priznanje vzemimo tudi kot streznitev in zadosten razlog za ravnanje v stilu mlade obetajoče in zaupanja vredne evropske države.
Odprto pismo vladi in zbornici
Ljubljana, 3. decembra - Republiški odbor sindikata SKEIS (kovinarji) Neodvisnost je ministrstvu za delo in gospodarski zbornici naslovil odprto pismo, v katerem opozarja na kršenje kolektivnih pogodb. Delodajalska stran zavestno ne upošteva sprejetih in splošno veljavnih kolektivnih pogodb, ki določajo najnižjo raven delavskih plač, so dejali v sindikatu. Kršitelji navajajo različne izgovore, od tega, da z delavci še niso sklenjene pogodbe o zaposlitvi in dotlej niso dolžni zagotavljati določil kolektivne pogodbe, do omejene mase denarja za izplačevanje delavskih plač. Razlage za kršenje so neutemeljene, pravijo v SKEIS Neodvisnosti, in če je kršenje (kakor sumijo) namerno, je moč kršitelje klicati tudi na kazensko odgovornost.
Sindikalisti se obračajo na vlado in zbornico, da bi takemu ravnanju s pomočjo državnih mehanizmov stopili na prste in zaostrili nadzor. To bi bilo v prid tako pravicam zaposlenih kot socialnemu miru v državi.
Radio Tržič še vedno brez direktorja
Neustrezni programi
Tržič, 3. decembra - Programi vseh petih kandidatov ne ustrezajo, Programski svet Radia Tržič predlaga nove razpisne pogoje.
Na razpis za glavnega in odgovornega urednika Radia Tržič se je prijavilo pet kandidatov, vendar je programski svet, ki je pregledal predložene programe posameznikov, vse odklonil, češ da programi ne ustrezajo. Zdaj predlaga izvršnemu svetu SO Tržič, da ta da pobudo za spremembo statuta Radia Tržič; v razpisnih pogojih za izbiro glavnega in odgovornega urednika Radia Tržič naj bi veljali novi razpisni pogoji in sicer: potrebna je višja ali visoka izobrazba in ne le srednja, kot je bilo zahtevano doslej.
Izvršni svet je ta predlog Programskega sveta Radia Tržič potrdil; Radio Tržič naj v skladu s svojimi akti postopek sore-membe statuta opravi čim prej, razpis pa bo ponovljen. • D. D.
ZGORENJSKIHPARLAMENTOV
Zasedali so zbori jeseniške skupščine
V občinski blagajni vse manj denarja
Jesenice, 5. decembra - Delegati vseh treh zborov skupščine Jesenice posredovali nekaj ob predlogu odloka o proračunu občine. Amandmaje bo v prihodnje treba vložiti najmanj dva dni prej. Delegati so posredovali več delegatskih pobud.
Delegati vseh treh zborov skupščine občine Jesenice so na minuli seji upoštevali prošnjo Janeza Šmitka. profesorja telesne vzgoje iz Žirovnice, ki je bil zadolžen za področje turizma in športa v izvršnem svetu skupščine, da ga skupščina zaradi drugih zadolžitev razreši s te funkcije in prošnjo Staneta Smoleia, diplomiranega sociologa, ki je opravljal dela sekretarja sekretariata za notranje zadeve, za predčasno razrešitev s te funkcije. Na prihodnji seji bodo tako imenovali dva nova člana izvršnega sveta -odvetnik, ki je zdaj član izvršnega sveta ne more sodelovati v iz-
vršilnih organih - in novega sekretarja sekretariata za notranje zadeve.
Ob točki delegatskih pobud je Miro Eržen iz Mojstrane opozoril na zaščito kmetijskih površin, ki so jih prizadeli hudourniki z Me-žakle in na nedokončano akcijo napeljave telefonov po Mojstrani. Telefone bi morali dobiti do konca leta, a jih ne bo in zato bodo iskali zaščito prizadetih krajanov po pravni poli. Janez Šebat je v imenu kmetov zahteval, da se čimprej sanirajo prizadete površine pod Rodinami, kamor je komunala neodgovorno odložila odpadke; obenem pa se mora sanirati tudi na črno zgrajena poni-
kovalnica na Rodinah in zaustavi črna gradnja na Breznici. Predložil je tudi pritožbo Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke, da advokat ne more biti član izvršnega sveta. Miro Harej je zahteval poročilo izvršnega sveta o privatizaciji družbenega premoženja na Jesenicah in delegata v republiški skupščini v imenu SDP pozval, naj za ustavo glasujeta le, če bo v njej zagotovljena pravica ženske do svobodne izbire rojstva otrok. Temu se je z vso odločnostjo pridružila tudi delegatka Jožica Bertalanič.
Proračun se ne bo mogel izogniti izgubi in da bi bila ta čim manjša, bo sklad stavbnih zemljišč prevzel financiranje komunalne infrastrukture v krajevnih skupnostih. Mag. Danijel Ažman je dejal, da so v skladu o tem te-
meljito razpravljali in se odločili-da prevzamejo obveznosti v visll ni 4,3 milijona tolarjev. Mili Uf nič je opozorila na financiranje vsaj nekaj prireditev za otroke, Matjaž Peskar pa se je zavzel za to, da izvršni svet pri pripravi osnutka proračuna za prihodnje lf to pripravi nova izhodišča za fr nanciranje političnih strank. Tudi Roman Savinšek je menil, da politične stranke v primerjavi z drugimi občinami dobijo premalo, denarja. Mijo Dasović pa je, vložil amandma, po katerem naj bi - tako je predlagal že Janez Sf bat - denar, ki je namenjen za f'" nanciranje ZB NOV namenili za intervencije v kmetijstvu. Delegati so sprejeli tudi analizo ukrepov na področju gospodarstva v občini s predlogi novih ukrepov-• D. Sedej
Igor Bavčar in Jelko Kacin na okrogli mizi v Škofji Loki
Politične karte se bodo premešale
Škofja Loka, 4. decembra - Danes sta v nabito polni dvorani kluba hotela Transturist v Škofji Loki na uspeli okrogli mizi nastopila ministra za notranje zadeve Igor Bavčar in za informiranje Jelko Kacin. Okroglo mizo je organizirala po svojem ustanovnem zboru Demokratska stranka občine Skofja Loka, ki bo kot kaže v tej občini dobila veliko pristašev.
žni del vodstva (in ustanoviteljev) nekdanje SDZ zapustil to stranko in sedaj ustanavlja DSS, je položaj v Škofji Loki ravno obraten: vodstvo SDZ nadaljuje v SDZ - NDS, nekateri posamezniki, ki so izstopili, pa so sedaj ustanovili občinski odbor DSS. Priprava ustanovitvenega zbora in okrogle mize je bila vsekakor profesionalna.
Igor Bavčarje v svojem uvodu poudaril, da sožitje različnih pogledov v nekdanji SDZ (in v Demosu) ni bilo mogoče. Zavedajoč se nevarnosti starih delitev, ki se vračajo iz slovenske preteklosti, je nujno ustvariti most med levico in desnico, saj je začela bipolarna delitev vplivati na kvaliteto odločanja. Preseči je potrebr.o stanje, ko je pri odločanju o usodnih vprašanjih v ospredju strankarski   prestiž, strokovno
Kako nadvse hitro teče čas in se razmere spreminjajo, pokaže tudi naslednja primerjava: le skromna dva meseca sta minila od strankarskega zbora občinskega odbora Slovenske demokratične zveze, ko je minister Janez Janša (po svoji popularnosti med ljudmi zelo podoben Igorju Bavčarju) razlagal skoraj povsem prazni dvorani istega hotela potrebo po narodnjaški usmeritvi SDZ. V teh dveh mesecih te politične stranke ni več (po razcepu na kongresu je nastala SDZ - Narodno demokratska stranka ter Demokratska stranka, ki se v teh dneh ustanavlja), obe naslednici pa na javnih tribunah (SDZ -NDS je pred štirinajstimi dnevi priredila tudi zelo odmevno tribuno o "divjem" lastninjenju) obravnavata zelo različni temi. Če je na republiški ravni prete-
S seje izvršnega sveta
Poudarek na turizmu
Tržič, 3. decembra - V Tržiču so pripravili izčrpen razvojni program dela demografsko ogroženih območij v občini s poudarkom na turizmu, s katerim računajo tudi na republiška sredstva. - Pripravili bodo nov osnutek prostorskega plana občine Tržič.
Obrobje Tržiča, manjše vasi in zaselki, kot so Slap, Čadovlje, Dolina, Jelendol, Grahovše in Potarje (Potarje sicer ne sodijo v de-, mografsko ogrožena območja, čemur so pripomogli vikendaši, so pa turistično zanimiva), so bili kot demografsko ogrožena območja predmet obravnave delavke tržiškega turizma Slavke Zupan.
Razvojni program je še v osnutku, o njem pa bo razpravljala tudi občinska skupščina. Po zakonu o demografsko ogroženih področjih bi namreč kraji, kjer se prebivalstvo redči, dobili republiško pomoč za razvoj, ki bi tu spodbujal razne dejavnosti, kot kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti, drobno gospodarstvo in turizem. Tržičani se bolj ogrevajo za oživitev turizma v teh krajih in študija je nakazala zanimive možnosti kmečkega turizma, kmetij odprtih vrat, gostinstva, manjših smučarskih centrov z žičnicami, poti za gorsko kolesarjenje in podobno. Kako priti do vsega tega, je razdeljeno v kontinuirane obveznosti, kratkoročne in dolgoročne naloge.
Zapisano je lepo in če bodo z republike res kanila kakšna sredstva, bi se marsikaj tega dalo tudi uresničiti, posebej še, ker so prav po teh odročnih krajih prebivalci sami zainteresirani za turistični razvoj. Prihodnje leto bo tak program razvoja narejen tudi še za ostala demografsko ogrožena območja, to je Gozd, Pristava in Loka. Člani izvršnega sveta, ki so na svoji seji v torek obdelovali dobro pripravljeni program razvoja, so si zaželeli, da bi ne ostalo le pri študiji, temveč da bi se kaj tudi uresničilo. Vsaj kratkoročne naloge, kjer so potrebna le manjša sredstva - kot na primer postavitev tabel, klopic na razglednih mestih in počivališčih in podobno in so ljudje teh krajev pripravljeni marsikaj narediti sami - bi bile lahko kmalu uresničljive, druge pa postopoma.
Člani izvršnega sveta SO Tržič so na tej seji podprli preoblikovanje Gorenjske turistične zveze v novo obliko profesionalne turistične organizacije, za kar bo poskrbela kranjska občina, za naprej se bodo pa dogovarjali; Tržič namreč potrebuje tesnejše komercialno povezovanje med društvi.
Sprejet je bil tudi sklep, da se pripravi nov osnutek prostorskega plana občine kot enotno gradivo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Tržič. Plan, ki je bil sprejet pred petimi leti, seje izkazal za zelo neživljenjskega. Oddelek za prostor in okolje se bo lotil usklajevanja tržiškega plana z R. Slovenijo. Osnutek novega prostorskega plana naj bi predložili skupščini do junija 1992 • D. Dolenc
mnogih je bilo povedano, da Je vstopil v DSS), je razprava stekla tudi v smer obravnave odnosov v Jugoslaviji. Slišali smo, da se uresničuje najbolj črna varianta-skoraj popolno trganje vezi (s hkratno popolno izgubo trgov)-oba ministra pa sta priznala, da slovenska vlada še zdaleč ni storila vsega, kar bi tak položaj zahteval. Se bolj zaskrbljujoča pa je bila trditev, da Slovenija na (bližnji) trenutek mednarodnega pr!' znanja, ko se odprejo možnost'-da postanemo del normalne Evrope, ni dobro pripravljena. Naša odločitev za denarno samostoj; nost sicer doživlja inflacijski udar, vendar se bodo prave razmere in razmerja šele pokazala-Tedaj bo postalo tudi jasno, da se nam je ta odločitev obrestovala-.
Okroglo mizo je predsedujoč} Blaž Kavčič ob množici vprašanj navzočih, kar na silo prekini'-vendar se je pogovor nadaljeva1 pri družabnem srečanju, ki je sledilo. Naj povemo, da je članstvo Demokratske stranke v Škof)' Loki v tem večeru od prvotnih ^ članov (ob začetku srečanja) naraslo na 31 članov. • ' Žargi
kompetentnost pa izrivajo strasti. DSS želi prispevati k pogojem, v katerih bo mogoč konsenz ustvarjen z medstrankarskimi kompromisi (ki so temelj smotrne politike) in se hkrati pripraviti na čas, ko se bodo politične karte temeljito premešale. Prve demokratične volitve niso upoštevale strankarskih programov -ljudje so glasovali predvsem proti nekdanjemu sistemu - pravo oblikovanje strank in s tem normalizacija političnega življenja se šele začenja. Tak razvoj, po besedah Igorja Bavčarja, potrjujejo že nekateri medstrankarski pogovori, tudi tako nepričakovani, kot je pogovor o možni koaliciji med slovenskimi socialdemokrati in prenovitelji.
Seveda se razprava ni mogla izogniti najaktualnejšega slovenskega problema lastninjenja. Igor Bavčar je povedal, da je prav DSS v Demosu dosegla približevanje stališč, ki bo verjetno rezultiralo s pripravo novega predloga zakona. Ta naj bi pragmatično upošteval najboljše iz vseh sedaj ponujenih modelov. Ko se je Igorju Bavčarju pridružil še Jelko   Kacin   (na presenečenje
S seje kranjske vlade
Javna poraba se je bistveno zmanjšala
Kranj, 4. decembra - Informacija o gospodarskih gibanjih v prvih deve' tih mesecih letos, ki jo je danes obravnavala kranjska vlada, tudi tokr*' ne kaže realnih gibanj, saj se razmere tako hitro zaostrujejo, dadvomf sečna informacijska zamuda daje povsem drugačno sliko, kot je stanj6-v katerem smo. Finančni podatki pa tokrat kažejo kar občutno stvarn" zaostajanje sredstev za javno porabo.
V kakšnem dejanskem stanju je sedaj kranjsko gospodarstvo-bomo zvedeli verjetno šele po novem letu, vendar bo stanje zagotovo slabše od ugotovitev, ki izhajajo iz devetmesečnega poročila. Ukrep1 Evropske skupnosti in skoraj popolna prekinitev poslovanja s pre°^ stankom Jugoslavije, bodo imeli hude gospodarske posledice, še neU' poštevan stečaj Tekstilindusa pa bo zlasti podatke o nezaposlenosti» bistveno poslabšal. Devetmesečno poročilo kaže, da je obseg Pr0lZ' vodnje za 4,5 odstotka večji od lani, kljub trendu upadanja, pa J uvoz še vedno pokrit z izvozom (celo večji za 5,3 odstotka). V obe primerih kranjska občina dosega boljše rezultate (razen pri pokritJu od Slovenije in Gorenjske. Zaposlenost je glede na december prete' klega leta upadla za 4,1 odstotka, tako je nezaposlenost dosegla stop njo 9,39 odstotka, kar je le nekoliko manj od Gorenjske in države-
Tudi tokrat je bilo ob podatkih za javno porabo, ki je do vkljj1 čno septembra glede na lansko obdobje porastla le za 31,4 odstop (cene na drobno so v enakem obdobju v povprečju porastle za 72 o stotkov), izrečenih nekaj ugotovitev o občutnem razbremenjevanj gospodarstva in dvomov o tem, ali taka politika ima smotrne oz. Pr duktivne posledice. Če smo še ob polletju podvomili o realnosti tovitev o razbremenjevanju, bo tudi tokrat, kljub dejansko velike1^ padcu zbranih sredstev v ta namen, potrebno počakati na izraču^ dohodkovnih kategorij in s tem davčnih osnov ter podatkov o drug1 virih možnega napajanja javne porabe. j.
Sicer pa se je Izvršni svet občine Kranj odločil, da zahteva\° mačenje pristojnega ministrstva v zvezi s prodajo družbenih sta!'lu. vanj tistim, ki imajo lastniško stanovanje oz. hišo (ali jo gradi oz. k puje stanovanje). Družbenopolitični zbor je namreč sklenil, naj tudi takim interesentom nakup omogoči, do odločitve na podlagi zy tevanega tolmačenja pa ostaja v veljavi sedanji sklep o prepove prodaje. # Š. Ž.
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko ValJap^i-
Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volcjak, Cveto Zaplotnik. v» jjj ca Zavrl-Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žp:gi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tlak: Podjetje DV?, l>;'jljana / Uredništvo: Mo.še Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463, telefax: (064) 215-3^ prejemamo neprekinjeno 24 urjlnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7. —13.30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 30?p
TČR, Tisk časopisov in revij, L Mali oglasi: telefon: 217-960 -
Naročnina: trimesečni obračun     naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni fist RS, 7/91)
Petek, 6. decembra 1991
NOVICE IN DOGODKI
3. stran (mKmmmmGLAS
Dr. Edo Pirkmajer iz Združenja lastnikov razlaščenega premoženja
Le zakaj bi bili nekdanji lastniki slabši od sedanjih?
Večino denacionalizacijskih postopkov bo mogoče hitro rešiti, nekateri pa bodo verjetno trajali tudi deset let.
"Govorice delavskih voditeljev, češ da bo denacionalizacija povzročila slabo gospodarjenje, so v nasprotju z njihovo teorijo, da je neučinkovito družbeno lastnino treba odpraviti," pravi dr. Edo Pirkmajer iz Združenja lastnikov razlaščenega premoženja in poudarja, da je denacionalizacija ena od oblik lastninjenja in tudi pomembno spravno dejanje.
Ko se je zapletlo z zakonom o privatizaciji podjetij, je bilo pričakovati, da bo blokada zajela tudi zakon o denacionalizaciji. Zakon je bil kljub temu sprejet in v soboto, 7. decembra, bo začel veljati. Ste pričakovali tako ugoden razplet?
"Ko je slovenska skupščina marca letos sprejela zakonski osnutek, smo razlaščeni upali, da bo zakon maja že začel veljati. Kot veste, se to ni uresničilo. Po zapletu z zakonom o privatizaciji je bilo nevarno, da se zatakne tudi pri zakonu o denacionalizaciji. Na skupnem zasedanju 20. novembra, ko se je odločalo samo še o enem zakonskem dopolnilu, se je pokazalo, da je velika večina "za", da zakonske rešitve niso sporne in da so vsaj načelno sprejemljive za vse politične stranke. Izid glasovanja je tudi potrdil, da je bila skupščinska blokada bolj usmerjena proti zakonu o privatizaciji in da je bil zakon o denacionalizaciji neke vrste taiec za zakon o lastninjenju."
Da je bil zakon sprejet brez večjih zapletov, si nekaj zaslug verjetno pripisujete tudi v združenju razlaščenih?
"Naše zasluge so v tem, da smo vedno iskali sprejemljive rešitve. Pri tem smo izhajali iz prepričanja, da je denacionalizacija tudi spravno dejanje in da ne sme povzročati ne novih krivic in ne novih razprtij. Zelo me je prizadelo, ko so nekateri naščuvali ljudi proti temu zakonu in organizirali proteste pred skupščino in ko je časopisje pisalo, da je slovenska javnost zaradi tega zakona razcepljena. To so bile manipulacije, pretiravanja."
Ste z zakonom, kakršen je sprejet, zadovoljni?
"Zadovoljen sem, ker je bil zakon sprejet z veliko večino in ker so rešitve sprejemljive tudi za pretežni del razlaščenih. Jasno pa je, da prav z vsemi rešitvami nismo povsem zadovoljni. Če bi veljali normalni postopki, bi morala država krivično obsojenim vrniti zaplenjeno premoženje v prejšnje stanje in jim dati tudi odškodnino za izgubljeni dobiček. Razlaščeni smo se zavedali realnih možnosti in smo zato tudi odstopili od tega, sicer veljavnega načela. Pristali smo na to, da dobimo premoženje v naravi ob upoštevanju določenih omejitev, sicer pa v eni od oblik odškodnine. Nismo bili proti, da zakon z raznimi prehodnimi obdobji in prilagodit-venimi roki zavaruje tudi interese in koristi tistih, ki zdaj upravljajo s podržavljenim premoženjem.
Razlaščeni smo od vsega začetka vedeli, da vseh mnogoštevilnih in različnih krivic ne bo mogoče popraviti. Poleg materialnih krivic je namreč še veliko drugih, ki pa jih bomo Še dolgo trpeli. Ena takih krivic, ki jo trpimo vsi Slovenci, je odnos do podjetništva. V prejšnjem sistemu je bila podjetniška miselnost sinonim za proti-družbeno in protisistemsko vedenje, danes pa je to ena od vrlin."
ker je bilo veliko različnih oblik Podržavljenja, je zakon napisan Do'j splošno in ne za vsako vrsto Primerov. Ali to pomeni, da je mogoče pričakovati zaplete pri Uvedbi?
Pravite, da bo zakon dokaj zadovoljivo popravil večino materialnih krivic. Je s tem naš dolg do preteklosti poravnan ali dolgovi še ostajajo? "Dolgovi, krivice se poravnavajo med ljudmi, v njihovi miselnosti. To je predvsem moralno vprašanje in odvisno zlasti od tega, kako se ljudje počutijo: ali se počutijo ogoljufane ali ne... Med razlaščenimi, člani našega združenja, je zelo veliko ljudi s tragičnimi usodami, te usode pa se danes izražajo v besu, gnevu in v močni čustveni prizadetosti, ki nekaterim že otežuje realno presojanje. Tem ljudem noben zakon ne more poravnati dolga do preteklosti, ker živijo zaznamovani s krivico, s krivico v srcu in bodo tako živeli do smrti. Mlajši, ki so se kljub krivicam, ki so jih utrpeli njihovi starši, le uspeli uveljaviti, pa na krivice gledajo manj osebno in čustveno prizadeto. "
"Težave bodo, ker so nekateri primeri zelo zapleteni. Zakon ni splošen v tem, da bi katero od kategorij razlaščencev izpuščai. Nasprotno: je dokaj popoln in zajema vse različne primere."
V katerih primerih bo največ zapletov?
"Najbolj se bo zapletalo tam, kjer ne bo mogoče vračanje v naravi in kjer je podržavljeno premoženje že močno spremenilo podobo. Če je bila nekomu odvzeta stavba, ki je še danes enaka ali vsaj približno enaka kot ob podržavljenju, ne bo problemov, bodo pa tam, kjer so stavbo porušili ali so jo prodali."
V zadnjem letu, predvsem pa v zadnjih mesecih, ko so se že kazali obrisi zakona o denacionalizaciji, je precej podržavljenega premoženja prešlo v zasebne roke.
"Vem za nekaj primerov, ko so podjetja prodala premoženje razlaščenih samo zato, da bi se izognila posledicam denacionalizacije. Ko smo na združenju napravili anketo med člani, je kar 40 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se jim krivice v različni obliki godijo še zdaj - s sečnjo v gozdovih, s prodajo, z obnovami, z reorganizacijami podjetij...Naj samo povem za primer, da je bila pred kratkim na dražbi skupaj z Elanom prodana tudi hiša, ki bi jo nekdanja lastnica oz. njena pravna naslednica lahko zahtevala nazaj v naravi, če bi bila dražba dober teden kasneje oz. tedaj, ko bi zakon o denacionalizaciji že veljal. Da je bila dražba le nekaj dni pred uveljavitvijo zakona oz. da bo zakon začel veljati le nekaj dni po dražbi, je naključje, pa vendarle: upravičenka to občuti kot krivico."
Pri premoženju, ki ga ne bo mogoče vrniti v naravi, bo osrednje
vprašanje višina odškodnine.
"Najlažje bo pri stanovanjih, kjer so metode vrednotenja določene, in najtežje pri podjetjih, ki jih v večini ne bo mogoče vračati v naravi in za katera bo treba ugotoviti in primerjati njihovo današnjo vrednost z vrednostjo ob podržavljenju. Čeprav se je zakonodajalec zelo prizadeval, da bi poiskal
boljša izhodišča za vrednotenje podjetij od teh, ki so zdaj zapisana v zakonu, mu to ni uspelo."
Ljudje, ki imajo v lasti tudi premoženje, ki je bilo nekomu podržavljeno, se bojijo, da ga bodo z denacionalizacijo izgubili Je to premoženje res ogroženo?
"Nevarnosti, da bi bili sedanji zasebni lastniki ob premoženje, ni, saj jih zakon dovolj jasno in nedvoumno ščiti. To pa ne drži za družbene pravne osebe. Če so si podjetja podržavljeno premoženje medsebojno prodajala in je premoženje še vedno v družbeni lasti, je denacionalizacij ski zavezanec tisti, ki to premoženje ima."
Je nevarnost, da bi z denacionalizacijo del sedanjega družbenega premoženja prešlo v roke tujcev?
"Bojazni, da bi veliko tega premoženja dobili tujci, sicer ni, vendar se možnosti, da ga ne bi dobili nič, zaradi spoštovanja načela pravičnosti in splošnega pravnega reda ni bilo mogoče izogniti. Če so se naši državljani po podržavljenju njihovega premoženja izselili, imajo za zakonite dediče tujce, ki so zdaj upravičeni do denacionalizacije in do vračila premoženja. To ni nič posebnega, tudi pri normalnem dednem postopku bi premoženje v takih primerih prešlo v tuje roke."
Zakon bo v kratkem začel veljati. Kaj bo prvi korak razlaščenih?
"Razlaščeni morajo zahtevati vračilo premoženja, zahtevi pa morajo priložiti vsa potrebna dokazila o tem, na kakšen način jim je bilo premoženje podržavljeno, kje je to premoženje, koliko ga je, kdo ga ima, ter tudi izjavo, kaj zahtevajo -vračilo v naravi ali odškodnino. Opozoril bi še na to, da bo nekaj določb o denacionalizaciji vseboval tudi zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. V vseh dosedanjih zakonskih variantah je bilo tudi določilo, da bodo morali denacio-nalizacijski upravičenci zahtevo do podjetij najaviti v devetdesetih dneh. Gre za sistem rezervacij, ki podjetjem omogoča, da se tudi v poldrugem letu, ko je čas za vložitev denacionalizacijskih zahtev, lahko lastninsko preoblikujejo." Kako pa naj ravnajo tisti, ki nimajo odločb o nacionalizaciji?
"Razlaščeni bodo morali nacionalizacijo na neki način dokazati, organi, ki bodo odločali o denacionalizaciji, pa presoditi, ali so dokazi dovolj tehtni ali ne. Gre za zelo različne primere: nekateri imajo vse dokumente, drugi nimajo ničesar oz. so le nekje slišali, da so tudi njihovi stari očetje imeli delnice v neki banki."
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja je doslej sodelovalo predvsem pri pripravi zako-
na. Kakšna pa bo njegova vloga zdaj, ko je zakon sprejet in bo v kratkem začel veljati?
"Člani se bodo morali sami odločiti, ali naj bo združenje še naprej aktivno ali ne. Če se bodo odločili, da naj še naprej aktivno deluje, potem bodo morali plačati tudi članarino, kajti delovanje je povezano tudi s stroški. Doslej je nekaj zanesenjakov delalo povsem zastonj, naloge, ki se združenju kažejo pri izvajanju zakona, pa že zahtevajo profesionalno delovanje. O tem, da bi zastopali razlaščene pred pristojnimi organi, ne razmišljamo, lahko pa jih opozarjamo na probleme, jih seznanjamo s pomembnimi informacijami, jim svetujemo, kje naj zaprosijo za pomoč... Združenje bo imelo pomembnejšo vlogo v tem, da bo zbiralo podatke o izvajanju zakona in o pomanjkljivostih, ki jih pri pripravi zakona ni bilo mogoče predvideti, da bo opozarjalo na nepravilnosti v praksi in da bo sodelovalo pri snovanju podzakonskih aktov." So po občinah dovolj pripravljeni in usposobljeni za denacionalizacijo?
"O kakovosti občinske uprave ne morem saditi. Vem le to, da gre za zelo zahteven projekt, da bo vračilo premoženja v naravi ali eno od oblik odškodnine zahtevalo okrog dvesto tisoč upravičencev in da bo po naši oceni več kot šestdeset tisoč različnih primerov, med katerimi bo približno petina zapletenih. Vse to bo zahtevalo od uprave veliko naporov. Ker je denacionalizacija enkratno dejanje, je razumljivo, da v teh upravah ni ljudi, ki bi na tem področju že imeli nekaj izkušenj."
Ko gre za premoženje, se rado zgodi, da brat pozabi na brata. Je pričakovati, da bo denacionalizacija spodbudila nove spore in razprtije? "Nekaj jih bo zagotovo. Dokler bodo v družbi veljala ob-čečloveška načela, da premoženje prehaja na potomce, bodo vedno tudi sporni primeri. Spori so bili v preteklosti in bodo v prihodnosti. Če bi se jim hoteli povsem izogniti, bi morali storiti nekaj, kar ni realno - odpraviti zakon o dedovanju in zapleniti vse premoženje po vsakem, ki umre. Razlaščeni bodo morali sami presoditi, ali se jim bo bolj splačalo za premoženje pravdati se ali skupaj z drugimi poiskati za vse sprejemljive rešitve."
Koliko časa bodo trajali dena-cionalizacijski postopki?
"Nekatere bo mogoče končati zelo hitro, najbolj zapleteni bodo verjetno trajali tudi deset let."
Ali bo država poskrbela, da bo vrnjeno premoženje narodnogospodarsko dobro izrabljeno?
"Zakon o denacionalizaciji o tem ne govori, temveč skrb za to, da bodo lastniki vrnjeno in tudi vse drugo premoženje narodnogospodarsko koristno uporabljali, prepušča drugim zakonom - zakonu o davkih, o gozdovih, o kmetijskih zemljiščih itd. To, kar govorijo tako imenovani delavski voditelji in ideologi, češ da bo denacionalizacija povzročila škodo pri gospodarjenju, je v nasprotju z njihovo teorijo, da je neučinkovito družbeno lastnino treba odpraviti. Tudi denacionalizacija je ena od oblik lastninjenja družbenega premoženja. Sprašujem se, zakaj bi bili novi lastniki, ki jih iščemo z veliko muke in z zapleti, boljši od nekdanjih? Ne trdim, da bodo prav vsi uspešni in učinkoviti lastniki; prepričan pa sem, da bodo povprečno vsaj toliko uspešni kot večina lastnikov, ki jih bomo dobili s privatizacijo."
C. Zaplotnik
STRANKARSKE NOVICE
Pobuda za sodelovanje štirih strank
Skupno do zakona o soodločanju
Ljubljana, 30. novembra - Vodstvi Stranke demokratične prenove in Socialdemokratske stranke sta na drugem srečanju obravnavali vprašanja ustave, socialne države, lastninjenja, delavskega soodločanja in mednarodne dejavnosti Slovenije. Med drugim sta se dogovorili, da bosta ocenili možnost, da bi vse štiri slovenske levosre-dinske stranke ubrale skupno pot za vstop v socialistično interna-cionalo, dogovarjali pa so se tudi o možnosti, da bi Socialdemokratska stranka Slovenije. Stranka demokratične prenove. Socialdemokratska unija in Socialistična stranka skupno pripravile predlog zakona o soodločanju delavcev. • J. K.
SDZ - Narodna demokratska stranka
Slovenija brez tuje vojske
Ljubljana, 2. decembra - Na skupni seji izvršilnega odbora in poslanskega kluba SDZ - Narodne demokratske stranke so se dogovorili, da bo okrogla miza o narodnjaštvu in demokraciji predvidoma 12. decembra. Prodajo stanovanj so ocenili kol nepravično, saj bo dobila država veliko denarja, vprašanje pa je, ali ga bo namensko uporabila. Predlagali bodo, da se del denarja nameni tistim, ki za stanovanjska posojila plačujejo visoke obresti oziroma za ljudi v socialni stiski. V šole naj bi uvedli "predvojaško vzgojo", stranka pa tudi meni, da je treba načelo o samoodločbi v ustavi ohraniti. Grajali so zunanjega ministra dr. Rupla, ki je omenil možnost prihoda mirovnih sil v Slovenijo. To ni njegova pristojnost, ampak pristojnost parlamenta in predsedstva republike. Sprejeli so pismo javnosti, v katerem pravijo, da mora ostati Slovenija brez tuje vojske. Gospodarsko bi bilo to pozitivno, z vidika varnosti, onesnaževanja in raznih bolezni pa negativno. • J. K.
Socialistična stranka v Radovljici
Srečanje gorenjskih socialistov
Radovljica, 6. decembra - Radovljiški območni odbor Socialistične stranke Slovenije prireja danes, 6. decembra, ob 18. uri v hotelu Jelovica na Bledu srečanje gorenjskih socialistov. Gostje srečanja bodo člani vodstva Socialistične stranke Slovenije, ki bodo pojasnili stališča stranke do najpomembnejših vprašanj in problemov države Slovenije ter izhodišča za strankino delovanje. Srečanje bo popestreno z zabavo, glasbo in plesom.
Socialdemokratska unija Slovenije
Socialdemokratski izziv v Evropi
Ljubljana, 6. decembra - Unija oblikuje socialdemokratski forum kot nestrankarsko obliko dela in tokrat je forum organizator srečanja na temo Socialdemokratski izziv v Evropi danes. Forum bo zasedal jutri, 7. decembra, ob 9.30 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sodelovali bodo tudi gostje iz Nemčije, Italije in Avstrije, med njimi Hans Koschnick, namestnik predsednika zunanjepolitičnega odbora zahodnonemškega Bundestaga. # J. K.
Večer z ministrico za delo
O novi pokojninski dobi
Tržič, decembra - Socialistična stranka Slovenije, Območni odbor Tržič vabi na razgovor z ministrico za delo Jožico Puharjevo, ki bo v petek, 6. decembra 1991, ob 17. uri v osnovni šoli v Bistrici. Tema bo aktualna - Predlog zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju. • D. D.
Še enkrat:
Direktor dobi manj kot 1.000 mark plače
Bralec iz Žirovnice je oporekal navedbam v članku v 91. številki pod naslovom Direktor dobi samo 1.000 mark plače. Bralec trdi, da imajo osebne dohodke v jeseniški Železarni v višini 32.000 do 34.000 tolarjev vodje obratov v Železarni (bivši vodje TOZD). Vsi, ki imajo individualne managerske pogodbe, imajo po informacijah, ki so med zaposlenimi v Železarni, bistveno več kot 1.000 mark. Uradnih podatkov ljudje v Železarni nimujo, zato je ugibanj toliko več...
Pojasnilo: podatke smo dobili na sindikatu Železarne in smo jih zaradi pripomb bralca ponovno preverili in poklicali Rafaela Peniča, vodja službe za osebne dohodke v Železarni.
Dejal nam je, da so direktorji, ki so plačani izven pogodbe, vršilci dolžnosti enot, ki bodo postopoma postale samostojne firme. Če računamo marko po tečaju približno 42.000 tolarjev za tisoč nemških mark, nihče od teh bodočih direktorjev ne dobi toliko. Imajo približno toliko, kot pravilno ugotavlja bralec. Direktor Železarne pa dobi okoli 42.000 tolarjev.
Razumemo odziv bralca, saj vemo, kako nizki so osebni dohodki v Železarni. Tudi ne bi hoteli komentirati višine osebnega dohodka bivših vodjev TOZD. Ob višini osebnega dohodka za direktorja Železarne pa bi le rekli, da njegov osebni dohodek daleč zaostaja za njegovo odgovornostjo in njegovimi sposobnostmi. • D. Sedej
Poleg spominske table v avli večnamenske dvorane Gorenjskega sejma, na kateri piše, da so delavci kranjske občine prispevali k izgradnji večnamenske dvorane, se je v soboto, 30. novembra 1991, nepričakovano pojavil »spominski napis«, da je podjetje Gorenjski sejem izpolnilo vse obveznosti po samoupravnem sporazumu o skupni izgradnji večnamenske dvorane, in da odslej s to dvorano lahko samostojno gospodari. Hudomušni bi rekli, da je Gorenjskemu sejmu obveznosti pomagala izpolniti velika inflacija in preživeti nedorečeni samoupravni sporazumu, ki so omenjeni v spominskem napisu in se jih na ta način vleče s smetišča zgodovine.
Morda je ta napis potreben zato, da delavci kranjskih podjetij v času 'prihajajoče privatizacije ne bi pomislili na kakšne pravice do premoženja in upravljanja tega podjetja.
Obiskovalec Merkurjeve pravljične dežele na Gorenjskem sejmu
France Goličič, Podbrezje 138
/
@®S®m©IEJIGLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Petek, 6. decembra 1991
V krajevni skupnosti Velesovo praznujejo t VV
V nedeljo slovesnost v Železnikih - Konec marca letos so v krajevni skupnosti Železniki v škofjeloški občini krajani nehali plačevati krajevni samoprispevek. Iz referendumskega programa krajevnega samoprispevka pa so zdaj zgrajene tudi mrliške vežice. Po projektu podjetja T IVI P Ljubljana jih je gradil Gradiš Jesenice s kooperanti. Vežice z opremo so veljale okrog 3 milijone tolarjev, skupaj s celotno ureditvijo pa 3,7 milijona. Slovesnost z blagoslovitvijo mrliških vežic bo v nedeljo, 8. decembra, ob 10. uri. - A. Ž.
Denar Za krajevne Ceste - Jesenice - Po pogodbi s Cestnim podjetjem Kranj naj bi namenili za ureditev krajevnih cest v Kranjski Gori 562 tisoč tolarjev, od tega polovico sovlagajo krajani. Pri izgradnji dovozne ceste na Plavški travnik pa je prišlo do dodatnih večjih del v višini 2 milijona 600 tisoč tolarjev zaradi regulacije, kanalizacije, zaščite železniških signalov in prestavitve vodovoda. Financiranje obeh del, tako v Kranjski Gori kot na Plavžu je prevzel sklad stavbnih zemljišč pod pogojem, da v primeru, če bi prevzem teh del ogrozil izvedbo osnovnega programa sklada, občinski proračun vrne ta sredstva skladu. Sekretariat za finance je zato zaprosil izvršni svet za garancijo, da bo v primeru, če bo skladu zaradi tega financiranja primanjkovalo sredstev, vrnil znesek 3 milijone 200 tisoč dinarjev - znesek za financiranje cest v Kranjski Gori in za dovozno cesto na Plavški travnik. • D. S.
Aktivna planinska Sezona - Kranj - Iz poročila, ki ga je Planinsko društvo Kranj konec novembra poslalo Zvezi telesno kulturnih organizacij občine Kranj zaradi dodelitve sredstev za kritje stroškov pri različnih aktivnostih med letom, je razvidno, da je bila kljub vojni letošnja planinska sezona v društvu zelo živahna. Odsek za planinsko hojo in vodništvo je že do konca novembra organiziral 22 izletov, tur in pohodov, ki se jih je udeležilo več kot 800 članov. Ta mesec načrtujejo še dva izleta. Mladinski odsek je imel 19 izletov, tur in pohodov, udeležilo pa se jih je skoraj 200 mladincev. Planinski odsek oziroma planinske sekcije v osnovnih šolah v občini pa so organizirale 10 izletov, ki se jih je udeležilo skoraj 450 pionirjev oziroma učencev. Udeleženci izletov, tur in pohodov so 90 odstotkov stroškov krili sami. • (až)
Zbor gorskih reševalcev - Ljubljana - Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije pripravlja letošnji zbor slovenskih reševalcev, ki bo v soboto, 14. decembra 1991, v Centru za obrambno vzgojo v Poljčah pri Begunjah. Tam se bodo udeleženci zbrali ob 9. uri in 30 minut, nakar bodo obravnavali poročila o delu komisije GRS, podkomisij in odsekov ter finančno poročilo postaj in komisije. Po razpravi načrtujejo spremembo Pravilnika GRS in sprejem delovnega in finančnega načrta ter koledarja akcij za leto 1992, spregovorili pa naj bi tudi o usmeritvah nadaljnjega dela. V dopoldanskem delu srečanja bodo tudi podelili častne znake najprizadevnejšim članom. Popoldne si bodo ogledali še film Janeza Brojana, načelnika postaje GRS Mojstrana, o reševanju v gorah. • S. Saje
Drevi vse o CATV Visoko - Visoko - Na internem kanalu sistema kabelske televzije v krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini bo drevi (danes, 6. decembra) ob 18. uri oddaja v živo na temo: vaše pripombe in vse, kar vas zanima o sistemu kabelske televizije v krajevni skupnosti Visoko. Na vprašanja bosta odgovarjala predsednik odbora za CATV Visoko Lojze Smolej in izvajalec pri izgradnji sistema Marjan Lukež. Vprašanja bodo sprejemali po telefonu 43-205 že od 17.30 naprej in tudi med oddajo, ki bo potekala na internem kanalu. • (až)
OSNOVNA ŠOLA HEROJA BRAČIČA Begunjska 2 „ 64290 Tržič
razpisuje prosti delovni mesti UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA in UČITELJA LIKOVNE VZGOJE
za nedoločen čas. Začetek dela 6. 1. 1992 ali po dogovoru, poskusno delo 6 mesecev.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za učitelja v osnovni šoli sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
INDUSTRIJSKI kombinat N. SOL. O. KRANJ, JUGOSLAVIJA
64001 KRANJ, SAVSKA LOKA 21, POB 83 TELEFON: 25-861, TELEGRAM: PLANIKA KRANJ TELEX: 34-548 YU PLANIK
Po sklepu upravnega odbora objavljamo licitacijo za prodajo naslednjih avtomobilov:
1. Tovorni avtomobil IMV TRAFIC T 1200 D, letnik 1984,
cena: 230.000,- SLT
2. Osebni avtomobil ZASTAVA 128, letnik 1985
cena: 55.000,- SLT
3. Osebni avtomobil ZASTAVA JUGO 55 SKALA, letnik 1989,
Cena: 40.000.-SLT,
avtomobil je karamboliran Licitacija bo v prostorih Planike Kranj, dne 12. 12. 1991 ob 11. uri. Ogled je možen 1 uro pred licitacijo. Prometni davek plača kupec. Avtomobile se plača najkasneje v 3 dneh. Interesenti morajo položiti 10 % varščine.
Delovisc za 7 kilometrov dolgo kolono
Trinajst delovišč, več kot 3000 prostovoljnih in strojnih ur, 5635 kubičnih metrov odpeljanega in prepeljanega materiala ter k vsakemu družbenemu tolarju še 2 iz krajevne skupnosti.
Velesovo, 5. decembra - Lopate in prostovoljne ure, prispevki sicer niso vedno pravo merilo dogajanja v krajevni skupnosti. Za Velesovo, krajevno skupnost v kranjski občini, pa je obračun dela in dogajanja v dobrem letu po lanskih volitvah do krajevnega praznovanja, ki se začenja jutri, 1. decembra, zelo uspešen. V prenekateri večji krajevni skupnosti na Gorenjskem, kot je Velesovo, bi bili na opravljeno, uresničeno lahko ponosni. Naredili so več, kot so za letos načrtovali na podlagi štiriletnega programa. Pa ni šlo brez težav. Vendar se ob soočanju z njimi niso '"ustavili", marveč so se kot dobri gospodarji po pravilu, da denar ne sme počivati, usmerjali na dela in akcije, ki so se jih lahko lotili.
"V svetu krajevne skupnosti še pripis, ki ga zasledimo v bo-
se zavedamo, da je tako plodovi-to obdobje, kot smo ga imeli v prvih 17 mesecih od izvolitve novega vodstva do praznika v teh dneh, težko ponoviti. Srečujemo se z gospodarsko krizo, kar zadeva našo krajevno skupnost pa ne gre zanemarjati tudi, če tako rečem, nevidno opozicijo in nerazumevanje nekaterih, zaradi česar nismo mogli uresničiti na referendumu sprejete odločitve o izgradnji mrliških vežic. Lahko bi bile že zgrajene brez kakršnekoli udeležbe krajanov, vendar ostajajo v programu, saj pomenijo obvezo, za katero se je odločilo skoraj tri četrtine vseh v krajevni skupnosti. In ker z vežicami ni šlo, smo se lotili drugih nalog iz programa. Ob tej priložnosti se zato v imenu sveta krajevne skupnosti zahvaljujem krajanom in vsem (še posebej občini, Petrolu, Pirotermu in Zavarovalnici Triglav), ki so nam pomagali ali sodelovali pri naših akcijah.*"
K takšni ugotovitvi predsednika sveta krajevne skupnosti Franca Čebulja je treba v tem, za krajevno skupnost prazničnem trenutku, povzeti morda
gati dvojni številki časopisa krajevne skupnosti Velesovo, ki je izšla pred dnevi: Francu Čebulju, predsedniku sveta KS, velja zahvala odbornikov (in prek njih najbrž vseh krajanov) za njegova prizadevanja in trud pri razvoju in uresničevanju programa v krajevni skupnosti.
Zaradi omejenega prostora, saj bi bila za temeljitejši povzetek dogajanja in dela v krajevni skupnosti cela stran premalo, lahko ob tej priložnosti samo bolj naštejemo, kot orišemo vse akcije. Kot rečeno, ker niso dobili soglasja Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine za izgradnjo mrliških vežic (prav bi bilo, da se v prihodnje tudi ta "vozle" razvo-zlja), so se lotili ureditve kilo-
Franc Čebulj
meter dolge ceste od Češnjevka do Mačka in naprej do samostana v Adergasu. V Češnjevku so uredili Dom krajanov, v spodnjem delu Velesovega pa so na pobudo krajanov zgradili 17 metrov dolg in poltretji meter širok most. Za izgradnjo vežic, izogibališča in avtobusno postajo na Trati in v Češnjevku so odkupili zemljišča, osušili Murnikov travnik in urejali avtobusna postajališča. Lotili so se urejanja odlagališč, poljskih oziroma krajevnih poti in ban-kin. Samo v eni akciji so na primer s traktorji navozili 400 kubičnih metrov materiala na kra-
Praznovanje krajevnega praznika v spomin na obletnico ustanovitve cerkve in samostana v Adergasu se začenja jutri, 7. decembra, ob 19. uri z glasbenim večerom v dvorani v Adergasu in se bo nadaljevalo v nedeljo z miklavževanjem v farni cerkvi ob 15. uri. Ob športnih prireditvah prihodnji teden, bo v sredo tudi slavnostna seja sveta, organizacij in društev, osrednja svečanost pa bo prihodnjo soboto ob otvoritvi ceste in proslavi s kulturnim programom v Adergasu.
jevne poti. Po končani adaptaciji samostana bo krajevna skupnost imela v njem svoje prostore.
"Kadar gre za denar, kaj rada pade pripomba, da je ob takšni ali drugačni pomoči lahko delati. Izračun, ki smo ga naredili« je pokazal, da smo v tem obdobju v krajevni skupnosti naredili za okrog 140 tisoč nemških mark. Družba nam je pri tem pomagala s 50 tisoč markami oziroma 665 tisoč tolarji, razliko smo z delom, prispevki in go-sopodarjenjem vložili sami. K vsakemu tolarju, ki smo ga dobili, smo sami dodali še dva. To se kaže v cestah, mostu, banki-nah, Domu krajanov, materialu in urejanju terena za vežice, javni razsvetljavi, kanalizaciji, opornih zidovih, avtobusnih postajališčih, pripravah na rešitev poplav oziroma odvodnjavanju, telefoniji... in pri vseh teh akcijah so sodelovali krajani z delom in svojim prispevkom."
Če bi tovornjake, ki so zvozili 5635 kubičnih metrov materiala, postavili v vrsto, bi bila to 7 kilometrov dolga kolona. Zgovoren je podatek o več kot 400 metrih položene kanalizacije in nenazadnje o več kot 3000 opravljenih prostovoljnih in strojnih urah. Če pa k tem "komunalnim dogajanjem" dodamo še živahno delo gasilcev, članov kulturnega društva, številnih sekcij športnega društva in druga, potem je bilo to obdobje v krajevni skupnosti Velesovo zares delovno in bogato. # A. Žalar
Sanacije po poplavah na območju krajevne skupnosti Gorenja vas
Dela na Srednjem Brdu gredo h koncu
Vsa manjša dela na odpravi poškodb, ki so potekala v organizaciji in pod nadzorom krajevne skupnosti, so v glavnem končana. Če bo vreme zdržalo, bodo še letos končani tudi vsi potrebni posegi na Srednjem Brdu.
Gorenja vas, 5. decembra - Odprava poškodb in ureditvena dela, ki so potekala v krajevni skupnosti Gorenja vas in nad katerimi je vodila skrb in nadzor krajevna skupnost, so veljala skoraj 1,4 milijona tolarjev. Denar za dela, na podlagi strokovnega popisa Lokain-vesta, je zagotovila občina, na podlagi razpisa pa so potem izbrali najugodnejšega izvajalca. Ta dela so v glavnem končana. Ker pa je nekaj pripomb na izvedbo, bo vodstvo krajevne skupnosti v prihodnjih dneh preverilo strokovnost del na odsekih Klovžar - Volaka -Dole, Tesnar - Kopačnica in Klovžar - Suša.
"Če karkoli ne bo v redu, bomo od izvajalca zahtevali, da napake odpravi," poudarjata tajnik KS Ivo Petrovčič in delegat zbora KS Jože Bogataj. "Sicer pa vzporedno oziroma v okviru organizacije KS potekajo zdaj tudi dela na Srednjem Brdu. Na tem območju so se prvi premiki tal pokazali že 1988. leta. Dogovor, da bo občina pokrila materialne stroške oziroma nabavo materiala, krajani pa bodo sami opravili dela, je bil takrat in tudi kasneje pogojevan z ureditvijo greznic. Do ianskih poplav se glede uresničitve dogovora ni dogajalo pravzaprav nič posebnega. Ko pa se je stanje po poplavah močno poslabšalo (na cesti, vodovodu), so si teren ponovno ogledali geologi, sanitarni inšpektor pa je krajanom odredil, da morajo uredi-
ti odplake."
Zadeve so se letos začele premikati z ustanovitvijo gradbenega odbora, krajani pa so začeli urejati tudi odvodnjavanje odplak. KS pa se je potem
odločila, da se akcije loti v sodelovanju s Tehnikom (delovodja in zidar) ter s 6 delavci v okviru tako imenovanih javnih del. "Na podlagi strokovne opredelitve smo se najprej lotili odvodnjavanja meteornih vod. Ta dela, da ustavimo plaz, ki sili proti Zarapi, so zdaj domala končana. Če bo le vreme zdržalo, bo še letos zgrajena tudi kasta. Potem bomo počakali, da se plaz umiri, nakar naj bi prišla na vrsto cesta. Moram poudariti, da so na tem območju dva meseca potekala zahtevna in težka dela in da smo z delavci v okviru javnih del in s sodelova-
njem Tehnika zelo zadovoljni. Malo manj zavzeti so morda domačini. Sicer pa bodo dela, kljub skrbni organizaciji in vsem možnim načinom, da ne bi presegli predvidenega zneska, kar precej dražja," ocenjuje Ivo Petrovčič.
Večja popravila oziroma odprava poškodb po poplavah pa ne poteka v okviru krajevne skupnosti. Za ta dela je bil izbran kot najugodnejši izvajalec Tehnik iz Škofje Loke. Le-ta gradi dva zahtevna oporna zidova na cesti Tesnar - Kopačnica, pred začetkom del je v Leskovici most v Hoje, ureja se most na cesti Leskovica - Robidnica. Na cesti Studor - De-beni - Volaka so trije plazovi. Razen tega je v programu Tehnika izgradnja opornega zidu pri Vresjaku nad cesto in sanacija brezine pod Vresjakom ter sanacija usada na     cesti pod
Koširjem. Pripravljajo se tudi študije in projekti za sanacijo hudournika Babnik, naročeni pa so tudi že projekti za sanacijo plazu nad Cavnarjem. Za vsa ta dela so glede na nujnost in zahtevnost že opredelili tudi vrstni red v krajevni skupnosti.
Se največ pripomb pa imajo v krajevni skupnosti na Vodarje. Ker je Sora podrla jez pri Mlinarju v Gorenji vasi, je hkrati precej poglobila tudi strugo Šore in zdaj na okrog 70 metrih že močno zajeda v desno brežino. Ogrožena je stavba, v kateri je policija. Poškodovana je brezina pri brvi pri Nežku. V sotočju Brebovščiče in Sore je že zelo načeta desna brežina v obeh smereh, v Vrbju pa je struga premaknjena za celo širino. Stanje prav na brežinah pa se je še precej poslabšalo prav po zadnjem deževju. # A. Žalar
Če bo le vreme kolikor toliko naklonjeno, bodo na Srednjem Brdu še letos z odvodnjavanjem "ukrotili" meteorne (in odpadne vode) ter na ta način ustavili plaz, ki je načel cesto, ogrozil vodovod...
Praznik v KS Šenčur
Šenčur - V nedeljo, 8. decembra, se bo z blagoslovitvijo novega znamenja na Bivjah ob 11. uri začelo letošnje praznovanje krajevnega praznika v krajevni skupnosti Šenčur. Med tednom bodo potem vsak dan na programu različna športna tekmovanja, osrednji prireditvi pa bosta v torek, 10. in prihodnjo soboto, 14. decembra.
V torek, 10. decembra, bo ob 17. uri najprej otvoritev asfaltirane Beleharjeve in Sušnikove ulice z javno razsvetljavo, po
otvoritvi pa bo v Domu upokojencev v Šenčurju slavnostna seja sveta krajevne skupnosti. V soboto, 14. decembra, ob 18.30 uri pa bo v Domu Kokrške čete svečana akademija s podelitvijo priznanj. V kulturno zabavnem programu pa bodo nastopili ansambel Gašperji s humoristom, Mešani pevski zbor Šenčurja, Plesna skupina iz Šenčurja in domači kulturniki.
Od športnih prireditev bo v ponedeljek, 9. decembra, odbojkarski turnir, v sredo košarkarski turnir, v četrtek prvenstvo Šenčurja v namiznem tenisu, v petek prvenstvo v šahu in v soboto, 14. decembra, slovensko prvenstvo v lokostrelstvu. Športna tekmovanja bodo v telovadnici osnovne šole in v prostorih športnega društva.. Vsa tekmovanja med tednom se bodo začela ob 17. uri, slovensko prvenstvo v lokostrelstvu pa ob 9. uri. • A. Ž.
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
Petek, 6. decembra 1991 UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN mmsmmmUKS
Brezposelnost med mladimi
Za mlade malo upanja?
Med brezposelnimi, ki jih je na Gorenjskem že blizu 10 tisoč, se množijo tudi iskalci prve zaposlitve. Generacija brez pravic.
Dokler so s statusom dijaka in študenta še v šoli, imajo morda kadrovsko ali štipendijo iz združenih sredstev, prek študentskega servisa pa možnost za občasni zaslužek, jim je še dobro. Ko pa se po končanem šolanju znajdejo na tržišču delovne sile, ostanejo praktično brez pravic in eksistenčnih možnosti. Takih mladih ljudi je danes na Gorenjskem več kot 1300.
Mladi upi na cesti
Ko smo spomladi na okrogli •"nizi Gorenjskega glasa razglabljali o revščini in nezaposlenosti, je Slavko Kalan, direktor kranjskega zavoda za zaposlovanje izrazil največjo zaskrbljenost nad mladimi iskalci zaposlitve. Veliko jih namreč po končani šoli ostane brez zaposlitve. Še najbolje se godi kadrovskim štipendistom, ki imajo pri štipenditorju vsaj možnost opravljanja pripravništva. Vendar od letos tudi pri takih organizacijah ni več pripravljenosti za sprejemanje pripravnikov, če jim tega obdobja ne financira zavod za zaposlovanje.
Najslabše se godi tistim mladim ljudem, ki iščejo delo po končani osemletki. Med 1326 iskalci prve zaposlitve, kolikor •Hh je bilo septembra na Gorenjskem, je kar 70 odstotkov takih brez izobrazbe ali kvalifikacije. Ti bodo najtežje prišli do zaposlitve.
Kaj bo z mladimi, ki trkajo za delo? Ob številki blizu 10 tisoč nezaposlenih na Gorenjskem (in obetajo, da bo prihodnje leto še slabše) ni razloga za optimizem. Ponudbe dela na Gorenjskem ta čas skrajda ni. Po besedah Slavka Kalana iščejo organizacije iz gorenjskih občin v povprečju 10 delavcev dnevno, pa še to večidel pripravnike ali za določen čas. Od
razmaha obrti (ki je z industrijo vred v krizi) si ni obetati novih delovnih mest. Obratno, od decembra lani je v »samostojnem osebnem delu« 138 delovnih mest manj. Podjetništvo je pot k omilitvi brezposelnosti, ni pa rešitev.
Brezposelni študirajo »ob delu«
Letos so se vrste brezposelnih pomnožile z novo kategorijo ljudi. Na Gorenjskem je 450, v vsej Sloveniji pa več kot 4000 mladih ljudi, ki so končali srednjo šolo, pri vpisu na fakultete pa jim je spodletelo. Na gorenjskem zavodu za zaposlovanje, kjer so se nesojeni študentje znašli kot iskalci zaposlitve, so jim ponudili roko za študij »ob delu«. Ne delijo jim štipendij, pač pa jih ob izpolnjevanju določenih pogojev (osvojilo jih je tudi ministrstvo za delo in veljajo v vsej Sloveniji) financirajo študij. Enega od pogojev so vzeli kot merilo s sprejemnih izpitov. Kdor je bil do 10 odstotkov pod ravnjo, ko ni več opravil sprejemnih izpitov, pride v poštev za študij ob delu. Tisti, ki ni uspel na eni fakulteti, pa bi rad ob pomoči zavoda za zaposlovanje študiral na drugi, te možnosti nima. Zajeli pa so tudi socialna merila, in sicer cenzus kakor za tiste, ki  prejemajo štipendije.
Pri tržiških aktivistih RK
Beguncev je vse več
Tržič, 29. novembra - V Tržiču in okolici je bilo pretekli četrtek Prijavljenih že okrog 110 beguncev s Hrvaškega. Največ jih je iz £adra, Dubrovnika, Osijeka, bivajo pa pri sorodnikih in znancih. Rdeči križ Tržič jim nudi, kolikor pač zmore. Matere z dojenčki najbolj pogrešajo plenice in pralni prašek.
Vse dopoldne prihajajo na sedež Rdečega križa Tržič na •rgu svobode 31 ljudje, zvoni felefon. Pravkar sta se dekleti 12 Osijeka prišli prijavit in Predsednik RK Tržiča Ivan Va-'Javec jima je izročil paket osnovnih živil. Zjutraj se je cel ?vtobus Tržičanov odpeljal na l2redno krvodajalsko akcijo v Ljubljano. 25 paketov zdravil, kt so jih pred dnevi dobili iz Nemčije, so poslali na Medijski center Slavonske Požele. Tja so poslali tudi oblačila, °butev in nekaj odej, ki jim jih
poslal RK Slovenije. Slavko reran je iz BPT telefoniral, da s° jim odobrili brezplačen prevoz s kamionom, upokojenka Slavka Bavec iz Bistrice pa je *a begunce prinesla svoj vsako-^esečni prispevek 1.000 SLT 2a begunce.
, "Vsak dan prihajajo begun-?' Pomagamo jim pač, kolikor ^ v naši moči," nam pove Predsednik RK Tržič Ivan Va-
Javec. "Te dni poteka v Tržiču Judi akcija pomoči številnejšim tr*iškim družinam in posamez-n,kom, da jim vsaj malo pomagamo pri vse večjih socialnih
uskah. Pomoč so na svojih te-
enih v dogovoru s Centrom za ^°cialno delo porazdelili akti-JJsti RK v vseh 13 krajevnih
k.upnostih. Pakete z osnovni-S» živili nam pošilja Republiki štab za CZ, s pomočjo pa se
8jašajo tudi razni tržiški zakoniki. Tako je Diskont Cen-
er podaril 30 vreč krompirja
begunce, trgovina Chemo -
„ °Jca Žepič pa 2 toni premoga, *
.. Zelo dobro se odzivajo tudi judJe.  Prinašajo oblačila in ^ge stvari za begunce, vsak
Ivan Valjavec, predsednik Občinskega odbora RK Tržič: Tržič ima že več kot 100 beguncev s Hrvaškega; vsi bivajo pri svojcih in prijateljih. Vemo pa, da je prišlo tudi nekaj posameznikov, ki so se iz Bosne in od drugod umaknili pred vojaško obveznostjo. Ti nimajo nobenih pravic do pomoči."
dan najdemo kakšen paket pred vrati. Danes sta nas čakali dve odeji, včeraj so nam pripeljali cel voziček oblačil. Roza Pavlin - Kihler in Štefan Kihler dežurata na Šolski 4, kjer je skladišče oblačil. Oba zbirna centra, tu na Trgu svobode 31, kot na Šolski 4, imata uradne ure vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. skladišče na Šolski 4 pa je odprt tudi ob sobotah od 8. do 9. ure. Vsega je dovolj, problem so le plenice za enkratno uporabo in pralni praški. Tri mamice z dojenčki imamo v občini, ki si naštetega ne morejo kupiti. Mi vsaki družini poleg paketa pomagamo z enkratno naročilnico za 1.000 SLT. Malo je, toda toliko zmoremo." • D. Dolenc
Od konca minulega leta smo na Gorenjskem izgubili 6246 delovnih mest. Najhuje je v industriji in gradbeništvu, prizaneseno ni bilo niti obrti. Na Gorenjskem je bilo septembra letos zaposlenih še 71.815 delavcev. V treh, štirih letih smo izgubili več kot 15.000 delovnih mest. Resda ta delovna mesta niso bila produktivna, nudila pa so socialno varnost, kije danes ni več. Prizadevanja na Gorenjskem bi morala iti v smeri ponovnega odpiranja delovnih mest, vendar produktivnih!
Študij sofinancirajo tudi tistim iskalcem zaposlitve, ki končujejo zadnje leto šolanja.
Brez šole ni upanja na delo
Brez izobrazbe je malo upanja na zaposlitev, so nam pritrdili trije sogovorniki, ki so se odločili končati osemletko na Delavski univerzi. Tadej Čobec z Bobovka: »Delal sem že pri Komunali, v fir-
mi Gradnje, vendar sem prenehal, da bi končal osemletko. Ne vem, ali bom pri isti firmi še dobil delo. Najbrž pa mi bo lažje kot brez vsake šole.«
Slavko Jurčič iz Bitenj: »Če bi imel končano šolo, bi lahko dobil delo v Ibiju. Zato sem se tudi odločil za dokončanje osemletke. Zdaj me živijo že upokojeni starši.«
Danijel Obradovič iz Kranja. »Nisem še bil zaposlen, ker imaš brez šole za to bolj malo možnosti. Iskal bom delo v Savi. Skrbi me, ali bom dobil delo. Tudi starše skrbi.«
Kako pa na možnost prihodnje zaposlitve gledajo srednješolke na začetku šolanja? Dragana Jokič iz Tržiča: »Po končani srednji šoli bi se rada takoj zaposlila. Mika me tržiški Peko. Več o službi še nisem razmišljala, bolj me na to spominjajo starši, ki pravijo, kako se je težko zaposliti.«
Nataša Mohorič iz Naklega: »Imam štipendijo iz združenih sredstev, vendar ta ne zagotavlja zaposlitve. Sicer pa je to pri meni še zelo oddaljeno, ker nameravam študirati. Če tudi potem ne bo dela za mlade ljudi, si ga bomo morali najbrž poiskati v tujini.«
Mladi, ljubezen in spolnost
Spolnost vrednota, ne potrošniško blago
Kranj, 4. decembra - Skupina strokovnjakov, zbrana pod okriljem organizacije Rdečega križa, je v preteklem šolskem letu s predavanji na temo Mladi, ljubezen in spolnost, prodrla v enajst slovenskih gimnazij. Raziskava med gimnazijci, zlasti fanti, je pokazala, da so predavanja zelo potrebna in bi jih kazalo vpeljati že v sedme in osme razrede osnovne šole. Letos so dobila mesto v obveznih izbirnih vsebinah za vse srednje šole. Odziv iz šol je ugoden.
»Najboljšo oceno lanskih predavanj v enajstih slovenskih gimnazijah je dala raziskava, ki smo jo zaupali podjetju Gral-Marke-ting,» pravi Meta Tavčar iz Kranja. »Raven znanja se med dijaki po končanih predavanjih opazno poveča, hkrati pa smo mlade spodbudili, da so o tem začeli razmišljati, se tudi sami izobraževati in pogovarjati, tudi doma. Predavanja zavračajo kot nepotrebna edino dijaki (12 odstotkov vprašanih), ki so dejali, da že spolno živijo, da se za to čutijo dovolj zrele in usposobljene. Raziskava je, nasprotno, pokazala njihovo nižjo raven znanja.«
Glavne teme 10- do 16-urnega programa Mladi, ljubezen in spolnost so telesno in duševno dozorevanje, identitetna kriza, vrste ljubezni, mladostnik in spolnost, razlike v anatomiji, fiziologiji, duševnosti obeh spolov, menstruacijski ciklus, spočetje, razvoj otroka, splav, kontracepcija, odgovorno starševstvo, spolne bolezni, pornografija, deviacije v spolnosti. Predavanja so obogatena z diapozitivi in pogovori med predavateljem in dijaki, uvajajo tudi delo po skupinah.
»Mladi imajo te ure radi, mislim, da veliko odnesejo od njih,« z zadovoljstvom ugotavlja Meta Tavčar,  ki  podobno tematiko.
Meta Tavčar
prirejeno starosti učencev, predstavlja tudi četrtih, sedmih in osmih razredih kranjskih osnovnih šol. »O aidsu se pogovarjamo nazadnje, ko dijaki že osvojijo določena vedenja. Opozarjamo predvsem na pota širjenja. Pri tem kondom sicer omenjamo, vendar dajemo poudarek odgovornemu in zrelemu spolnemu življenju, zvestobi zdravemu partnerju, jih učimo, da se s spolnostjo ne eksperimentira, da je to vrednota, ki ni na trošenje. Tragedija je, da odrasli mladim spolnost preveč vsiljujejo, da od njih dobesedno pričakujejo, da spolno živijo, čeprav za to še niso zreli.«
064/211-373, telefon za klic v stiski
Urša Bregar iz Besnice: »Upam, da bo čez nekaj let, ko končam šolo, že lažje dobiti službo kot danes. Celo naše starše, ki so zaposleni, je strah, da bi izgubili delo. Skrbi pa jih tudi za nas, mlade, ki po šolanju težko najdemo zaposlitev.« • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik
f EKONOMSKA 1 1PROPAGANDAa
obiskali vas bomo ^7 W^ pokličite 218-463,^
AVTO ŠOLA
VIKTOR
RAZPISUJE TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV, KI SE BO ZAČEL V PONEDELJEK 9. 12. 1991
OB 16. URI V PROSTORIH SREDNJE GRADBENE ŠOLE, CANKARJEVA 2(CENTER MESTA KRANJA). INF. PO TEL: 324-746
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE
rmn t&n rmrn
SALON OBLEK CELOVEC BREZPLAČNE SPREMEMBE SE ISTI DAN.
ODPRTO: P0N. - PET. 9.00 -18.00 SOB. 9.00-12.30 VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU 9.00-17.00
IDI1
wssmm^ioiLAS 6. stran
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 6. decembra 1991
Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile
Najnovejša tehnologija Dvojna pocinkana pločevina
AMBROZ
Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541
Proizvodnja, servis, montaža
DARILNI BON
DARILNI BON
DARILNI BON
V mesecu nakupov in daril vam ponujamo rešitev!
DARILNI BON
SREČNO OB NAKUPIH!
Bone lahko dvignete in vnovčite v vseh naših prodajalnah v Kranju, Kamniku, Škofji Loki in na Bledu! SREČNO- tOlk^j - SREČNO - t^tk^J
% GOLNIK f) \ / PBEDOVOR
SPOŠTOVANI VOZNIK
STANJE : NOV. 91 PODATKI: UNZ KRANJ
Sveti za preventivo in vzgoio v cestnem prometu - SPV - goreniskih občin Vas želijo na ta način opozoriti na prihajaioče mensko obdobje. Prihajajo iesensko - zimske vozne razmere, ki so za vse voznike zelo zahtevne in temu primerno tudi nevame Opozoriti Vas želimo na tri področja, ki so povezana z nastalimi razmerami:
A) Vama vožnja v Jesensko - zimskih razmerah
B) Priprava vozila
C) Razmere na cestah v jesensko - zimskih razmerah
A) • nikoli na vozita na meji svojih sposobnosti In sposobnosti vozila. Seznanite aa a tehničnimi značilnostmi vašega vozila.
skrbite za to, da vaa bodo drugI udalažancl pravočasno videli očitno In razumljivo opozarjajte na avoja namere na cesti na zapletajte drugih voznikov v vala namere na cesti navadita aa vnaprej predvideti napaka In nevarnosti drugih bodita strpni do napak drugih udeležencev v prometu
vozite defenzivno - umirjeno In preudarno . BODITE PAZLJIVI NA OTROKE, STAREJŠE UUDI IN INVALIDE IN TEMU PRILAGODITE HITROST TER VAŠE OBNAŠANJE N* CESTI
B) - PNEVMATIKE - preglejte globino profila, mehanske poškodbe, primernost za vožnjo v zimskih razmerah, sicer jih zame
njajte
ZRAČENJE: preglejte delovanje opreme za pranje stekla in gretje, ter ventilacijske naprave BRISALCI - zamenjajte obrabljene metlice LUČI, smerniki in zvočna oprema morajo biti brezhibni
STEKLA - z notranje strani sperite vso umazanijo, ki se |e nabrala med poletjem (cigaretni dim, maščobe. .) ZAVORE moraio tudi na gladkih površinah ustaviti vozilo brez zanašanja, sicer jih obvezno zamenjajte ali popravite ZIMSKA OPREMA naj bo v avtomobilu (snežne verige, lopata, pesek za posipanje, toplo oblačilo, toplo pregrinjalo..)'
C) - prilagodite hitrost, saj vas za vsakim ovinkom lahko čaka poledenela cesta ali cestni odsek v megli
listje na cesti je lahko enako nevarno kot poledica
v času manjše vidljivosti, bol|še pa vedno - VOZITE S PRIŽGANIMI LUČMI
če imate zarosena ali zmrznjena stekla ne vozite, ampak jih očistite in osušite, preden vožnjo nadaljujete
pred vožnjo odstranite sneg s celotnega vozila in ne samo s stekel
na območjih, kjer je megla, zmanjšajte hitrost na primerno trenutnim razmeram na cesti
vsi mostovi, viadukti in predeli skozi gozdove in ob rekah so naibolj nevarni ob temperaturah blizu nič stopinj
SREČNO VOŽNJO VAM ŽELUO
SPV JESENICE, SPV KRANJ, SPV RADOVLJICA, SPV ŠKOFJA LOKA, SPV TRŽIČ
V Zavarovalnici Triglav d. d. Ljubljana - Območna enota Kranj želimo čimhitreje in kvalitetno, v zadovoljstvo zavarovancev in oškodovancev, rešiti vsak škodni primer. Le-teh je precej, saj smo jih lani reševali skoraj 10.000, letos pa že več kot 8.000.
Predvsem pri manjših nesrečah se postopek za reševanje odškodnine po nepotrebnem zavleče. Največkrat zato, ker je treba dobiti podatke, ki manjkajo, dopolnjevati nepopolne podatke o zavarovancih, voznikih in vozilih, oškodovancih in drugih udeležencih v prometni nesreči. Tokrat želimo s posebno akcijo razširiti uporabo POROČILA O PROMETNI NEZGODI, ki ga uporablja vsa Evropa, in mu zato tudi pravimo kar EVROPSKI OBRAZEC. Obrazec je za naročnike Gorenjskega glasa danes priložen časopisu. Svetujemo vam, da ga čimprej shranite v vašem avtomobilu.
Sicer upamo, da ga ne boste potrebovali. Za vsak primer pa ga le imejte v vozilu, saj je, kot piše na hrbtni strani obrazca, UPORABNO LE TISTO, KAR JE PRI ROKI.
Če boste udeleženi v manjši prometni nesreči, vas bo obrazec prav gotovo spomnil na vse pomembne podrobnosti, ki jih je potrebno navesti o nesreči. Pravilno izpolnjen obrazec nam bo v Zavarovalnici Triglav omogočil hitro rešitev škodnega primera in izplačilo odškodnine za kritje stroškov popravila vozila. V akcijo so se prijazno vključili tudi gorenjski policisti. Ob prometni nesreči vas bodo opozorili na izpolnitev obrazca oziroma poročila, vam ga po potrebi pomagali izpolniti in ga vam tudi ponudili, če ga po naključju ne boste imeli pri sebi. Sicer pa obrazec - Poročilo o prometni nezgodi oziroma Evropski obrazec dobite na vseh šalterjih Zavarovalnice Triglav in sicer na sedežu Območne enote v Kranju, v Poslovni enoti na Jesenicah in vseh predstavništvih (Radovljica, Škofja Loka, Tržič ), na AMD... na Gorenjskem.
Skupna želja za hitro reševanje
Z današnjim sestavkom v Gorenjskem glasu želimo poudariti pomen in uporabnost obrazca. Želja zavarovancev in Zavarovalnice Triglav pa je, da se prijavljeni škodni primeri čimhitreje rešijo. Vendar pa Zavarovalnica za reševanje škodnega primera potrebuje precej podatkov o udeležencih prometne nesreče, vozilih, zavarovanjih, o vzroku nesreče in podobno.
Razumljivo je, da so udeleženci v prometni nesreči čustveno pretreseni in prav lahko se zgodi, da se ob izmenjavanju podatkov pozabi na kakšno pomembno podrobnost. Zato vam, svetujemo, da kadarkoli ste udeleženi v prometni nesreči, zaradi katere se bo uveljavljala odškodnina, izpolnite obrazec: Poročilo o prometni nezgodi. Za zbiranje podatkov o nesreči in udeležencih je obrazec vedno uporaben. Za ugotavljanje krivde pa je priporočljiv predvsem, kadar se udeleženca strinjata oziroma
Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj
Kako čimprej do odškodnine?
S pravilno in točno izpolnjenim Poročilom o prometni nezgodi, ki ga poznamo tudi pod imenom Evropski obrazec.
sta soglasna o krivdi za nesrečo. V večini manj zapleterih prometnih nesreč bo Poročilo o prometni nezgodi, ki ga izpolnita in podpišeta oba udeleženca, že dovolj za rešitev škodnega primera.
Deset nasvetov
Skrbno (še) danes preberite Navodilo za izpolnjevanje Poročila o prometni nezgodi, saj se lahko zgodi, da boste takrat, ko boste morda
udeleženi v nesreči, zaradi okoliščin nehote kaj spregledali. Vsak podatek pri obdelavi škode v zavarovalnici resnično potrebujemo. Zato vas tokrat želimo tudi opozoriti na najpogostejše napake oziroma nedoslednosti pri izpolnjevanju poročila. Morda se vam bo zazdelo, da vas opozarjamo na zelo običajne stvari. Vendar vemo, da po prometni nesreči nismo navadno najbolj zbrani in kaj hitro lahko izpade kakšna številka, črka, podatek. Takšne so pač naše izkušnje!
1. Če niso navedeni podatki o zavarovaim polici in zavarovalnici (točka 8), je zelo težko najti zavarovanca oziroma zavarovalnico, ki bo plačnik škode.
2. Netočni podatki o številki zavarovalne police, imenu, naslovu soudelženca v prometni nesreči, registrski številki avtomobila zelo otežijo iskanje podatkov o zavarovancu ob morebitnih dodatnih poizvedbah. Prihaja do zava-račanja priporočenih in običajnih pisem, vse to podaljšuje čas reševanja škode.
3. Preverite, ali je naslov zavarovanca al' voznika še vedno isti, kot je napisan v dokumentih.
4. Se posebno pozorni bodite, ali je polica-ki vam jo ob nesreči ponuja povzročitelj nesre' če, veljavna in, ali velja za vozilo, ki je bi'0 udeleženo v prometni nesreči.
5. Pri navedbi odgovornostne zavarovalni' ce je treba napisati poslovno mesto in ne 'e ime zavarovalnice. Vse zavarovalnice imajo na-mreč v svoji sestavi več organizacijskih enot' Če je na primer polico izdala Zavarovalnic Triglav, je treba napisati tudi katera območna oziroma poslovna enota; na primer Območna enota Kranj ali Poslovna enota Jesenice.
6. Navedite točne podatke o vozniku avtomobila, če to ni oseba, ki je sklenila avtomobil' sko zavarovanje.
7. Če je v nesreči udeleženo vozilo pravne osebe (podjetja, organizacije ali zavoda), p0' stopek zelo skrajša podpis firme na poročihJ> saj s tem firma potrdi, daje z nesrečo seznanjena in da so navedbe voznika točne.
8. Kadar se udeleženca v prometni nesre# strinjata o krivdi za nesrečo, mora biti čimbolj točno izpoplnjena točka 12. Voznik, ki krivdo prizna, pod točko 14: Pripombe, vpiše tud' "PRIZNAM KRIVDO" in Poročilu o prometni nezgodi priloži zavarovalni kupon.
9. Kadar priznanje krivde ni sporno, ni tff ba klicati policistov. Če pa je krivda sporna, r najbolje, da policisti pomagajo izpolniti Por?' čilo o prometni nezgodi. Le v zapletenejših pf merih naj bi policisti napisali tudi zapisnik 0 prometni nesreči. Vsekakor pa v nesrečah, ko f° udeleženci poškodovani, tudi ob priznanju kn*' de, vedno pokličite policijo!
10. Poročilo morata podpisati oba udeleže"' ca v nesreči, saj s podpisom tudi jamčita za točnost podatkov. Izpolnjeno poročilo poten1 čimprej oddajte na zavarovalnici.
V Zavarovalnici Triglav se bomo potrudi'1' da bomo vsak škodni primer rešili čimhitreje > opravičili poslovno sodelovanje.
SREČNO VOŽNJO!
Zavarovalnica TriglaV. Območna enota Kr*™
KULTURA
petek, 6. decembra 1991 UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN CMIM&M^GLAS
Prešernove plakete 1991
PRIZNANJE USTVARJALCEM
V KULTURI
Kranj - V konferenčni sobi kranjske Gimnazije je bila v sredo zvečer slovesnost, na kateri je kranjski župan Vitomir Gros podelil letošnje lit., Prešernove plakete za uspešno delo na kulturnem področju.
V Kranju se zadnjih nekaj let °dločajo za podeljevanje tradi-j-'onalnih priznanj delavcem v kulturi na obletnico Prešernova rojstva. Tokrat so izmed Predlogov izbrali dva nagrajenca za veliko Prešernovo plaketo in štiri nagrajence za Malo ^ešernovo plaketo.
Nada Kranjčan je prejela Veliko Prešernovo plaketo za svoje dolgoletno glasbeno pedagoško delo. Na osnovni šoli v fredosljah je dolgo časa vodila Po dva ali celo tri pevske zbore 111 z vsakim nastopom na pevskih revijah dokazovala, kako °betavno je šolanje mladih glasov. Njeni pevci so izpolnjevali stroge kriterije za nastop na republiškem srečanju mladinskih 2borov v Zagorju, kjer so bili Pfay njeni zbori med vsemi go-renjskimi najboljši.
Veliko Prešernovo plaketo je Prejela tudi Angela Tomanič, °rganistka in dirigentka Mešanega otroškega pevskega zbora Skrjančki in Komornega zbora Jakobus Gallus iz Kranja. Kot Uveljavljena organistka je na-
stopala po mnogih krajih tako doma kot v tujini. Od letošnje pomladi ima stalno oddajo Orgelska glasba na Radiu Slovenija. Ljubezen do orgel pa je v zadnjem desetletju dopolnjevala tudi z dirigentskim delom v pevskem zboru. Najdlje se je posvečala prav otroškemu pevskemu zboru, ki ga vodi že štirinajst let, iz tega zbora pa se mladi pevci vključujejo v druge odrasle pevske zbore v Kranju.
Male Prešernove plakete pa so prejeli: Viktor Lavtar, ki je bil že med ustanovitelji Obrtniškega pevskega zbora Janez Bleiweis Kranj, vsa leta delovanja tega zbora pa se je posebej posvečal tudi tajniškim in arhi-varskim dolžnostim, pridobivanju novih pevcev in uveljavljanju tega zbora tako v Kranju kot tudi drugod. Slavko Prezelj iz Preddvora sodi vsekakor med redke kulturnike, ki ves svoj prosti čas namenjajo za kulturni dvig svojega kraja. Prezelj je vsestranski, saj piše besedila za domačo dramsko skupino, režira in igra, pomaga
drugim mladim režiserjem in igralcem, se ukvarja s scenografijo in izdelavo scene. Pripravil je tudi vrsto predavanj, glasbenih večerov, oblikoval kulturne programe na proslavah itd. Po njegovi zaslugi se preddvorska igralska skupina predstavlja po gostovanjih na marsikaterem kranjskem odru, pa tudi drugod.
Robert Rozman je prejel malo Prešernovo plaketo za delo v Kino klubu Duplje, ki tudi po njegovi zaslugi sodi med najbolje organizirana in delovna društva pri ZKO Kranj. Bil je glavni pobudnik in organizator republiškega srečanja in revije filmskih skupin Slovenije, spodbudil je kolege, da so začeli delati tudi v video tehniki. Tako med filmi kot med video filmi je vrsta takih, ki so du-pljanski klub popeljali iz anonimnosti. Apolonija Šavs je prejela Malo Prešernovo plaketo za svoje dolgoletno ustvarjalno delo v igralski skupini na Jezerskem, največkrat je igrala glavne vloge v predstavah do-
mačih in tujih avtorjev, pri tem pa je svoje vloge oblikovala toplo, življenjsko in prepričljivo.
Podelitev letošnjih Prešernovih priznanj je bila tudi sicer zanimiv kulturni dogodek. Ne le zato, ker je o nekaterih novih videnjih Prešernovega dela in njegovega pomena za ohranitev slovenskega jezika in tudi slovenske samozavesti govoril dr. Boris Paternu; pač pa tudi zato, ker je kot gost večera nastopil dubrovnjiški pesnik in prevajalec Prešernove poezije Luko Paljetak. Skupaj s skupino recitatorjev Talijinih ljubiteljev Kieselsteinskih, katerih delo usmerja Alenka Bole Vrabec, je v hrvaškem prevodu sovpletel sonet v predstavljeni Sonetni venec Franceta Prešerna, prebral svoj najnovejši sonet posvečen temu slovenskemu pesniku ter skratka dodal vso širino kulturnemu ustvarjanju, ki ga je v svojem pozdravnem nagovoru nagrajencem in vsem zbranim omenjal že kranjski župan. • Lea Mencinger
Pesnik begunec
DALEČ JE DUBROVNIK
Kranj - Prevajalec Prešernove poezije, Shakespearovih sonetov, pesnik, dramatik, esejist Luko Paljetak že nekaj časa živi in ustvarja v Sloveniji. Na dan obletnice Prešernovega rojstva je bil povabljen kar na tri gorenjske prireditve kot gost, kot poznavalec Prešerna in kot
pesnik.
Na Prešernov rojstni dan je °il Luko Paljetak, dubrovniški Pesnik, znova v Prešernovi rojeni hiši v Vrbi. Tokrat ne le *ot obiskovalec in častilec veli-J^ga mojstra pesniške besede, *l se podpiše v knjigo obiskov, pač pa tudi kot gost tradicio-nalnega srečanja ob pesniko-yjrn prazniku, rojstnem dnevu, ^ed množico, ki je napolnila •^bičevo hišo, je Luko Paljetak * vso svojo pojavo pesnika, ki j^di na zunaj kaže svojo občut-J'vost s toplo v šal zavitim vra-
°rn, sedel ne kot obiskovalec, jtost v hiši; če bi bilo mogoče,
} mu Ribičeva hiša morda s,rnbolno ponudila ključe hiš-n,h vrat, tako kot jih ponujamo nam ljubim obiskovalcem v
Uak spoštovanja, naklonjeno-*v» priznanja. Kajti ta dubrov-J*Hrj poet je v hrvaški jezik že Pred časom prevedel vso Pre-
šernovo poezijo. Njega, Paljet-ka kot pesnika, sicer pri nas poznamo, toda le po prevedenih pesmih v literarnih revijah,
medtem kot njegovega obsežnega pesniškega opusa doslej še ni prevedenega. Zamudo v predstavitvi zdaj popravlja njegova prva pesniška zbirka v slovenskem jeziku, ki bo še ta mesec izšla pri založbi Mladinska knjiga v prevodu dr. Toneta Pretnarja.
Vendar pa že naslov zbirke Ubežne pesmi govori, da s to knjigo pravzaprav literarna javnost ne dobiva še nič iz obsežnega, kakih 23 knjig obsegajo-čega opusa pesniških zbirk, dramskih besedil in esejev. Pač pa gre za poezijo, ki je nastala v zadnjih dveh mesecih tega leta. Luko Paljetak namreč deli usodo tisočev Dubrovčanov, ki so pred naletom novodobnih barbarov obsojeni na bivanje daleč od doma. Ko se je namreč septembra skupaj z ženo, Idrijčanko po rodu, udeležil
mednarodnega pesniškega srečanja Vilenica 91, še ni vedel, da bo pot nazaj v Dubrovnik zanj zaprta. Tam v njegovi hiši je ostala njegova knjižnica, neobjavljeni rokopisi in vse tisto, kar predstavlja dom.
Strah, jeza, bolečina, upanje - vse to mu kot pesniku ni zaprlo ust. Nenehno piše nove in nove verze, preveč prizadet, da bi molčal nad izbruhom nasilja. Piše pesmi svojemu mestu, ki mu tudi od daleč in zdaj nedosegljivo pomeni oporo, trdnost, kot jo lahko daje le mesto s takim kulturnim bogastvom. Temu mestu piše sonete, take, kot je Prešeren pisal Vrbi, v njih povezuje zven zvona du-brovniškega sv. Vlaha in vr-bljanskega sv. Marka, oba prosi naj z zvonjenjem obvarujeta njegovo mesto. In da bi dočakal vrnitev. • L. M.
KULTURNI KOLEDAR
Redna letna zbirka Prešernove družbe
ZBIRKA, KI NE POZNA OSIPA
.Knjige Prešernove družbe, to zlasti velja za redno letno zbirko, še naprej ostajajo knjige z največjimi nakladami pri nas. Tudi redna b,rka knjig za leto 1992, poleg tradicionalnega koledarja še pet knjig in za vse naročnike tudi revija Srce in oko, je kljub delnemu padcu
naklade še vedno na zavidljivih 17.000 izvodov.
. Prešernov koledar 92, brez ka-.e^e.ga ni redne letne zbirke, se uui tokrat ob sicer pisani vsebini 'zgnil "barvam časa". Vrsta P.r,sPevkov v njem je ubrana na ,0vensko osamosvajanje, na pot I ržavnosti, ki jo ubira republika n to s pogledom nazaj v zgodovi-0 tja do brižinskih spomenikov ,?.do razvojnih potov, ki jih že
k'ramo ali šele razvijamo, zato 1^ sodijo tudi razmišljanja dr. l^atJaža Kmecla v prispevku Tri nr°gle v Cankarja kot tudi ozira-Je Po višavah izpod peresa alpi-2j^la in zdravnika Iztoka Toma-
ne^«piski odposlanca zemlje zna-8a avtorja futurističnih roma-l y. Mihe Remica je mladinska prJ1ga o skupinici otrok, ki si n^fjajo poletni dolgčas sredi J.oljane med drugim tudi z iz-
■toiJl
Jevanjem nemogočih stvari.
Vendar ne gre za znanstveno-tan-tastično mladinsko povest, preobrat na koncu zgodbe zanika takšno oznako, saj se otropki svet prelije v odraslega, ta pa ni prav nič fantastičen.
V sodobno klasiko je treba prišteti novi roman Iva Zormana z naslovom Donata. Pisatelj se tudi v tej knjigi vedno znova vrača k problemom svoje generacije. V okvir predvojnega, medvojnega in povojnega dogajanja tako imenovane meščanske družbe pri nas postavi par, ki na svoji koži občuti burna dogajanja tistega časa, ki so meščanskemu sloju odvzela praktično ves lesk, pa tudi čast, spoštovanje, premoženje in nemalokrat tudi prostost.
Feri Lainšček nikakor ni neznano literarno ime, tokrat se je lotil romana, v katerem ga zanima širša usoda Ciganov, usoda.
ki se pravzaprav z leti nič ne spreminja. Revščina in svojevrstna lirika ostajajo temeljni značilnosti tega sveta Romov, ki jih tudi poskusi socializacije ne morejo kaj posebno spremeniti. Naslov romana Namesto koga roža cveti je povzet po znani Kreslino-vi pesmi.
Več kot radovednost, kaj je pod morjem tako lepega, bo vsekakor vzbudila knjiga Podmorski svet in mi, v kateri je prispevke trinajstih avtorjev uredil Mate Dolenc in odbral še vrsto barvnih in čr-nobelih fotografij sedmih podvodnih fotografov. Knjiga je nekakšno nadaljevanje pred skoraj tremi desetletji izdane knjige Sprehodi pod morjem in sodi pravzaprav med redkosti posebne vrste. Avtorji o morju govorijo različno, nekateri v literarnem jeziku, drugi spet bolj strokovno, saj so med pisci prispevkov ime-
na kot Miroslav Zei, Andrej Av-čin, Borut Bučar; kaj je morje, kaj je pod gladino, kako se potapljamo, ekspedicije v tuja morja, zaščita slovenskega morja - skratka skoraj vse o morju in življenju v njem. Tokratno serijo knjig o   slovenskih   "sto" nadaljuje
Stanko Klinar s knjigo Sto slovenskih vrhov. Knjiga, nekakšen z barvnimi fotografijami opremljen planinski vodnik, sodi v tisto domoznansko zvrst, ki ni le praktična in lepo opremljena, pač pa tudi spodbuja k temu, da bi bralec stopil na vse od opisanih vrhov od visokih Julijcev pa tja do nič manj zanimivih vzpetin na
Dolenjskem ali v Prekmurju in tudi čez mejo. Dodan je tudi seznam gora in smeri, ki so jih poimenovali slovenski planinci in alpinisti doma in v svetu. • L. M.
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešeren in poezija odrešitve in Milan Bat is ta: Ilustracije Prešernovih pesmi Danes, v petek, ob 19. uri bodo v galeriji Lipa odprli razstavo slik Bojana Bense, v galeriji Mestne hiše pa novoletno prodajno razstavo del članov Likovnega društva Kranj. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovnega kluba Dolik. RADOVLJICA - V galeriji Kamen je na ogled razstava karikatur Aljane Primožič. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo mladi gorenjski fotografi pod skupnim naslovom Pokrajina 91.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Simon Mlakar. V Groharjevi galeriji je odprta prodajna razstava del članov Združenja umetnikov Skofja Loka. V galeriji ZKO -Knjižnica je na ogled razstava keramik Keramoslike Jožeta Straška. Zbirke Loškega muzeja bodo z decembrom odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom bo možen ogled po predhodni najavi na upravo muzeja. Prostor pedagoške delavnice v stolpu je ogrevan, za najavljene obiske predvajajo video kasete o muzejskih zbirkah. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava Kmečke hiše v Selah - ob istem času, kot so odprte stalne zbirke.
TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše razstavlja risbe, akvarele in olja Iz sveta živali Jurij Mikuletič.
KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava o delu in življenju pesnika Franceta Balantiča. V kavarni Veronika bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik akad. slikarja Domna Slane.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: GOSTUJE PRIMORSKO GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bo PDG Nova Gorica ta konec tedna nadaljevalo z abonmajsko predstavo Pierra de Marivauxa Zmagoslavje ljubezni. Danes, v petek, ob 19.30 bo predstava za abonma petek II in izven. Jutri v soboto, pa za abonma sobota II in izven.
RADOVLJICA: NIKO KOŠIR KOT PREVAJALEC ŠPANSKE LIRIKE - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes zvečer najprej ob 19.30, nato pa še enkrat ob 21. uri literarni večer, na katerem bodo predstavili špansko liriko v prevodu Ni-ka Koširja. Prevajalec je sam izbral pesmi, predstavili pa jih bodo člani Linhartovega odra iz Radovljice. RADOVLJICA: DVE NOVI RAZSTAVI - V galeriji Sivčeve hiše bodo danes, v petek odprli kar dve razstavi: akademski kipar Stane Kolman bo razstavil malo plastiko na temo Apokalipsa sveta. Odprli pa bodo tudi zdaj že trinajsto prodajno novoletno likovno razstavo, na kateri sodelujejo tako likovniki iz radovljiške občine, avtorji, ki so letos razstavljali v Šivčevi hiši in tudi člani Likovnega društva Kranj, predstavili pa se bodo prvič tudi nekateri mladi likovniki iz Radovljice. SKOFJA LOKA: KLIČEMO DUHOVE - V restavraciji hotela Transturist bo danes, v petek, ob 19.30 nastopil igralec Slovenskega mladinskega gledališča Ivo Godnič v vlogi J. B. Tita v Tiskovni konferenci z maršalom. V predstavi, ki jo organizirata Loški oder in ZKO Škofja Loka nastopa še Alenka Štebe. RADOVLJICA: EKSLIBRISI - V dvoranici radovljiške knjižnice bodo jutri, v soboto, ob 10. uri odprli mednarodno razstavo ekslibrisov.
JAVORNIK: ČAKAJOČ GODOTA - Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v kulturnem domu na Javorniku Mladinska veroučna skupina Beli cvet s Koroške Bele uprizorila gledališko predstavo Samuela Becketta Čakajoč Godota. Predstavo v prevodu Franceta Jamnika je režiral Gregor Čušin, nastopajo pa Urša Žuro-vec, Sandra Eržen, Uroš Sterle, Franci Markelj. Zbrano vstopnino so namenili za pomoč hrvaškim beguncem.
POSKRBITE ZA SVOJO POSTAVO!
s\l.()\
GJLrJeMfoi
^2^064/218-323
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Izvršni svet
Razpisuje
JAVNO DRAŽBO
naslednjih rabljenih osnovnih sredstev
- osebni avto LADA RIVA 1500
- knjižni stroj ASCOTA
- tiskarska stroja - REX ROTARY 15052
- ABDICK 350
- rezalni stroj za papir
- računski in pisalni stroji
- in drugi predmeti.
Stroške prepisa in prometni davek za osebni avto plača kupec; varščina znaša 15 % od izklicne cene in jo je treba plačati pred začetkom dražbe.
SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBČINE KRANJ Razpisuje JAy^Q DRAŽBQ
najdenih predmetov
- kolesa, kolesa z motorjem, ure in drugi predmeti.
Javna dražba bo v soboto, 7. 12. 1991, ob 10. uri za zgradbo Skupščine občine Kranj. Interesenti si navedena osnovna sredstva in najdene predmete lahko ogledajo I uro pred začetkom dražbe.
mmmmiGiAS 8. stran
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Petek, 6. decembra 1991
GOSPODARSKI KOMENTAR
MARIJA VOLČJAK
Ovinki
Senat zaseda. Kaj več nam do zaključna redakcije ni uspelo izvedeti. Lahko rečemo le, da dolgotrajno zasedanje stečajnega senata govori o tem, da odločitev nikakor ni lahka, tudi zato, ker predstavlja precedens za bodoče podobne primere na slovenskih sodiščih.
Gre seveda za Elan, ki še naprej buri duhove. Po dražbi smo zapisali, končala se je stara, začenja se nova zgodba Elana. Po zatišju od minulega do današnjega četrtka, je danes spet burno, saj se jutri (v petek, 6. decembra) izteče osemdnevni pritožbeni rok in stečajni senat mora odgovoriti na ugovor, ki so ga na potek dražbe kot eden od dveh dražiteljev nemudoma vložile tri slovenske banke. O tem ugovoru odloča stečajni senat Elana, ki ga po odhodu Dragice Pirihove vodi stodnica Vesna Boštarjeva. Nemara boste v trenutku, ko boste to brali, že vedeli, kako se je odločil, v tem trenutku lahko le rečemo, da jo je zelo težko napovedati, tudi z iskanjem "informacij" si ne moremo kaj prida pomagati. Jože Kristan iz Gorenjske banke je dejal, da ne more še nič reči, saj se nikakor ne vtikajo ali vplivajo na delo sodišča. Katarina Bene-dikova, članica stečajne ekipe Elana, pa je povedala, da kupne pogodbe še niso podpisali, da jo nameravajo v petek, o čemer bodo nato obvestili javnost. Z drugimi besedami to seveda pomeni, da čakajo na odločitev stečajnega senata.
Na rob dogajanja pa lahko že zdaj zapišemo, da gre za zanimivo vsebinsko vprašanje. Bankirji so namreč oporekali, da bi lahko Elan na dražbi kupilo podjetje, ki evidentno nima denarja. Skušalo je spodbiti garancije, ki jo je dala Medžimurska banka ter boniteto, ki jo je dala Narodna banka Hrvaške. Podjetje Co-mel Begunje je bilo namreč ustanovljeno prav za nakup Elana na dražbi, kar pove, da denarja nima. saj ga ne potrebuje, če namerava terjatve upnikov, ki so ga ustanovili, spremenite v delnice in tako upnike pretvoriti v lastnike Elana.
Stvar je na moč podobna novim podjetjem, ki so po Marko-vičevem zakonu v zadnjih letih zrasla kot gobe po dežju, zadoščalo je borih 2.000, kasneje 8.000 tolarjev začetnega kapitala. Jamstvo torej pri tako nizkem kapitalu praktični ni nikakršnega, kar prvi že občutijo pri propadu prvih novih podjetnikov.
Stvar je tudi na moč podobna ovinkom, ki jih je v zadnjem času vse več z vzporednimi firmami, ki kot gobe po dežju rastejo tudi zaradi zakona o denacionalizaciji, slišimo celo, da stečaj napovedujejo donedavna ugledna podjetja, da bi se tako izognila vrnitvi premoženja. Nekateri temu pravijo kar naravnost divja privatizacija, drugi zatrjujejo, da je vse legalno in po zakonih.
Težko, zelo težko v takšnih časih sodniki s strokovno avtoriteto sprejemajo odločitve. Kakršnakoli bo že odločitev stečajnega senata Elana, nedvomno bo doživela veliko pravniških in drugačnih prigovorov.
Remont odpira prenovljeni servis
Podjetje Alpetour Remont, ki od letošnjega maja na Labo-rah prodaja in servisira avtomobile Renault in Škoda, danes odpira popolnoma obnovljen servis, ki so ga v izredno kratkem času uredili po vseh tehnoloških normativih, ki za
takšne objekte ve'jajo v Evropi, "re za nadvse pomembno pri-uobitev, saj bodo s popolnoma računalniško podprtim vodenjem servisa dosegli boljšo organiziranost in kvaliteto dela, ki jo bo zagotavljalo teamsko delo in dvojna izhodna kontrola storitev, tako da pri popravilih vozil praktično ne more priti do napak. • M. G.
/O   ljubljanska banka
PODJETJA, OBRTNIKI, TRGOVCI, DRUŠTVA,...
LB - Gorenjska banka d. d., Kranj sprejema nenamensko vezane depozite tudi od pravnih oseb.
Višina obrestnih mer je odvisna od dobe vezave in bonitete komitenta. Spreminja pa se glede na mesečno stopnjo revalorizacije (Rm), ki decembra znaša 18,7%.
obrestna mera
do 5 dni
od 6 dni do vključno 10 dni od 11 dni do vključno 20 dni od 21 dni do vključno 30 dni nad 1 mesec do 2 meseca nad 2 meseca do 3 mesece nad 3 mesece do 6 mesecev nad 6 mesecev do 12 mesecev nad 12 mesecev do 24 mesecev nad 24 mesecev do 36 mesecey nad 36 mesecev
(splošno) ■	(v decembru)	
		letna
	mesečna	
30% Rm	5,61%	90,16%
50% Rm	9,35%	186,46%
70% Rm	13,09%	325,62%
85% Rm	15,90%	468,24%
100% Rm	18,70%	652,66%
Rm + 1%	18,80%	660,18%
Rm + 3%	19,00%	675,24%
Rm + 4%	19,10%	682,76%
Rm + 5%	19,19%	690,29%
Rm + 6%	19,29%	697,82%
Rm + 7%	19,38%	705,34%
Podrobnejše informacije lahko dobite v Sektorju sredstev, Bleivveisova 1, v Kranju, telefon 217-271, telefax 212-422.
FRANC BAJT - Namesto izvoza lesa v Italijo bi lahko ohranili tisoč delovnih mest
Lesarji v istem žaklju z žganjekuho
Lesarji naj bi plačevali dodatni 10-odstotni prometni davek na promet z lesom, kar naj bi nadomestilo obdavčitev lastnikov gozdov.
Bled, 3. decembra - Blejski LIP že vrsto let sodi med najuspešnejše lesnopredelovalne tovarne pri nas, tudi zdaj s 70-odstotnim izvozom uspešno blaži domače pritiske. Direktor LIP-a je že sedemnajst let FRANC BAJT, ki vodi tudi združenje lesarjev Slovenije, zato je pravi sogovornik o aktualni problematiki slovenske lesnopredelovalne industrije.
"Ukrepi EGS so v glavnem ukinjeni, tudi za lesarje?"
"Tudi, do konca leta je izvoz povrnjen v stanje pred 15. novembrom, kar pomeni, da je v dežele EGS in deloma EFTA več ali manj brezcarinski in tako lahko nastopamo s konku-rečnimi cenami, če bi jih obremenili s carinami, ne bi bili več konkurenčni. Zato nas seveda že zdaj zanima, ali bomo uspeli tak položaj zadržati tudi v prihodnjem letu."
"Kolikšne so bile v zadnjem mesecu carine?"
"Različne, od 4,1- do 5,6-od-stotne, potrebno pa je računati, da je poslovni rezultat obremenjen dvojno."
"Kako so se odzvali vaši kupci, kako ste premostili minuli mesec?"
"Kjer imamo neposredne stike s končnimi kupci, je nastala nervoza z vprašanji, kaj bo, kako bo, boste še itd., kjer so naši stiki posredni, prek trgovcev, kot je, denimo, Slovenijales, vsega učinka niti ne poznamo. Zdaj z njimi še nisem govoril, prihodnji teden grem na pot, obiskal bom deset kupcev v Italiji, Švici in Nemčiji, da vidim, kako je."
"Ste po 15. novembru pošiljke ustavljali?"
"V Nemčijo smo izvažali s carinsko garancijo in cen nismo znižali, saj so se Nemci odločili za trgovske garancije, kar pomeni, da jih ne bo treba plačati že od 15. novembra naprej. V Italiji smo znižali cene, bodo to vrnili ali ne, še ni znano, to bom skušal ugotoviti prihodnji teden." "Koliko LIP zdaj izvaža?"
"Naše proizvodnje kar 70 odstotkov, ni drugega izhoda. Bosna, Srbija, Črna gora in Makedonija so povsem zaprte, Hrvaška deloma, saj so tam težave s prometom in s plačili. Sistem nerezidenčnih računov je problematičen. Ker nam ne plačujejo, tudi mi ne moremo plačevati, problemi se zato porajajo vsak dan znova. Menimo, da moramo vzdržati, saj je bila zlasti Dalmacija za nas tradicionalni trg."
"Lesarji naj bi plačevali dodatni prometni davek?"
"S prekvalifikacijo osnutka v predlog zakona o prometnem davku je vanj prišlo določilo, da les ni repromaterial in da bo
potrebno plačevati za promet z lesom 10-odstotni prometni davek, seveda poleg prometnega davka na končne izdelke v trgovinah. S tem se uvaja medfazni prometni davek, kakršnega smo poznali do reforme leta 1965."
"Kako si ta davek lahko razlagamo?"
"Kot nadomestilo bivšega prispevka od posekanega lesa za biološko reprodukcijo gozda, saj ga zdaj (na črno posekan les op.p.) ni nobenega davka več. Lastniki gozdov ga ne plačajo, ne na površino ne na etat ne na posekan les, zato želijo nekje dobiti denar za javno gozdarsko službo. Mi trdimo, da je to anahronizem, da bo le
lesna industrija in žganjekuha plačevala medfazni davek ter naftarji, ki so poseben problem, od predelovalnih panog pa samo ti dve. Tak davek ni v funkciji produkcije, temveč fiskalne politike, sodim, da bi morala država razmišljati o uvedbi davka na površino gozda ali na prirastek, ne pa na promet z lesom. Davek naj plača lastnik gozda, naj po sprejetju zakona o denacionalizaciji obdavčijo gozd." "Ima kaj posluha za takšno razmišljanje ali je kmečki lobi premočan?"
"Tako močnega lobija nima nobena druga panoga, pa ne le pri tej vladi, že prej. Vse kaže, da bomo les plačevali najdražje v Evropi, če ga že ne." "Kakšna je zdaj oskrba z lesom?"
"Trenutno je normalna, kar nam omogoča plačilna sposobnost, saj ga plačujemo v normalnih plačilnih rokih, nekateri tega ne zmorejo. Posebnih težav zdaj ni, kaj bosta prinesla zima in sneg, pa je težko reči." "!Sa razgovoru s predsednikom Kučanom in s podpredsednikom vlade dr. Ocvirkom v Kranju ste opozorili na izvoz lesa v Italijo?"
"Slovenija pokriva 60 do 70 odstotkov potreb po lesu, ostalo smo uvažali. Z vojno na Hrvaškem in z omejitvami prodaje s Hrvaškega v Slovenijo se je tok surovin popolnoma ustavil, mi večjih težav nimamo, saj predelujemo iglavce, težave so pri listavcih, zlasti bukovem lesu, ki je potreben za stole, vezane plošče, iverke, težave imajo tudi celulozarji. Gozdarji
pravijo, da je bilo letos v kontingentu iz Slovenije izvoženih približno 140.000 kubičnih metrov lesa, poleg tega so les izvažali nekateri trgovci s pomočjo kooperacij, po moji oceni je bilo letos izvoženih več kot 200.000 kubičnih metrov lesa, kar je pri zmanjšanem poseku približno 10 odstotkov blagovne proizvodnje lesa v Sloveniji. To pa je že veliko, po drugi strani pa moramo vedeti, da imamo v Sloveniji probleme z ohranjanjem in odpiranjem novih delovnih mest. Za predelavo kubičnega metra lesa se porabi od osem do petnajst ur dela, torej 200 kubičnih metrov prodanega lesa predstavlja že eno delovno mesto. 200.000 kubičnih metrov prodanega lesa pa pomeni 1.000 zaposlenih." "Zakaj je izvoz v Italijo tako zanimiv?"
"Ker imajo Italijani premije za uvoz in takse za izvoz surovin, slovenski lesarji predlagamo, naj bi enako regulirali izvoz surovin, tako okrogel kot žagan les. Poglejte, Indonezija in Malezija imata veliko rdečega lesa, izvoz hlodov je tam prepovedan, izvoz žaganega lesa pa je obremenjen s takso 250 dolarjev na kubični meter, zaradi tega ne sekajo manj, temveč ščitijo svoja delovna mesta, izvažajo lahko le predelan les. Pri nas se trgovci upirajo, mi jim odgovarjamo, naj namesto neobdelanega lesa izvažajo končne izdelke, stole, mize, omare in boste zaslužili še več, ker boste prodali še delo. Jasno je, da imajo trgovci posel "razdeljen", vendar, pri nas je problem v ohranjanju delovnih mest, stransko pa bi učinkovalo tudi na cene, na zmanjšanje inflacije."
"Dr. Ocvirk si je zadnjič zapisal
Vašo pripombo?"
"Nato pa je na seji upravnega odbora Gospodarske zbornice dejal, da bodo pri izvozu
lesa nekaj morali narediti, vendar morajo še premisliti kaj, da ne bo prišlo do pritožbe na GATT-u, saj je po teh predpisih to prepovedano. Lesarji tO trgovci se sami ne bomo mogj1 dogovoriti, saj so interesi različni, mislim, da bi morala odločiti vlada, če ve, da potrebujemo delovna mesta." -"V LIP-u ne odpuščate, tentvei celo sprejemate nove delavce?
"Zaposlenost ohranjamo, vse leto se giblje od 1.070 do 1.080 ljudi, kar jih odide, ji" nadomestimo. Spreminja pa s« struktura, v prvem polletju smo jih več potrebovali na Bledu, zdaj jih več v Bohinju. S 70 odstotnim izvozom poskušamo blažiti domače pritiske." "Kako se zdaj organizirani?"
"Z letom 1990 smo enovito podjetje, letos smo pripravil' reorganizacijo v hčere in kr°' vno podjetje, vendar realizacija tega projekta stoji. Naš delavski svet je sklep sprejel 6. novembra, po 27. oktobru mora soglasje dati agencija, na žalos* njenega odgovora še nimamo. "Je kaj sporno?"
"Ne, saj ne gre za lastninjenje, podjetje ostaja v celoti v družbeni lasti, gre le za reorga-nizacijo pristojnosti in vodenja, lastnino smo le razdelili na hčere. Mislim, da agencija soglasja ne izda, ker še nima na* vodil vlade, kdaj ga lahko m da."
"Kakšen je Vaš pogled na lastni' njenje podjetij?"
"Vsekakor je nujna, saj Je ena od metod za motivacijo delavcev ne menedžmenta, mi; slim pa, da bi morala imet' prednost Ribnikarjeva ideja, naj upravlja tisti, ki bo prinesel sveži kapital. Ne nasprotujem razdelitvi tudi v sklade, vendar mislim, da ti deleži ne bi smel' biti upravljalski." "Bo moral LIP zaradi denacio" nalizacije del premoženja vrti*' H?"
"Naše tovarne so zrasle flj lokacijah, kjer je bila že pred vojno lesna industrija ali žagana novi le Filbo v Bohinjski B'' strici, kjer bo prav tako potreb' no vrniti staro lokacijo. Prav zdaj se začenjamo ukvarjati i tem, kolikor vem, so bili zah' tevki podani za Mojstrano i" za Lancovo, kako bo to izpelja; no, še ni jasno. V Mojstrani smo obrat kupili od Kmetijske zadruge, ki je ni več. Sploh oh; jektov izpred vojne ni več, vsi so temeljito obnovljeni ali nanovo zgrajeni, v naravi bo zelo težko vračati, saj so praktično določljiva samo zemljišča." • M. Volčjak
Uspešen obisk v Nemčiji
Podpisan protokol o sodelovanju
Največji uspeh nedavnega obiska vodstva Ministrstva za znanost in tehnologijo v Nemčiji je bil podpis protokola o sodelovanju med nemškim patentnim uradom in slovenskim uradom za varstvo industrijske lastnine.
Ljubljana, 2. decembra -
Podpis mednarodnega protokola bo omogočal izmenjavo patentov, sodelovanje na področju raziskovanja in izogibanje dvojnemu, dragemu raziskovalnemu delu. Sporazum bo v prihodnje v Nemčiji tudi objavljen v njihovem uradnem listu, to pa bo med drugim znak za nemško gospodarstvo, zlasti tisto, ki se zanima za Slovenijo. Sporazum namreč predstavlja pomemben element pravne varnosti, kakršnega tujci na našem ozemlju doslej niso poznali. V sporazumu sta oba urada enakovredna vsekakor pa bo več nemških prijav pa-
tentov pri nas, kot pa naših v Nemčiji. Ta sporazum je eden prvih, ki je bil sklenjen na mednarodni ravni med Slovenijo in katerokoli tujo državo, v tem primeru Nemčijo. Čeprav je sklenjen na tehnično-znanstveni ravni predstavlja tudi pomembno politično potezo, predvsem s strani Nemčije.
Minister za znanost in tehnologijo, dr. Peter Tancig, ki se je udeležil obiska v Nemčiji, je poudaril, da vodstvo ministrstva ni odšlo v Nemčijo s prošnjami za pomoč, ampak so se s predstavitvijo svojih programov trudili, da bi pridobili čimveč partnerjev za sodelova-
nje.
Gospodarski učinki sklenjenih sporazumov naj bi bili precejšnji: materialne posledice v večjem obsegu sodelovanja, sredstva iz tujine bodo sedaj pritekala neposredno v Ljubljano in se bodo povečevala, odpiranje poti k raziskavam, naši strokovnjaki bodo lahko brezplačno delali na dragih nemških napravah, sami bomo pokrivali le stroške bivanja in potovanja. Vse to so razveseljive novice iz tujine, doma pa so vesti manj vesele, saj je v proračunu za znanost namenjenih premalo sredstev za usmeritev, ki so si jo na Ministrstvu
za znanost in tehnologijo zasta0 vili - 4 milijarde tolarjev, ^ sredstva namenjena znanosti prihodnjem letu. j
Na   tiskovni konferen ministrstva so predstavili tuđ tri nove publikacije: Basic >j£ formation o the role and aeti*' ties of the Jožef Štefan InstKJ (Osnovne informacije) in nje za preživetje, s katerima s predstavlja Inštitut Jožef St*' fan ter Za boljše okolje, bros« ra, ki sta jo skupno priprav' Inštitut Jožef Štefan in Kern'j ski inštitut Borisa Kidriča. c .j sopis Slovenec pa je predsta J svojo novo prilogo Z znanje"1 prihodnost. • M.Peternelj
ii JELOVICA
Gorenjska banka d. d., Kranj
o o
m Z
t—,
O
r >
H M M
O
n os
►
CD
CO H 33 >
Moda
in
kvaliteta
GORENJSKI GLAS, PETEK, 6. DECEMBRA 1991
Prvi glas Gorenjske na Jesenicah
Jesenice - 20 let je tega, ko so organizirali prvo zaba-vno-glasbeno prireditev Prvi glas Gorenjske, na kateri so se predstavljali mladi še neuveljavljeni pevski talenti. Tako sta v dvorani gledališča Tone Ćufar začela svojo kariero danes prva dama slovenske zabavne glasbe Helena Blagne in uspešni pevec ansambla Lojzeta Slaka Franci Rebernik, pa še kdo.
Več let te prireditve ni bilo, lani pa jo je na pobudo enega od takratnih organizatorjev Joža Humerca uspešno spravil pod streho Radio Triglav Jesenice.
Tudi ob 20-letnici bo prireditev z nastopom mladih pevcev in show programom v sredo, 18. decembra, ob 19. uri v dvorani gledališča Tone Čufar na Jesenicah.
Vsi, ki radi pojete in se želite uveljaviti v svetu popularne glasbe, prijavite se na naslov Radio Triglav Jesenice, Ču-farjev trg 4. (tel. 064/82-654), do ponedeljka, 16. decembra, ko bo tudi avdicija. Vsi prijavljeni bodo obveščeni pismeno.
J. Rabič
Prostorska stiska
V teh »revšnih« časih se malo novega gradi, a vendar so tudi tu svetle izjeme.
V oko nam je padlo, da so svoje prostore začeli adaptirati tudi pri kranjskem zavodu za zaposlovanje. Saj imajo res prostorsko stisko v sedanjih poslovnih »becirkih« in jim bodo nove »kanclije« več kot dobrodošle. Še posebej, če pomislimo, kakšna je naša perspektiva: enormna količina nezaposlenih ljudskih množic bo hodila na zavod. _
Nekoč: Deli in vladaj - danes: guli in vladaj!
Kdor ima »dober nos« za bogatenje, ne čuti - smradu razpadajočega gospodarstva.
dooJTRŽIĆ NCVC!
trgovina vse za vaš dom IViC?
v avli Gorenjskega sejma v Kranju s pohištvom
najbolj znanih *v^^^ proizvajalcev
Ugodnosti: 15 - 40 % GOTOVINSKI POPUST, plačilo na 3 CEKE brez obresti, brezplačni nasveti na domu. Odprto: od 9. - 11.30 ure in od 14. - 18. ure, sobota od 9. -12., ure, tel 222-268
ČIGAVA JE PROPADAJOČA ZAPUŠČINA? - Če povemo, da je ta posnetek nastal na parkirišču nasproti nekdanje škofjeloške vojašnice, je simbolika v pravšnji povezavi. Upati je moč samo, da ni lastnik nekdanjega nacionalnega lepotca nekdo izmed armadnih uslužbencev, ki se je preselil v južne kraje. Sicer pa, ne glede na to, čigava je propadajoča zapuščina, stanovalcem tamkajšnjega naselja gotovo ni v ponos! Morda jo bo kdo le pometel stran skupaj z odpadlim listjem vred. S. S. - Foto: A. Gorišek
V
R
M
Dež in sneg
Pratika pravi: v soboto, 7. decembra, bo mrzlo, v nedeljo, 8 decembra, bo sneg, v ponedeljek, 9. decembra, bo dež, v torek, 10. decembra, v sredo, 11. decembra, in v četrtek, 12. decembra, bo megla, v petek, 13. decembra, veter in v soboto, 14. decembra, prvi krajec.
Lunine spremembe
Ker se Luna spremeni v soboto, 14. decembra, ob 10. uri in 32 minut, bo po Herschlovem vremenskem ključu mrzlo in mrzel veter.
Koledar imen
Sobota, 7. decembra: Ambrož, Maruša, Maša Nedelja, 8. decembra: Mirijam, Ljerka, Marika, Marinka Ponedeljek, 9. decembra: Valerija, Valči, Peter, Lea Torek, 10. decembra: Maša, Herbi, Herbert, Smiljan Sreda, 11. decembra: Danijel, Sabin, Damijan, Domaz Četrtek, 12. decembra: Malka, Sandi, Aleksander, Alja Petek, 13. decembra: Lučka, Jošt, Ota, Otilija Sobota, 14. decembra: Dušan, Vanek, Vencelj, Vojmir.
Minister kot učitelj telovadbe
Ko so na zadnji seji odbora Združenja za gostinstvo in turizem najuglednješi slovenski turistični delavci (iz podjetij, ki se ubadajo s hudimi težavami za preživetje) govorili o obravnavanju turističnega gospodarstva v slovenski vladi, je bilo med različnimi polemikami slišati tudi nekaj duhovitih pripomb, ki pa so žal blizu resnici. "Žalostno je dejstvo, da ima naš minister Ingo Paš v vladi približno tako vlogo kot učitelj telovadbe v zbornici...," so ugotavljali turistični delavci. • (vs)
SLOVENIJA 1 20.05
NENAVADNI PRIMER SVETEGA MIKLAVŽA
angleški barvni film; igrajo: James Gogo, Jon Pervvee, Sabina Franklvn.
Filmska zgodba nam na šegav, lahkoten način pokaže Miklavža našega časa. Sredi prometne ulice se sreča z drugim Miklavžem in to ga spravi v tako začudenje, da se zateče naravnost v psihia-trovo pisarno. Tu razkriva sivolasemu doktorju svoje tegobe, predvsem pa svoje poreklo ip svojo življenjsko pot, ki je prešla v legendo. V film so vkomponira-ni dokumentarni posnetki norveške, italijanske in ameriške televizije. Predstavljajo navade in običaje, ki iz roda v rod ohranjajo spomin na tega zglednega svetnika. Seveda so leta naraščajočega potrošništva zaznamovala lik Miklavža, vendar pa ga hkrati vedno znova žlahti radost otrok, ko zagledajo nova darila.
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 Klub klobuk
10.10 Evita Peron, ameriška nadaljevanka
10.45 Euroritem, 16. oddaja 11.05 Video strani 13.30 TV dnevnik 14.35 Video strani
14.45 Mozaik: Svet na zaslonu, ponovitev
15.15 Sova
16.40 EP. Video strani
16.45 Poslovne informacije
16.50 Poročila
16.55 Slovenska kronika
17.05 Mozaik, ponovitev: Tednik
18.05 EP, Video strani
18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
19.00 Risanka
19.17 EPP
19.20 TV okno
1924 EPP
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
20.00 Forum
20.15 EPP
20.20 Najdaljše sovraštvo, angleška
dokumentarna serija 21.10 EPP
21.15 Trgovina z mamili, angleška
nadaljevanka 22.05 EPP
22.10 TV dnevnik, vreme
22.40 EP, Video strani
22.45 Sova
Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka
Brez obrambe, francoski film Dražljivo,   francoski erotični program 1.00 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
14.30 Antvverpenr Tenis, turnir za diamantni teniški lopar, prenos
17.10 Euroritem, ponovitev
17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Maribor: Tele M
19.00 Videomeh, ponovitev
19.30 TV dnevnik HTV
20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije, prenos 1. dela
21.00 Mozart na turneji: Frankfurt -kronanje
22.00 Videonoč 1.00 Yutel,   eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočila beguncem 7.25 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila
8.05 Hemingvvav, TV nadaljevanka
9.00 Poročila
9.05 TV šola 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, vključitve 11.00 Poročila 11.05 Spored za otroke 11.45 Mirovne pobude 12.00 Poročila 12.05 Vključitve 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 13.30 TV nanizanka 14.00 Sporočila beguncem 14.30 Poročila
15.05 Ljubezen in sovraštvo, kanadska nadaljevanka
16.00 Poročila
16.30 Kultura
17.00 Poročila v angleščini
17.05 Vključitve, reportaže
18.00 Poročila
18.10 Resnice in laži
18.30 Letalska družba, angleška nadaljevanka
19.30 TV dnevnik
20.15 Politični magazin
23.00 TV dnevnik
23.50 Poročila v nemščini
23.55 Poročila v angleščini
0.00 TV izbor
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.45 Video strani
17.00 Malavazija, dokumentarna serija
19.30 TV dnevnik
20.15 Samo bedaki in konji, angleška humoristična nanizanka
21.15 Marlboro music shovv
21.50 Nenadni uspehi
22.15 Ciklus filmov Alfreda Hitchco-cka
0.00 Gardijada 4.00 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni
program 20.30 Borzni teden 20.15 Informativno dokumentarni
program
20.45 Zanesljiva smrt, 4/4 del japonske nadaljevanke 21.30 Film
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 15.30 Agent Pepper 16.30 Juke boks 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka, otroški program
20.30 Biblijska ozemlja 21.00 Globus
21.30 Človek iz Shelforda, TV nanizanka 22.20 TV dnevnik
22.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 23.10 Agent Pepper
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program. Čas v sliki
9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Ponovitev filma 12.05 Kraljestvo narave 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi
13.35 Speedv Gonzales, risanka
14.00 Dediščina Guldenburgovih
14.45 Mojstri jutrišnjega dne
15.00 Jaz in ti
15.05 Risana serija
15.30 Am, dam, des
16.05 Nonni in Manni, nadaljevanka
16.30 Mini čas v sliki
17.10 VVurlitzer
18.00 Čas v sliki
18.05 Mi
18.30 Trapper John 19.21 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Derrick
21.15 Znane osebnosti kuhajo 2125 Pogledi s strani 21.35 Film 22.55 Šport 2325 Film 120 Čas v sliki
GORENJSKI GLAS
TV AVSTRIJA 2
15.10 Leksikon umetnikov 1520 Ponovitev filma 16.55 Šport
17.30 Srečanje z naravo 18.00 Simpsonovi 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Knoff-Hoff-Shovv 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki
22.30 Tudi živali so ljudje, risani film 23.35 Pet minut do večnosti, monodrama 23.30 TV Dante 0.40 Montv Mvthon's Flving Circus,
humoristična serija 1.10 Poročila
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pri če tek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio SLo-venija, Domače novice I, Kulturna dediščina, Dogodki in odmevi - Radio SLovenija, obvestila, Domače novice II, aktualno, čestitke, BBC London -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek
1. RADIO ŽERI
16.00 - Napoved programa - EPP -16.40 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Miklavževanje v naši občini - 19.00 - Odpoved programa -
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Do-■ poldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake + glasba - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.05 Literarni nokturno - Desanka Maksimovič: Rojenje - 23.15-4.30 Nočni program -glasba
PRO 7
6.15 VValtonovi 6.55 Ravvhide 7.45 Risanke 8.30 Gospod Ed 8.55 Medvedje prihajajo 925 Jane in Kathleen -usodne poti dveh prijateljic, ameriška kriminalna nadaljevanka 10.20 Ravvhide 11.15 Res velik razred 11.40 Bamev Miller 12.05 Caulfieldove vdove 13.00 Perrv Mason 14.00 Risanke 14.50 Veseli popotnik, nemški film, ponovitev 16.40 Trd, toda prisrčen 17.30 Poročila 17.35 Risanke 19.30
KINO
Cosby show 20.00 Poročila 20.15 Mala Erna na deviški stopnici, nemška komedija 22.05 Ulice San Francisca 23.15 Trio Interial, francoska kriminalka; Romy Schneider, Michel Pic-coli 1.10 M.A.S.H. 1.35 Special Squad 2.35 Bonnv in Clvde, ameriški film, ponovitev
RTL PLUS
6.00 Poročila 9.00 Ponovitev različnih mladinskih oddaj 11.25 Divja vrtnica 12.10 Delvecchio 13.05 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfi-eldska zgodba 15.05 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Pacifiška eskadrilja 214 20.15 Airvvolf 21.10 Skrivnosti iz Tvvin Peaksa 22.05 Poročilo iz nemške nogometne lige 23.00 Tutti frutti 0.10 Katarina - oči poželenja, nemški erotični film 1.50 Zorro proti Macisti, italijanski vestem
SCREENSPORT
8.00 Eurobika 8.30 Evropska košarko 9.30 Ameriški nogomet 10.30 Eurobika 11.00 Konjeništvo 11.30 Belgijski moto šport 12.00 Biljard snooker -svetovno prvenstvo parov, prenos 14.00 Dirke dragsterjev 14.50 Golf -poročila 15.00 Eurobika 15.30 Šport v Franciji - Tenis 16.00 Smučarsko poročilo 17.00 Argentinski nogomet 18.00 Golf - Sun City 20.00 Biljard snooker - svetovno prvenstvo parov, prenos 22.00 Svet športa 22.30 NBA košarka - Detroit : Indiana 24.00 Jadranje 0.30 Bovvling
6. decembra
CENTER amer. fant. pust. film ROCKETEER ob 16. uri. Film presenečenja ob 17.45 in 20. uri STORŽIČ amer. fant. pust. film ROCKETEER ob 18. in 20. uri ŽELEZAR hongkon. akcij, film LOV NA NINJE ob 18. uri, prem. franc trde erot. RAZPOSAJENI SEKS ob 20. uri CERKLJE amer. nem. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA II. ob 18. uri KOMENDA amer. kom. FILOFAX ob 20. uri LAZE hongkon. karate film ZODIAK AMERIKA III. -PEKLENSKI KARATE IST ob 19. uri ČEŠNJICA amer. avstral. west. film NAJBOLJŠI STRELEC ob 20. uri DOVJE amer. fant. pust. film GOSPODAR ZVERI II. ob 19.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film AVTO SANJ ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. OSCAR JE KRIV ZA VSE ob 19. uri RADOVLJICA amer. akcij, film KRVAVI ŠPORT ob 20. uri BLED amer. ljub. film LJUBEZEN PO ŠOLSKO ob 20. uri
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Ureja: Helena Jelovčan
Zimske počitnice 3. februarja
Tudi letošnje zimske počitnice bodo trajale samo teden dni. Gorenjski osnovnošolci in srednješolci bodo ostali doma 3. februarja. Počitnice bodo skrajšane zaradi božično-novoletnih praznikov, ki se bodo začeli z Božičem, 25. decembra, končali pa 3. januarja.
Filmska nagradna uganka
Namesto sprejemnih izpitov "mala matura"
Zaradi obilice izpitov, ki vsako leto čakajo osmošolce na prehodu med osnovno in srednjo šolo in zanje pomenijo veliko psihično obremenitev, so v šolskem ministrstvu sklenili stvar poenostaviti in počlovečiti. Namesto sprejemnih izpitov za vstop v srednje šole bodo osmošolci konec maja opravili tako imenovano "malo maturo", preizkus znanja iz slovenskega jezika, matematike in izbirnega predmeta. Izbirali bodo lahko med tujim jezikom, fiziko, biologijo, kemijo, zgodovino in zemljepisom. Naloge, ki jih bo pripravil Zavod RS za šolstvo, ki bo tudi poskrbel za izpeljavo preizkusa, bodo prikrojene učnemu načrtu za osnovne šole. Od učiteljev in učencev torej ne bodo zahtevale kakšnih višjih znanj, ampak obvladanje tistega, kar naj bi učitelji skozi normalni pouk učence naučili.
Pred majem bodo v osnovnih šolah dvakrat poskusno testirali znanje učencev. Prvič že decembra (18. do 20.) in drugič marca (24. do 26.). "Tazaresni" preizkus pa bo 28. maja iz izbirnega predmeta in 29. maja iz slovenskega jezika ter matematike. Osmošolci bodo dokazila o uspešnosti pri preverjanju znanja dobili 15. junija. Dokazilo bo eden od kriterijev za vpis v srednje šole.
Že ob lanskih enotnih sprejemnih izpitih v srednjih šolah so bile številne pobude, da bi osmošolce razbremenili in preizkus znanja prenesli v osnovno šolo. • H. Jelovčan
Norčavi striček Frak
o o
a
m
Z <—
on
M
O r
M
O
M Q m
93 PO ►
2j
33 > Z
Film Velika modrina je francoski. Večina odgovorov, ki ste jih poslali, je pravilnih, žreb pa se je tokrat nasmehnil Katji Herak iz Tržiča, Begunjska 5, in Martini Pernuš iz Preddvora, Sr. Bela 20. Čestitamo, nagradi - po par vstopnic za ogled kateregakoli filma v katerikoli dvorani Kino podjetja Kranj - bomo poslali po pošti.
Končno prihaja tudi v Kranj težko pričakovani Rockete-er, film o raketi in raketarju. Zgodba se dogaja leta 1938. Cliff Secord je mlad pilot, ki nadvse ljubi letenje in prijateljico Jenny. Nekega dne Cliff pod sedežem starega letala najde čudno napravo, nahrbtnik-raketo, s katero se da leteti...
Vprašanje za vas: kdo je v filmu zaigral glavnega junaka Cliffa? Je mlad fant, star 21 let, doma iz New Yorka, znan je postal šele s tem filmom. Odgovore pošljite do 18. decembra na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 -Filmska uganka.
Oba bosta poravnala škodo!
Milan in Uroš sta brcala žogo. Naenkrat je Milan premočno brcnil in žoga je zadela v šipo. Skozi vrata je stopil sosed, v obraz rdeč kot kuhan rak. Vpil je: "Kdo je razbil šipo?" Milan je tiho rekel: "Jaz." "A tako, ti smrkavec nesramni! Da pa vama bo v opomin, bosta škodo poravnala oba! Sta razumela?" "Sva/' sta rekla. Nato sta odšla domov in začela prazniti hranilnike. "Že cel hranilnik sem izpraznil," je tarnal Milan. "Saj mi še za sladoled ne bo ostalo," je stokal Uroš. A nič ni pomagalo. Morala sta odnesti vrata k steklarju, da bo zamenjal šipo.
Od tedaj žogo raje brcata na travniku.
Eva Milošev, 3. b r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka
V torek, 26. novembra, smo se peljali v Kranj. Učenci četrtih in petih razredov smo si ogledali igrico Norčavi striček Frak. Predstava je bila v Prešernovem gledališču.
Prostor tega gledališča ni velik. Ko smo sedli na stole, se je predstava začela. Najprej so ugasnile luči, odprl se je zastor. Scenograf Tomaž Štrucl je na oder postavil palmo, tobogan, stopnice in blazine.
Striček Frak, ki ga je igral Tine Oman, Lili - Tanja Dimitri-evska in Vili - Matjaž Višnar so spali na odru. Striček Frak je bil smešno oblečen, precej debel in zelo sladkosneden. Lili je bila lepa in trmasta, na repu pa je imela preveč gumic. Vili je bil oblečen v predolgo majico, na kolenih je nosil ščitnike in je bil zelo otročji.
Kljub temu je kostumografi-nja Tanja Pavšič lepo opravila svoje delo. Striček, Vili in Lili so hodili tudi v šolo, bili so učenci in učitelji. Vsak je imel svoj predmet. Za malico so imeli sladoled. Potem so čistili
Pesmica o muci
Naš mala muca lena je dremuca. Vsak dan za pečjo poseda
in me leno gleda.
Mira Govekar, 2. b r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas
zobe. Lili ni mogla zaspati, zato je spodila Vilija iz postelje. Na koncu so ugotovili, da so vsi tako naivni, da niso za nikamor.
Glasba Primoža Ahačiča nam je bila všeč. Mislimo, da režiser Jaša Jamnik in Zdravko Zupančič, ki je igrico napisal, nista imela pretežkega dela.
Igrica je bila dovolj norčava in urica je hitro minila. Potem smo se vrnili domov. Tina Tolič, Marjeta Markeij in učenci 4. c r. OS Prešernove
brigade Železniki
RTV SERVIS
Obveščamo stranke, da se za TV in VIDEO tehniko znamk S0NY, SHARP in PHILIPS
nahaja pooblaščeni servis na Briljevi 12, Ljubljana, tel. 061/577-288
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.45 8.55 8.55 9.20 9.35
9.55 10.05 10.30 11.45
12.15
13.15 13.30 13.40 15.40 15.50
16.20 16.50 16.55 17.00 17.05 18.35 18.40
19.05 19.17 19.20 19.24 19.30 19.55 20.00 20.15 2020 20 20 20.35 21.35
22.00 22.30 22.35
Video strani Mozaik, ponovitev Angleščina - Follovv me Radovedni Taček: Ogledalo Pravljice iz mavrice: Veter Peter potepuh Potepuh in nočna lučka Alf, ameriška nanizanka Zgodbe iz školjke 9.   revija  obrtniških pevskih zborov Slovenije Škofja Loka 1991,1. oddaja
Mozart na turneji: Frankfurt -
kronanje
Forum
TV dnevnik
Video strani
Video strani
Marlboro music shovv, ponovitev
Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila
Žabica in kit, kanadski film EP, Video strani Klasični dosežki v oblikovanju, ponovitev angleške dokumentarne serije Risanka EPP
TVokno EPP
TV dnevnik Vreme Utrip EPP
Žrebanje 3x3 EPP
Tvariete Sova
Murphv Brovvn, ameriška nanizanka
TV dnevnik, šport, vreme EP, Video strani Sova
V območju somraka, ameriška nanizanka
Tisto je bilo takrat, to je zdaj, ameriški film
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.55 Santa Caterina: Svetovni pokal v alpskem smučanju, superve-.   leslalom (ž), prenos
15.00 Antvverpen: Tenis, turnir za diamantni teniški lopar, prenos
17.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju, ' superveleslalom (ž), posnetek iz Santa Caterine
18.30 Teleski '90: Pripravimo se na smučanje, ponovitev
19.00 Garfield in prijatelji
19.30 TV dnevnik Sarajevo
20.15 Filmske uspešnice: Poltergeist, ameriški film
22.15 Tenis, turnir za diamantni teniški lopar, posnetek iz Antvverp-na
0.15 Yutel, eksperimentalni programi
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočila beguncem 725 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila
8.05 Hemingway, TV nadaljevanka
9.00 Poročila
9.05 TV šola - Odprta ura 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, obvestila 11.00 Poročila 11.05 Spored za otroke 12.00 Poročila 12.05 Vključitve 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 14.00 Poročila
14.15 Nočni vlak za Munchen, ameriški film
16.00 Poročila
1620 Reportaže, vključitve
17.00 Poročila v angleščini
17.05 TV drama
18.00 Poročila
18.10 Dokumentarni program 19.30 TV dnevnik
Politični magazin 20.15 Zakaj se bojujemo, ameriška
dokumentarna serija 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini
0.00 TV izbor
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
9.55 St. Catherina: Svetovni pokal v
smučanju (ž), prenos 15.00 Antvverpen:  Tenis, polfinale, prenos
17.00 Otok zakladov, mladinska nadaljevanka 18.00 Risanka 18.30 Zlatko in detektivi 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik
20.10 Kako premagati draginjo, ameriški barvni film: Susan Saint James, Jessica Lange, Jane Curtin
22.00 Trst: Vaterpolo, četrtfinale pokala evropskih prvakov, posnetek
23.00 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka 23.30 Antvverpen:  Tenis, polfinale, prenos 1.30 Hit depo 3.30 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega programa
20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 V znaku kozoroga, nadaljevanka
21.30 Enkrat, preden umrem, ameriški film; Uršula Andress
TV KOPER
13.00 14.30 1520 16.10
17.00 17.30
1820 19.00 19.30 19.40
20.30 21.30
22.15 23.15
Športne oddaje Čarobna svetilka, ponovitev Rayanovi, ameriška nanizanka Policijske novice, angleška nanizanka
Biblijska ozemlja
človek iz Shelforda, angleška
nadaljevanka
Globus
TV dnevnik
Jutri je nedelja, verska oddaja Čarobna svetilka, otroški program
Oddaja v živo
Dediščina   Ozerov, angleški barvni film; Tony Curtis, Roger Moore TV dnevnik
Policijske novice, angleška nanizanka
TVAVSTCTJA
9.05 Simpsonovi, ponovitev
9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 1020 Ruščina
11.00 Angela brez kril, ponovitev ameriškega filma
12.30 Hello Austria, hello Vienna
13.00 Čas v sliki
13.10 Mi, ponovitev
1325 Odisej, italijanski film
15.15 Risanka
1525 Biblija za otroke
15.30 Jaz in ti, otroški program
15.35 The Real Ghostbusters, risanka
16.00 17.00 17.55
18.00 18.05 18.30 19.30 19.53 20.00 20.15 21.55 21.55 22.25
025 0.30
Otroški VVurlitzer Mini čas v sliki
Michaelov   zveneči adventni
koledar
Čas v sliki
Šport
Trapper John Čas v sliki Vreme Šport
Shovv Rudija Carrella Novo v kinu Zlata dekleta
Elita ubijalcev, ameriški film; James Caan, Robert Duvall, ArthurHill Čas v sliki
Skrivnost črne rokavice, Tony Musante, Eva Renzi
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 9.55 šport
12.50 Leksikon umetnikov 13.00 Večno tvoj, večno moj - Mozart
16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom
18.00 Mačke in pes 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura
20.15 Marta in jaz, nemško-francoski film
22.00 Čas v sliki 22.10 Šport 22.30 Dodatek 23.30 Checkpoint Live
0.35 Čas v sliki
0.40 Ex Libris
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Duhovna obzorja. Danes do 13. - Radio SLovenija, DOmače novice I, kuharsko nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, DOgodki inod-mevi - Rdio Slovenija, obvestila, DOmače novice II. Zabavno glasbena kontaktna oddaja - izmenoma Ugnai številko ali Moja jeleoša kot tvoja, čestitke, 19.00 - Zaključek
1. RADIO ŽIRI
16.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP in obvestila - 19.00 - Odpoved programa -
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba -t- EP - 920 Dnevnikov odmev - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00
SLOVENIJA 1 ura
TISTO JE BILO TAKRAT, TO JE ZDAJ
ameriški barvni film; igra: Emilio Estevez
Najstnik Mark Jennings odrašča v hiši najboljšega prijatelja Bvro-na Douglasa. Mladeniča sta velika prijatelja, tako v dobrem, kot v slabem. Svojo neizčrpno energijo in agresivnost sproščata v številnih barabijah... Mladostno prijateljstvo pa naleti na trdo preizkušnjo. Byron se zaljubi. Mark se počuti odrinjenega, užaljen je, posmehljiv in vedno bolj nasilen.
Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Tedenski aktualni mozaik -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra -23.05 Literarni nokturno - Bruno Du-bak: Čuvar meha - zgodovinarja -23.15-5.00 Nočni program - glasba
5.40 Pustolovščina divjina, ameriški dokumentarni film 6.10 Devetdeseta leta - svet v spreminjanju 7.00 Enajst malih otočanov 7.30 Adderly, ameriška kriminalna nadaljevanka 8.45 Moj ljubi bober 9.15 Mork in Mindy 9.40 Barney Miller 10.00 Cosby shovv 10.25 M.A.S.H. 11.00 Hardcastle 8i McCormik 11.50 Mala Erna, nemška komedija 1325 Devetdeseta leta, svet v spreminjanju - ponovitev 1425 Vanina Vanini, francoski film 1625 Blagoslovljena ekipa 1720 Poletna ljubezen v Italiji, italijanski mladinski film 19.30 Cosby shovv 20.00 Poročila 20.15 Kralj sonca, ameriški pustolovski film; Yul Brinner 2220 Moški brez živcev, ameriški film; Charles Bron-son, Jill Ireland 0.15 Ulice San Fran-cisca, ponovitev 125 M.A.S.H. 1.50 Trio Internal, francoska kriminalka
RTL PLUS
6.00 Risanke 7.10 Pravljice z vsega sveta 8.00 Mladinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetsonovi 10.35 Mr. T. 11.00 Različne mladinske oddaje 1240 He Man 1325 Super Mario Brothers 15.05 BJ in medved 16.00 Daktari 16.55 Vroča nagrada 17.45 Novo v kinematografih 18.15 Čudovita leta 18.45 Poročila 1920 Houston Knights 20.15 Bel Ami 2000, avstrijska komedija 22.05 Vse ali nič?! 23.05 Siegfried in znamenito ljubezensko življenje Nibelungov, nemški erotični film 0.50 Moški magazin 1.30 Merqu-is de Sade, nemški erotični film; Kla-us Kinski, Romina Povver
CENTER amer. fant. pust. film ROCKETEER ob 17. in 19. uri, prem. angl. gangst. film BRATJE KRAYS ob 21. uri STORŽIČ prem. hongkon. akcij, filma LOV NA NINJE ob 16. uri, amer. trda erot. LJUBEZEN V SVILI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. fant. pust. filma GOSPODAR ZVERI II. ob 17. in 19. uri, prem. amer. drame RES NIČEVOSTI ob 21. uri DUPLICA hongkon. karate film ZODIAK AMERIKA III. - PEKLENSKI KARATEIST ob 17. uri, prem. amer. kom. FILOFAX - POSLOVNEŽ IZ ZAPORA ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. avstral. vvest. film NAJBOLJŠI STRELEC ob 17. in 19. uri, franc. trda erot. ZAPELJEVANJE MLADOLETNIKOV ob 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. OSCAR JE KRIV ZA VSE ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film KRVAVI ŠPORT ob 20. uri BLED amer. avant. film KROKODIL DANDY ob 20. uri BOHINJ amr. kom. NIČ VIDEL, NIČ SLIŠAL ob 20. uri
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
O O pa m
Z t—i
C/3 <
O
r >
"0
M H M
O
M
>
3
SO
00
(Ji H 33 >
8.10 Video strani 8.20 Otroška matineja 820 Živžav
920 Telovadka, ponovitev francoske nadaljevanke 9.46 Glasba skozi čas, koprodukcija
10.45 Garfield in prijatelji, ponovitev
11.10 Domači ansambli: Ansambel Nagelj
11.40 Obzorja duha
12.00 EP, Video strani
1205 Charlie Chaplin: Kraj nesreče, burleska (čb)
12.30 TV dnevnik
12.40 Video strani
12.55 Oaza - Življenje belega meniha
13.30 Največji glasbeni klovn na svetu - Victor Borge
14.50 Johann Sebastian Bach, nemška nadaljevanka
15.40 Sova, ponovitev
16.55 Poslovne informacije
17.00 Poročila
17.05 Prepovedani planet, ameriški film
18.40 EP, Video strani 18.45 Risanka 18 55 EPP 19.00 TV mernik 19.15 TV okno 1920 Slovenski loto 1924 EPP 1920 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Zrcalo tedna 20.15 EPP
2020 Moj prijatelj Giono, francoska
nanizanka 21.10 EPP 21.15 Zdravo
22.35 TV dnevnik, šport, vreme
23.05 EP, Video strani
23.10 Sova
Razrednik, ameriška nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka 025 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.55 St. Caterina: Svetovni pokal v
alpskem smučanju, veleslalom
(ž), prenos 1. teka 11.10 Finale medcelinskega pokala v
nogometu: Colo colo (Čile) -
CZ, posnetek iz Tokia 12.55 St. Caterina: Svetovni pokal v
alpskem smučanju, veleslalom
(ž), prenos 2. teka 14.00 Veronika,   nizozemski kratki
film
14.30 Antvverpen: Teniški turnir, prenos
18.00 I. slovenska nogometna liga (21. kolo): Belvedur Izola - SCT Olimpija, posnetek iz Izole
19.30 TV dnevnik HTV
20.00 Svet narave: Levinja Kali, angleška poljudnoznanstvena serija
21.00 Drugačne zvezde: Monsun, potopisna reportaža
21.30 Ciklus filmov J. Tatija: Praznik, francoski film (čb)
22.45 Yutel, eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočila beguncem 725 Dobro jutro, Hrvaška 8.00 Poročila
8.05 Hemingvvav, TV nadaljevanka 9.00 Poročila
9.05 Dokumentarna oddaja 10.00 Poročila 10.05 Za svobodo 11.00 Poročila 11.05 Spored za otroke 12.00 Poročila
12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja
13.00 Vključitve, reportaže 14.00 Poročila
14.15 Prelomna točka, ameriški film 16.00 Poročila
1620 Dokumentarni program 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Dokumentarni program 18.00 Poročila
18.15 National geographic, ameriška
dokumentarna serija 19.00 Hrvaška vojna lirika 19.30 TV dnevnik
20.15 Dirigenti in glasbeniki, TV nadaljevanka 21.00 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini
0.00 TV izbor
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
12.30 St. Catherina: svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), posnetek 1. teka
12.55 St. Catherina: prenos 2. teka
14.00 Hrvaški šport
14.30 Antvverpen: tenis, prenos
18.45 Smrkci, risana nanizanka
19.15 TVfortuna
19.30 Dnevnik
20.15 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka
20.50 Zloba v čudežni deželi, ameriški barvni film; Elizabeth Tay-lor; Jane Alexander
2230 V območju somraka, ameriška nanizanka
23.15 New York: Žrebanje za SP v nogometu 1994, posnetek *
23.45 Jazz 0.15 Video strani
KANALA
9.00 Ponovitev programa prejšnje nedelje
11.00 Na smrt preplašen, ameriški čb film
20.00 Druga ženska, ameriški barvni film
22.00 Beg iz Nevv Yorka, ameriški film
TV KOPER
13.00 14.30 15.30 16.00 17.00 17.30 19.00 19.30
20.30
21.45 21.50 22.00 22.40 23.30
športne oddaje čarobna svetilka Rayanovi
Policijske novice, ponovitev Aktuaina tema Dediščina Ozerov, ponovitev TV dnevnik
Čarobna svetilka, otroški program
Kdo?, francosko/italijanski barvni   film;   Romy Schneider, Maurice Ronet Žrebanje loto TV dnevnik
Rayanovi, ameriška nanizanka Policijske novice Športna rubrika
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki
9.05 Michael Strogoff, nemška nadaljevanka
10.30 Tednik
11.00 O sebi
12.30 Orientacija
13.00 Čas v sliki
13.10 Mačke in pes
13.35 Doctor Dolittle, ameriški glasbeni film
15.45
Jaz in ti, otroški program 16.10 Po sledovih VValta Disneyja
16.55 Michaelov   zveneči adventni
koledar 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X large 18.30 Trapper John 19.30 Čas v sliki 20.15 Moja najljubša pesem 21.15 Caroline, ameriški TV film 22.50 Vizije
22.55 VVolfgang Amadeus Moviestar 23.55 Mozartov  ansambel salzbur-škega festivala 0.25 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 9.05 9.30 10.15 10.30
12.15 12.45
13.30 14.00 14.45 16.30 17.15 18.00 18.30 18.30 18.55 19.00
20.15 23.00 23.05 23.10 23.55 1.25
Vremenska panorama Kulturni tednik Katoliška maša 1000 mojstrovin
Svetovni pokal v smučanju, veleslalom (ž), prenos iz Santa Caterine
Iskanje popolnosti Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 2. tek Dober dan, Koroška Veseli se, nebeški kralj Športno popoldne Moje pustolovščine v morju Klub za seniorje Mačke in pes Slike Avstrije Avstrija danes Kristjan v času
Žrebanje za svetovno prvenstvo 1994 v nogometu Amadeus, ameriški film Čas v sliki šport
Tvvin Peaks
Naš ljubi dom, ameriški film Čas v sliki
RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Pričetek, ura za najmlajše, minute z godbamina pihala, Slovenci v svetu, Špikov kot, kuharski nasveti, kupim - prodam, Nedeljsko popoldne, 19.00 - Zaključek
L RADIO ŽUU
9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - sprehod no kinodvo-ranah -10.00 - Športne novice 1020 - Alpetourovo turistično okence z nagradami - 11.00 - Novice in dogodki -obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP -12.30 - Čestitke in pozdravi - 13.30 -Nedeljsko popoldne na frekvencah 91,2, 98,2 in 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - vremenska napoved - prometni servis - pregled slovenskega časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po naših kinodvoranah -1520 - Odpoved programa -
SLOVENIJA 1 SOVA
V OBMOČJU SOMRAKA
7. del ameriške nanizanke Preizkus
Dicky praznuje dvanajsti rojstni dan. Ker je vlada pred nekaj dnevi spremenila zakon, sta mu starša že lahko podarila omnikoder. Vendar pa bo svojo številko dobil šele, ko bo opravil vladni preizkus. Kmalu napoči pomembni dan. Dickvjeva mati Ruth je zaskrbljena, saj ve, da njen sin ni navaden otrok... 2 Charityno sporočilo Kolonialna Amerika, Annes Tovvn na začetku 18. stoletja. Mlada Charity Pain je hudo bolna. V vročici se ji prikazuje drveči avtomobil. Stoletja pozneje leži prav tako vročičen Peter VVoods v svojem domu v Annes Tovvnu. Njuna svetova se stikata, mešata. Charity je prepričana, da je zalarana in da je Petra poslal Satan.
1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA
5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.00 Poročila - 11.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-04.30 Nočni program, glasba
6.00 Pustolovščina divjina 6.40 V carstvu divjih živali, ameriški dokumentarni film 7.15 Poročnik Preston 7.40 Vicki 8.00 Mork in Mindy 825 Muppet shovv 9.00 Igralka, ameriški film; Barbara Staynwick 10.10 Cosby shovv 10.40 M.A.S.H. 11.05 Blagoslovljena ekipa 12.00 V carstvu divjih živali 12.50 Poletna ljubezen v Italiji, italijanski film, ponovitev 14.35 Trojčki na palubi, nemška komedija 16.10 Hard-castle & McCormick 17.20 Top Job, nemška kriminalka; Janet Leigh 1925 Cosby Shovv, ponovitev 20.00 Dnevnik 20.15 Perry Mason; Glasbeni umor, amenš"-*! kriminalka 22.15 Ulice San Francisca 2320 Nezaslišane senčne luči, ameriška grozjivka 1.10 Harrvjevo nočno sodišče 1.35 Kobra, prevzemite 2.35 Ženska kot satan, francoski film; Brigitte Bardot
Božični dnevi zeleni, velikonočno ledeni.
KINO
8. decembra
CENTER amer. fant. pust. film ROCKETEER ob 17. in 19. uri, prem. angl. zgod. drame JUTRANJA ZARJA ob 21. uri STORŽIČ hongkon. akcij, film LOV NA NINJE ob 16. uri, amer. trda erot. LJUBEZEN V SVILI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. fant. pust. film GOSPODAR ZVERI II. ob 17. in 19. uri, franc. trda erot. RAZPOSAJENI SEKS ob 21. uri DUPLICA prem. amer. avstral. vvest. filma NAJBOLJŠI STRELEC ob 17. in 19. uri, franc. trda erot. ZAPELJEVANJE MLADOLETNIKOV ob 21. uri TRŽIČ prem. amer. kom. FILOFAX ob 17.. 19. in 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. OS-CAR JE KRIV ZA VSE ob 18 in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE ob 19. uri RADOVUICA amer. melodr. JOK V TEMI ob 18. in 20. uri BLED amer. ljub. film LJUBEZEN PO ŠOLSKO ob 18. uri, amer. kom. NIČ VIDEL, NIČ SLIŠAL ob 20. uri BOHINJ amer. akcij, film KROKODIL DANDY ob 20. uri
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 9.00 9.00
9.15 9.50 10.05 1020 10.35 13.30 14.55 15.05 1525 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 1825 18.30 18.30 18.45 19.05 19.17 19.20 1924 19.30 19.55 19.59 20.05 21.35 21.40 2225 22.55 23.00
0.40
Video strani Mozaik, ponovitev
V znamenju dvojčkov, lutkovna igrica
Pedenjžep Utrip
Zrcalo tedna TV mernik Video strani TV dnevnik Video strani
Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila
Slovenska kronika
Mozaik, ponovitev: Zdravo
EP, Video strani
Spored za otroke in mlade
Radovedni Taček: Roža
Berta Golob: Iz stare skrinje
Risanka
EPP
TV okno EPP
TV dnevnik
Vreme
EPP
Euripid: Elektra, drama HTV EPP
Osmi dan
TV dnevnik, vreme
EP, Video strani
Sova
V območju somraka, ameriška nanizanka
Nedotakljivi, ameriška nanizanka
Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.00 Teleski '90: Pripravimo se na smučanje, ponovitev
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana
19.30 TV dnevnik Sarajevo
20.00 Tribute to...
20.30 Antropijsko načelo, angleška poljudnoznanstvena oddaja
20.55 Sedma steza
2125 Omizje
Yutel, eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 725 8.00 8.05 9.00 9.05 10.00 10.05 11.00 11.05 12.00 12.05 14.00 14.10 16.00 16.10 17.00 17.05
18,00 18.15
19.30 20.15 23.00 23.50 23.55 0.00 1.00
Sporočila beguncem Dobro jutro. Hrvaška Poročila
Hemingway, TV nadaljevanka
Informacije
TVšola
Poročila
Reportaže, glasba Poročila
Spored za otroke Poročila
Vključitve, reportaže, glasba Poročila igrani film Poročila Hrvaška danes Poročila v angleščini Kristjani, angleška dokumentarna serija Poročila
Ognjena polja, avstralska nadaljevanka TV dnevnik Hrvaška v svetu TV dnevnik Poročila v nemščini Poročila v angleščini TV izbor Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.45 Video strani 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik
2020 Marshallove kronike, ameriška dokumentarna serija
20.50 Dejanje volje, nadaljevanka
21.45 Električni kavboj
2220 Igra s pravico, angleška nanizanka
23.10 Brez toka 0.10 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev sobotnega programa
20.00 Dober večer
20.10 Informativno dokumentarni program
20.30 Teden na borzi
20.40 Davčni svetovalec
20.45 Zanesljiva smrt, 1. del japonske nadaljevanke
21.15 Zima ubija, ameriški barvni film; Jeff Bridges
TV KOPER
13.00 športne oddaje 1420 Čarobna svetilka, otroški program
15.10 Ravanovi, ameriška nanizanka 16.10 Policijske novice 17.15 Kdo?, ponovitev filma 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka - otroški program
20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 22.10 TV dnevnik 2220 TV glasba
22.50 Policijske novice, ameriška nanizanka 23.40 Športna rubrika
TVAVSTRpi
9.00 Čas v sliki 9.05 Katts & Dog 9.30 Slika Avstrije 10.00 Šolska TV
10.30 Naš ljubi dom, ponovitev filma 12.00 Poročila iz parlamenta, ponovitev
13.00 Čas v sliki 13.10 Tednik 14.05 Risanke
14.10 Dediščina Guldenburgovih 15.00 Jaz in ti
15.05 Garfield in njegovi prijatelji, risanka 1520 Am, dam, des 16.05 Nonni in Manni, nadaljevanka 16.30 Videouspešnice in kviz 16.55 Michaelov zvočni adventni koledar
17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport
20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 2125 Peter Strohm 22.15 Bližnji posnetek 22.45 Sence platna, brazilski film 120 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
17.30 Lipova ulica, družinska serija
18.00 Mačke in pes
18.30 Srček
19.00 Lokalni program
19.30 Čas v sliki
20.00 Kultura
20.15 Munchenčana v Hamburgu
21.08 Kuharski mojstri
21.15 Teleskop
22.00 čas v sliki
22.30 Rojstvo Evrope, 5. del
2325 Nočni studio
025 Hello Avstria, hello Vienna
0.55 Čas v sliki
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horiskop. Danes do 13. - Radio Slovenja, glasbena rubirka - klasična glasba, pregled nastopov gorenjskih športnikov, DOmače novice I, razog-vor. Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II, aktualna tema, čestitke poslušalcev. BBC London - večerna inforamtivna oddaja, 19.000 - Zaključek
l, RADIO žmi
16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice - 17.00 - Obvestila - 17.15 - Otroški program -18.00 - Mladinski program - 19.00 -Odpoved programa -
RADIO ŽIRI:
FREKVENCE:
Koprivnik: 98, 2 Mhz Lubnik: 91.2 Mhz Miklavš: 96,4 Mhz
JIM
svečana Ženska in moška oblačila
DM 11 1 MM
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti -15.00 Radio danes, radio jutri - 1520 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP -17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Boris Pangerc: Moji briegi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
PRO 7
6.10 Jane in Kathleen, ponovitev 6.50 Ravvhide, ponovitev 825 Richmond Hill 9.20 Adder!y 1020 Ravvhide 11.20
SLOVENIJA 1 SOVA
V OBMOČJU SOMRAKA
Prekinjeno dejanje
Morry VVingler nima denarja za stanarino. Seveda, scenarist je. Če bi prodajal ribe... Ampak za igro, ki jo piše s kolegom Harrv-jem, bo dobil denarja kot pečka, čeprav se neprestano prepirata. Potem pa Harrvja v zanosu zadene kap. Z njegovim amuletom si Morrv zaželi, da bi mu igro pomagal končati najboljši pisec na svetu. Rečeno - storjeno. Dobi pomoč. Ampak Shakespeare je precej siten gospod.
Grk osvaja Chicago 11.45 Cosbv shovv 12.10 Trd, toda prisrčen 13.05 Perry Mason; Glasbeni umor, ameriška kriminalka, ponovitev 15.45 Avto-man - superdetektiv 16.30 Res velik razred, ameriška mladinska nadaljevanka 17.10 Kolt za vsak primer 18.00 Risanke 20.00 Dnevnik 20.15 Vohuni kot mi, ameriška komedija 22.35 Polnočni klici 2320 Chaterine & Co, francoski erotični film 120 Ulice San Francisca 220 Človek brez živcev, ameriški film, ponovitev 4.00 Avto-stopar
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Različne ponovitve nadaljevank 11.00 Shovv trgovina 11.30 Divja vrtnica 12.15 Detvecchio 13.05 En oče preveč 13.35 Kalifornijski klan 1425 Springfi-eldska zgodba 15.10 Volčji klan 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Ekipa A 20.15 Šef 21.15 Kdo je moja žena, ameriški film 2320 Moški magazin 24.00 Ulica zla, smeriška grozljivka
SCREENSPORT
8.00 Eurobika 820 Bovvling 9.00 Japonska formula 3000 920 Šport v Franciji - Tenis 10.00 Jadranje 20.30 Eurobika 11.00 Mednarodni moto šport 12.00 Tajski boks 13.30 Konjeni-štvo 14.00 Dirke tovornjakov 15.00 Eurobika 15.30 Bovvling 16.00 Argentinski nogomet 17.00 Vodni šport 17.30 Svet športa 18.00 Golf - Sun Ci-ty 19.00 Go! - nizozemski moto šport 20.00 REVS - britanski moto šport 20.30 Filmi o formuli 1 - Dvojni in prihodnji kralj 21.00 Zimske Ol 92 2120 Boks 23.00 Španski goli 23.30 Tajski boks 24.00 Biljard snooker - svetovno prvenstvo parov, prenos
GLAS
* EKONOMSKA 1 •PROPAGANDA*
obiskali vas bomo ▼ . pokličite 218-463 ■
KINO
9. decembra
> 8.30 Vremenska panorama 1625 Leksikon umetnikov 16.45 Smithsonian VVorld, 8. del
CENTER amer. fant. pust. film ROCKETEER ob 16. in 18. uri, amer. melodrama BARFLY ob 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ Film presenečenja RADOVLJICA amer. akcij, film KRVAVI ŠPORT ob 20. uri BLED amer. melodrama JOK V TEMI ob 20. uri
«
t C
i
i C
i t
C
4 H
( i
»
[ c
C {
i I
<
ZA DOM LN DRUŽINO
Ureja: Danica Dolenc
1
O O ?o m Z
—
C/3
O
r >
C/5
"0 M H
O
m o
M
oo po
SO
cn
C/5 —t 33 >
PRAZNIKI SO PRED VRATI
Slano pecivo
Dnevi do Božiča in Novega leta bodo zdajle kar zdrveli in za nasvete za zadnje dni pred prazniki nam bo na tejle strani zmanjkalo prostora. Zato vam nasvete, kako na hitro pripraviti pecivo za moževe prijatelje, k pivu ali suhemu vinu, delimo že danes. Tokrat bomo pisali o slanem pecivu. Slano pecivo je najboljše ponuđeno takoj po peki, včasih še toplo, ali pa vsaj isti dan. Nekatere gospodinje si pomagajo tako, da ga napečejo vnaprej in ga, preden ga postrežejo, za nekaj minut porinejo v vročo pečico, da se "osveži" in je spet hrustljav. Slano pecivo pripravljamo iz zamrznjenega listnatega testa, ki ga kupimo že pripravljenega v trgovini.
Zanimiva pa je zgodbica, kako je svet sploh dobil listnato testo. Francoski slaščičarski vajenec Claude Gelee je nekega dne pozabil vgnesti maslo v testo. Napako je hotel popraviti, preden bi jo mojster opazil. Poskušal je maščobo vgnesti v že gotovo testo. Postopek se je posrečil, testo se je v vroči pečici razcvetelo. Iz napake je nastala spretnost: listnato testo, francoski "pate feuilletee".
To se je zgodilo v začetku 17. stoletja. Načelo za pripravo listnatega testa je preprosto kot Kolumbovo jajce: v enostavno, tenko razvaljano rezančno ali vlečeno testo iz moke in vode, zavijemo enako količino maščobe. Še enkrat razvaljamo tako tenko, kot je bilo prvo testo, zložimo in znova razvaljamo. Med peko razvija maščoba med plastmi testa pline, da se na testu naredijo mehurji. Tako postane pecivo krhko, rahlo in količina se nekajkrat poveča. V načelu delamo listnato testo z enakimi količinami moke in maščobe. Različne vrste listnatega testa, ki jih poznamo, se v glavnem razlikujejo po tem, kako jih obdelujemo in kakšne okuse jim dodajamo. Moka za listnato testo mora vsebovati veliko lepila, maščoba mora biti prožna. Zaradi tega je za listnato testo najbolj primerno maslo ali posebna margarina.
Najpomembnejše delo pri pripravi listnatega testa je valjanje in zlaganje. Čim večkrat ponavljamo ta postopek, tem več plasti bo imelo listnato testo. Dobro listnato testo bomo 4- do 6-krat razva-Ijali in spet zložili. Med valjanjem ga moramo postaviti na hladno. Vendar, danes gospodinje skorajda več ne pripravljajo listnatega testa doma. Globoko zamrznjenega kupimo v trgovini. Tako testo se nikoli ne ponesreči! Da ga za praznike ne bomo pozabile, ga kupimo prej in spravimo v svojo zamrzovalno skrinjo. Tako, torej, poskusimo še me!
Slane palčke s sirom in papriko
Potrebujemo: 300 g globoko zamrznjenega listnatega testa. Za nadev: 80 g masla, 100 g naribanega ementalca, 1 žlico paradižnikove mezge, 1 žličko pekoče paprike, 2 rumenjaka za premaz.
Listnato testo po navodilu odtajamo. Za nadev penasto umešamo maslo. Zmešamo z ementalcem in paradižnikovo mezgo. Začinimo s papriko. Listnato testo razvaljamo 3 mm debelo. Naredimo pravokotnik. Nadev namažemo na polovico testa. Drugo polovico prepognemo čez prvo. S koleščkom izrežemo 2 cm široke, 10 cm dolge rezine. Pomažemo jih s stepenim jajcem. Pekač zmočimo z vodo. Nanj položimo sirove palčke. Pekač postavimo v že ogreto pečico na srednjo mrežo. Pečemo 15 minut pri 220 stopinjah v električni pečici, v plinski pečici pa na 5. stopnji ali s polovico velikega plamena. Pekač vzamemo iz pečice. Palčke ohladimo na kuhinjski mreži. Ponudimo lahko še tople. Za te vrste slanih palčk sicer pravijo, da so najboljše prvi dan, teknile bodo pa tudi naslednji, če jih bo kaj ostalo, seveda. Iz navedenih količin dobimo 30 paličic.
Slano pecivo z mandeljni
Potrebujemo: 300 g globoko zamrznjenega listnatega testa, 1 rumenjak, sol, 1 žlico maka, 1 žlico kumine, 50 g olupljenih mandelj-
Prigrizek, ki ga v primeri z drobnimi sendviči, obloženimi s kopico delikatesnih izdelkov, zelo hitro pripravimo. Listnato testo v 20 minutah odtajamo. S koleščkom izrežemo kvadrate 4x4 cm. Rumenjak stepemo, solimo in namažemo na koščke testa. Po želji jih okrasimo z makom, kumino ali s polovičkami mandeljnov. Polagamo jih na s hladno vodo splaknjen pekač. Postavimo v že ogreto pečico. Čas pečenja je 15 minut in sicer v električni pečici pri 220 stopinjah C, v plinski pečici pa na 5. stopnji ali s polovico velikega plamena. Dobimo 40 kosov peciva.
Slano pecivo iz listnatega testa s sirom
Potrebujemo: 300 g globoko zamrznjenega listnatega testa, moko za posipanje, 50 g naribanega ementalca, 2 rumenjaka za premaz, šcep soli. Po 1/2 žlice masla, sezamovega semena in kumine, 50 g olupljenih mandeljnov.
Listnato testo po predpisih odtajamo. Na rahlo pomokani deski ga razvaljamo na pravokotnik 20 x 30 cm. Posujemo s sirom. Testo štirikrat prepognemo. Razvaljamo 3 mm debelo. Izrezujemo 4 cm velike kvadrate. Pekač splaknemo s hladno vodo. Nanj polagamo kose testa. Rumenjaka stepemo in solimo. Namažemo na testo. Pecivo posujemo z makom, kumino ali sezamom, nekatere okrasimo z mandeljnovimi polovičkami. Pekač postavimo na srednjo mrežo v že ogreto pečico in pečemo 18 do 20 minut pri 200 stopinjah C v električni pečici, v plinski pa na 3. stopnji ali z 1/3 velikega plamena. Pecivo vzamemo iz pečice in pustimo, da se ohladi. Dobimo 85 kosov.
OGREJMO SE
Mešani domači čaj
2 vrečki Podravka rmanovega čaja
2 vrečki Podravka čaja - materina dušica 8 dl vode
1 dl sadnega malinovega sirupa in
sok ene limone
Vrečke s čajem prelijte z vročo vodo, pokrijte in pustite stati pet minut, nato pa jih poberite iz čajnika.
V čaj vmešajte malinovec in limonin sok. Ponudite kot topel napitek.
Ste za dobro zimsko enolončnico
Iz ohrovta, suhega fižola, krompirja, slanine in riža skuhamo okusno in nasitljivo enolončnico. S kruhom jo ponudimo za glavno jed.
Za 4 osebe potrebujemo 200 g riža, 200 g suhega fižola, 1/2 glave ohrovta, 50 g prekajene mesnate slanine, 1 liter mesne juhe iz kocke, 1 korenček, malo zeleninega gomolja, 60 g nastrganega sira. Fižol namočimo v mrzli vodi čez noč, da se napne. Nato ga skuhamo do mehkega. Uporabimo pa lahko seveda tudi že kuhan Fižol iz konzerve ali iz zamrzovalne skrinje, če smo ga kdaj skuhali več in shranili. Ohrovt očistimo, liste operemo in narežemo na rezance. V primerno veliko kozico damo narezan ohrovt, sesekljano čebulo, narezan korenček, sesekljano zeleno in olu-pljen in na kocke narezan krompir. Zalijemo z dvema kozarcema vode in postavimo na štedilnik. Ko jed zavre, zmanjšamo plamen in kuhamo približno 1 uro. Zalijemo z vrelo juho, dodamo narezano slanino
in kuhan in odcejen Fižol. Premešamo, kuhamo 10 minut, nato pa stresemo v kozico še riž. Kuhamo še toliko časa, da se riž zmehča. Enolončnico potre -semo s sirom in ponudimo.
TENLA TEDNA
Cigani se ne smejejo le v dežju
V času, ko nam zaradi stalne suše v denarnicah in kar je drugih takih banalnih življenjskih zadev strpni medsebojni človeški odnosi dokaj pešajo, saj smo bolj, kot bi se spodobilo nasršeni eden na drugega, je nadvse blagodejno slišati, da se kdo sploh še zavzema za ljubeznivost in prijaznost. Če pa ta »kdo« prihaja celo z ministrskega položaja, je pa nasploh spodbudno.
Ena takih izjav, ob kateri dobrovoljno in od ugodja kar za-zehaš, je nedvomno izjava ljubega nam ministra za turizem, ki je, zavzemajoč se za razmah turističnega gospodarstva, nekako takole pomodroval: »Med drugim bomo morali PRESTRUKTURIRATI goste in poskrbeti za NARAVI PRIJAZEN TURIZEM!
No, ljubi moji, ali ste tako nedvoume cilje pokapirali? Se vam je vteplo v glavo, da turizem ni KARKOLI; vam je tako jasno, da imamo VEČ TURIZMOV? Se pravi, da imamo naravi prijazne turizme in naravi neprijazne turizme? Da niti ne govorimo o preprostem dejstvu, da se goste da celo PRESTRUKTURIRATI?
Zdaj mi je končno jasno - ah, kakšna kurja pamet mi je bila dana! - v čem in kako so naši turistični delavci doslej grešili! Bili so totalni turistični analfabeti, amaterčki, ko so sprejemali VSAKRŠNE goste. Sprejemali so - bodi mi oproščeno - ves turistični »krafel« in dopuščali, da so se neprestrukturi-rani gostje pasli po tej naši naravi, ki je jokala in stokala od njihove neprijaznosti, da ne rečem barbarstva.
Vse pa je bilo že od nekdaj jasno kot beli dan: turistični agentje, tour - operatorji ali kako se jim že reče, bi vsako skupino turistov, ki bi pritrčala na Brnik, pregledali od nog do glave in vsakega potencialnega turista tudi psihofizično testirali. Vse v smislu primerne strukture in prijaznega odnosa do narave! Gostje, ki bi nosili kakšne prevelike krampaste čevlje, bi bili že na prvi pogled izločeni! Gost s takimi čevlji ti mimogrede potanca in pohodi vso floro tam nekje v Kranjski Gori ali v Bohinju! Splošno znano namreč je, da tako strukturirani gostje, ki bivajo po alpskih dolinah, dan za dnem lazijo po planinskih potkah in vohajo travniške rože! Če pa dan za dnem laziš po travnikih in lomastiš po deteljicah in marjeticah jih pa tudi uničuješ, mar ne? Ali je to prijaznost do narave, vas vprašam? Da niti ne govorimo o drugih barbarstvih, ki so jih počenjali neprestrukturirani gostje! Kar vidim jih, kako so se spotikali ob mrtvo naravo, kakšne skale, iščoč kažipote, ki jih nikoli ni bilo in jih še dolgo tudi ne bo! Mrtvo naravo je pa bolelo, da je bilo joj! To ni bila le neprijaznost - to je bilo nedopustno barbarstvo!
Tetke v jok, turisti pa rože vohat!
Niti pomisliti pa ne smem na kakšne druge divjaške izpade in napade na floro in favno. Vsakogar, ki od jutra do mraka zalezuje naravne znamenitosti, nujno dvakrat na dan nekam prime. Kam bi del? Za prvi grm, kam pa! Pa je bila kakšna nežna smrekica, ki je komaj pognala svojo rast, zalita, da se je kar tresla od gnusa..
V kraljestvo našega turizma bi zatorej spustili le tiste tujce, ki bi potom psihofizičnega testa na Brniku nedvoumno dokazali, da našo ljubo naravo ljubijo bolj kot očeta in mater. Le tiste, ki bi dali častno turistično, da se bodo tako kot britanski princ Charles pogovarjali s travniškimi kaduljami, ljubkovali žefran ali »uscanke« po domače in negovali tudi druge vrste tovrstnih ljubezni. Nikdo drug ne bi smel v deželo NARAVI PRIJAZNEGA TURIZMA!
Ko smo že pri prestrukturiranju turistov: prav te dni nas je narodna stranka opozorila na to, da nikarte stacionirati modrih čelad v Slovenijo! Ta segment sicer posredno res koristi turizmu, a hudič ima povsod mlade: kakšnih 10.000 modrih čelad bo sicer res jedlo in pilo in se veselilo, toda izbruhnila bo tudi prostitucija in posledično aids!
Aha, zdaj smo pa tam! Se en pomemben donesek k ciljnim črtam našega bodočega turizma! Turizem da, modno-čela-darska prostitucija ne!
O kej! Ni spodobnega Slovenca, ki bi zagovarjal nagnusne prostitutke, ki so vseh grdob grdobe. Ampak v deželah, ki nimajo naravi prijaznega turizma, jim je eno figo mar, če so tudi lepe tetke sestavni del turističnega razvoja. Te dežele žalibog krasno kasirajo tudi od tega segmenta turistične ponudbe. Po njih se kajpak ne bomo zgledovali. Mi bomo rekli NE in NE - čeprav se turizem pri priči sesuje! Tetke v jok, turisti pa rožice vohat in »mirna bosna«! • D. Sedej
Prejšnji teden se je ciganom v Tržiču kar samo smejalo. Ne zato, ker je deževalo in bi se morda veselili, da bo za dežjem spet prišlo sonce. Smejalo se jim je, ker so na Deteljici odkrili svojo "zlato jamo". V trgovini BPTsonamreč pripravili pakete, v katere so spravili 2 kapni, 2 rjuhi in 2 blazini zraven pa še ali otroško odejico ali prt in nadprt in vse skupaj ponudili za 990 tolarjev. Velike reklame za to v BPT niso delali, ker pač za reklamo vedno manjka denarja, le panoje so postavili pred trgovino in morda še kakšen lepak sem in tja. Toda Tržičani, že malce otopeli od vsakdanjih skrbi, menda sploh niso opazili te tako zelo ugodne ponudbe. Zato pa so jo cigani. Pravi, pravcati cigani. Kar črno jih je bilo tisto dopoldne v trgovini. Skupaj so vrgli toliko in toliko tisoč tolarjev in vozili iz trgovine voziček za vozičkom. Pakete bodo raztrgali in po hišah ponujali posamezne kose te posteljnine - in dobro služili. Kdor prej pride, prej melje, pravijo, pa tudi, kdor zna, pač zna.
30 let popularne katre
Renault 4 se pripravlja na pokoj
Kar trideset let je že minilo, odkar je po cestah zapeljal eden najpopularnejših avtomobilov našega časa. Legendarni renault 4 je kljub številnim pomladitvam v osnovi do danes ostal bolj ali manj enak: škatlasta karoserija kombijevske oblike, z dovolj prostora v potniški kabini in v prtljažniku, z mehkim vzmetenjem in ekonomičnim motorjem.
Renault 4 leta 1961
Ime katrca se je v naših krajih verjetno prijelo zaradi številke štiri, ki se ji po francosko reče quatre. Avto že od vsega začetka ni bil kakšen poseben lepotec, vendar pa so ga prvi lastniki, francoski kmetje vzljubili predvsem zaradi izredno praktičnih lastnosti in gospodarnosti vožnje. Predhodnik kafKe se je imenoval renault 4 CV in so ga izdelali predvsem zato, da bi "povozil" Citroenov model 2 C V, bolj znan kot spaček. Leta 1961 so Rena-ultovi konstruktorji za vozilo ukrojili novo obleko in vgradili motor s 747 kubičnimi centimetri, ki je imel tri prestave in je v skrajni sili iztisnil 97 kilometrov na uro. V začetku sedemdesetih let je renault 4 dobil motor z 845 kubičnimi centimetri, že leta 1968 pa so vanj prestavili menjalnik iz renaulta 6. Kljub vsemu je ročica menjalnika ves čas ostala enaka: iz armature štrleča zakrivljena ročica, ki je kljub drugačnemu videzu zelo prikladna. V sedemdesetih letih je renault 4 dobil nekaj mladostnejših potez na karoseriji, hkrati pa je bil ta čas izredno pomemben za našo avtomobilsko industrijo, saj so štirice in še nekaj drugih modelov najprej sestavljali v ljubljanskem Litostroju, nato pa v novomeškem IMV-ju, sedanjem Revozu. Leta 1977 so v Novem mestu izboljšali še tisto, kar se je pri osnovni verziji dalo izboljšati in trgu ponudili renault 4 TL special. Štiri leta kasneje je sledila še ena sprememba: Francozi so vgradili nekoliko modificiran motor iz renaulta 5, ki je imel 1108 kubičnih centimetrov, zmogel pa je skoraj 140 kilometrov na uro. Novi model je nosil oznako GTL, do leta 1984 pa je ostala tudi šibkejša izvedba. V teh letih je avto dobil še nekaj predvsem okrasnih popravkov in posodobljeno armaturno ploščo. Svoj pokoj bo, verjetno na žalost številnih ljubiteljev tega avtomobila, katrca dočakala leta 1993, ko naj bi v Novem mestu začeli izdelovati renault clio.
<
u o
u
H
u
< -J
C/0 ■—>
Z tu oc O O
< rr
CD
Drsalka, ki jo cenijo vrhunski svetovni drsalci
Jeseniški izumitelj Janez Jenko je na nedavni razstavi Eureka 91 v Bruslju dobil srebrno medaljo in plaketo za izum - drsalko. Janez Jenko je na 40. svetovni razstavi inovacij predstavil specialno drsno ploskev na drsalkah in poleg rezila izdelal s tovarno Plamen Kropa tudi posebno napravo za brušenje drsalne ploskve. Razstavljene izdelke je ocenjevala strokovna komisija, anketo pa so izvedli tudi med obiskovalci.
»Osebno mi največ pomeni Kidričeva nagrada za izume iz sklada Borisa Kidriča, državno priznanje, ki sem ga kot izumitelj prejel 11. aprila letos v slovenski skupščini,« pravi Janez Jenko. »Mednarodno priznanje, srebrna medalja na razstavi Eureka pa je priznanje le za tehnološki dosežek, za tehnološko inovacijo. Moj projekt drsalke namreč še ni dokončno obdelan, kajti manjka mu primeren design, prospekt, embalaža, navodila. Zato morda na razstavi »samo« srebrna medalja. Zdaj bomo odpravil to pomanjkljivost designerske obdelave, saj je eden najboljših slovenskih in svetovno priznanih oblikovalcev Oskar Kogoj, ki je avtor designa Elanove smučke MB X in serije lokov Franca Oblaka,.privolil, da primerno oblikuje tudi mojo drsalko. Drsalko so sprejeli tudi na svetovno razstavo designa ob svetovnem kongresu ICSID v Ljubljani kot inovacijo v razredu tehnoloških zasnov maja prihodnje leto.«
Na 40. svetovni razstavi inovacij Eureka v Bruslju je izmed 11 razstavljenih izdelkov mednarodna žirija za inventivne izdelke podelila nagrade kar osmim izdelkom iz Slovenije. Trije so prejeli zlate, trije srebrne in dva bronaste medalje in plakete.
»Ne bi rad,« nadaljuje Janez Jenko, »da bi moja drsalka doživela usodo vidasila, ki so ga pred leti tako reklamirali in toliko pisali o njem prav zaradi nagrade na Eureki, na koncu pa iz tega ni bilo nič. Uspeh na razstavi ni obenem tudi uspeh v trgovskem smislu - prikaz inovacij na svetovni razstavi je le velik atribut, da ta izdelek lahko pride na tržišče. Samo in le industrija je tista, ki na koncu odloča, ali bo izdelek doživel tudi serijsko izdelavo in sploh prodrl na tržišče. Z industrijsko proizvodnjo novih izdelkov pa je ponavadi zelo težko, saj novost temeljito poseže v ustaljene proizvodne linije in so zato spremembe nujne. Nastanejo precejšnji novi stroški -monopolisti na evropskem ali svetovnem tržišču pa se najraje držijo ustaljenih in utečenih proizvodnih linij, ki terjajo Čimmanjše stroške. Razumljivo je, da se je zelo težko uveljaviti, saj je vse odvisno od odločitev
poslovnih odborov Firm ali tovarn.
Zelo me veseli, da sem pred dnevi dobil sporočilo o preizkusu drsalke iz Zvezne republike Nemčije. Nemška državna prvakinja, Marina Killmann, tretja v Evropi in osma na svetu drsalko
Janez Jenko
ko v Združenih državah in v Kanadi začeli preizkušati šele
Kakšna je drsalka Janeza Jenka?
Prednost njegove drsalke, ki se po vseh referencah in po vseh mednarodnih uspehih upravičeno lahko imenuje drsalka bodočih generacij, je v tem, da vrhunskim športnikom in seveda tudi drugim omogoča večjo varnost, manj padcev, večjo hitrost ob enaki potrošnji energiji, dober start z mesta pri hokeju, dobre odrive in višje skoke pri umetnostnem drsanju.
Edina evropska revija s področja drsanja, nemška revija Pirouette je avgusta letos objavila obsežen in nadvse pohvalen članek o novi drsalki Janeza Jenka. Tako drsalci po vsem svetu že spoznavajo prednosti Jenkove drsalke.
prihodnje leto, v terminih, ki so jim na voljo. Zamuda je nastala pri transportu in kompletiranju v Italiji zaradi vojnih razmer.«
Nova drsalka Janeza Jenka postaja vedno bolj uveljavljena in mednarodno priznana. Še posebej jo hvalijo vrhunski svetovni drsalci in če jo' hvalijo profesionalci, ki so v svetovnem vrhu, potem je jasno, daje Janez Jenko zares izdelal drsalko bodočih generacij.. • D. Sedej
NAGRADNA IGRA
Ali veste...
V nagradni igri smo vas spraševali o Jacku Londonu in njegovem romanu Martin Eden. Izmed številnih odgovorov smo izžrebali Borisa Hafnerja, Cesta revolucije 20, Jesenice, ki je pravilno odgovoril na vprašanje.
Čestitamo!
Nagrajenca prosimo, da se oglasi na upravi Gorenjskega glasa, Bleivvei-sova 16, Kranj, kjer bo dobil nagrado.
preizkuša, njene ocene pa so -tako mi sporoča - odlične. Marina jo celo priporoča vsem svetovnim drsalnim zvezam in se
Janez Jenko in Lojze Sočan na razstavi Eureka v Bruslju.
zavzema, da bi jo serijsko izdelovali, saj predstavlja pomembno novost in napredek v drsalnem športu.
Ob tem bi se rad zahvalil podjetju Plamen Kropa, ki mi je prikaz na Eureki omogočilo in ki bo v prihodnje izdelovalo manjše serije mojih drsalk za trenutno povpraševanje in za svetovno umetnostno drsanje in hokej. V Plamenu so uvideli, da je ta inovacija zanimiva, zato so začeli z izdelavo orodja za izdelavo te novosti. Veliko-serijsko proizvodnjo hokejske drsalke pa bo vodil kanadski manager VVilson Murrav, ta proizvodnja bo v Italiji. Iz Združenih držav Amerike in Kanade so mi žal sporočili, da so testne drsalke za profesionalno hokejsko ligo NHL letos prišle prepozno in jo bodo ta-
Vaša pisma
TRŽIŠKI ABRAHAMI SO SLAVILI
Vsako leto jeseni se zbere v planinskem domu pod Storži-Čem vesela druščina starejših "mladink in mladincev", ki so dopolnili 50 let.
Ne moremo mimo posameznikov, ki so letos največ pripomogli k temu, da je bila koča pod Storžičem polna vedrih obrazov in nasmejanih lic.
To so bili Milica Ivnik, Finca Ležaja, Marta Kenda, Edo Košnjek, Janez Godnov, Miro Zupan in še nekateri drugi. Njim gre beseda zahvale, tako kot jo je avtor teh vrstic v domu pod Storžičem povsem nedvoumno izrekel dvema izmed njih, hkrati pa tudi vsem omenjenim.
Vendar pa je prav, da se zahvalimo tudi vsem podjetjem in zasebnikom, ki so prispevali mnogo daril in tudi sicer veliko pripomogli k temu, da mnogi tega srečanja ne bodo tako kmalu pozabili.
Dom pod Storžičem je zelo primeren kraj za taka srečanja. Bližina Storžiča in planinskega okoliša, ki dom obdaja, pa že sam po sebi deluje sproščujoče in planince p' tudi druge goste, ki jih pot zanese v ta gorenjski predel, vedno znova vabi nazaj.
Pri tem pa ne moremo mimo gostoljubja oskrbnika koče Rada Pančurja in njegovih, ki so poskrbeli ne le za to, da so bile mize ves čas obložene in kozarci polni, marveč še za mnogo več.
S prijetnim nastopom pevske skupine iz Podnarta se je srečanje pravzaprav začelo. Nadaljevalo se je s prihodom Abrahama in kasneje s predajo ključa ter obveznim skupinskim fotogra-Firanjem. Vmes pa so bili nagovori, srečelov ter kar nekaj družabnih iger in veliko plesa. Izkazalo se je, da so bili tudi med sla-vljenci dobri pevci, saj se je v skupinah vedno znova oglašala lepa slovenska pesem.
Vse to je trajalo do jutranjih ur, ko se je ob kitari znova oglasila pesem sicer rahlo utrujenih Abrahamov. Bilo je res lepo in za mnoge je bilo srečanje kar prehitro konec. Že zdaj pa naj povemo, da se bomo znova dobili čez pet let.
Ob koncu pa še ideja v razmislek prihodnjim organizatorjem srečanja tržiških Abrahamov.
Morda bi to srečanje obogatili s kulturnimi in športnimi prireditvami, z izletom ali planinskim pohodom, s samostojnimi razstavami ali drugimi prireditvami, kjer bi vsakoletni Abrahami pokazali svoje dosežke. Lahko bi temu rekli teden Abrahamov, kar bi bilo lahko tudi sestavni del tržiške turistične ponudbe, ki bi ob večerih bogatila življenje Tržičanov in prebivalcev okoliških krajev.
Dr. Herman Berčič
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 9.00 9.00 11.40 12.10 12.55 13.30 14.25 14.35
15.00 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 17.05
17.30
18.00 18.05 18.10 18.10
1825 18.50 19.05 19.17 1920 1924 19.30 19.55 19.59 20.05
20.50 20.55 21.05
22.00 22.30 22.40 22.45
1.06
Video strani Mozaik, ponovitev Zgodbe iz školjke Sedma steza Osmi dan Video strani TV dnevnik Video strani
Mozaik: Angleščina - Follovv me, ponovitev 31. lekcije Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila
Slovenska kronika
Mozaik - šolska TV
Od Nevvtonove do Einsteinove
mehanike: Nevvtonova kinema-
tika
Nekoč je bilo .... življenje: Mozgovni sistem Risanka
EP, Video strani
Spored za otroke in mlade
Pravljice iz mavrice: O bobenč-
ku in paličkah
Alf, ameriška nanizanka
Marija Lucija, pravljični portret
Risanka
EPP
TVokno EPP
TV dnevnik
Vreme
EPP
Mala Glorija končno srečna, ameriška nadaljevanka EPP
Novosti založb: Odprta knjiga
New Kids on the Block: Korak
za korakom, 1. oddaja
TV dnevnik, vreme
Poslovna borza
EP, Video strani
Sova
Oa, predsednik, angleška nanizanka
V območju somraka, ameriška nanizanka
Glasba skozi čas, koprodukcija Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočila beguncem 725 Dobro jutro, Hrvaška 8.00 Poročila
8.05 Hemingway, TV nadaljevanka 9.00 Informacije 9.05 TV šola 10.00 Poročila
10.05 Reportaže,   glasba, mirovne
pobude 11.00 Informacije 11.05 Spored za otroke 12.00 Poročila
12.05 Vključitve, reportaže, glasba 14.00 Poročila 14.10 Igrani film
16.00 Poročila 16.10 Hrvaška danes 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Družinski magazin 18.00 Poročila
18.15 Ognjena polja, avstralska nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini
0.00 TV izbor
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.45 Video strani 17.00 Malavizija
18.30 Batman, ameriška nanizanka,
risanka 19.30 Dnevnik
2020 Šingen, japonska nadaljevanka 2120 Na zdravje
21.45 Lovec na pivo, dokumentarna serija
22.15 Dejanje volje, nadaljevanka 23.10 D J. is so Hot 0.10 Video strani
KANALA
-;-
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 Zanesljiva smrt. 2. del japonske nadaljevanke
21.10 Če je torek, potem je to Belgija, ameriški film
TV KOPER
13.00 14.30
1520
1620 17.00 17.30
19.00 19.30
22.05 22.15 22.55
23.45
14.00 Muenchen:   Tenis       Finale 20.30 Grand slama, prenos
17.10 Euroritem, 17. oddaja
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper
19.00 9. revija obrtniških pevskih zborov Slovenije Škofja Loka 1991, 2. oddaja
19.30 TV dnevnik HTV
20.00 Žarišče
20.30 Umetniški večer
20.30 Franku Capri v pozdrav, ameriški dokumentarni film (čb)
21,45 Spoznajte Johna Doeja, ameriški film (čb)
23.45 Tenis - Finale Grand slama, posnetek iz Muenchna 0.45 Yutel,   eksperimentalni program
Športne oddaje
Čarobna svetilka, otroški program
Ponedeljkov športni pregled, ponovitev
Rayanovi, ponovitev TV glasba
Skupni program z II. mrežo TV
Slovenije
TV dnevnik
Čarobna svetilka - otroški program
Lov na dekleta, francoski barvni film TV dnevnik
Ravanovi, ameriška nanizanka Policijske novice, ameriška nanizanka
Športna rubrika
TVAVSTRJIAl
9.00 Jutranji program 9.00 čas v sliki
10.30 Caroline, ponovitev filma 12.05 Šport v ponedeljek 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Speedv Gonzales, risanka 14.00 Dediščina Guldenburgovih 14.45 Mojstrstvo jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Oddaja z miško 1520 Am, dam, des 16.05 Nonni in Manni, mladinska nadaljevanka 16.30 Mini atelje
16.55 Michaelov   zveneči adventni
koledar 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Trapper John 1922 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Dežela dolin 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani
21.15 Če bi sosedi vedeli, humoristična serija
22.00 Zadnja izmena, ameriški TV film
23.25 Očim, francoski film 1.35 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 9.55 SP v alpskem smučanju, slalom (ž) iz Sestriera, 1. tek
12.55 Slalom (ž), 2. tek
15.50 Leksikon umetnikov
16.00 Tenis
17.30 Orientacija
18.00 Mačke in pes
18.30 Posnetek, avstrijski home video
19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Kdo se smeji, zmaga 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport - Tenis 22.50 Klub 2 Poročila
RADIO TRIGLAV JESENICE
SLOVENIJA 1 20.05
MALA GLORIA KONČNO SREČNA
1/4 del ameriške nadaljevanke; igrajo: Christopher Plummer, Lu-cy Gutteridge, Bette Daviš, Angela Lansburv, John Hillerman. New York, leto 1922. Regie Van-derbilt, potomec denarne aristokracije z Wall Streeta, na zabavi spozna osemnajstletno Glorio Morgan, hčerko diplomata in snobovske matere. Dobroživo dekle s prikupno neposrednostjo ga čisto očara. Predstavi jo svoji materi Alice Vanderbilt. Ta ima zadržke. Po njenem mnenjuje Morganovo dekle precej lahko. Ogorčena Gloria ji pošlje zdravniško potrdilo, da je devica. Zdaj ni ničesar več na poti k njuni poroki. Toda Reggie zaupa svoji mladi nevesti, da je zapravil premoženje in da zdaj živi od dohodka, ki ga prinaša očetov skrbniški sklad. Ko bo umrl, iz tega sklada ne bo dobila denarja ona, temveč njegova hči iz prvega zakona. Samo njun otrok bi ji zagotovil denarno varnost. Rodi se mala Gloria.
11.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slov-neija. Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, DOmače novice li, torkovo popoldne z Bracom Korenom, vmes čestitkein obvestila, BBC Lodnon -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
I. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved progra-
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 1320 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Robert Frost: Dve poti - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
PRPHC
SVEČANA ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA
ki.MII. Irl: (lli-J
Oddaje: torek, četrtek, sobota od 16. do 19., nedelja od 10.30 do 15.30.
Ne preslišite in sodelujte: v soboto, 7. decembra
- z Mercator Preskrbo Tržič
- s PPC Gorenjski sejem v nedeljo, 8. decembra
- z avto šolo Stop
- z Alpetourovo potovalno agencijo
- z Modeno
v torek, 10. decembra
- v Športnem obzorniku, ko bomo izbirali gorenjskega športnika.
Oddajamo na: UKVV stereo 88,9 in 95 MHz
SV 189,4 m ali 1584 KHz Kontaktni telefon: 50-572.
KINO
10. decembra
CENTER amer. nem. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA II ob 16. uri, amer. melodrama BARFLY ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. LJUBEZEN V SVILI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR predprem. amer. fant. pust. filma ROCKETEER ob 18. in 20. uri RADOVUICA Ni predstave! BLED amer. akcij, film KRVAVI ŠPORT ob 20. uri
O
o
/O
m "Z
7<
O r >
i*3
m
H
O
M >
en (Ji
H J3 > Z
<
S u
U
u o
us
H U
a,
«< —J
O
NN
Ml c« »->
Z
UJ
S o o
< cc j— c/)
radio tri glav Jesenice
UGANI ŠTEVILKO
Razvedrilna kontaktna oddaja »Ugani številko« na valovih Radia Jesenice vsako drugo soboto popoldne Vas, cenjeni bralci Gorenjskega glasa, očitno navdušuje. Za oddajo prejšnjo soboto je v uredništvo jeseniškega radia prispelo krepko čez 400 dopisnic z Vašimi kuponi - izmed njih smo izžrebali 11 nagrajencev, za katere so lepe nagrade prispevali pokrovitelji oddaje.
SAMOZaODRASLE
NEMŠČINA ŠPANŠČI NA A N G L E Š Č I NA ■ ■milili
INFORMACIJE  IN PRIJAVE:
do 20. decembra 1991, vsak delavnik od 10. • 13. in od 17. do 18. ure na Poštni ul. 3 (bivši hotel Evropa) in po tel.: 064/213- 042
AVTO ŠOLA1 ing. HUMAR
ORGANIZIRA TEČAJ
CESTNOPROME-TNIH PREDPISOV v
kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK 9.12., ob 18. uri
VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF IN NA MOTORNEM KOLESU YAMAHA
©311-035
Sicer pa vsi, ki sodelujete v oddaji »Ugani številko«, zanesljivo redno poslušate Radio Triglav Jesenice ter berete poltednik Gorenjski glas. Za vas danes spet objavljamo tombolsko tablico s številkami od 1 do 50 - obkrožite VAŠO SREČNO ŠTEVILKO, izrežite kupon ter ga nalepite na dopisnico, ki jo pošljite najkasneje do naslednjega petka na:
64210 ]esenice. Pravila poznate: prispeli kuponi sodelujejo v žrebanju v oddaji prihodnjo soboto. Če je na izžrebanem kuponu označena »polna številka« in pred Vami v oddaji te številke ni zadel še nihče, je nagrada Vaša. »Polna« pa je skoraj vsaka druga številka m prav zato je
Jesenice posebej privlačna - želimo Vam zvrhan koš sreče (morda Vam vašo srečno številko danes prišepne Miklavž?)
	i	2	3	4	5	6	7	8	9	10	
	n	12	13	14	15	16	17	18	19	20	
	21	22	2^	24	25	26	27	28	29	30	
	31	32	33	34	35	36^	37	38	39	40	
	41	42	43	44	45	46	47	48	49	50	
											
GOSTILNA IflKNER
GOSTILNA LAKNER
na Kokrici pri Kranju tel. 212-890
vašim najmlajšim na Miklavžev dan. v petek. 6. 12.. PODARJA sladico1 Zaključenim družbam priporočamo rezervacije!
Obiščite nas
ODVETNICA MAJDA LUŠINA
obveščam stranke, da sem sedež odvetniške pisarne prenesla na naslov: POSLOVNI CENTER, Planina 3, 64000 Kranj, tel. 064/323-171 int. 16
TEHNOCAR d.o.o.
Podjetje za servisiranje in prodajo novih in rabljenih avtomobilov
PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV PO USODNIH CENAH
V0LV0 340 let. 88 • JUGO 45 let. 88 in let. 81 • R 4 let. 90 • AUD1100 let. 78 • GOLF let. 84 • FIAT 126 P let. 81 •
VABLJENI KUPCI IN PRODAJALCI AVTOMOBILOV! informacije tel. 064/632-840 od 7. do 16. ure
KRANJ Nova trgovina
MINI METRO (Bivši DEKOR)
MAMLJIVO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE!
z malo sreče bo vaša želja morda izpolnjena
Udeležen bo vsak kupec!
ZADNJO SOBOTO V MESECU JE TRGOVINA ODPRTA VES DAN.
In kakšne so nagrade?
1. nagrada: glasbeni stolp
2. nagrada: kar trije radiokasetofc i
3. nagrada: avtomat za črno kavo -capucin z dvojnim nastavkom
4. nagrada: garnitura kuhinjske posode
5. nagrada: poslovni kovček SAMSONTTE
Žrebanje bo 30. 12. 1991 v naši trgovini. Rezultati bodo znani takoj in tudi objavljeni v časopisu Gorenjski glas.
SLOVENIJA 1 20.05 NEDOSEGLJIVA
ameriški barvni film; igrajo: Le-slie Caron, Daniel VVebb Klaudija, ostarela filmska zvezda, j_e še vedno privlačna in slavna. Življenje na očeh javnosti jo je utrudilo, zato se je odločila za osamljeno in odmaknjeno življenje. Vrata njune bogate vile v predmestju so za obiskovalce zaprta... Nekega dne pa se na vratih prikaže mladenič David, ki se izdaja za umetnostnega zgodovinarja. Posreči se mu prepričati igralko, da bo fotografiral Cane-lettovo sliko. V resnici pa se skrivaj fotografira filmsko zvezdo. Da bi se lahko pogovarjal z njo, se vtihotapi v njeno spalnico...
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Živžav
10.00 Euripid: Elektra, drama HTV
11.35 Mala Glorija končno srečna, ameriška nadaljevanka
12.25 Euroritem, 17. oddaja
12.40 Video strani
13.30 TV dnevnik
15.10 Video strani
15.20 Sova, ponovitev
16.40 EP, Video strani
16.45 Poslovne informacije
16.50 Poročila
16.55 Slovenska kronika
17.05 Mozaik, ponovitev
17.05 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija
17.30 Domače obrti, nizozemska izobraževalna oddaja
17.45 EP, Video strani
17.50 Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, kontaktna oddaja
19.00 Risanka
19.17 EPP
19.20 TV okno
19.24 EPP
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
19.59 EPP
20.05 Film tedna: Nedosegljiva, nemški film 21.35 EPP
21.40 Druga godba: Ferus Mustafov,
i. dej
22.10 TV dnevnik, vreme
22.40 EP, Video strani
22.45 Sova
Alf, ameriška nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka 0.00 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
14.00 Muenchen: Tenis Finale Grand slama, prenos
17.25 Svet poroča
18.10 Euroritem, 17. oddaja
18.30 Slovenci v zamejstvu
19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor: Poglej in zadeni
19.30 TV dnevnik Sarajevo
20.00 Danes v skupščini
20.30 Športna sreda:
- PPZ v košarki: Smelt Olimpija
- Panionis, posnetek iz Gorice
- Žrebanje za SP v nogometu 1994, posnetek iz New Yorka
- Tenis - finale Grand slama, posnetek iz Muenchna
23.30 Yutel, eksperimentalni program
L PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočilo beguncem 7.25 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila
8.05 Hemingvvav, TV nadaljevanka 9.00 Informacije 9.05 TV šola 10.00 Poročila
10.05 Reportaže,   glasba, mirovne
pobude 11.00 Informacije 11.05 Spored za otroke 12.00 Poročila
12.05 Vključitve, reportaže, glasba 14.00 Poročila 14.10 Igrani film 16.00 Poročila 16.10 Hrvaška danes 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Dokumentarni program 18.00 Poročila
18.15 Ognjena polja, avstralska nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik
23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini
0.00 TV izbor
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.45 Video strani 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik
20.15 Ta mračni predmet poželenja, francoski barvni film
22.05 Dejanje volje, angleška nadaljevanka
23.00 Blue Moon
23.30 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
20.10 Informativno dokumentarni program
20.30 Zanesljiva smrt, japonska nadaljevanka
21.00 Zmajeva ognjena pest, hong-konški film
TV KOPER
13.00 športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program, ponovitev 15.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 16.10 Policijske novice 17.00 Lov na dekleta 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka - otroški program
20.30 Odsev strahu, ameriški barvni film
22.50 Leta presenečenja, dokumentarna oddaja
23.20 Policijske novice, ameriška nanizanka
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program 10.30 Odisej, ponovitev 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi
13.35 Speedv Gonzales 14.00 Dediščina Guldenburgovih 14.45 Zgodovina stekla 15.00 Jaz in ti 15.05 Duck Tales, risanka 15.30 Božični Krampus Muki, lutkovna igrica 16.00 Kotiček za živali 16.05 Nonni in Manni 16.30 Hevrekal
16.55 Michaelov zvočni adventni koledar
17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi
18.30 TrapperJohn 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport
20.15 Dekle iz češkega gozda, nemški film
21.50 Pogledi s strani
22.00 Velika prevara, angeška nadaljevanka
22.45 Policijska   postaja, ameriški
film; Kirk Douglas 0.25 Bellamv 1.10 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 16.50 Leksikon umetnikov 15.000 šport
17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Mačke in pes 18.30 Zarjovi, lev! ■ 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura
20.15 Kaltenbackovi papirji 21.50 Knjiga meseca 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport
Čas v sliki
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, hroskop. Danes do 13. - Radio Slovenija, novosti v narodno-zabavni glasbi, DOmače novice I, Kupim -prodam. Dogodki in odmevi - Radio SLovenija, obvestila. Domače novice II, aktualna tema, ura s Simono Vo-dopovčevo, čestitek, BBC London -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek
I. RADIOM
16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Narodno-zabavna lestvica - 18.00 - Boom -19.00 - Odpoved programa -
L PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti -15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Slavvomir Mrožek: Črtica - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
PRO 7
6.15 Palmerstovvn, ponovitev 7.45 Shane 8.35 Air Force 9.25 Hiša na trgu Eaton 10.20 Ravvhide 11.15 Res velik razred 11.40 Grk osvaja Chicago 12.05 Tenis, loparji in topovi 13.00 Trije v eni ladji, avstrijska komedija, ponovitev 14.35 Risanke 15.35 Gospod Ed 15.55 Moj prijatelj Ben 1625 Res velik razred 16.55 Agentka s srcem 17.50 Risanke 20.00 Poročila 20.15
Kadar dan se povečuje, zima brije le še huje.
O Božiču za steno, velika noč za pečjo.
Goreča postelja, ameriški film 22.10 Spenser 23.20 Resnične zgodbe, ameriški film 1.00 Nočni sokol 2.00 Ženska kot satan, francoski .film, ponovitev 3.45 Avtoštopar
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila 9.00 Ponovitev različnih nadaljevank 1125 Divja vrtnica 12.10 Delvecchio 13.05 En oče preveč 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.05 Volčji klan, telenovela 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica, ponovitev 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost 20.15 Narodnozabavne melodije 21.15 Gotschalkov Shovv 22.10 Ster-nov TV tnagazin 2325 Benny Hill 24.00 Dead Point Sunset Strip, ameriški pustolovski film
SCREENSPORT
8.00 Eurobika 8.30 Bovvling 9.00 Španski goli 9.30 špiort v Franciji -Tenis 10.00 Jadranje 10.30 Eurobika 11.00 Evropska košarka 12.00 Biljard snooker 14.00 Go! - nizozemski moto šport 15.00 Eurobika 16.00 Jadranje' 16.30 Tajski boks 18.00 Superkros -San Jose 19.00 Ameriški nogomet: Army : Navy 20.00 Rugby - svetovni pokal, Avstralija : Argentina, Francija : Romunija 21.00 Formula 3000 22.00 Golf - poročilo 23.10 Zimske 01 92 23.40 Tajski boks 1.10 Španski goli
STROJ Psi O VEZENJE APLIKACIJ
OI.C.A R R I /A K   Hrit.it ! \2 A. tel.: Oo4 24 I -o°4
KINO
11. decembra
CENTER amer. nem. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA II. ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. LJUBEZEN V SVILI ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer. melodrama JEKLENE MAGNOLIJE ob 18. uri, amer. melodrama JEKLENE MAGNOLIJE ob 20. uri DUPLICA franc. trda erot. ZAPELJEVANJE MLADOLETNIKOV ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. BRATJE KRAYS ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. metodama JOK V TEMI ob 20. uri BLED Ni predstave!
PRIJAZNI NASMEH
Milenka Bajda in Ana Zupane
"Ko zjutraj (ob 4.30) vidim sijoče oči mojih dveh fantov, ki komaj čakata, da gremo z ati-jem v Kranj, sem srečna in hvaležna. Hvaležna za vse, kar naredijo za moje otroke, pa tudi druge otroke, da se imajo tako prijetno. Hvaležna za vso prijaznost, ki jo imajo do otrok, pa tudi potrpljenje, ki ga imajo z otroki, ko imajo težave s privajanjem nanovo okolje. Hvaležna za vso tolažbo in spodbudo, ki jo dajo staršem, ko prvič, drugič in morda tudi desetič pripelje otroka v novo okolje, in se brani da bi ostal tam... Potem se navadijo in je lepo. Srečni so: otroci in starši."
lo, da kdo pohvali njun in trud drugih tovarišic.
"Zelo pomembno je, da nam starši zaupajo," pravi vzgojiteljica Milenka Bajda, ki je po poklicu sicer medicinska sestra, "če tega ni, delo ne bo uspešno. Zato tudi želimo, da v začetku starši prihajajo z njimi sem, da se otroci privajajo, da starši dobijo zaupanje in se lahko prepričajo, da bodo njihovi otroci v dobrih rokah."
Živahno je. Tu res ne moreš "odklopiti", kot pravi Milenka. Devetnajst let je že tu in vedno bolj je zahtevna do sebe. Ne smeš jih spustiti z oči. Tako ena kot druga sta vedno na
Tako nam je pisala ena od mamic, ki vsako jutro pripelje svoja otročka v kranjski vrtec Najdihojca. Enega v jasli, drugega k malčkom. Poiskali smo prvi dve tovarišici, Milenko in Ano, ki sta skupaj z najmlajšimi - ta dan so bili v vrtcu Denis, Alen, dva Klemena, Tjaša, Bine, Urša, Nejc in Gregor -ravnokar pospravljali igračke, kocke in slikanice, da so pripravili prostor za kosilo. Iznenađeni sta bili Milenka in Ana, seveda, lepo pa se jima je zde-
Brane Drvarič pri vas doma
V nagradni igri Pevci pri vas doma smo vas spraševali o uspešnicah Braneta Drvari-ča. Med poslanimi pravilnimi odgovori smo izžrebali Ludvika Paplerja, Mlaka 3, Begunje, ki ga bo Brane Drvarič ob koncu meseca obiskal na domu.
Čestitamo!
preži. Nenaden mraz je pognal svečke pod nos, a to ni nobena tragika. Lahko se pohvalita, da imata izredno zdravo, dobrovoljno skupino. Če le moreta, jih vsak dan peljeta ven. V dežju prav tako, vsaj za deset minut na teraso. Otrok mora biti vsak dan malce na svežem zraku. Lani sta jih celo sankat vodili na griček na dvorišču. Imeli pa sta dela! Vse obleči, da so se le noski ven videli, na sani, potem spet na toplo. Ampak doživetje pa je bilo. # D. Dolenc
Lahko je delati račune brez krčmar j a - če »zapitek« plačuje delavski razred.
SVoveivsVLega Tvai oda...
...stara mama,...
...bi lahko poimenovali starejšo častitljivo damo z zaslugami za slovenski narod, če pa zanemarimo tisto o spolu, si to ime na slovenskem zasluži le še Tomaž Domicelj. Možakar se je tako rekoč rodil s kitaro in je eden redkih slovenskih rocker-jev, ki je v vseh dvajset in več letih, kolikor se potika po glasbeni sceni, delal samo "cool komade." Človek je ustvarjal same hite, tako da album njegovih The Best Of sploh nikoli ni bil vprašanje.
"Zadnji dve leti sem tako rekoč preživel med Londonom in Ljubljano, kar je sicer fino za delo, a slabo za ustvarjanje," odgovarja Tomaž na vse pogostejša vprašanja v stilu: "Kva j' zdej s tabo, a s' nehov?" Ma kaki, človek tipa Tomaž se ne da kar tako. Poslušali smo ga letos v Ljubljani pred Djelanom, pa v Kranju na velikem koncertu za Slovenske vojake, zraven je bil na vsakem "Roc-k-u proti vojni"..., zadnji čas celo nastopa povprečno trikrat na teden. Takoj, ko je bil v Ljubljani za dva meseca v kosu, se je na radijskih valovih pojavila njegova Si-si-simona, sredi oktobra pa je na glasbeno tržišče vletela kaseta njegovih The Best Of. Na njej najdemo same dobre zadeve od prastare Kam so šle vse rožice do najnovejše Si-si-simone, nosilna tema pa je seveda že ponarodela Na planini je živel (Slovenskega naroda sin). Od 17 skladbic.
Sončkov kot
4k 1
	'h
	-A
kolikor jih je na kaseti, je šest "tastarih" posnetih na novo, z obširnejšo glasbeno zasedbo (smetana slovenske glasbene scene), tako je recimo odlična predelava Stare mame nekoliko gospelizirana. Na oni strani meje že dva meseca čakajo tudi laserske plošče (s 17 -I- 3 skladbami), zaradi dogodivščin v državi in zadev okrog bank in deviz seveda, za pomlad pa Tomaž pripravlja tudi videokase-to.
V sredo, 11. decembra, bo imel veliki koncert v Festivalni dvorani v Ljubljani, v kratkem naj bi se pojavil tudi v prodajalni Sonček v Kranju, kjer bo podpisoval kasete, ob Božiču pa se spet za nekaj časa vrača v London, potem pa: "Čist n'č ne vem kva bom delov, glavn' d' bom igral in pel," pravi Tomaž Domicelj, sicer voznik drap wartburga. • Igor Kavčič
Tomaž vodi
Živjo. Dopisnic je prispelo en kup, eni bi Zlatka D. poslušali dolgih sedem let, drugi pa niti minuto, kakorkoli že vsi ste pravilno ugotovili in prav spodbudno je, da so okusi tako različni. Sam-a se javljam v klub Maje, Beti, Mojce in Renate, če me bodo seveda sprejele. No, največ sreče je danes imela Marjetka Lampret, Vincarje 25, 64220 Škofja Loka, ki bo prejela naš dopis in se z njim oglasila v prodajalno Sonček po obljubljeno nagrado.
TOP 3
1. Na Planini je živel - Tomaž Domicelj
2. Nocoj - Helena Blagne
3. Angel Varuh - Wolf
NOVOSTI
Agropopi sprašujejo "Misliš, da sem seksi?", Big Band RTV Ljubljana je posnel dve kaseti s priredbami evefgreenov, ki se jim reče Glasba za srečno pot, Paul Young je pridelal album From Time To Time, to je njegov The Beast Of, Martika pa kuha v Martika's Kitchen. Izreden izdelek je kaseta kan-tavtorja Adija Smolarja, ki nosi naslov Naš svet se pa vrti. To, da je fant res super, nam pove podatek, da njegove komade ful rolamo Gorenjski spačkarji (voznika-ce Spačkov), ki vsekakor vemo, kaj je dobra muzka. Ker je zmanjkal placa bomo o pravljicah in zadevah za otroke pisali naslednjič.
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 27:
Iz kakšnega avta je najbolj pogosto slišati glasbo Adija Smolarja? (Zastava odpade!) Rešitve čakamo v uredništvu Gorenjskega glasa v Kranju do srede, 11. decembra, pod šifro "Vsi za Sonček, Sonček za vse" Čav.
SLOVENIJA 1 SOVA TAKSI
Loui in Alex razpravljata, kdo se s kom ne druži: Loui s taksisti ali ona z njimi. Predvsem pa je treba najti Johna. Fant je še ves zmeden, saj se je komaj poročil, kar Loui sicer razume, ne more pa se sprijazniti s tem, da ga mladi par še ni povabil na večerjo. Po vsem, kar je storil zanju! Zato pa sta povabljena Alex in Latka. Elaine se loti težke naloge, ko Latko uči bontona po angleško, saj se fant noče osramotiti. Večer pri Burnsovih se začne obetavno, toda Suzanne kmalu ne more več skrivati skrbi. Beseda da besedo in idila se nekoliko skvari. Pa ne za dolgo, seveda.
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 Tok tok, kontaktna oddaja za
mladostnike 9.50 Od Nevvtonove do Einsteinove
mehanike: Nevvtonova ktnema-
tika
10.20 Nekoč je bilo... življenje: Mozgovni sistem
10.45 Risanka
10.50 Slovenci v zamejstvu
11.20 Zgodbe Stiga Trenterja, švedska nanizanka
12.20 Video strani
13.30 TV dnevnik
15.10 Video strani
15.20 Mozaik: Slovenci v zamejstvu, ponovitev
15.50 Sova, ponovitev
16.40 EP, Video strani
16.45 Poslovne informacije
16.50 Poročila
16.55 Slovenska kronika
17.05 Mozaik: Antropijsko načelo, ponovitev angleške poljudnoznanstvene oddaje
17.30 V četrtek ob 17.30
18.30 EP, Video strani
18.35 Spored za otroke in mlade: Te-lovadka, francoska nadaljevanka
19.05 Risanka 19.12 EPP 19.15 TV okno 19.20 Dobro je vedeti 1924 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 1959 EPP
20.05 Evita Peron, ameriška nadaljevanka
20.55 EPP
21.00 Tednik
22.00 TV dnevnik, vreme
22.30 Poslovna borza
22.40 EP Video strani
22.45 Sova
Taksi, ameriška humoristična nanizanka
V območju somraka, ameriška nanizanka 0.00 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.10 Euroritem
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana
19.30 TV dnevnik HTV
20.00 Danes v skupščini
20.30 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija
20.55 Mali koncert nagrajencev Mozartovega tekmovanja v Ljubljani: Tanja Plut, klavir
21.05 Večerni gost: Luko Paljetak
22.00 Tenis - Finale Grand slama, posnetek iz Muenchna
23.30 Yutel. eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočila beguncem 725 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila
8.05 Hemingway, TV nadaljevanka 9.00 Informacije 9.05 TV šola 10.00 Poročila
10.05 Reportaže,   glasba, mirovne
pobude 11.00 Informacije 11.05 Spored za otroke 12.00 Poročila
12.05 Vključitve, reportaže, glasba
14.00 Poročila
14.10 Igrani film
16.00 Poročila
16.10 Hrvaška danes
17 00 Poročila v angleščini
17.05 Znanost za svobodo 18.00 Poročila
18.15 Ognjena polja, avstralska nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 2220 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini
0.00 TV izbor
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.45 Video strani
17.00 Malavizija
19.30 Dnevnik
2020 Arsenio Hali Shovv
21.05 Dejanje volje, nadaljevanka
22.00 Strankarski klub HTV
2325 Eurogol
0.00 Razcepljene konice, angleška humoristična nanizanka
025 Metal manija
125 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 Zanesljiva smrt, japonska nadaljevanka 21.00 V vrtincu, oddaja o filmu 2120 Mož iz Utaha, ameriški film
TV KOPER
13.00 Športne oddaje
14.30 čarobna svetilka, ponovitev
15.30 Ravanovi, ameriška nanizanka
16.00 Policijske novice
17.00 Odsev strahu
1820 Risanke
18.45 Odprta meja
19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka
2020 Meridiani, aktualna tema
21.10 Juke box, oddaja v živo
22.10 TV dnevnik
2220 Juke box, oddaja v živo
2320 Ravanovi
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program; čas v sliki
9.05 Mačke in pes
920 Zemlja in ljudje 1020 Zadnja izmena, ponovitev 1200 Sadeži zemlje 12.15 Klub za seniorje 13.00 čas v sliki 13.10 Mi
1325 Speedv Gonzales 14.00 Dediščina Guldenburgovih 14.55 Nekoč 15.00 Jaz in ti
15.05 Nekoč je bilo... življenje 1520 Am, dam, des
15.55 Mini scena
16.06 Nonni in Manni 16.30 Uspešnice in napotki
16.55 Michaelov  zveneči adventni
koledar 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
1820 Trapper John 1922 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport
20.15 Harald Junke:  Dobrodošli v
klubu 2120 Pogledi s strani 21.30 V oblasti drugih, ameriški TV
film
23.00 Čudna ljubezen Marthe Ivers, ameriški film 0.55 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 17.05 Leksikon umetnikov 15.00 Šport - Tenis, Grand Slam, Nogomet 17.15 Tiflis 18.00 Katts & Dog 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 2120 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki
020 Čas v sliki
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek. opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slo-veniaj, vedno zelene melodije. Domače novice I, tečaj anglešekg jezika - BBC London, razgovor. Dogodki in odmvi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II. aktualna tema, če-stitek, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek
ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV
BRVOGI. JESENICE, BLEJSKA DOBRAVA, ŠPANOV VRH, VOGEL
FREKVENCE:
96,8 Mhz, 89.8 Mhz. 96.0 Mhz. 87,7 Mhz, 101,1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice. Radovljica, Gorenjska Bohinj
1. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Športne novice - 17.30 - Iz zgodovine naših krajev -18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 19.00 - Odpoved programa -
I. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
420-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 920 Dnevnikov odmev -1220 Kmetijski nasveti -12.45 Spot -1520 Dogodki in odmevi -17.00 Studio ob 17.00 -19.00 Radijski dnevnik -19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc-cacciove bogate sklede - 21.45 Lepe melodije - 22.00 Zrcalo dneva - 2220 Iz naših sporedov - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
©Q)mH]M^MGLAS
PRO 7
6.00 Hiša na trgu Eaton 6.45 Ravvhide 7.30 Risanke 820 Gospod Ed 8.45 Moj prijatelj Ben- 9.15 VValtonovi 10.05 Ravvhide 11.05 Res velik razred 11.30 Alice 11.55 Agentka s srcem 12.55 Goreča postelja, ameriški film, ponovitev 14.35 Risanke 15.35 Gospod Ed 16.05 Medvedje prihajajo 16.35 Res velik razred 17.10 Primer prof. Chasa, ameriška nadaljevanka 18.00 Risanke 20.00 Poročila 20.15 Z VVrecking Crew, ameriška nadaljevanka 2220 Special Squad, avstralska nadaljevanka 2325 Kastiljanci, španski pustolovski film 1.15 Spen-ser 210 Resnične zgodbe, ameriški film, ponovitev 3.55 Neverjetne zgodbe
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro in poročila 9.00 Ponovite različnih nadaljevank 1125 Divja vrtnica 1215 Delvecchio 13.06 En oče preveč 1320 Kalifornijski klan 1420 Springfieldska zgodba 15.05 Volčji klan, mehiška telenovela 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 21. Jump Street 20.15 Mini Plavback Shovv 21.15 Dvorec ob Vrb-skem jezeru 22.15 Lov na zajce, izraelska komedija 24.00 Svetlikajoči se asfalt, ameriška kriminalka
SCREENSPORT
8.00 Eurobika 8.30 Bovvling 9.00 REVS - britanski moto šport 9.30 Golf 1020 Eurobika 11.00 Superkros - San Jose 11.50 Golf - poročilo 1200 Britanski boks 14.00 Formula 3000 15.00 Eurobika 1520 Bovvling 16.00 Jadranje 1620 Levi iz Angersa 17.30 Moto-šport 18.00 Dirke tovornjakov 19.00 Argentinski nogomet 20.00 Rugbv -svetovni pokal, Italija : ZDA, Fiji : Kanada 21.00 Smučarsko poročilo 22.00 Nogomet - Espanol : Real Madrid 23.30 Golf - poročila 23.40 Golf - Avstralija 1.00 Mednarodni moto šport
I =J ■ J I I T~i=l
SUČASA ZESsKA IS MOŠKA OBLAČILA
KINO_ 12. decembra
CENTER amer. fant. pust. film GOSPODAR ZVERI II. ob 16. in 18. uri, amer. melodrama JEKLENE MAGNOLIJE ob 20. uri STORŽIČ hongkon. akcij, film LOV NA NINJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. drama KRES NIČEVOSTI ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. melodrama BARFLY ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film ROBIN HOOD bo 20. uri RADOVLJICA amer. zgod. pust. film BLAGO CARJA SALAMONA ob 20. uri BLED amer. melodrama JOK V TEMI ob 20. uri
DELAVCI VRTCA V STRAŽIŠČU SE ZAHVALJUJEMO PROSTOVOLJNEMU GASILSKEMU DRUŠTVU STRAŽIŠČE, POKLICNIM GASILCEM TER SOSEDU ZA UČINKOVITO POMOČ PRI GAŠENJU POŽARA.
TISKAR)!? TISKARJU
Potrebujete kvaliteten stavek? Z resolucijo 600 ali 3200 dpi? Na papir, paus, film?
Pokličite 620-0501 Vaše želje in zahteve vam izpolnimo kvalitetno, hitro in po konkurenčnih cenah. Stavek izdelan pri nas vam prihrani čas in denar.
PERLA, grafični inženiring d.o.o. Skofja Loka, Poljanska cesta 3 _tel. 064/ 620-050_
aV\n>rano ra
CEKIN
OBČINA KRANJ
Uprava za družbene prihodke
obvešča, da bo v soboto, 7. 12. 1991, ob 10. uri za zgradbo skupščine občine Kranj
JAVNA DRAŽBA zarubljenih predmetov (osebni avto, razna oprema)
Oklic o javni dražbi s seznamom dolžnikov in predmetov za prodajo je razobešen na oglasni deski upravne zgradbe občine Kranj.
TECH NO
F0T0 HI-FI VIDEO
Ljubljanska 1 A Kranj
(za hotelom Jelen) tel. 211-466 int. 13
Nudimo vam:
• široko izbiro fotoaparatov, filmov, albumov, baterij, daljnogledov, kemikalij
• razvijanje filmov in servisiranje vseh vrst fotoaparatov t televizije, hi-fi stolpe, videorekorderje, kamere,
avtoradie, hi-fi komponente, računalnike, faxe...
Največja izbira na enem mestu - oprema svetovnih proizvajalcev:
KODAK, FUJI, KONICA, AGFA, YASHICA, PREMIER BLAUPUNKT, TECHNICS, S0NY, PANASONIC, SCHNEIDER
Prodaja na obroke.
Za gotovinsko plačilo % 5 popusta!
Garancija in servis sta zagotovljena. Parkirni prostor je urejen.
Trgovina je odprta: ponedeljek - petek   9.-19. ure sobota 8.-12. ure
ftit MEnCATOR-KMtTlISKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORtNISKE ■w» KRANJ
Na osnovi sklepa Zadružnega sveta M-TOK Radovljica objavljamo prosto delovno mesto VODJE RAČUNOVODSTVA
za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji:
— dipl. ekonomist
— najmanj 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu
— poskusno delo 3 mesece
Prijave pošljite v 8 dneh od dneva razpisa na naslov M-TOK Radovljica, Rožna dolina 50, Lesce (Odbor za medsebojna delovna razmerja).
PRODAJA IN SERVISIRANJE VOZIL HONDA
ZAGOTOVLJENI NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • POPRAVILO VETROBRANSKIH STEKEL • OPTIČNA NASTAVITEV KOLES oz. PREME
Delovni čas od 7. do 18. ure
SREČO ŽIBERT, Britof 173, Kranj, 064/242-167
Obiščite nas, ne bomo vas razočarali.
GOTANIN
SEVMICA JUGOi
JUGOTANIN
kemična industrija, po. sevnica
ODKUPUJE LES
PRAVEGA KOSTANJA
Les odkupujemo prek: t območnih gozdnih
gospodarstev t območnih kmetijskih zadrug
Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo,
telefon 0608/81-349 oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica
NAGRADNA KRIŽANKA   * r>w< -
1	2	3	4	5	6	7	8	1-	10
11	12	13	14	15	16	17	18	19	20 ;
			21	22	23	24			
Izpolnjeni kupon z vpisano rešitvijo, nalepljen na dopisnico pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, 12. decembra, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: MOŠKA SVILENA SRAJCA
2. nagrada: KOZMETIČNI MAKE UP BARBARA BORT 3 nagrada: SVEČANE ŽENSKE ROKAVICE
4., 5. in 6. nagrada: PRAKTIČNA DARILA GORENJSKEGA GLASA
KM		m	mm	M" Z
SVEČANA ŽENSKA IN M0SKA OBLAČILA Tomšičeva 16, Kranj, tel: 064 311 684				
V uredništvo smo prejeli kar 1562 rešitev križanke. Kljub temu da je bilo geslo pokrovitelja enostavno: AR K - MAJA POHIŠTVO ZA VAŠ DOM, ste nekateri na hitrico napisali kar "naš" dom, kar je bilo seveda narobe. Komisija, sestavljena iz bralcev Gorenjskega glasa in "glasovcev" je izžrebala: vrtno mizo prejme Irma Gabro-všek Brezje pri Tržiču 31, cvetlično korito prejme Angela Žerov-nik, šenčurska pot 4, Šenčur, visečo svetilko prejme Mira Ožbolt, Golnik 150, praktična darila Gorenjskega glasa pa prejmejo: Van-da Mikič, Kidričeva 36, Kranj, Jelka Lučič, Mlakarjeva 23, Šenčur in Stanko Erznožnik, Ul. Maksima Sedeja 21, Žiri.
Vsem nagrajencem čestitamo, drugim reševalcem pa želimo več sreče prihodnjič.
O O X m
Z <_
C/3
O
r >
H M M
O
m n
os
>
CD
00 H J3 >
petek, 6. decembra 1991
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
17. STRAN
GLAS
Za hrano že 40 (in več) odstotkov družinskega proračuna
Odkupne cene zaostale za prodajnimi
Leo Frelih: K rasti drobnoprodajnih cen je največ prispevala trgovina.
Ljubljana, 4. decembra - "Res je, da je hrana draga. Res pa je tudi to, da ni nič poceni. Prenočiš-£ v hotelu Union v Ljubljani stane prav toliko, kot en prašiček," je v uvodu novinarske konfe-e<ice, ki je poskušala odgovoriti na vprašanje, ali je za drago hrano res kriv samo kmet, dejal *jj>et Franc Potočnik, sicer tudi poslanec republiške skupščine in predsednik skupščinskega od-P°fa za kmetijstvo in gozdarstvo. "V javnosti je zelo razširjeno mnenje, da smo za drago hrano wivi samo kmetje in da smo kmetje glavni povzročitelji inflacije. To ni res? Kmetje nismo nič na °°ljšem kot drugi stanovi."
Frelih, predsednik Zadružne zveze Slo
venije in republiški poslanec, je dejal, da se razmere v kmetijstvu zaostrujejo: pridelava ['azaduje, število privezov se zmanjšuje, se-lektivnih sredstev po osamosvojitvi ni več, "a regresiranje obrestnih mer za posojila ni "togoče računati, v javnosti pa se ustvarja J^'s, kot da so kmetje glavni krivci za drago "rano. Na posvetovanju kmetijskih svetovalcev na Bledu se je pokazalo tudi to, da se v Sloveniji še nismo odločili, ali bomo kmetstvo "gradili" na domači ali uvoženi hrani.
Skupščinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je predlagal, da bi z ukinitvijo selektivnih sredstev, ki jih je slovenskemu kmetijstvu dajala federacija, uvedli v Sloveniji dvotretjinsko regresiranje obrestne mere in da bi republiški proračun za to namenil 3,4 milijarde tolarjev. Osnutek proračuna predloga skupščinskega odbora ne upošteva. Če bo tak proračun tudi sprejet, bodo kmetje primorani vse obresti vračunati v ceno kmetijskih pridelkov. Ali bosta trg in kupna moč prebivalstva takšne cene prenesla, pa je drugo vprašanje. V kmetijski zadrugi Šmarje pri Jelšah so namreč izračunali, da bi ob novembrski obrestni meri in cenovnem mirovanju krme in drugih izdatkov kilogram mladega pitanega goveda čez deset mesecev stal 2.193 tolarjev, v ceni pa bi bilo 88 odstotkov oz. za 1.936 tolarjev obresti.
Na vprašanja, ali so za drago hrano res krivi samo kmetje, kdo v inflacijskih časih pridobiva in kdo izgublja, se mar kupna moč kmetov res povečuje, je najlažje odgovoriti s podatki, ki jih je navedel Leo Frelih. V pol leta, od maja do oktobra, je le enkrat (julija ) odkupna cena mleka bolj porasla, kot so "poskočile" industrijske cene in cene na drobno. Največji razkoraki so bili prav v zadnjih treh mesecih (za november podatkov še ni): avgusta so se industrijski izdelki podražili za 9,2 odstotka, drobnoprodajne cene so porasle za 8,8 odstotka, odkupna cena mleka pa je "poskočila" le za 2,9 odstotka, septembra so industrijske cene in cene na drobno porasle okrog 17 odstotkov, odkupna cena mleka 10, oktobra pa industrijske cene za 24 odstotkov, cene na drobno 21,5, mleko pa za dobrih 11 odstotkov. Za kakšne razkorake gre, veliko pove podatek, da so industrijske cene od lanskega do letošnjega oktobra "poskočile" za domala 200 odstotkov, cene na drobno za 168, odkupna cena mleka pa le za 89,odstotkov.
Naj še naprej "govorijo" številke! Odkupna cena mladega pitanega goveda se je v enem letu, med lanskim in letošnjim oktobrom, povečala za domala 194 odstotkov,
Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije: "Vsi podatki kažejo, da je trgovina v zadnjem času največ prispevala k rasti drobnoprodajnih cen in da se trgovske marže gibljejo od 24 do 48 odstotkov. Da bi jih umirili, bi bilo treba vzpostaviti konkurenco."
rabo pa za 208 odstotkov.
Ali je res, da se kmetu kupna moč povečuje, delavcu pa pada? Ni res: standard pada vsem, delavcem in kmetom! Kmet je lahko 1980. leta za izkupiček od prodanih sto litrov mleka kupil 216 kilogramov umetnega gnojila KAN, 263 kilogramov cementa, 1,85 moške srajce, 0,82 moških nizkih čevljev, septembra letos pa za enako količino mleka le 109 kilogramov umetnega gnojila, 185 kilogramov cementa, 0,78 srajce in 0,69 čevljev. In kaj je lahko kupil za izkupiček, ki ga je dobil od sto kilogramov klavne govedi? 1980. leta je za to kupil 1287 kilogramov KAN-a, 1562 kilogramov cementa, 11 moških srajc in 4,8 parov čevljev, septembra letos pa samo še 731 kilogramov gnojila, 1.249 kilogramov cementa, 5,26 moških srajc in 4,65 parov čevljev. Poglejmo še, koliko živil je lahko delavec kupil v posameznih letih za povprečni mesečni osebni dohodek! 1980. leta je lahko za mesečno plačo kupil 196 kilogramov črnega kruha, 299 litrov olja, 527 kilogramov sladkorja, 1044 litrov svežega mle-
drobnoprodajna cena svežega mesa pa za ka, 112 kilogramov govedine s kostmi, 958
228 odstotkov. Kmet je letos oktobra dobil kilogramov krompirja, 23,5 kilograma prave
za mleko le 89 odstotkov več kot oktobra la- kave itd., z letošnjo povprečno septembrsko
ni, drobnoprodajna cena mleka pa je v tem plačo pa 366 kilogramov črnega kruha 217
obdobju "poskočila" za 149 odstotkov. Po- litrov olja, 476 kilogramov sladkorja, 759 li-
vejmo še, da so se škropiva in druga zaščitna trov svežega mleka, 85 kilogramov govedine
sredstva za kmetijstvo v enem letu podražila S kostmi, 1002 kilograma krompirja, 33,7 ki-
kar za 272 odstotkov, vse blago za široko po- lograma prave kave... • C. Zaplotnik
Soočenje kmetov in kmetijskih svetovalcev
Kmetje pogrešajo nasvete o ekonomiki
Svetovalec h kmetu ali kmet k svetovalcu?
Kranj, 2. decembra - Kmetijska svetovalna služba v Sloveniji je že domala leto dni organizirana kot javna služba. Na Gorenjskem de 'uje v okviru posebne enote Kmetijskega zavoda Ljubljana, večina Svetovalcev pa ima še vedno "sedež" po zadrugah. Kako uspešna je služba v kranjski občini, so poskušali ugotoviti na ponedeljkovem ^stanku, ki ga je sklical sekretariat za gospodarstvo občine Kranj, !n na katerem so se svetovalci soočili s kmeti, predstavniki zadrug •n drugimi. Večina se je strinjala z ugotovitvijo, da je v razmerah, *<> slovenska država še ni sprejela razvojne strategije kmetijstva (in r*jonizacije), zelo težko delati.
, Najprej so dobili besedo kmetijski svetovalci, ki delajo jja območju kranjske občine. Matjaž Meglic, ki "pokriva" celotno tržiško občino, v kranjski pa le Podbrezje, Žeje, Duplje in Zadrago, je povedal, da so kmetje letos manj iskali strokovno pomoč kot prejšnja leta, jjted drugim tudi zaradi politikih razmer in zato, ker so že v Preteklosti veliko naredili. Ma-Strupi, ki ima v svojem delokrogu" 380 kmetij iz za-
Mag. Jurij Kumer, vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe: "Kmetom bi lahko marsikaj svetovali, vendar pa jim v sedanjih razmerah, denimo, ne upamo svetovati, da bi za uresničitev načrtov najeli posojilo. Nasprotno: večini to odsvetujemo. V svetovalni službi se že pripravljamo na to, da bi kmetom poleg tehnoloških nasvetov dajali tudi nasvete o ekonomiki. Kar zadeva "misijonarsko vlogo" svetovalcev, se mi zdi, da je delno potrebna. Nekatere kmetije se namreč lepo razvijajo brez naše pomoči, druge same prosijo na nasvet, tretjim pa je pomoč treba ponuditi. "
Franc Pavlin, specialist za živinorejo: "Upam, da bomo v Sloveniji hkrati s strategijo razvoja kmetijstva opravili tudi rajonizacijo. Številne ravninske kmetije se bodo morale preusmeriti s pridelkov, kijih je preveč, na tiste, kijih manjka."
bi jih kmetje, ki želijo in potrebujejo nasvet, sami poiskali.
kmetijo usmerili v eno dejavnost (v prirejo mleka, v pridelovanje krompirja), pogrešajo nasvete specialistov. Na nekaterih področjih, predvsem pri pridelovanju krompirja, se kaže premajhno sodelovanje med svetovalci in strokovnimi ustanovami. Svetovalci bi morali dati pri svetovalnem delu večji poudarek ekonomiki, ki je enako pomembna kot tehnologija. Dobro bi bilo, Če bi za kmetijske pridelke, ki so značilni za
Sge Naklo, deloma pa tudi iz Edina kmetijsko-gospodinjska Qoiln>ko, ugotavljali stroške *ranjske Sloge, je dejala, da svetovalka v občini Metoda kmete ne zanimajo samo strokovna tehnološka vprašanja, ampak tudi to, kakšna je ekonomika, kaj se bolj splača, kak-so cene in podobno. Ker ^Plgoročna kmetijska politika S znana, prav tako tudi ne zabitne cene kmetijskih pridelkov, jim je zelo težko svetovati, ^nton Potočnik, ki svetuje kme-°m v Kokri in na Jezerskem, ^a Kranjskem polju ter v Šen-
'u.rJu in okolici, se je vprašal, p!1, ne bi bilo bolje, če bi se s f^mskovega "preselil" v Šen-Ur» kjer ima že zdaj enkrat na eden uracJne ure in kjer ga °>Šče tudi po trideset kmetov ,a dan. Janez Žižek poudarja, sa ima zelo raznoliko delo, saj re ukvarja s hribovskimi in z avninskimi kmetijami, z gove-0rejskimi in takimi, ki so se ?merile v pridelovanje krom-^lrJa. Ugotavlja, da je nastala v organiziranosti pašni-7*2 in da nasveti ne pomagajo osti, da bi izboljšali kakovost v0|eka. Marija Jelene, ki kot Lj*v*   svetovalne   službe v U anjski občini "pokriva" oko-Je h *SranJa    desni breg Save, Sj.dejala, da ne zagovarja "mi-to°narstva" oz. tega, da bi sve-
krn3'^' no(^''' 0<* kmet'Je do tVp uJe in ponujali svoje stori-• Bolj se zavzema za to, da
Karničar je povedala, da se ukvarja predvsem z aktivi kmečkih žena in kmečke mladine ter s svetovanjem na področju dopolnilnih dejavnosti. "Največji problem je kmečka mladina. Dopoldne je v službi, popoldne dela na kmetiji. Poskušam jo organizirati, pa mi nekako ne uspe," je dejala Kar-ničarjeva in poudarila, da je med dopolnimi dejavnostmi največ zanimanja za kmečki turizem. Na spisku je petdeset kmetij, med njimi pa so tudi takšne, ki ne izpolnjujejo pogojev.
In kaj najbolj moti kmete? Ciril Zaplotnik z Letenc je dal pobudo, da bi svetovalno službo organizirali na enem mestu, ker bi s tem ustvarili možnosti za boljšo povezavo med svetovalci in specialisti za posamezne dejavnosti. Kmetje, ki so
(podobno kot jih za vso Slovenijo izračunava kmetijski inštitut). Jaka Korenčan, kmet s Podbrezij, sicer pa tudi občinski minister za kmetijstvo, je dejal, da bi svetovalci vsaj v začetku morali do vseh kmetij, med drugim tudi zato, da bi ugotovili, kdo sprejema njihovo pomoč in kdo jo odklanja. Franc Bohinc, kmet iz Zaloga pri Cerkljah, je menil, da so za svetovalce razmere zelo težke in da se vse začne in konča pri ekonomiki in denarju. Ni pa se strinjal s tem, da bi svetovalce ocenjevali na birokratski način in da bi v okenca obrazca vpisovali ocene zadovoljivo, dobro, zelo dobro. Janko Golorej (Voklo) ni razpravljal neposredno o svetovalni službi, ampak se je vprašal, kaj storiti, ker ni telet za kooperacijsko pitanje. Mag. Janez Tavčar, direktor Mercatorja - Kmetijstvo
Kranj je svetovalcem svetoval, naj več pozornosti namenijo pridelovanju krompirja in pripravam na zaprta pridelovalna območja. Jože Žun, direktor cerkljanske kmetijske zadruge je dejal, da bi bilo bolje, če bi bil za vse hribovsko in višinsko kmetijstvo v občini en svetovalec. Na kmetijah, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, je dosti pripomb, zakaj ni več specialista za prehrano govedi, je dejal direktor KZ Naklo Viktor Frelih in poudaril, da primerjave glede obsega kmetijske in (načrtovane) gozdarske javne službe ne vzdržijo in da bi se morali v občini prizadevati še za kakega svetovalca. O C. Zaplotnik
Mag. Miran Naglic, specialist za rastlinsko pridelavo: "Zadnja leta smo vlagali denar za koncentracijo reje govedi, pri tem pa so bila merila tako stroga, da so do denarja prišle predvsem ravninske kmetije. Zdaj ugotavljamo, da bi bile te kmetije primerne predvsem za pridelovanje žit in krme za govedo. Do prestrukturiranje kmetijske pridelave bo moralo priti. Krompirja imamo preveč, precejšnje neizkoriščene možnosti pa so v zelenjadarstvu, sadjarstvu, prašičereji..."
MEBLO
Bomo jedli domačo (dražjo) ali uvoženo (cenejšo) hrano?
Izjava dr. Marka Kranjca, nekdanjega republiškega finančnega ministra, zdaj pa viceguvernerja Banke Slovenije, češ da ni "pripravljen vse življenje jesti kruha iz drage domače pšenice in mesa, kije dražje od uvoženega ", je polemiko z blejskega posveta kmetijskih svetovalcev prenesla v širši slovenski prostor. Gre za polemiko o strategiji razvoja slovenskega kmetijstva in za vprašanje, ali je za Slovenijo primernejša strategija, ki jo je na blejskem posvetu predstavil kmetijski minister dr. Jože Osterc.ali tista, ki jo zagovarjajo bolj liberalno usmerjeni ekonomisti. Če Osterčeva strategija temelji na pridelavi domače hrane, na zaščiti domačega kmetijstva pred uvozom po dumpinških cenah, na precejšnji državni podpori kmetijstvu in tudi na tem, da zaradi podedovane preteklosti (razdrobljena zemljiška in parcelna struktura, izjemno neugodna struktura samooskrbe) in nekaterih ciljev (ohranitev sedanje poseljenosti Slovenije) "večina naših proizvodov ne bo poceni kot v nekaterih deželah zapadne Evrope z boljšimi pogoji za kmetovanje", pa Osterčevi nasprotna strategija zagovarja omejeni ekonomski liberalizem in odprtost v svet. Njeni zagovorniki, ki niso pripravljeni vse življenje jesti domače meso, ki je dražje od uvoženega, pa ob tem še poudarjajo, da "ohranjanje kmetijske proizvodnje in kmetov za vsako ceno ne more biti naš dolgoročni cilj".
Katera strategija razvoja kmetijstva bo v Sloveniji dobila podporo, bo po strokovnih razpravah, ki so se že začele, nazadnje odločil parlament, v katerem je tokrat (za razliko od prejšnjega sistema) tudi precej kmetov, vendar se vprašanje strategije posredno odraža tudi v razpravi o proračunu za prihodnje leto. Bo slovensko kmetijstvo dobilo več denarja kot letos, bo proračun nadomestil tudi sredstva, kijih je Slovenija dobivala za kmetijstvo iz federacije? Po Osterčevi strategiji bi potrebovali več denarja, po drugi toliko kot letos ali še manj. Za primerjavo povejmo še to, da v razvitih evropskih državah predstavlja državna podpora približno polovico vrednosti kmetijske pridelave, v ZDA, ki so na tem področju precej liberalno usmerjene, 44 odstotkov, na Japonskem celo 90, pri nas pa letos le okrog 18 odstotkovM C. Zaplotnik
MEŠETAR
Če ne bi bil Varaždin na Hrvaškem in če na Hrvaškem ne bi bilo vojne, bi se verjetno tudi kateri od Gorenjcev odloČil, da kupi prašiča za zakol na varaždinskem sejmu, kjer so jih ob koncu novembra prodajali po ceni 65 do 70 dinarjev za kilogram. Ker pa Gorenjci nismo taki, da bi zaradi enega, dveh ali treh prašičev nosili glavo naprodaj, bo verjetno največ kupčij sklenjenih na Gorenjskem - med sorodniki, prijatelji, znanci ali tudi med naključnimi kupci in prodajalci. Naj bo tako ali drugače! Cenovni "barometer" s slovenskih sejmišč namreč kaže, da so prašiči spet nekoliko poskočili. Da smo nekoliko bolj natančni: poskočile so cene. Na sejmu v Ljubljani (Ižanska 303) so pred nedavnim prašiče prodajali po ceni 130 do 140 tolarjev za kilogram, v Celju nekoliko ceneje - po 100 tolarjev, v Novi Gorici po 110...
Odkupna cena mleka
Decembra 12,80 tolarja za liter
Ljubljana, 3. decembra - Republiški odbor za mleko je določil odkupno ceno mleka za december. Rejci bodo za liter prejeli pov-' prečno 12,80 tolarja, kar pomeni, da bodo nekateri (odvisno od deleža tolšče in beljakovin ter higienske kakovosti) dobili več kot toliko, drugi pa manj. 10,97 tolarja bodo k odkupni ceni prispevale mlekarne, en tolar bo republiškega nadomestila, 0,83 tolarja pa predstavlja povprečni 7-odstotni dodatek za kakovost.
Republiški odbor za mleko se je na zadnji seji tudi odločil, da odkupne cene mleka ne bo več oblikoval na podlagi ocene stroškov prireje mleka, ki jo je za vsak mesec pripravil Kmetijski inštitut Slovenije, ampak bo osnova 70 odstotkov intervencijske cene za mleko v Evropski gospodarski skupnosti. Za tak korak naj bi se odločili zato, da bi kmeta zavarovali pred inflacijo.
V Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da so novembra stroški prireje litra mleka znašali 14,78 tolarja oz. 19 odstotkov več kot oktobra. Na porast stroškov so najbolj vplivale podražitve umetnih gnojil za 50 do 60 odstotkov, škropiv in drugih sredstev za varstvo rastlin tudi za 100 odstotkov, električne energije za okrog 60 odstotkov, zavarovanja traktorjev za 54 odstotkov itd.# C. Z.
d©S<JM!«
PROPAGANDA
^ GLAS
tel. 218-463 fax 215-366
PONOVNO V KOKRI v veleblagovnici KOKRA GLOBUS
OD DANES DALJE PROGRAMI MEBLO TRADE d. o. o.
Ploskovno pohištvo - vzmetnice in postelje Sedežni oblazinjeni program lamelirano pohištvo
NOVOSTI:
program MODULA program AJA posfelja JOGI-NIKE zakonska spalnica DALIJA
(mmmmmmmjKS 18. stran
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
Petek, 6. decembra 1991
Avgijevhlev kranjskega plavanja
Danes bo letna skupščina PK Triglav, kluba, kije v nekaj letih zgrmel s samega jugoslovanskega vrha na regijsko (pod)pov-prečje! S skupščino se je precej dolgo odlašalo, bilo je tudi nekaj poskusov, da bi še pred njo nekatere stvari postavili na pravo mesto, toda iz vseh teh naporov se ni izcimilo nič pametnega.
Skupščina, pripravljena, kot je, najbrž ne more prinesti kaj dosti novega, predvsem pa boljšega. Krizo v klubu vsakdo gleda s svojimi očmi in si jo po svoje razlaga, toda zaključki pa morajo biti pri vseh identični - glede na to, koliko plavalcev ima klub in koliko se z njim dela, pravih rezultatov ni. Logično je potemtakem vprašanje, kako se z njimi dela. In ker za delo s tekmovalci niso odgovorni samo trenerji, temveč tudi vodstvo kluba (če ne bi bilo tako, zakaj pa bi potem vodstvo sploh potrebovali?), je Avgi-jev hlev kranjskega plavanja prekleto velika zadeva.
V začetku letošnje sezone je po Kranju završalo, češ v PK Triglav se gredo neko svojo politiko in ne marajo pomoči bivših odličnih tekmovalcev in delavcev v klubu. In ker teh reči ni nihče v javnosti pojasnil, je ostalo pri različnih (večinoma napačnih) razlagah, dejstvo pa je, da je šlo tedaj za nekak poskus (lahko tudi v dobri veri), ki ni dajala nobene garancije in tudi oprijemljivejših izgledov ne, da bo uspel, medtem ko je bilo kar veliko znamenj, da se stvari utegnejo še bolj zaplesti. Hkrati pa je ta poskus omrtvičil drugo, kaki dve leti staro idejo; pripeljati v klub novega trenerja, ki bi skupaj s sedanjo posadko prevetril in poživil delo kluba.
Kdaj pa kdaj se človeku zazdi, da so, denimo, v Ljubljani začeli nekateri gledati na PK Triglav kot na neki provincialni klub, ki je sicer dober za mašenje morebitnih lukenj, za kaj več pa že ne. Če takšno gledanje res obstaja, sije kranjsko plavanje za to v dobršni meri samo krivo! Klub je premalo prodoren, nekako otopel je, glavni vzrok, vsaj zdi se tako, pa je v tem, da ima sam s seboj toliko dela, da za kaj drugega časa zmanjka. V poldrugem letu je klub zapustila doma polovica članov izvršilnega odbora, in to ljudi, brez katerih smo še pred kratkim mislili, da klub sploh živeti ne more. No, saj ne živi, životari pa še. Presenetljiva je bila lahkotnost, s katero se je preostali del uprave kluba odpovedal tem ljudem in njihovi pomoči in še bolj presenetljivo je dejstvo, da klub želi vzroke za takšne odločitve tudi v letošnji sezoni vleči s seboj. Včasih smo takšnim postopkom rekli »Rugljeva metoda«; najprej nekoga ali nekaj stolči na tla, potem pa to reč počasi vleči iz blata in zraven glasno razglašati - poglejte, kaj vse zmorem.
Mislim, da - vsaj za zdaj še ne - ni potrebno pred javnostjo govoriti o imenih, kajti tisti, ki ga plavanje zanima, vidi pred seboj najprej klub kot celoto, šele kasneje posameznike.
Angleški humorist Klapka Jerome je nekoč zapisal: nobena druga stvar na svetu me ne prevzame tako, kot delo; cele ure lahko sedim in ga opazujem. Nobenih grdih asociacij nimam pri tem, čeprav je res, da je med reči in narediti celo morje. Usoda tega kluba me bolj skrbi kot povprečnega Kranjčana - jaz sem povedal svoje - dajte še drugi, morda bo pa kaj pomagalo...
Ilija Bregar
Slovenska super rokometna liga
Pomembno srečanje v Kranju
Kranj - Jutri, v soboto ob 19. uri bodo igrali rokometaši Preddvora zelo pomembno prvenstveno srečanje zadnjega jesenskega kola slovenske super rokometne lige s trenutno dru-gouvrščeno ekipo Nova oprema iz Slovenj Gradca. V primeru zmage v Kranju bodo Slovenjgradčani po končanem jesenskem delu prvenstva zanesljivo drugi. Gostje so izkušena ekipa, v kateri igrajo večinoma celjski igralci Kleč, brata Dober-Šek, Oblak, vratar Marguč, Leveč in kapetan ekipe in tudi odlični vratar Zorman. Gostje igrajo sodoben in hiter rokomet celjske rokometne šole. Preddvorčani bodo prvič nastopili v popolni postavi. Po poškodbah bosta spet nastopila Uršič in Zorman. Preddvorčani upajo tokrat, da bosta z borbeno igro točki ostali v Kranju.
Pokrovitelj srečanja je tekstilna trgovina Nina na Beli pri Preddvoru. Med gledalci pa bodo izžrebali tudi tri praktične nagrade tekstilne trgovine Nina. Tudi tokrat ima šolska mladina prost vstop. j. Kuhar
TEDEN .
MIKLAVŽEVIH
NAKUPOV
od 2. do 7. decembra 1991
VSAK NAKUP 10% CENEJE
v naših trgovinah Lastovka, Baby, Šport in Pepelka v Kranju, na Bledu, Nogavica Kamnik in Čebelica Škofja Loka!
VIZ NAMI
Andrej Štremfelj o priznanju Zlati cepin '91
Tujci cenijo alpinistične dosežke
Kranj, 3. decembra - Na letošnjem festivalu gorniških filmov v francoskem Autransu so prvič izbirali tudi najboljši alpinistični dosežek leta. Mednarodna žirija je ocenjevala osem različnih vzponov in v ostri konkurenci znanih alpinističnih imen dodelila priznanje Zlati cepin '91 slovenski navezi Štremfelj - Prezelj za prvenstveno smer na Južni vrh Kangčendzenge. Zato smo povabili k pogovoru o tem dogodku alpinista Andreja Stremflja iz Kranja.
Je bilo povabilo na podelitev priznanja v Franciji presenečenje?
Štremfelj: »Ja, popolno. V telegramu je bilo le vabilo za končno slovesnost festivala. Prijatelj Marko Prezelj je šele po telefonu izvedel, da gre pravzaprav za podelitev priznanja za najboljši oziroma najlepše izvedni alpinistični vzpon v letu 1991. Ker je telegram prispel začetek tedna, v petek pa naj bi že bila v Franciji, sva tudi komaj upala, da bova takrat res tam. Toda organizatorji so uredili vse formalnosti, da sva lahko pravočasno prispela na svečanost.«
Kdaj je bila slovesnost in kako ie izgledala razglasitev ocen?
Štremfelj: »Slovesnost je 23. novembra 1991 organizirala revija Montagnes Magazine, ki izhaja v 37.500 izvodih za ljubitelje alpinizma, planinstva in popotništva, ob sodelovanju Groupe de Haute Montagne, to je kluba elitnih alpinistov. Na razglasitvi so prebrali obrazložitev za vseh osem vzponov, ki jih je ocenjevala mednarodna žirija. Mislim, da so
nekoliko nerodno zmetali v isti koš vzpone v dokaj različnih razmerah, o priznanju pa je odločil vzpon v čistem alpskem stilu na visoko goro. Francozi znajo narediti vsako stvar zelo svečano; taka je bila tudi podelitev Zlatega cepina. Oni zelo povzdigujejo alpinizem in svoje dosežke v njem, česar bi se morali kar malo naučiti od njih. Povem naj še, da sva bila
V Ratitovcu so obuli mlade smučarje skakalce
Čevelj za vrhunske rezultate
Železniki, 3. decembra - V torek popoldne so v znani čevljarni Ratitovec v Železnikih (znani po kvalitetni obutvi za planince, gozdne delavce, teritorialce...) sprejeli člane slovenske mladinske skakalne reprezentance, ter jim poklonili najnovejše modele skakalnih čevljev, ki so se po petletnem razvoju začeli uveljavljati doma in v tujini. Kot je ob tej priložnosti poudaril direktor Ratitovca Matjaž Tičar se zavedajo, da bo treba iti naprej z razvojem in tudi uveljavitvijo na tržišču. Prav trženje pa je ena od vezi med Ratitovcem in našimi skakalci, ki se uveljavljajo na evropskih in svetovnih tekmovališčih. Andrej Tomin, vodja plani-ških šol, je povedal, da so skakalci še pred leti imeli težave, ker pri nas ni bilo pravega proizvajalca skakalnih čevljev, zato je v klubih in v reprezentanci vse večje zanimanje in povpraševanje po čevlji iz Ratitovca, ki so že znani po kvaliteti. • V. Stanovnik
Z VAMI  - VIZ NAMI
Erik Klemenčič (Alpina Žiri), Gregor Martinjak, David Mesec (na sliki), Tadej Žvikat (vsi SK Triglav KranO in Anže Zupan (Stol Žirovnica) so skupaj s trenerjem Sandijem Cimžarjem obiskali tovarno Ratitovec, kjer so zadovoljni pomerjali nove čevlje. "Da bi uspešno in daleč poleteli v njih!" so jim zaželeli v Železnikih. Foto: J. Cigler
Jeseničanom tretja zmaga
Jesenice, Kranj, Ljubljana, 3. decembra - Tretje kolo državnega prvenstva je bilo odigrano minuli torek. Ekipa Acroni Jesenice je doma premagala Cinkarno in vodi na lestvici, Triglav je zabeležil prvo zmago, ekipa Bled Promolinea pa je visoko izgubila z Olimpijo Hertz v Ljubljani.
Na Jesenicah je udarna ekipa Acroni zaigrala učinkovito, a po vodstvu 3 : 0 popustila, tako da so gostje v drugi tretjini dosegli dva gola, domačini pa le enega. Končni rezultat je bil 5:3 (2:0, 1:2, 2:1). Mladi Jeseničani so gostovali pri ekipi Slavija Beton in visoko zmagali z rezultatom 0:19 (0:3, 0:9, 0:7). Zanimivo pa je bilo srečanje na kranjskem drsališču, kjer so Triglavani ugnali mlado ekipo Olimpije. V prvi tretjini je bila igra raztrgana in brez pravih akcij, v nadaljevanju pa so domačini zaigrali dobro in po-vedli s 5:2. Mladi hokejiti Olimpije takega razpleta niso mogli prenesti, rezultat tega pa je bila groba igra in pretepi. Tako si je Cižman zaslužil 10 minut kazni, disciplinsko kazen pa si je prislužil tudi Kumar. Pri domačih pa je treba pohvaliti peterko: Krztov, Vratnv, Jansik, Novak in Soba. Končni rezultat srečanja je bil 5:3 (1:1, 2:1, 2:1).
Hokejisti Bleda Promoline pa so razočarali njihove vse številnejše navijače, saj so igrali brez prave taktike in so jih Ljubljančani povsem nadigrali. Končni rezultat tekme je bil tako v koristi Olimpije Hertza 10:1 (2:0, 4:0, 4:19). Danes in jutri je na sporedu četrto kolo. Mlada ekipa Jesenic doma gosti Bled Promolineo ob 18. uri. Tekma bo v dvorani Podmeža-klja. Ekipa Acroni Jesenice gostuje pri mladi ekipi Olimpije, Triglav pa pri ekipi Slavije Beton. • J. Marinček, V. Stanovnik
dan po slovesnosti gosta pri enem od urednikov revije, s katerim sva imela obsežen intervju o najinem vzponu.«
Zlati cepin je torej veliko priznanje tudi za slovenski alpinizem!
Štremfelj: »Prav gotovo je to reklama tako za naš alpinizem kot za Slovenijo. V tujini ljudje kar težko dojamejo, odkod tako majhnemu narodu tako velika norost na alpinizem. Pri nas je alpinizem kljub uspešnosti še vedno nekoliko odrinjen od drugih športov, vrhunski alpinisti pa se ne zmoremo ukvarjati dovolj tudi s predstavljanjem naših dosežkov. Ob tem ne preseneča, da so najin vzpon visoko ocenili v tujini, in da je to, vključno z domovino, prvo priznanje za najin uspeh na Kangčendzen-gi.« • Stojan Saje
Špelin memorial
Kranj, 6. decembra - To soboto, 12. decembra, bo v zimskem bazenu v Kranju 10. Špelin memorial združen s prvim kolom PZS. Začetek tekmovanja bo ob 10. uri, finalni del pa ob 17. uri. Čeprav je rok za prijave že potekel, še ni znano, kakšna bo konkurenca. • (L B.)
Vaterpolo
Triglav v
Celju
Kranj, 4. decembra - Najboljša slovenska vaterpolska ekipa, Triglav iz Kranja, se že dlje časa ubada z veliko težavo, saj v Kranju ni primernega zimskega bazena za članska tekmovanja (in vse kaže, da ga še nekaj Časa ne bo). Tako lani zaradi visokih standardov Vaterpolske zveze Jugoslavije niso mogli igrati bližje kot na Reki (pred tem so dve leti igrali v Ljubljani), letošnjo sezono, ko nastopajo v ligi Alpe Adria in avstrijski vaterpolski ligi (poleti seveda tudi v slovenski) "domu-jejo" v bazenu rekreacijskega centra Golovec v Celju. Tam bodo na prošnjo avstrijske vaterpolske zveze ta konec tedna, 7. in 8. decembra, organizirali močan turnir, na katerem bo nastopilo pet najmočnejših avstrijskih ekip ter tri slovenska moštva (VK Koper, Neptun Celje in VK Triglav Kranj). Na turnir so povabili tudi predsednika vaterpolske zveze Avstrije in šefa njihove sodniške organizacije-Prav tako v Celju bo 15. decembra finalni turnir zaključka tekmovanja za pokal Alpe Adria, v katerem je VK Triglav, v konkurenci treh italijanskih, dveh slovenskih in enega avstrijskega kluba, dosegel prvo mesto brez izgubljene točke. • V. S.
Vabila, prireditve
Državno prvenstvo in mednarodni turnir v kegljanju na ledu - KoneC prejšnjega meseca se je v dvorani v Podmežaklji začelo državno prvenstvo v kegljanju na ledu. Tekmovanja se je udeležilo 56 igralcev, v nadaljnje tekmovanje pa se jih je uvrstilo 30. Državno prvenstvo bo trajalo še do 16. decembra. Moštveno državno pr-venstvo za ekipe pa se bo začelo 19. januarja. To soboto, 7. decembra, z začetkom ob 9. uri, bo v Ratečah državno prvenstvo v kegljanju na ledu in sicer v metu na daljavo za posameznike. Naslednji dan, v nedeljo, pa bo na Jesenicah velik mednarodni turnir v kegljanju na ledu, ki se bo začel ob 7. uri in bo predvidoma trajal do 13. ure. Vabljeni tudi gledalci!
Zimska liga v nogometu - Športna zveza občine Škofja Loka letos že dvanajstič organizira zimsko prvenstvo v malem nogometu za člane in veterane. Prijavilo se je 36 članskih in 8 veteranskih ekip. Člani tekmovanje začenjajo to soboto in nedeljo v štirih skupinah.
Predavanje o Boliviji - Planinsko društvo Radovljica vabi na pre' davanje z barvnimi diapozitivi, ki bo v danes, v petek, 6. decerfl' bra, ob 19. uri v OŠ A. T. Linhart v Radovljici. Nataša Pristov bo predstavila Bolivijo.
Mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju - Drsalno - kotal' karski klub Jesenice je organizator mednarodnega klubskega tek' movanja v vseh kategorijah. Tekmovanja se bodo udeležili umet' nostni drsalci iz Hrvaške in Slovenije. Skupaj jih bo nastopil0 okrog 90 v vseh kategorijah. Tekmovanje bo v soboto ob 14. do 18.30 ure in v nedeljo od 14. do 19.30 ure na drsališču v hali Pod' mežaklja.
Miklavžev turnir pri Johanci - Biljard klub Johanca organizira to soboto Miklavžev turnir. Začel se bo ob 10.30 uri z žrebanjem-Organizatorji pričakujejo okrog 50 tekmovalcev, ki jih čakajo le* pe denarne nagrade in obisk Miklavža. Prijavnina je 300 tolarjev-
LIGAŠKI SPORED
ROKOMET
Slovenska super liga - moški
Kranj: sobota, 7. decembra ob 19. uri: Preddvor - Nova Oprema Republiška liga - moški
Škofja Loka: sobota, 7. decembra, ob 20. uri: Šešir - Kamnik
r/ KOŠARKA
II. SKL moški - zahod
Radovljica: sobota, 7. decembra, ob 18.30 uri: Radovljica - Litij* Kranj: sobota, 7. decembra, ob 17. uri: Kokra Lipje -Zagorje
/> HOKEJ
Državno prvenstvo
Jesenice - petek, 6. decembra, ob 18. uri: Jesenice - Bled Pronio'1' nea
Gorenjska kegljaška liga
Kranj, 4. decembra - Odigranih je pet kol v gorenjski kegljaški Jj" gi. Rezultati 3. kola: Lubnik:Elan 5027:4908, Bled:JeseniCe 4507:5022, Adergas.Triglav 4997:4965, Sava:Ljubelj 5024:4804. Kr. Gora: S. Jenko 4971:4912. Rezultati 4.kola: Elan:S.JenK° 4926:4840, Ljubelj.Kr.Gora 4687:4744, Triglav:Sava 5089:5002. Jesenice:Adergas 5044:4738, Lubnik:Bled 5118:4733. Rezultati 5-kola: Bled:Elan 4648:4695, Adergas:Lubnik 4831:5098, Sava:Je' senice 5018:5015, Kranjska Gora:Triglav 5041:4905, S.J*fl' ko:Ljubelj 4963:5004. Po petem kolu vodita Sava in Kranjs*3 Gora s po osem točk, tretje pa so Jesenice. • T. Bolka
petek, 6. decembra 1991
PISMA, PODLISTEK
19. STRAN
Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje I rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke "strežno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom.
Uredništvo
Odstop sveta krajevne skupnosti Cerklje
Predsednik sveta KS Janez "tartinčič (mandatar) Cerklje je nf 11. seji sveta KS dne 26. 9. '99] nepreklicno odstopil. Zahteval je, da odstopijo vsi člani *veta KS. Od mene tega ni motel zahtevati, saj sem bil v svet lzvoljen od krajanov KS Cerklje.
V svetu KS se nisem nikoli postil enakovrednega oz. enakopravnega. Odločil sem se, da "Orn nastopal kot opozicija svetu *S Cerklje, da se bom boril za ymokracijo in civilno oblast. Uspel sem malo, skoraj nič. Naš Svct KS ni priznaval niti opozici-I? niti strank. Glavnina sveta KS te bila imenovana v stilu stare *°le: vsi za enega - eden za vse. . Predsednik sveta K S Cerklje Je utemeljil svoj odstop s tem, da *e bo aktivno vključil v šport in fa se njegovo ime uporablja za zaljive in nečastne obtožbe; da °vaja neprijavljene obrtnike. Ta 'flVgi razlog je povsem neuteme-ftn, je izmišljen. V tem letu je
bila posredovana sodniku za Prekrške samo ena prijava za ^dovoljeno obrt. V tem primeru Poje ime osebe, kije prijavo napisala, znano, saj se je na prijavo podpisala. Prijavljeni obrtnik )e žal že pokojni. Torej predsednika sveta ni nihče žalil. Glede privatizacije lastninje-
nja naše K S pa sledeče: Predsednik je brez vednosti sveta KS odvzel blagajniško poslovanje blagajničarki, ki jo je imenoval sam in potrdil zbor občanov. Prenesel ga je na tajnico sveta KS. Tako lažje upravlja z denarjem KS. Ne da bi o tem spregovoril v svetu KS, je pridobil od občine - iz sklada stavbnih zemljišč. 130.000,00 SLT. Zakaj se je za to odločil in kako je denar potrošil, v svetu ni govoril.
Sam - brez vednosti sveta KS - je dal soglasje za zasutje gramoznice ob cesti Vašca - letališče Brnik. O tem se je dogovoril z letališčem Brnik in cestnim podjetjem Kranj. Gramoznica je polna, do skrajnosti zanemarjena, cesta, ki vodi iz Cerkelj do jame, pa zelo poškodovana. Če bi bila gramoznica namenjena samo za potrebe krajanov, bi zadostovala še za nekaj desetletij. Gramoznica je zasuta, predsednik pa je odstopil.
Naslednji primer je avtobusna postaja v Cerkljah. Stara avtobusna postaja je bila zgrajena že leta 1956. Več kot trideset let je služila svojemu namenu, bila je last krajanov. Po tridesetih letih je seveda zastarela, dotrajana. Takšna ni bila več v ponos središču Cerklje. Bila pa je postavljena na primernem mestu: avtobus je lahko ustavljal in potniki so lahko varno vstopali in izstopali iz avtobusa. Sedaj tega ni več. Na tem mestu danes stoji nova, večja, lepša zgradba. Vendar pa ne omogoča dostopa avtobusom brez oviranja drugih udeležencev v prometu. Citiram ugotovitve inšpektorja javnih cest, republiškega inšpektorja za ceste in predstavnika UNZ Kranj: "Za določitev avtobusnega postajališča v Cerkljah si mora investitor - krajevna skupnost pridobiti v skladu s pravilnikom o gradnji avtobusnih postajališč mnenje komisije, katere sestavo določa omenjeni pravilnik." Glavni in odgovorni za gradnjo avtobusne postaje je bil predsednik KS. Predsednik nam je vedno zagotavljal, da naša KS tega na financira, uporablja se samo naše ime. Kot investitor nastopamo samo zaradi naročilnic, da
se izognemo plačilu prometnega davka. Sedaj pa smo prejeli že več računov, ki naj bi jih plačala naša KS. Ravno zdaj je odstopil tuid predsednik KS. Zavoženo avtobusno postajo naj rešuje in plačuje (kako?) naša nova KS: Mnenja sem, da tega ni dolžna storiti. Prometni inšpektor je ustno zagrozil prepoved ustavljanja avtobusov v središču Cerkelj. To nam je ostalo od avtobusne postaje zgrajene leta 1956.
Takoj po izjavi o odstopu je bil predsednik opozorjen, da se je treba dogovoriti o prehodnem obdobju, o primopredaji in da je treba za seboj "počistiti".
Ivan Mlakar Liberalna stranka Delegat v zboru KS
Netočnost pri poročanju
V Gorenjskem glasu z dne 29. novembra 1991 je na 2. strani objavljen časopisni članek novinarja Š. Ž. pod naslovom "Brez kompromisov" z nadaljevanja 10. seje družbenopolitičnega zbora SO Kranj, 27. novembra 1991.
V članku novinar navaja, da "nobene volje (ali argumentov) pa tudi ni bilo za to, da se potrdijo oz. ovržejo javno izrečene obtožbe o manipulacijah pri gradnji kranjske radijske postaje"-
Kot tajnik zbora moram uredništvo opozoriti, da gospod novinar ni do konca prisostvoval seji, kajti pod zadnjo točko dnevnega reda je zbor obravnaval tudi zgoraj navedeno problematiko, kajti tako je odločil že ob obravnavi predlogov za organe Radia Kranj v ustanavljanju, predsednik zbora. Gospod Istenič je menil, da morebitna obravnava izrečenih obtožb v zvezi z gradnjo Radia Kranj ne spada k obravnavi predlogov za organe Radia Kranj. Zato je delegatom zagotovil, da bo zbor o tem razpravljal pod zadnjo točko dnevnega reda.
Pod točko "Delegatska vprašanja in odgovori" je bila v nadaljevanju   obravnavana tudi
zgoraj navedena problematika.
Predsednik SO Kranj, gospod Vitomir Gros je delegate seznanil s pismom direktorja kranjske SDK - Kranj, gospoda Franca Podjeda, v katerem direktor navaja, da je SDK opravila pregled poslovanja Radia Kranj v ustanavljanju in še nekatere druge pravne osebe. Predsednik je delegate seznanil tudi s tem, da postopek še ni zaključen, da pa so dokumenti v zvezi s preiskavo dostopni le strankam v postopku, ne pa javnosti.
Če bi novinar do konca prisostvoval seji, bi to informacijo in razpravo v zvezi z navedeno problematiko, zabeležil in ne ugotovil, da ni bilo volje oz. argumentov za razrešitev problemov. Tajnik DPZ Nada Bogataj Kržan
Zavajanje delavcev
Svobodni sindikat v Železarni Jesenice je dobil novo vodstvo. Prva njegova reakcija je bila, da je pokazal, kako ga moti sindikalni pluralizem v podjetju. Brezobzirno hoče očrniti sindikat Neodvisnost, ki se pošteno prizadeva za interese delavcev. Pri tem svojim članom in ostalim delavcem zamolčuje, da je kar nekaj funkcionarjev starega sindikata plačanih izven kolektivne pogodbe podjetja. Še več, dva člana pogajalske skupine, ki naj bi dosegla čim ugodnejši izid pogajanj, sta plačana izven kolektivne pogodbe in obenem člana Izvršnega odbora starega sindikata, ki se podpisuje kar sindikat železarne, kot da bi bil edini sindikat v podjetju. Še več, v pogajalski skupini podjetja ali na strani delodajalca je tudi član Svobodnega sindikata. Še več, član starega sindikata, ki je postal direktor podjetja v podjetju, je tudi predstavnik delavcev podjetja v Upravnem odboru železarne Jesenice.
Stari sindikat stalno grozi s prazno stavko, ki je namenjena nekomu izven podjetja, kot da so tam krivi za slabo stanje železarne. Ko hoče sindikat Neodvisnost doseči boljše plače na miren
in dostojanstven način, ga seveda takoj poskušajo onemogočiti novi funkcionarji, ki imajo boljševistično vzgojo in se je nikakor ne morejo znebiti. Po stališčih samozvanega sindikata železarne sodeč, je stari sindikat še naprej v službi svojih nadrejenih, ki se rekrutirajo kar iz sindikalnih zaupnikov svobodnega sindikata.
Sindikat Neodvisnost se zaveda, da lahko s štrajkom uničimo podjetje. Vedno je treba misliti na posledice, saj bodo štrajkali delavci ne sindikat, zato se morajo delavci s stavko strinjati. Posledice ustavitve železarne že sedaj hočejo naprtiti sindikatu Neodvisnost, čeprav išče samo soglasje delavcev za pogajanja in izvrševanje določil kolektivne pogodbe.
Bogomir Ličof, SKEIS-Neod-visnost-KNSS
Ko človek pomisli tudi na gladovno stavko - 2
Ko smo delavci LTH Škofja Loka, Kidričeva 66 prebrali Gla-sovo rubriko Svet brez bleščic z dne 29. novembra 1991 smo ostali osupli in z grenkim občutkom nemoči v sebi. Osupli zato, ker je novinarka D. Dolenc objavila prispevek, ne da bi se z eno samo besedo pozanimala tudi za resnico druge naše strani, z grenkim priokusom nemoči, ker je v besedilu "Ko človek pomisli tudi na gladovno stavko" cela vrsta neresnic in prikritih namigovanj, ki blatijo ime našega podjetja in ljudi, ki delajo v njem.
Kaj očitamo omenjenemu članku ? V Škofji Loki obstajata dve podjetji s podobnim imenom. Eno je LTH Škofja Loka p.o. s sedežem na Trati, drugo pa LTH-Orodjarna in livarna p.o., s sedežem v Škofji Loki, Vincarje 2. Podjetje LLTH OL je nastalo ob izločitvi dveh TOZD bivše DO LTH.
Iz sestavka novinarke Dolenčeve je razbrati, naj bi bilo za nesrečo g. Braneta Bajta odgo-
vorno podjetje LTH na Trati. Pa ni tako. Nesreča se je zgodila v Vincarjih, v delu podjetja, ki danes nosi ime LTH Orodjarna in livarna. To bi novinarki lahko potrdil tudi sam g. Brane Bajt, ko bi se novinarka le potrudila preveriti informacijo. Zakaj je odvetnik g. Bajta sprožil tožbo zoper podjetja LTH Škofja Loka p.o., ki posluje na Trati, ve le on.
Tudi delavci LTH-ja niso bili tako brezčutni, kot jih slika Dolenčeva. G. Bajtu so ponudili delovno mesto, ko se je leta 1975 prvič oglasil v DO LTH, iščoč zaposlitev. In še enkrat leta 1977, ko je po prekinitvi delovnega razmerja leta 1976 ponovno zaprosil za zaposlitev. Pa v DO LTH ni bilo potrebe po novih delavcih. In še to. Listin, starih 23 let, res ni lahko najti. Za to ni treba navednic. Ob tem naj povemo, da je podjetje LTH vso dokumentacijo v zvezi z nesrečo g. Bajta poslalo še v času nesreče Postaji milice v Kranj in Zavarovalnici Triglav, kjer je izginilo v tamkajšnjih arhivih. Delavci, ki danes rešujemo primer, nimamo razloga, da ne bi verjeli izjavam naših starejših kolegov, da je bil znesek 7 milijonov dinarjev kot odškodnina za posledice nesreče, izplačan očetu g. Bajta kot skrbniku takrat še mladoletnega g. Bajta.
Res je, znesek invalidske pokojnine je majhen, za človeka vredno življenje premajhen. Pa je za to odgovorno podjetje LTH Škofja Loka? Socialno politiko krojijo drugje, ne pri nas. Pri nas se trudimo, da podjetje omogoča delo in zaslužek svojim 1000 delavcem. Zakaj naj posledice neke nesreče, za katero ni odgovorno, nosi naše podjetje ? Zakaj le ?
Naj končamo. Sodni postopek glede odškodninskega zahtevka g. Bajta še ni kojičan. Radi bi verjeli v pravno državo, a bojimo se posledic enostranskih pritiskov na sodišče, kakršno predstavlja nekritičen prispevek novinarke Dolenc. Mar še vedno velja tisto znano reklo, da cilj opravičuje vsa sredstva?
za LTH Škofja Loka p.o. Janez Gartner, dipl. iur.
Kar poželi srce in zmore žep-praznična ponudba v
kovinOtehni
Tovarniško znižanje cen barvnih televizorjev GORENJE
^29^d 26.865
lučke za drevesca, igrače, s®0^ otfni gorilniki »JOANES« ©s
kotli za centralno ogrevanje <s^ TVT B. KIDRIČ Maribor
papirna galanterija »PALOMA«, električni univerzalni pekač iz uvoza, rezalni strojčki, kavni mlinčki »GORENJE«
blago široke potrošnje -do razprodaje, sanitarna keramika, ploščice, armature, kopalniška oprema določenih proizvajalcev
eter Čolnar
Drevesa v gozdu
SL Ljudje so prihajali po otroke k Lojzetu in tudi k drugim. Pri BclCllU ,N,hČe ni vedel, koliko jih je, saj so jih prevažali v vagonih kot
42    ocenjena približna starost otroka ter črtice pod rubrikama »odakle« in »ime roditelja«.
Budisavljevičeva je delala nekaj časa fotografije vseh otrok, vendar tega ni mogla dolgo, ker je bil zelo strog ustaški nalog, da je treba za otroki zabrisati vsako sled, razen tega pa je bilo tudi otrok preveč...
r°rnpir.
Breslerju so dali najprej formular, s katerim se je moral člo-Ie*, ki je vzel otroka, obvezati, da ga bo »vzgajal v ustaškem du-u<<- Bresler je to popravil v »hrvaški duh«.
kjava
p. Vsak, ki je vzel otroka, je moral podpisati posebno izjavo. . 'jiramo izjavo, ki jo je podpisal Lojze 24. 8. 1942, ko je posvojil e*lico.
y . »Ovim izjavljujem, da sam danas 24. 8. 1942 u Dječjem prih-'t'lištu Ministarstva Udružbe u Gluhonemom zavodu Zagreb
0 eu*eo dobrovoljno gore navedeno dijete - izbjeglicu na odgoj i
1 n ..u.te ^a ču 8a česut0 m valjano odgajati u hrvatskom duhu ■j,Pružiti mu sve što je potrebno za tjelesni i duševni razvitak. I^rn prilikom ujetno se obavezujem, da označeno dijete neću ni-
He predati bez dozvole Odsjeka brige za obitelji i djecu Mini-0l f?tva Udružbe u Zagrebu, koji če odajak putem nadležnog mi ^ c<nskog odnosno gradskog poglavstva obavijestiti o svim pro-
err»a koje nastaju u životu dijeteta.« j,r. Tako kot v tem osebnem primeru je bilo v velikanski večini
"nerov pod rubriko »prezime i ime« vpisano »nepoznato«.
Čolnarjevo ime je postalo nekako razvpito po Zagrebu. Tako je prišel tudi, vsaj k njemu, nesimpatični bahat moški.
»Slišal sem, da se ukvarjate z otroki. Res je treba zanje nekaj narediti. Jaz bi jih vzel deset...« »Kdo pa ste?«
»Badel! Ime prav gotovo poznate...«
»Pojdite v Gluhonemi zavod na llico 83 in sijih izberite...«
»To bo že žena uredila.«
Kasneje je izvedel, da je prišel Badel z ženo res po deset otrok. Med otroki ni izbiral, pač pa si je zagotovil za enajsto tudi neko starejšo punčko, da bo pazila na ostale.
Čez nekaj dni je hotel Lojze pogledati, kako je z otroki pri Badlu. Inž. Kiler je bil, kot vedno, tudi tokrat takoj pripravljen pomagati. Sam gaje peljal v Sesvete, kjer je imel Badel tovarno.
Badel ga je sprejel v izredno razkošni pisarni. Veliko je govoril o vsem mogočem in nemogočem, samo o otrocih ničesar. Zato ga je prekinil:
»Sedaj pa bi le radi pogledali otroke...«
Zdelo se mu je, da je Badel zaradi tega užaljen. Poklical je ženo in ji naročil: »Pokaži gospodoma otroke!«
Sli so čez dvorišče v majhno hišico. V njej je bilo deset lepih belih posteljic. Lojze je videl, da se je Badlova žena za otroke ze-
lo zavzela. Takoj so se zgrnili okoli nje. Zanimivo je, da sta leta 1944 dva od teh otrok, punčka in fant, ušla k partizanom...
Badlova je potožila, da ena punčka noče jesti in da samo joka. Stara je bila od dveh do treh let. Ko jo je Lojze kasneje opisal Jožici Baki, je ta odkrila, da je punčka jokala zato, ker so jo odd-vojili od sestre, ki jo je vzela k sebi žena inž. Kilerja. Sestrici so poskušali spraviti k eni družini, vendar niti Kilerjeva niti Badlova nista hoteli dati »svoje«. Zmenili so se, da sta se sestrici obiskovali.
Lojzetu je bila znana kasnejša usoda Kilerjeve punčke. Inž. Kiler jo je šolal in lepo vzgajal. Nekako mu je uspelo izvedeti, od kod je punčka doma. Pisal je v vas in dobil odgovor, da je punč-kin oče ubit, mati pa na prisilnem delu v Berlinu - pri Siemensu.
Pisali so v Berlin in poslali punčkine fotografije. Mati je seveda takoj odpisala in poslala za vzdrževanje 50 ali 100 mark. Seveda je inž. Kiler denar vrnil in poslal materi še okoli 1000 mark.
Zvezo z materjo so Kilerjevi obdržali. Ko so se po vojni preselili v Ljubljano, je prišla k njim Darinkina (tako je bilo ime dekletu) mati. Darinka je vseeno ostala pri Kilerjevih, da je doštu-dirala in postala višja medicinska sestra v Beogradu.
Posledice
Težko je danes poimensko imenovati, kdo vse je vzel otroke. Ljudje so jih posvojili. Morda nekateri od otrok še danes ne vedo, da ne živijo pri svojih pravih starših, da so bili njihovi starši ubiti ali da morda še kje živijo.
mOLAS 20. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 6. decembra 1991
DECEMBRA
20%
do JSmš / \3 popusta
V TRGOVINI LIP BLED NA BLEDU
^ POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO * BREZPLAČEN PREVOZ DO 50 km PRINAKUPUNAD 40.000 SLT
VRATA   •   OKNA   •   OBLOGE IZ MASIVNEGA LESA • FURNIRANE OBLOGE m POHIŠTVO • ŽAGAN LES • OPAZNE PLOŠČE
LESNI BRIKETI ZA KURJAVO
PO UGODNIH CENAH
Obiščite nas v trgovini Lip Bled na Bledu tel. 064/77-161
VELIKA NAGRADNA IGRA SAMO ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA
OSSIACHERZEILE
SL-KOREN
HIFI-TV-VIDEO
BELJAK, NIKOLAIGASSE 17 TEL. 9943-4242-26600 POSLOVODJA DALIP KRYEZIU GOVORI SLOVENSKO
IZ ODLIČNE RAZPRODAJNE PONUDBE:
(r
2
IZ SMERI SLOVENIJA / KORENSKO SEDLO V BELJAK VEDNO NARAVNOST, PRI TRETJEM SEMAFORJU ZA DRAVSKIM MOSTOM LEVO.
Sgplav.dau.
VODEN., 8 PROG. ZA 1
MESEC namesto ATS
neto ATS
4.990.-
HORNV PHON -
DALJINSKO
VODENJE namesto Al
neto ATS
3.990.
BLAVJPUNKT
AVTORADIO KASETOFON
lUbeck
DIGITALEN S
k0d0 aTC
namesto A»b
neto ATS
1.490.
SPISEK NAGRAD ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA:
1. BARVNI TELEVIZOR NA DALJINSKO VODENJE
2. STEREO RADIO Z DVOJNIM KASETOFONOM
3. STEREO AVTORADIO S KASETNIM DELOM
4. PAR ZVOČNIKOV ZA AVTO
5. SOBNA TV-ANTENA Z OJAČEVALCEM
6. - 10. SUPER SLUŠALKE
ŽREBANJE NAGRAD BO V SOBOTO, 21. DECEMBRA 1991, OB 12. URI V PRODAJALNI. K ŽREBANJU STE PRISRČNO VABLJENI, S KATEREGA PA BODO FOTOGRAFIJE IN NAGRAJENCI OBJAVLJENI TUDI V GORENJSKEM GLASU.
NAGRADNO VPRAŠANJE:
I    DOPOLNITE NASLEDNJE TEHNIČNE IZRAZE OZIROMA IMENA PROIZVAJALCEV: '
.  BLAU-NKT * PANA-NIC it HO-NY PHON J
'    IME IN NASLOV:_,_______________j
^ KUPON ODDAJTE PRI NAS vTfaGOV^
Odslej tudi v Lescah!
15. novembra 1991 je naš koncesionar MURKA LESCE na Alpski 62 v Lescah odprl nov pooblaščeni servis RENAULT.
Ob tej priložnosti podjetju MURKA LESCE iskreno čestitamo in mu želimo veliko poslovnih uspehov!
RENAULT
Service
M.
Servis RENAULT, Murka Lesce, Alpska 62,
delovni čas: od 7.30 do 16.00, vsak dan razen sobote, tel: 064/74-860 064/75-650
RENAUL'
Jkk, 6. decembra 1991
OBVESTILA, OGLASI
21. STRAN
GLAS
Podaja uvoženih
avtomobilov fmj*
3 Kram
Janka Puclja 9 Kranj
Uredniško podjetje d.o.o.    palc! ^/325-981 KUPUJETE ALI PRODAJATE RABLJENI AVTOMOBIL? NUDIMO VAM BOGATO IZBIRO RABLJENIH. DODAJA TUDI NOVIH UVOŽENIH TER DOMAČIH AVTOMOBILOV.
•|e informacije lahko dobite po tel. 064/325-981 od 8. do in sobota od 8. do 12. ure.
KRONA MODA
moda za šport in prosti čas Jaka Platiše 17, Planina 3
Tel. 326-973
Želite biti modno in športno oblečeni? Vabljeni v trgovino Krona moda, ki preseneča z novo ponudbo, ugodnimi ^nami in izbiro!
puhovke od 4.350,00 SLT dalje (tudi priznane puhovke Northland s krznom in kapuco ali brez) velika izbira otroških, dekliških in odraslih zimskih park - daljših bund v modnih kombinacijah od 3.500,00 SLT
trenirke - zmečkanke in bombažne pleteni puloverji že od 490,00 SLT smučarski puliji termovelur - jakne
smučarski kompleti Campri, Northland, Nevica iz vrhunskih nepremočljivih termo materialov (supermicroft, aditex)
velika izbira legic - pajkovk; volnenih in bombažnih
ter modni dolgi puloverji
modni šali, rute, kape, nogavice, rokavice
Korak večne bo odveč. Počastite nas s svojim obiskom v poslovnem centru na Planini 3, Kranj!
MALI OGLASI
^217-960
APARATI STROJI
Prodamo čistilni avtomat za talno čiščenje, dve vrteči krtači s takojšnjim vsesa-vanjem, širina 60 cm. Hribar, Planina 3, Kranj, 9 323-666_21315
AKOMULATORJE Vesna in Topla za vaš Yugo 101, dobite v Agroizbiri Čirče že za 1800 SLT. Možnost plačila na dva čeka. Garancija dve leti. 9 324-802
Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3 KW. 9 45-056_22352
Odličen PISALNI STROJ TBM De Luxe, prodam, & 324-094_22397
Prodam TRAKTOR Tomo Vinkovič 523, star 3 leta. Razgledna pot 3, Jesenice
Prodam KIPAR ventil svečo 4 stopnje. g- 421-550_22495
Prodam čelni NAKLADALEC Riko TN 200 9 631-420_22496
Prodam kombinirano PEČ Tina, PLE-TILNI STROJ Regina in KUHALNIK. Volčič Zdenka, Župančičeva 12, Kranj
Prodam ELEKTROMOTOR 5,5. kW, 2900 obratov, za 13000 SLT. Zgornje Duplje 80, g 47-190_
Prodam po ugodni ceni, prodam nov TRAKTOR Torpedo tip 75 TD. 9 633-881_22505
Prodam nekompletni BRUSILNI STROJ. Možnost oredelave v vrtalni ali sekatni
STROJ. V 695-061_22510
Prodasm PEČ na olje, 1 vlečno KLJUKO
za Z 101. flf 213-415_22515
Prodam   novo  FRETEZO  Bosch. 9
218-520_22516
Prodam ŠIVALNI STROJ. Ručigajeva 20.
Kranj_22517
KASETOFON Akai GX 75 in OJAČEVALEC Luxman, prodam, g 327-270 Novo VIDEOKAMERO Sony s pribo-rorn, prodam. 9 327 270_22526
Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK, 4 + 2.Zakobiljck 7,Poljane_22530
Prodam stružni AVTOMAT Tornos, do fi 7. 9 061/841-037_22535
OVERLOCK Pfaff, nov z garancijo, prodam *g 215-650__22538
Prodam TRAKTOR TV, 18 konjskih mo-či s plužno DESKO in vitlo. 9 327-316 Plinsko PEČ prodam za 2.000 SLT. flf
41-828_ 22540
Prodam 10-literski BOJLER in ŠTEDILNIK Zumer, Planina 17, Kranjn 22546
TISKALNIK Schneider 401 NLQ, malo rabljen, z vgrajenim našimi črkami, pro-dam.      621-097_22552
Prodam CIRKULAR, 4 KW in 2 GUME,
165x13, Poženik 40, Cerklje_22555
Osebni RAČUNALNIK PC 1640SD pro-
f]ostiLrxi seoera KRANJ, STARA CESTA 25 dnevno vam nudimo divjačino, ribe in vse vrste ostalih jedi po naročilu. Obenem pa vas vabimo, da preživite prijeten sobotni večer ob duetu Sezam. Sprejemamo rezervacije za poslovna kosila, zaključene družbe in ohceti. Rezervacije po telefonu 222-233. Se pr;p0roćamo!
e§ SAMSUNG
3 Samsung
I^ORISTITE PRILOŽNOST NAKUPA ^ DVA OBROKA
0 "'O"1 CD gramofon, digitalni radio, ura, budilka, spomin, dvojni ^'Won, navadni gramofon, daljinsko upr       SAMO 22.990,00 SLT
"•^iorji, ekrar. 70. 51 cm. z ali brez TTX
^takojšnje gotovinsko plačilo 5 % POPUST
del t*.
ođ ponedeljka
do petka
9 do 12 ur«,
od 15 do 19 ure
CENTER KRANJ C. Talcev 3
ipn gostilni BII*unl
tel.. 212-367
ISKRA KIBERNETIKA
- Vzdrževanje, Podjetje za izdelavo in ^zevanje naprav, stavb in opreme, p.o., Kranj, Savska loka 4
^2pisna komisija v skladu s statutom in po sklepu delavske-j* sveta objavlja razpis za imenovanje 0,REKTORJA PODJETJA ^ 4-letni mandat
*ndidati morajo poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje ^Soje:
r da imajo strokovno izobrazbo VI. ali VII. stopnje tehni-v *ne, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri
da imajo 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, od tega 3 v 'eta na vodilnem delovnem mestu v dejavnosti podjetja t 2nanje tujega jezika
sPosobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske . sPosobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev. L Ridate vabimo, da pošljejo pisne prijave s priloženimi do-k ?Jli o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na ^sl°v: Iskra Kibernetika - Vzdrževanje Kranj, 64000 Kranj, ^Vska loka 4 z oznako "za razpisno komisijo". V^Pravočasnih in nepopolnih prijav komisija ne bo obravnavi i>k- •
i *bi n bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem X^JJU|prijav.
GLASBENI STOLP Kamacrown z daljin-cem ter prenosni CD plaver, ugodno prodam. 9 242-616 22696
Prodam malo rabljen PRALNI STROJ Gorenje, g 57-695_22710
Prodamo ŠTEDILNIK Iskra Korona, 2 + 2, star 4 leta in TA PEČ, zaradi selitve, PISALNI STROJ Unis v kovčku, v Radovljici, g 211-658_22715
Prodam nov električni 80-literski BOJ-LER. Dvorje 28, Cerklje_22723
Prodam novo trajnožarečo PEČ za 10.000
SLT.
46-570
22727
dam.
622-140
22558
Tračne ŽAGE za hlode, sušilnike LESA, prodam,     64-041_22564
HOBI Debelinke, vibracijske ŽAGE, prodam. 9 64-041_22566
Prodam zamrzovalno OMARO, 185 li-trov. Ravne 17, Tržič__22568
Prodam dvoredni PLETILNI STROJ, f
631- 573_22569
Novo PEČ za centralno kurjavo ugodno prodam, flfr 51-792_22580
Prodam Obodin LEDOMAT, 25 kg. fir 401-189_22584
Prodam črno-belo TV, 42 cm. ^ 723-016
Prodam VIDEOREKORDER Akai 3 gla- g vami flf 49-521 22592
Prodam rabljen PRALNI STROJ Zanussi Končar & 242-728_22603
Prodam dobro ohranjen POMIVALNI STROJ, g 78-060_22608
RAČUNALNIK C 64 z dodatno opremo ugodno prodam.fr' 73-561 22612 Prodam novo etažno PEČ ITPP, moč 14 KW. ^ 324468_22615
Prodam električni PISALNI STROJ, 061/627-194, po 15._22623
Prodam trajnožarečo PEČ, 4.000 SLT. tt 311-711, popoldan_22640
Prodamo STROJ za čiščenje talnih površin z vrtečimi krtačami s takojšnjim vse-savanjem, širina 50 cm. 9 323-133 ali 323-666, Hribar_22646
Prodam ŠTEDILNIK KIPPERSBUŠCH za etažno ogrevanje, ugodno. 9 403-042
Pralni STROJ Gorenje, rabljen poceni, prodam.^ 632-638_22655
ŠTEDILNIK 4+2, poceni prodam. S
632- 638_22657
Ugodno prodam barvni TV in črno-beli TV. m 217-914_22658
ŠTEDI LNIK Emo 5, na trda goriva,
ugodno prodam.^ 632-638_22661
Prodam 380-litersko SKRINJO LTH, no-va, 10% ceneje.^ 620-353_22663
Prodam brezžični TELEFON, nov. Gre-gorčičeva 24, Kranj 22667
PRALNI STROJ Gorenje, nov, zapakiran, prodam. ^ 401-263_22677
Ugodno prodam nov TRAKTOR TV 822 Rodžerini. g 311-120_22680
16% ceneje prodam skoraj nov VIDEO-PLAYER* 323-131 22690
Poceni prodam črnobel TV. ^ 217-356
Barvni TV Grunding, 68 cm, daljinsko upravljanje, prodam za 450 DEM (v račun vzamem teletino ali mlado govedino). 9 061/715-067, zvečer, Obrtniška 10, Domžale 22709
Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Singer z robilci in kombiniran otroški VOZIČEK Chicco. g1 329-554 22729
Prodam nov GLASBENI STOLP Grun-ding. 2 x 65 W. gfr 802-559_22737
Prodam VIDEOREKORDER. Jaklič, Go-sposvetska 11, Kranj 22762
Prodam trajnožarečo PEČ Kippersbusch. m 41406_22774
Prodam novo MOTORKO Husquarna 266 SGS. g* 622-581_22776
Prodam rabljeno trajnožarečo PEČ ali menjam za TERMOAKUMULACIJSKO do 3 KW. Sp, Bela 6, Preddvor 22783
Prodam KIPPERSBUSCH in črnobeli TV. 'gp 78-301_22800
Prodam ali menjam STROJ za izdelavo PVC vrečk, flf 215-135_22811
Prodam ŠTEVEC 380, dvotarifni, 3 KW. ■g 41-077_22817
Singer industrijsk i ŠIVALNI STROJ, prodam, g- 212-907_22828
ŠTEDI LNIK na drva ugodno prodam.
g 46-626_22845
Prodam barvni TV Gorenje, g 70-391
IZPOSOJA video kamer, uporaba enostavna ■g' 241-265_22862
Prodam TA Peč, 4 KW. Praprotna polica
28, Cerklje_22864
Barvni TV Blaupunkt, 55 cm, 900 DEM. g» 329-978_22866
Prodam PRINTER 24 iglični, nov. flr 329-978_22867
Prodam TRAKTOR T. Vinkovič, 18 KS. Ljubno 29, Podnart 22868
Prodam STOJALO za trgovino v S obliki, otroški TOBOGAN,srednje velik in 2 ple-tilna STROJA, dvogrebenska, prodam. g1 50-534_22874
CR. MATERIAL
Prodam nerabljen STREŠNIK Dravograd, 2500 kosov in novo centralno PEČ Feroterm, 35 KW. g 421-081 22476
Prodam malo rabljeno OSTREŠJE, PUN-TE, BANKINE, DESKE za "šolanje" ter smrekov OPAŽ. «g 79-778_22504
Prodam obžagan LES za grušt. 65-753
Prodam smrekove PLOHE in GOLARI-CE. g 73-920_22551
KLINKER ploščice , 2 kvad. m., prodam. <g? 83-193_22553
Prodam LES za ostrešje. flfr 70-382 22609
Prodam borov suh rezan LES, 80 in 50 mm. g 77-854_22638
Hrastove PLOHE prodam. ^ 75-310
Prodanm smrekov žagan LES, debeline 8 in 2.5 cm.^ 45-672_22732
Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž) za zunanje in notranje oblaganje sten in stropov ter kupim smrekove hlode. Hab-jan, L-enart 20, Selca_22735
Prodam ST1ROPOR, 5 cm in betonske KVADRE 200 K.g 48-097 22736
Poceni prodam gradbeni NAČRT, kovin-ske okrogle STOPNICE, ELEKTROMA-TERIAL in lesene STROPNIKE. ^
81-356__22760
Prodam dvižna GARAŽNA VRATA Lip
41-381 in 44-510 22791
Prodam LAK za parket, uvožen, švedski, s trdilcem, 25 litrov g 41-381 in 44-510
Kupim gradbeni LES, deske za ostrešje, flp 218454_22819
Kupim 8 ŠPIROVCEV, dimenzija 12x14, dolžina 7 m. jj 41-835_22877
IZOBRAŽEVANJE
INSTRUIRAM matematiko in nemščino zaSŠ.^r 241-759_22317
POUČUJEM angleščino in francoščino. m 41-810_22534
INSTRUIRAM matematiko in računalništvo, g 312-392_22672
Študent INSTRUIRA angleščino in nem-ščino za OŠ in SŠ, po dostopnih cenah. fr 801453_22793
Nudim INSTRUKCIJE iz fizike in mate-matike za srednje in osnovne šole. flp 75-706, popoldne_22841
INSTRUIRAM slovenščino in pomagam pri učnih težavah, flf 43-145 22853 INSTRUIRAM angleščino za srednjo in OŠ. flr 75-504, Petra_22881
IZGUBLJENO
Na poti z Brezij do Ljubnega sem izgubil MASKO traktorja Torpedo. Poštenega najditelja čaka nagrada. *Jf 79-821 22524
KUPIM_
Kupimo HLODOVINO breza, lipa, ja-
vor, jelša. 9 061/610-271_22411
Več TELIČK težkih 100 kg, kupim. V 422-719_22582
Kupim smučarski KOMBINEZON, 6-8
let, g* 45419_22704
Kupim PŠENICO za mletev. tt 326430 Kupim hrušev žagan LES, flj 75417
Podjetni ljudje, ki želijo uspeti, vedo zakaj priti k nam!
Pokličite tudi vi računovodski servis
ExpIeo G&A
(Staneta Žagarja 39, Kranj, tel. 242-594 od 9. -12. in 16. - 19. ure)
Suha DRVA kupim, po možnosti s prevozom v Šenčur. V 41-688 22836
LOKALI
IŠČEM PROSTOR za Pizzerijo, okolica Kranja. & 214-540_22470
Oddam prostor 40 kvad. m. v najem za poslovni PROSTOR ali LOKAL. Hf 217-561_22521
Oddam od 50 do 100 kvad. m. PROSTORA za skladišče. flP 212-315 22649
Oddam LOKAL med Kranjem in Preddvorom. 312-385 22668
V Radovljici oddam v najem TRGOVINO z mešanim blagom z odkupom inventarja in vloženih sredstev. ^ 78-646 _22697
Oddam 40 kvad. m. PROSTORA za mirnejšo obrt za dobo 5 let s predplačilom. ■g 81.356 _22756
LOKAL v. centru Kranja najamem flf 218454_22818
Ugodno prodam LOKAL na Pristavi -Bled. flfr 79-077 22850
KOLESA
Prodam CAGIVO Cross 125, letnik 1988. ■g1 46-014_22610
Prodam BT 50, lepo ohranjen, z dodatno opremo, 3.600 km, letnik 1989, cena 800 DEM, g* 213-369_22740
Mery 4 mini VESPO, 49 kub. cm. ugodno prodam, g* 324-281_22765
Prodam otroško KOLO BMX, do 5 let. Šturm, Begunjska 9 22838
OBVESTILA
POLAGAM, BRUSIRAM in LAKIRAM parket ter POLAGAM tople pode, itiso-ne, tapisone in pluto. £ 622-065 18481
IZOLIRAM cevi centralne kurjave z aluminij pločevino in mineralno volno, hitro in poceni, reg. obrt. flf 061/485-360, zvečer_21051
Prazniki se bližajo, praznujte jih v dvoje. Pokličite AFRODITO, ženitno posredovalnico iz Kranja, flfr 324-258 ali 51-245
do 22. ure._21651
RTV SERVIS GORENJE Samsung. Kert, g* 216-945_22053
Iščem PROIZVAJALCA za izdelavo več-je količine masivnih, lesenih polic. 061/52-923, po 15. uri_22414
VŽIGALNIKI, KOLEDARJI in OBESKI s tiskom. g> 47-235_22556
Iščem partnerja za VIDEOTEKO. Popoldan,     328-646_22601
Iščem IGRALCA za fair play. fl? 633-345_22643
Podpisana Trebeč Mirni, Kajuhova 4, Kranj, v zvezi s člankom " Kam na prigrizek obveščam, da sedaj vodi gostilno g. Arvaj Ivica in za neprijazen sprejem v gostišču pod našim imenom ne odgovarjam. _  ._ 22872
ZAPOSLITVE
ZAPOSLIMO samostojnega kuharja ali kuharico. Tfr 75-504_21908
AKV1ZITERJE za prodajo ZELIŠČ. « 213-236_22542
Resnim nudim možnost ZASLUŽKA s prodajo in širjenjem mreže, flf 77-329, po 16. uri_22659
Mlada italijanska DRUŽINA iz Udin iš-če dekle ali žensko srednjih let brez obveznosti. Svoje stanovanje in hrana v hi-ši. «8» 76-172. med 17. in 20. uro 22669
ZAPOSLIM dekle za delo v strežbi. Piz-zerija Klementina, Pungert 20, Škofja Loka_22699
Iščem pošteno žensko za pomoč v gospodinjstvu oz. za čiščenje stanovanja. • 327473_22717
Kava bar LEV Preddvor zaposli v redno delovno razmerje, mlado, vestno in simpatično DEKLE za strežbo. fl> 45-360
_22803
Diskoteka in kava bar Primadona Trebi-ja, sprejme več vestnih in simpatičnih deklet v redno delovno razmerje in hono-rarno službo, g* 45-360 22804
Šivilji za ŠIVANJT pletenin, nudim honorarno delo. Šifra: OVERLOCK 22875
OBLAČILA
Krznen PLAŠČ, stepski volk, št. 4042, kot nov, ugodno prodam. ^ 621 -053
_22426
Otroške KAPE in ženske BARETE, dvoj-ne dobite, g 75-050_22607
Prodam črno usnjeno JAKNO iz uvoza, ugodno, g1 48-700_22625
Poceni prodam otroška OBLAČILA Šturm, Begunjska 9 22829
OTR. OPREMA
Prodam nemški otroški VOZIČEK. T? 329-530_22290
Prodam otroško POSTELJICO z jogijem, 200 SLT. g 801489_22642
Prodam otrošk i VOZIČEK Peg, STAJ1-CO in POSTELJICO z jogijem, 350 DEM.^ 326-545_22700
Prodam kombiniran VOZIČEK za dvojčke. 9 41-341_22787
Ugodno prodam otroško STAJICO in POSTELJICO z jogijem.      82-056 22873
OSTALO
Staro alpsko SKRINJO iz 17. stoletja, prodam. Cena 1.900 DEM. flr 73-8K) (
Prodam jedilni pribor SOLIGEN za 12 oseb. flr 89-106 22498
VIDEO JVC VPT-TOP 520 digital, prodam Of 329-234_22691
Takoj kupim 5 m trdih bukovih DRVA. Ručigajeva 20, Kranj_22519
Prodam nekaj GOBELINOV po izbiri na domu. 9 218-825 22529
GOSTILNA "Toporš"
Golniška 11 a, Mlaka, tel. 216-560
obvešča, da od 1. 12. 91 nudi
• dop. malice
• kosila
• jedi po naročilu
Za obisk se priporoča Štefan Klinar
Zlatarna "GOLDIE"
Cankarjeva 70 64240 RADOVLJICA tel. 064/74-577
/PIZZERIA"
PODROVNIKOM}
1 Stanka Kozjek 1 Zg. Besnica 83 ___161^03-196
Vam nudi pizze po zelo ugodnih cenah vsak dan od 17. do 21. ure, sobota in nedelja od 15. do 21. ure. Ponedeljek zaprto. Poleg pizz vam postrežemo tudi z domačimi pečenicami in krvavicami.
Sprejemamo rezervacije za skupine in vam postrežemo z večerjo.
Januarja 1992 bomo po Gorenjskem organizirali začetne in nadaljevalne tečaje iz računovodstva ter podjetnišva. Informacije in prijave: tel. 064/216-424 petek, sreda, četrtek od 17. -19. ure. 061/346-812 ponedeljek, torek od 17.-19. ure.
AVTO ŠOLA ZŠAM
ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v
GASILSKEM DOMU na TRATI
začetek 11. decembra 1991 praktična vožnja na vozilih OPELCORSA in GOLF POSEBNA UGODNOST:
Prevoz kandidatov na tečaj CPP iz smeri: Reteč, Bitenj, Podlubnika
Informacije: telefon 631-729
VALILNIK za 1152 jajc, prodam zelo ugodno. 9 79-043 22559
Prodam SMETNJAKE iz pocinkane plo-čevine. 9 324457_22621
Prodam ročne ŠKARJE za pločevino. 9 621-094_22634
MREŽICE in nožki za brivski aparat Bra-22653
un.f 51469
Prodam GOBELINE, več vrst, izdelujem jih po vašem naročilu, 'gf 66429 22673
Prodam  kovinski   REGAL, dimenzije 280x76x163 cm. Puštal 1,# 622-667 _22746
Prodam zelo ugodno prodam še zapakiran REGAL. 9 633495, popoldan _22748
SLADKOR v 50 kg vrečah po 40 SLT, prodam. 9 47491 22769
BUTARE iz žamanja in krajnikov, dimenzije 4x1x1 m, ugodno prodam. La-hovče73. • 421-722 22778
<mmW®BSQUkB 22. STRAN
MALI OGLASI, OGLASI
Petek, 6. decembra
VI NAM
Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure osebno v oglasnem oddelku (Blelwelsova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960,218-463 In 211-860. Besedilo Vašega sporočila lahko pošljete tudi po telefaksu (215-366 ali 213-163). Objave za torkov Gorenjski glas sprejemamo v ponedeljek do 12. ure, za petkovo številko pa v četrtek do 12. ure. Sodelujte z nami - uspeh bo Vasi
Spremenjene telefonske številke
UNZ Kranj - 223-171.
Postaja milice Kranj - 92, 221-064, 223-845.
Postaja prometne milice Kranj - 222-321.
Danes, v petek, 6. decembra, ob 18. uri, bo Miklavž obiskal otroke pri Svetem Križu na Planini pod Golico. Božično novoletni sejem v Škofji Loki!
Razpis za prodajo izdelkov na božično novoletni prireditvi v Škofji Loki, ki bo potekala od 21.12. do 31.12.1991. Pokrite stojnice bodo imele električni priključek in bodo okrašene. Najemnina, ki se plača najkasneje prvi dan prireditve, znaša 1.000,00 SLT na dan. Vaša pismena ponudba mora vsebovati vaš polni naslov, vrsto prodajnih artiklov ter pismeno potrdilo za prodajo izdelkov. Ponudbe sprejemamo do 13. 12. na naslov Turistično društvo Škofja Loka, Mestni trg 10,64220 Škofja Loka, tel./fax 064/620-268 V Carniumu Kranj, Delavski dom Vhod 6, bo dne 6. decembra ob 20. uri diapotopis z naslovom Popotovanje po Sahari. Predaval bo Igor Engelberger.
Društvo upokojencev Kranj organizira za torek, 10. decembra 1991, ob 17. uri v veliki sejni dvorani Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, predavanje o prazničnih aranžmajih in adventnih venčkih. Predaval bo strokovnjak Janez Jenko iz Kranja. Vljudno vabljeni! Vstopnine ni!
Društvo upokojencev Kranj vas vabi v torek, 17. decembra, na nakupovalni izlet v Borovlje in Celovec. Prijave: Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure.
Tečaj shiatsu masaže
Delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja prireja tečaj osnove shiatsu masaže. Tečaj poteka ob ponedeljkih in četrtkih, od 18. do 20.30 na osnovni šoli Helene Puhar, in sicer do 23. decembra. Vzemite zdravje v svoje roke in se nam pridružite. Informacije 217-481.
MI VAM
Risalno DESKO ugodno prodam © 212-907_22826
Prodam nov KOTEL. IOO litrov, za žga-njekuho. © 422-040_22842
PRIDELKI
Prodam UŠENO, domače. Vasca 8, Cerklje_22339
Prodam semenski KROMPIR pentland. Sp Duplje 71.© 47-604_22508
Prodam FIŽOL Sr. vas 52. Šenčur, © 41-812__22511
Domači MED Kostanj, Ajda, Go/dni, prodam, © 421-699 22604
KROMPIR prodam, © 48-525 22684
POSESTI
Za gimnazijo na Jesenicah, prodam GARAŽO. Železarna Jesenice, int. 2652 __22500
GARAŽO oddam. Ručigajeva 20, Kranj _22518
GARAŽO na Planini I, pri Toplarni, pro-dam. © 328-310_22549
Prodam HISO. 126 kvad. m. za 600 kvad.m. vrta.© 214-370 22577
Prodam njivo, 28 arov, KO Lahovče, Za-log 40._22588
Kupim PARCELO, okoli 1000 kvad. m . do 20 km iz Ljubljane. © 061/107-574 _22626
Proti nagradi zamenjam GARAŽO v ulici V. Vlahoviča, Planina, Kranj za garažo na ulici N. Tesla ali le to najamem za do-ločen čas, © 324-932 22698
Prodam ZEMLJIŠČE v izmeri 1305 kvad m. na Gorenjskem. Na zemljišču je voda, elektrika in gospodarsko poslopje v izmeri 23 kvad. m. s kozolcem Cena po dogovoru © 83-732_22708
Prodam PARCELO na Okroglem pri Kranju. © 2I3427_22713
Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja.© 45-550 22719
Zazidljivo PARCELO, 490 kvad. m. v vi-kenda naselju nad Trslenikom, prodam. © 213-826_22752
Prodam GARAŽO na Zlatem polju. © 329-981_ 22772
V okolici Tržiča prodam nedokončan VIKEND, vodovod in elektrika vgrajena. © 57-372 _22814
Komunalno urejeno, zazidljivo PARCELO, 680 kvad.m., na Posavcu, prodam. © 75-101, dopoldne_22840
GARAŽO v Ul. V. Vlahoviča oddam v najem. © 327-632__22870
Prodam I HA GOZDA. Udin Boršl blizu Slrahinja.© 242-273_22871
PRIREDITVE
GLASBO za ohcet nudila glasbenika © 70-015_21900
GLASBO za ohceli in silvestrovanje nudi duo. © 421-498 22097
POZNANSTVA
Starejši osamljen moški želi tem polom spoznati sebi primerno osamljeno žensko. Ločenke, alkoholičarke in kadilke izlcliu-čene. Šifra: ANONIMNOST 22796
RAZNO PRODAM
Prodam KOLO Rog de Luxe, nov DALJNOGLED 30x80 v futroli, nov ruski FOTOAPARAT Zenit, s tremi lečami, merilom časa, blitzlighlom, teleobjektivom, HUBERTUS 45 tirolski LODEN, nov ANORAK. © 214-308_22770
Prodam kostanjeva DRVA, suh hrast, 5 cm, VRATA in druge dele za Lado © 45-291_'_22865
Ugodno prodam 5 krznenih JAKEN, I napaleder JAKNO, 1 rdečovelur leder JAKNO, 2 ženski KRILI, 1 črno eno rdeče, št. 44-46, gradbeni MATERIAL cca 5 ton bele MIVKE, 200 SLT brez embalaže. Za dele prodam HONDO Akord 1.600. 5 prestav. 1.000 DEM. © 64-036 22882
STAN. OPREMA
Prodam novo rostfrei dvojno pomivalno KORITO za polovično ceno © 421-854 _22499
Ugodno prodam hrastova vhodna VRA-7 A © 633-216_22570
Prodam KIPPERSBUŠCH, izredno dobro ohranjen ter pomivalno MIZO. Poceni! © 48-745 _22593
Prodam starinsko nizko OMARO. © 84-544. zvečer_22596
Poceni prodam KUHINJO Gorenje G 141, z štedilnikom in jedilno okroglo mizo, barvni TV Gorenje, POSTELJO z jogijem, 140 cm in omarico, harmonika VRATA, pomivalni STROJ Iskra in športni otroški VOZIČEK Peg. © 632-735, po 19. uri_22622
Prodam 2 KOTE U A in KAVČ, ugodno. ■g? 48-700_22624
Prodam KAVČ , ŠTEDILNIK, 2 plin. 2.000 SLT. © 218-533_22693
2 novi OKNI 100/120, ugodno prodam. © 45-419_22705
Prodam aluminijasta vhodna VRATA, 205x100. © 218-939_ 22767
Ugodno prodam dvojna balkonska VRATA. © 328-337 _22798
216-308
22802
Prodam samski POSTELJI. Šturm. Be-gunjska9, Kranj _22831
Kupim ženske DRSALKE, št. 38 in 41. © 41-070_22656
Kupim DRSALKE št. 34. © 43-542
STORITVE
MONTAŽA "A" kanala in TV anlen © 57-420_22528
RTV Servis Ballič Sr. Bitnje 65, ekspress. © 325-589_22547
SERVIS mopedov tudi na vašem domu. © 78-386 22554
IZOLIRAM cevi za centralno kurjavo, ugodno © 79-043_22572
NAČRT in ureditev VRTA. Bernik Breda,© 632-696_22575
OČISTI MO vse vrste kovinskih predme-tov.© 311-031_22620
Nudim VARSTVO otrok na vašem domu. © 325-839_22703
IZDELUJEMO tračne žage za razrez hlo-dovine. © 75-310_22707
Sprejmem ŠIVANJE na dom lahko serijsko. © 73-059 22730
Mikrovalovne PEČICE vseh vrst POPRAVLJAM. © 74-331_22731
VSE za registracijo podjetja, ugodno izdelam. © 213-031, sreda in nedelja od 20 do 21 ure_22857
STANOVANJA
Najboljšemu ponudniku prodam "stanovanjsko PRAVICO.1© 41-575, petek od 10. do 18. ure_22047
2 in pol sobno, mansardno STANOVANJE v centru Kranja, ugodno prodam. © 213-564, po 2Q.uri_22190
Kupim 3 oz. 4-sobno STANOVANJE, © 214-370_22576
Kupim 2 + 2 oz. 3+1 STANOVANJE. © 214-37(1_22578
Dvo in pol sobno, lastniško, komfortno STANOVANJE v Radovljici zamenjam za staro HIŠO ali dvojčka. © 75-346
V Kranju oddam v najem I-sobno STANOVANJE © 242-529_22602
Odkupim STANOVANJSKO pravico. © 633-045 _22630
Zamenjam 4-sobno STANOVANJE - odkup za 2-sobno ali dve garsonjeri. © 218-016___22662
Prodam STANOVANJSKO PRAVICO za 3-sobno stanovanje najboljšemu ponudni-ku. © 66-429_'_22674
Odkupim družbeno STANOVANJE v Kranju. © 213-201_22689
Prodam 2-sobno STANOVANJE, 64 kvad. m., centralna, telefon, za 49.000 DEM, Deteljica Tržič, © 329-229 22702
Opremljeno GARSONJERO oddam, šifra: PREDPLAČILO_22712
Študent najame STANOVANJE v starejši hiši ali vili v Kranju. © 327-765 22714
V okolici Kranja oddam cca 90 kvad. m. PROSTOROV - primerno za stanovanje ali poslovne prostore, šifra: PLAČILO VNAPREJ_22721
Prodam lastno 4-sobno STANOVANJE, 73 kvad. m. Partizanska 27, Kranj 22797
Oddam 3-sobno STANOVANJE, centralno ogrevanje, g 57-372_22813
Oddam GARSONJERO s kuhinjo, predplačilo. © 422-065_22823
Paru takoj oddamo 1-sobno opremljeno STANOVANJE. Orehovlje 14, Kranj
Prodam lastno 4-sobno STANOVANJE. 73 kvad. m. Nježič. Partizanska 27, Kranj
Prodam GARSONJERO primerno za mirno obrt. © 326-I62_22837
Prodam stanovanj sko PRAVICO v škofji Loki. 51,8 kvad. m.. 2.5 sobno STANOVANJE, komfortno, sončno, telefon, kTV.© 621-358_22869
Zamenjam l.5-sobno STANOVANJE na Planini III za večje. Nagrada po dogovo-ru. © 325-834_22878
VOZILA DELI
Prodam POKROV molorja-havbo za JU-GO. © 43-306_._22266
PRIKOLICO za osebni avto prodam, kot nova. © 213-130_22396
Nove ZIMSKE GUME za 126 P, prodam. © 213-570_22512
Ugodno prodam MENJALNIK za Z 750.© 217-596_22527
Prodam vlečno KLJUKO za Z 101 © 66-469__22567
Prodam prednji in zadnji ODBIJAČ za FIČKA © 79-941 22573
AVTORADIO Goldstar, star I leto, prodam © 723-159, popoldan_22590
Ugodno prodam S1MCO za rezervne dele. © 46-735 22594
Prodam 2 novi GUMI Best, 145/12. čer-nivec 10/a. Brezje_22597
Zimske GUME Traval, 165/13, ohranjene, prodam.flf 70 770 22614
WV K70, poceni prodam za dele © 242-718. od 17. do 19. 22636
Prodam raztegljiv KAVČ
SPORT
125 PZ poceni prodam za dele © 242-718. od 17. do 19. 22637
Prodam zimske GUME Best, 135/13 Ra-dial, © 44-575__22682
Prodam PRIKOLICO za manjši traktor. © 57-977_22686
Prodam "feldšmitne" in AVTORADIO avtoreverz. © 57-977 22687
Zaganjač motorja "ŠTARTER" za JUGO 45, prodam ©632-924_22764
Prodam BLATNIKE in MASKO za Ž 101 © 632-840 22773
Prodam AVTORADIO z zvočniki Philips. © 328-062_22781
Prodaji 2 zimski GUMI 165/13, malo ra-bljene in 1 letno GUMO, novo. © Old-hamska 14, Kranj 22795
Prodam zimske GUME, Z 750 in AVTORADIO. © 422-136_22843
Prodam rezervne dele za Z 101. Blejska Dobrava 112/a__22861
Prodam prvi levi BLATNIK in VRATA ter prvi ODBIJAČ za Opel Kadeti Karavan, letnik 1987. flf 75-504 22880
VOZILA
Prodam Z 750, letnik 1980.
46-350 22280
Prodam VW 1300, letnik 1972 © 216-239__22446
Prodam JUGO Koral 45, letnik 7/1990. cena zelo ugodna. © 51-923 22473
EKSKLUZIVNO - nova VOZILA Opel Kadeti 1.5 turbo diesel, 5 vrat, 72 PS, 190 km/h, poraba 51 na 100 km, avtoradio "Philips", centralno zaklepanje, megleri-ke "Schiebedach", dvojna plast melallic barve, dobava takoj, količina vozil omejena. Cene ugodne! © 061/265-652, tudi sobota in nedelja 22474
ASTRA OPEL, osem avtomobilov G L in GLS naprodaj. Radio, luksuzna OPREMA za tržišče v ZRN, dobava 15.1.1991. © 061/265-652_22475
R 5 Campus črn, letnik 7/1991, prodam. © 323-228_22477
Prodam GOLF diesel, letnik 1984, 93.000 km. © 324-164_22478
Prodam OPEL Kadeti Karavan 1.3 S, 5 prestav. © 422-729 22490
Prodam GOLF benzinar, letnik 1986, možna menjava za starejši GOLF z do-plačilom. © 061/326-797_22491
Prodam GOLF JXB, letnik 1987, registri-ran do septembra 1992, 30.000 km, cena 11.000 DEM ali zamenjam za drugi avto do vrednosti 2.000 DEM. © 88-078 _22497
Prodam R 4 GTL, letnik 12/1989 © 65-767, po 15. uri_22501
FIAT Uno diesel, letnik 1990, 5 prestav in 5 vrat.© 68-600 od 19. do 21. ure _22502
Prodam Z 750, registrirano do marca. ©
215-928_22506
Prodam R 4, letnik 1983, registriran do 8/1992 in industrijski PLET1LNI STROJ. © 323-617_ 22507
Prodam TkODO 100, letnik 1973, registriran do 4/1992. • 75-956 22509
Prodam JUGO 45, letnik 312-201
1984. © 22513
HYUNDAI Pony 1.5 GLS, letnik 1991, prodam. © 213^15_22514
HONDO CBR 1000 F, prodam ali menjV va za avto. © 327-270_22525
Prodam FIAT Uno ali menjam za cenejši AVTO.© 241-508_22532
Prodam JUGO Skala 128 za 4.800 DEM, popoldan © 211-351_22533
FIAT Uno 60S, letnik 1987, 58.000 km, prodam © 84-628 22537
Prodam JUGO 55 E, letnik 1986, registri-ran 8/1992, oranžen, z dodatno opremo. © 82-897_ 22543
Prodam R 4 GTL, letnik 1984, registriran dojunija 1992. © 81-242_22544
Prodam R 9 TL, letnik 10/1983, odlično ohranjen, prodam. © 43-077 22545
Ugodno prodam R 4, za rezervne dele. © 422-416_22550
Prodam PEUGEOT 304, odlično ohranjen © 47-235_22557
Prodam Z 101, letnik 1986, registrirana do 10/1992, po 15. uri. Majes Aleš, Kropa HM_22561
Poceni prodam tovorno Z. 640. © 802-258_22562
Prodam JUGO 45, letnik 10/1990. © 211-809_22563
Prodam Z 101, letnik 1982. © 70-170, popoldan 22565
Prodam SAAB Karavan, letnik 1974 ali menjam © 79-043_22571
Prodam ugodno prodam Z 101, starejši letnik, registriran do 11/1992. © 45-043 _22579
Prodam GOLF diesel F Paket, letnik 1985, metalno modre barve ali menjam za golf diesel, mlajši letnik. © 66-230 _22581
Prodam ali menjam MERCEDES, letnik 1971, 5 I© 70-738 22583
Bflr
DOMEVSCEK
FURNITZ/BRNICA PRED BELJAKOM KARNTNERSTR. 50 Tel 9943-4257-2210
t SERVIS, NAD. DELI, TUDI RABLJEN' • D0D. OPREMA: zimske gume, smučarski pritljažniki in boksi, radii, zvočniki, spojlerji, sedežne prevleke
MITSUBISHI VOLVO
Prodam ali menjam SCHIROCCO GTI, letnik 1979, cena 5.500 DEM. © 50-147 _22587
GOLF D, rumen, letnik 1987, ugodno prodam. © 621-458_22595
Z 101 SC, letnik 1979, registrirana do 6/1992, ohranjena. 1.400 DEM. © 57-364 22598
Poceni prodam JUGO 45 Koral, letnik 1990, rdeč.© 631-364 22599
ALFA 33, 1.3S, model 1987, ugodno prodam. © 242-760_22600
Prodam GOLF benzinar, letnik 1987. © 622-819_22605
VW 1303, letnik 1975. prodam. Ogled po IS. uri. © 75-610_22606
Prodam VW 1200 cem, letnik 1971 in APN4. © 75-514_22611
Prodam GOLF diesel, letnik 1984. © 88-719____22613
Prodam GOLF benzinar, letnik 198''. © 622-819 22617
• KARAMBOLIRANI AVTOMOBlK
vseh letnikov .
RABLJENI NADOMESTNI Ot" SUPER CENE BUOAJSKI, velden, Obeneserz 39, tel :9943-4274-4111 ____
RENAULT
Prodam R 18 TU, 422-726
lertnik 1989.
22618
Prodam Z 750, letnik 4/1981, za 990 DEM.© 50-923 22629
Prodam Z 101, letnik 1987.
422-221 22631
Prodam GOLF GTI, letnik 1981, tip 1.8 original.© 85-416 22632
Prodam razne dele za Z 101
621-094 22633
Prodam Z 128, letnik 1988, karamboli-ran. ©$47-640_22635
Prodam LADO Rivo 1500, letnik 4/1987. © 45-689_22641
Prodam GOLF JXB, prva registracija 1988, ali menjam za R 4 GTL. Kesič Borut, Stošičeva 5, Kranj, popoldan 22645 Prodamo VW Kombi, 7+1, letnik 1987, registriran do 8/1992, benzinar, 1.900 cem, možno obročno odplačevanje ali menjamo za manjše vozilo. © 323-133 ali 323-666, Hribar_22647
Prodam JUGO 45 AX, letnik 8/1987. © 241-041_22650
Prodam odlično ohranjen GOLF JXD. le-tnik 1986© 216-247_22660
Prodam Z 750, letnik 1979. Mlaška c. 92, © 46-172_22665
Prodam LADO Samaro 1.3, letnik 1990, 4.800 DEM.© 326-221_22670
Prodam ohranjeno Z 101, letnik 1982. Zi-herl, Sr. Bitnje 64, Zabnica 22671
75-657 22675
WURM
NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA -RADIJI. SONČNE STREHE SPOJLERJI, PREPROGE RAZPRODAJA GUM
CELOVEC, tel: 9943 463-544000 St Veiter Ring 25 27
Prodam Z 750, letnik 1985, cena ■
DEM. Orehovlje 7. Kranj__9
Poceni  prodam  OPEL Kadeti. 1979, v celoti obnovljen, motor in »a rija na novo lakirana, registrira" 6/1992. Seger, Cankarjeva 3l/a. Radovljica
Prodam LADO Samaro 38.000 kjljj
6.000 DEM © 74-470__
Prodam R 4. letnik 1984. registrih! 26.4.1992. Sitar, Dvorje 110, Cerklje^
Prodam VW 1200, letnik 1974. ohraC
© 242-421_^A
Prodam ALFO 33. 1.5 TI, letnik 1**L| gistriran do 8.7.1992, cena^O.OOO^
ali menjam za cenejši avto.
Ugodno prodam dobro ohranjeno 1600. Zg. Duplje 20 a____
Prodam dobro ohranjeno V1SO 11 9 tnik 11/1985 © 621-088
R 16 TS, 5 prestav, prodam, int. 375
Prodam JUGO Koral 45, letnik 19»,^ malo vožen, 15.000 km. garažiran, *U
rdeča. © 73-780_
JUGO 45, letnik 1989, odlično ohraC malo vožen, prodam. © 77-290 ■
Prodam Z 101 GTL 55. letnik l5§| 74-885
Kupim GOLF diesel, star do 2 leti. © 401-263_22676
LADA Rivo 1.3, letnik 1987, prodam. © 58-034_22678
Ugodno prodam Z 101, letnik 1987 © 49-011 22679
JUGO 45. letnik 1989. malo rabljen, prodam. © 58-034_22681
Prodam AX II TRE, letnik 1988, 39.000 km, registriran celo leto, 5 prestav, 5 vrat. © 57-568_22683
ALFA 33 1.2, letnik 198"'. kovinsko sive barve, 36.000 km, lepo ohranjen, garažiran, registriran do 12/1992, prodam ali menjam po dogovoru, prednost diesel. Zalog 93, Cerklje_22685
Prodam LADO 1200. letnik 1978, registrirana.© 57-977 22688
Prodam GOLF JXB. letnik 1988. © 45-425_22695
JUGO 45, letnik 1989, registriran do 26.4.1992.© 41-868_22701
Ugodno prodam JUGO Florida, letnik 1990, bele barve, dodatna oprema. © 68-417_22711
AUDI 80, letnik 12/1982, prodam za 5.900 DEM© 323-910_22716
Prodam FORD Kombi Bus diesel, 1991. © 45-550 22720
3
Prodam FIAT Tipo 1.4, letnik ~V\t © 632-482_
Prodam FORD Sierra © 51-031_
Prodam JETTO letnik lo dobro ohranjena. ©
Prodam JUGO 45, letnik 1985 letnik 1982 © 218-639_____^
Prodam LADO Samaro. 1.300 S, 3 5 prestav, letnik 6/1990. bela, z a^C om in kasko zavarovanjem, probio' 8.000 DEM ali menjam za cenej*' ffi doplačilom.© 621-456
1991.
prodam. ©632-924
Prodam Z 101. letnik 1977. c«"" DEM. Golob, Poljščica 23, Zg. Cof£,
Prodam GOLF diesel, letnik I 326-394__
Prodam GOLF diesel, letnik 198^ no ohranjen. Zlato polje 3/a, 8,8^
Kra"j____
Prodam R 5 Campus, letnik ,n
barve.
70-706
Z 101, letnik 1986, garažiran. ugod"%!
dam.© 061/614-235____X
FORD Orion 1.6 I SLX, letnik l^jjl dam ali menjam. © 328-062 ___, v
Kevboards. synthesizer - Tamaha, Casio. Technics, Roland ojačevalci -zvočniki mikrofoni-kitare-koncertne in električne Vamaha. Aria. Shiro. Blokflaute Moeck. flavte Vamaha Velika izbira-nizke cene
Celovec. Burggasse 23. tel.: 9943/463-57991
SMUČI in PANCERJE ter DRSALKE, št. 44, prodam. © 43-230_22489
Prodam SMUČI. 185 cm. OKOVJE. Tyro-' lia 150 in PANCERJE. St. 43 © 70-568 22589
Prodam hokejske DRSALKE, št 36 © 47-488 22627
brother
S I V A L. N I
P L E T I L N I
O vV E R L O C K
brother
B 530 OVVERLOCK neto ATS
4.990.-
STROJI SMO NA
SEJMU V KRANJU
PRODAJA, SERVIS IN NADOMESTNI DELI       od 13.12. dO 22. 12.1
ZA VSE ŠIVALNE, PLETILNE SMO NA ,N0WERL0CK STROJE     SEJMU V LJUBLJANI
OD 3.12. DO 31.12.
VSEH ZNAMK IN VRST
CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL: 9943-463-513648
^tek,6. decembra 1991
MALI OGLASI
23. STRAN d@miiKIcJJ©)SSGLAS
PIZZERI3A <PGĐ GRABOM
i«   /j. - . /
TRŽIČ, Koroška 26,
tel.: 52-055 stari del mesta - 200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peči
Odprto: od 12. • 22. ure nedelja od 17. - 22. ure PONEDELJEK ZAPRTO
ftpO 55. letnik .^^857, popoldan
1987, prodam.
22784
V8odno prodam DIANO, letnik I979,
^njena. © 216-993_22788
^godno prodam Z 750 LE, letnik 1984, i f's'rirana,. generalno obnovljena, za i2°0 DEM. © 74-924 22790
?,pEL Kadeti i?00 DEM. 1
1.3 LS, letnik 1987, cena p 802-545 22794
ugodno 22806
J'AZDA 626 LX, letnik
Elgdam. © 323-085_
^UKI Swift 1.3 GTI, nov, prodam.
^_323-085_ 22807
2 '01 GTL, letnik 1986, 63.000 km, ugod-,n? prodam ali menjam za JUGO. © J22-241_22808
}. 4 GTL, letnik 1984, registriran do |°^992, prodam. © 242-168 22809
Vodarn R 4TL, letnik 1979. © 324-928 S___22810
ffodam KOMBI WV diesel. Transporter *tnik 1985. H> 57-372 22812
^[odam Z Comfort, letnik 1981. © '18-619, petek, sobota od 15. do 18. ure
22815
IJrodam Z 850, letnik 1985. Zupan Milan, ^Bitnje 143, blizu trgovine Ficko 22820 Ugodno prodam LADO Samaro, letnik gfc © 327-736_22821
Vodarn Z 101 GT 55, letnik 1987, dobro Sil^anjen. Praprotna pol. 5, Cerklje 22825
?fodam GTL Furgon, letnik ^7-604
^Transporter Furgon, 1.600 cem, ben-^© 51-496_22832
,r°dam GOLF, letnik 1980, benzinar, obeljen © 70-057 22833
1989. © 22830
£°dam JUGO 45. letnik 1991 ^gunjska 9, Kranj
Šturm, 22839
,rodam R 5 TD in GOLF DIESEL, oba £tnik 1989 © 211-668 22844
F*4 GTL, •0/1992. «
letnik 1984, registriran do 242-168 22847
rrtKlam JUGO 45 AX, prevoženih 18000 U?. letnik 1987.© 73-296 22848
©
r°dam Z 101 GTL, letnik 1986, 36000
1^© 242-841
;£>dam ali zamenjam R 11 GTL. letnik
<i^© 43-252_22851
,.r°dam Ril, star 4 leta. Frelih, Kališka ^Kranj_22852
Jfodam GOLF JXB, letnik 1987. Ogled £°*en TGC Kranjska gora. © 88-428, S^kjn nedelja_22854
Prodam Z 101, letnik 1987. © 801-367 v____22855
Pr°dam Z 750, letnik 1979. © 50-737 ^___22856
fr°dam Z 128, letnik 1986, julij, garaži-Q© 324-060_22858
?r°dam DIANO 6, letnik 1980. Gvero r°ran, Tuga Vidmarja 6/18, Planina II., ^le<lpo 14 uri 22859
Prodam ali menjam R 4 GTL, letnik
1985.© 57-561. do 18.h_22863
VISO Oltcit Club 11, staro 2 meseca, ugodno prodam. Benedičičeva 2, Jesenice -nsoo.
ŽIVALI
Za parjenje oddam sivega PUDLA. © 422-192_22492
Prodam brejo TELICO ali menjam za mlado kravo ali telico za zakol. © 45-673_22494
Prodam PRAŠIČA za zakol. Kuhar, Za-draga 17, Duplje_22531
Menjam jalovo KRAVO za brejo. © 66-807_22536
Prodam PRAŠIČA za zakol. © 65-154 _22548
Prodam KRAVO in TELICO simentalki, breji 9 mesecev. Zapoge 11. Vodice 22560
Prodam PRAŠIČE težke od 20 - 50 kg. Struževo 3, Kranj_22574
Prodam brejo KRAVO. © 68-269 22~586
Prodam polovico KRAVE. © 49-362 __22616
Prodam ' mesece staro OVČARKO. © 241-865 22619
Prepuščam 061/627-111
srnatega
KOZLA. © 22628
Prodam polovico mlade KRAVE. Struže-vo 7, Kranj_22639
Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA ter semenski KROMPIR Dezire in Pentland. © 421-673, Zalog 49, Cerklje 22644
Prodam PRAŠIČA po izbiri. Sajovic Marija, Mlakarjeva 43, Šenčur 22648
Prodam PRAŠIČA, domača krma. Zg. Lipnica 1,Kamna Gorica 22654
Prodam PRAŠIČA za zakol. Zg. Duplje 34_22664
Prodam breje (črno-bele) TELICE. Visoke^!_22666
Prodam PRAŠIČE za zakol, domača krma. © 45^434_22694
Prodam PRAŠIČE težke 25 kg in 60 kg. Sp. Brnik 60_22718
Prodam delovnega VOLA, starega do 5 let. © 83-542_22724
Prodam mlado KRAVO. © 44-129 _22734
Prodam PRAŠIČA za zakol, 140 kg. Stra-hinj I, Naklo_22738
Prodam PRAŠIČE za zakol. Dvorje 28, Cerklje_22741
Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 87, Cerklje_22743
Prodam TELIČKO težko 115 kg. Ambro-žič, Zg. Gorje 23_22744
Prodam PRAŠIČA za zakol. Sr. Bitnje 97, Zabnica__22753
Prodam OVCE in ovna, mlade solčavce za pleme ali zakol, prodam. © 44-146, popoldan 22759
Prodam TELIČKO simentalko, težko 100
kg. © 79-037_22766
Prodam KRAVO, brejo 3 mesece, drugič ali kravo po teletu. © 51-066 22782 Prodam PRAŠIČA za zakol. Hlebce 26 -Lesce 22786 Prodam 3 mesece stare PRAŠIČKE in PRAŠIČA za zakol. © 65-546 22789
Kupim cca 200 kg, težkega BIKCA si-mentalca za nadaljno rejo. © 422-192
Prodam 10 dni starega BIKCA, črno-bele-ga. Visoko 71__22801
Prodam 1/2 mladega BIKA in jesenove HLODE.Draga 14, Sk. Loka 22805
Prodam 6 mesecev staro nemško OVČARKO z rodovnikom. Na zalogi tudi najcenejša HRANA za pse iz uvoza. B. Praprotnikov 20, Naklo. © 47-364 22816
Prodam sveže GOVEJE MESO © 79-030___22822
22849   Prodam ŠPEH od domačega PRAŠIČA. Šmartno 7, Cerklje 22827
Prodam PRAŠIČA težkega 150 kg. Gasil-
ska 7, Šenčur_ 22860
Prodam brejo TELICO, 6 mesecev in KRAVO, brejo 6 mesecev in ŠKODO 1100 L, ugodno. Volčič Jože, Reteče 75, Šk. Loka 22876
j I M H
SVEČANA ŽENSKA IN M0SKA OBLAČILA
riimšiu'V.i l(>. Kcinj. Ifl: (11)4 1.1.1 (>1U
Vsak petek in soboto igra v gostilni Vi-gred v Relečah pri Škofji Loki ansambel DIJODA.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta
LOVRA ČADEŽA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebej še Gradišarjevim in Ažmanovim, vaščanom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni tudi zdravniškemu osebju nevrološke klinike UKC Ljubljana. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Nakla, gasilcem za častno stražo in spremstvo na njegovi zadnji poti in Janku ^oličarju za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
žalujoči: žena Marija, sin Darko in hči Marta z družinama Naklo, Sp. Besnica, L decembra 1991
V SPOMIN
Zaspala st mirno, utrujena od bolečin, za teboj ostala je praznina, a v naših srcih bolečina.
Ob prvi obletnici smrti naše drage
FRANČIŠKE KOŽUH
ki se je z ljubeznijo spominjate VSI NJENI Kranj, 4. decembra 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, moža, očeta, brata, starega očeta, strica in tasta
FRANCETA JEŠETA
iz Zg. Bitenj 151
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, planincem PD Kranj, planinski sekciji Iskra in organizaciji ZB Bitnje za poslovilne besede, pevcem društva upokojencev iz Kranja za zapete žalostinke ter Borisovim in Francijevim sodelavcem Iskra Telekom. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in spoštovali.
Žalujoči vsi njegovi
Zg. Bitnje, 25. novembra 1991
ZAHVALA
V 90. letu starosti je za vedno zatisnil oči naš dragi Ata
LOVRO BERGANT
p. d. Orlov ata
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku in LD Selca za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in cerkvenemu zboru iz Selc za petje pri pogrebni maši. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Vsi njegovi!
Sv. Tomaž, 28. novembra 1991
V SPOMIN
Nihče ne ve za bolečino, odkar v našem domu Tebe ni, a spomin nate vsak dan bolj in bolj živi. Žalost, solza, bolečina. Te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš mirno Ti. 2. decembra je minilo žalostno leto, odkar je ugasnila toplina srca našega
CIRILA VIDICA
Z ljubeznijo se te spominjamo in se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki obiskujejo njegov mnogo prerani grob.
Žena Irena, sinova, snahi, vnučki Gregor, Žiga, Špela, Maša, mama in brat Jože z družino
ZAHVALA
V 86. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
JANEZ HRIBAR
Mlinarjev ata iz Tenetiš
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nas v težkih trenutkih tolažili, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu Stanovanjske zadruge Kranj, pevcem iz Naklega za zapete žalostinke. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred ter ganljiv govor ob uri slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Vsi njegovi
Tenetiše, 21. novembra 1991
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica
FRANCA ALIČA
Izrekamo iskreno zahvalo, sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala njegovemu dolgoletnemu zdravniku dr. Bavd-ku, zvezi borcev, pevcem, govornikoma Ivanu Orehku, Venclju Sedeju in sodelavkam blagovnice Tina Kranj. Vsi njegovi
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil mož, oče in stari oče
STANKO KEMPERLE
borec Prešernove brigade
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem ter sodelavcem LTH, ISKRE Elektromotorji, ISKRE TEL, Rudniku KANIŽARICA za izrečena sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč, dr. Zamanovi za zdravljenje, ZB Dražgoše in Stara Loka za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke.
Žena in otroci z družinami
Rudno, Škofja Loka, Črnomelj, Atlanta, Srednja vas
ZAHVALA
Niti z Bogom nisi rekel, niti roke nam podal, tiho mirno si zaspal, utrujen od bolečin. Za teboj ostala je praznina, a v srcih naših bolečina.
V 62. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, brat, zet, svak in stric
TONE HOČEVAR
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem Lepenke za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku, nosačem, gasilcem in vsem govornikom za lep pogrebni obred ter Mladenki za nesebično pomoč in Viliju za odigrano tišino. Lepa hvala zdravstveni službi bolnišnice Jesenice, posebej dr. Šolarju in osebju ZD Tržič. Žalujoči: žena Kati in vsi njegovi
Lese, 1. decembra 1991_
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega
FRANCA BURJEKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani, podarili cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Mama,
težko pot si prehodila, zdaj tiho se od nas si poslovila in boleč spomin nam vsem si zapustila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
MILKE MLAKAR
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebna hvala g. župniku in pevcem za lepo opravljeni pogrebni obred.
Slovenci v zamejstvu
OD TORKA DO PETKA
Pobuda za nov slovenski časopis
Ideja je zrasla v Klubu slovenskih študentov na Dunaju, obe slovenski kulturni organizaciji, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza, pa vztrajata na uvedbi celodnevnega slovenskega radijskega programa na Koroškem.
Možnosti za uvedbo celodnevnega radijskega slovenskega sporeda so vedno bolj stvarne. Razen slovenskih političnih in kulturnih organizacij soglaša z njim tudi Zveza socialističnih akademikov, intelektualcev in umetnikov, znano pa je, da seje za idejo ogrel tudi socialdemokratski poslanec v deželnem zboru Peter Kai-ser. Za uvedbo programa naj bi bila sedaj najugodnejša in tudi zadnja priložnost. Avstrijska ORF uvaja spomladi prihodnje leto nov. radijski spored OE 4 ali tako imenovani Evropski oddajnik, ki naj bi bil večjezičen in znotraj tega bi se lahko znašel tudi slovenski program. Slovenci pa bi morali dobiti svoje mesto tudi na televiziji. Medijski krožek Kluba slovenskih študentov na Dunaju pa je predstavil osnutek novega slovenskega tednika na Koroškem. V večji meri naj bi ga financiral manjšinski sosvet, izdajala pa Slovenska tiskovna zveza v Celovcu. Časnik bi bil nadstrankarski, upoštevana naj bi bila strokovna in ekonomska merila, politične organizacije pa naj bi imele omejen prostor.
Zvvitter in inž. Domej izvoljena
Prvega decembra so bile na Koroškem volitve v Koroško kmetijsko zbornico. Slovenski kmetje, združeni v Skupnosti južnoko-roških kmetov, so nastopili na volitvah samostojno s tremi kandidati: Jankom Zwittrom, kmetom iz Zahomca, inž. Štefanom Do-mejem, kmetom iz Rinkol pri Pliberku in Kali Kert, kmetico iz Konovcc pri Pliberku. Na zadnjih volitvah leta 1986 je uspelo zbrati Skupnosti južnokoroških kmetov nad 2000 glasov, kar je zadostovalo za dva mandata. Na letošnjih volitvah so bili v igri trije mandati, vendar slovenskim kmetom to ni uspelo. Vseeno so s približno enakim številom glasov osvojili dva mandata. Zvvitter in Domej sta bila izvoljena, tretja kandidatka Kertova pa ne. Sicer pa je na volitvah najbolj napredovala svobodnjaška stranka, drugi dve glavni deželni stranki pa sta bili manj uspešni kot pred petimi leti.
Dr. Bučar sprejel zamejce
Predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar je sprejel predsednika stranke Slovenska skupnost v Italiji Marjana Terpina in deželnega poslanca Bojana Brezigarja. Gosta sta dr. Bučarja seznanila predvsem z zadnjimi dogodki v deželni skupščini, ki niso naklonjeni slovenski manjšini. Parlamentarna večina je nasprotovala rabi slovenščine v deželni skupščini kljub argumentu, da je raba italijanščine v slovenskem parlamentu dovoljena. Slovenski skupnosti tudi grozi, da jo izrinejo iz skupščine. Dr. Bučar je obljubil, da se bo slovenska država zavzela za zaščito svojih manjšin, Slovenija pa jamči varovanje manjšin na njenem ozemlju na ravni evropskih standardov zaščite. • J. Košnjek
Ivan Tours speljal kupce na led?
Ni denarja, ni avtomobilov
Bled, S. decembra - Grubelič in njegova firma Trend, ki sta ogoljufala skoraj 5000 kupcev že vplačanih avtomobilov, sta zgovoren primer, kako se v pravno-ka-zenski praznini (zakonodaja zaostaja za spremembami v preoblikovanju lastnine) da brez velikih posledic speljati ljudi na limanice. Vse bolj kaže na to, da imamo tudi na Gorenjskem svojega malega Grubeliča, Ivana Potočnika iz Bohinjske Bistrice, ki ima podjetje Ivan Tours.
Pri Ivan Toursu, ki posluje tudi v blejskem poslovnem centru, so kupcem ponujali izredno vabljive pogoje za nakup avtomobilov na leasing. Kupci so praviloma plačali 25-odstotni polog, avtomobile naj bi dobili v dveh mesecih ali še celo prej, preostanek pa naj bi poravnali najdlje v petih letih v rednih mesečnih obrokih, brez obresti, zgolj z devizno klavzulo. V denarni stiski je marsikdo nasedel, upajoč, daje firma solidna in da ponovitev Grubeli-čevega primera, ki je dvignil toliko prahu, ni več mogoča.
Očitno so se ušteli. Trije razjarjeni kupci, ki so se naveličali čakanja in nenehnih odlogov so Ivana Potočnika že 9. novembra dobedsedno zvlekli na policijo. Kriminalisti so proti njemu napisali tudi kazensko ovadbo, vendar je Potočnik čez nekaj dni, po zaslišanju na preiskovalnem sodišču, prišel iz pripora. Dokazi o njegovih goljufivih namerah so bili pač pretrhli, zasebnik je trdil, da ima poštene namene in da bo avtomobile preskrbel. Od tedaj ga tako rekoč ni bilo več mogoče dobiti.
V torek zvečer se je v blejskem hotelu Jelovica zbralo 52 do 80
kupcev avtomobilov pri podjetju Ivan Tours. Ivan Potočnik jim je pojasnil, da nima denarja za nakup niti enega avtomobila, ker je nemški partner umaknil obljubljeni kapital. Osemnajst kupcev je avtomobile dobilo. Zdaj Potočnik išče rešitev v kreditu Gorenjske banke v Kranju in zavarovanje kredita pri eni od zavarovalnic (Triglav ali Adriatic), da bo avtomobile lahko kupil in jih izročil kupcem.
Kupci so v torek jasno pokazali, da Potočniku ne zaupajo. Žal od zasebnika ne morejo dobiti nazaj niti denarja, ki so ga vplačali kot polog, saj ga nima. Nasploh je bilo njegovo poslovanje čudno; mnogi kupci imajo v rokah le blagajniški prejemek, da so denar vplačali. Ko so mu hoteli zaseči njegov renault 21 turbo, vreden 45.000 mark, in ga spraviti kot garancijo na policiji, je dejal, da ga je že moral zastaviti v tujini. Kupci so nato ustanovili poseben odbor in dali Ivanu Potočniku teden dni časa, da pridobi kredit in garancije zanj.
Kot je danes povedal Marjan Hribar iz LB Gorenjske banke v Kranju, seje Ivan Potočnik zanimal za kredit, dogovorjajo se za 40 milijonov tolarjev, za kar pa banka zahteva ustrezno zavarovanje pri zavarovalnici. Kot smo uspeli zvedeti, je kreditna vsota, ki jo zahteva Potočnik, previsoka tako za zavarovalnico Triglav kot za Adriatic. Odbor kupcev skupaj z Ivanom Potočnikom išče načine, da bi garancije in kredit dobil, upa, da bo do konca tega tedna zanj lahko uradno zaprosil v banki in se tako otresel primerjave z Grubeličem. • H. Jelovčan
Priznanja planinskim delavcem
Ljubljana, 3. decembra -
Planinska zveza Slovenije prireja v soboto, 7. decembra 1991, ob 11. uri in 30 minut v banketnih prostorih ljubljanskega magistrata slovesnost, na kateri bodo podelili plakete PZS najzaslužnejšim delavcem v planinski organizaciji. Na svečanosti bodo že drugič zapored razglasili najprijetnejše planinsko domovanje v minuli sezoni. Postojanke v visokogorju, sredogorju in nižinah namreč posebej ocenjujejo tako člani vodstva PZS kot obiskovalci planinskih domov. • S. Saje
Z Živili v Lendavo
Naklo, 6. decembra - Nogometaši Živil - Nakla v zadnjem jesenskem kolu gostujejo v Lendavi pri ekipi Nafte. Ekipa bo nastopila oslabljena, kljub temu pa bodo poskušali osvojiti vsaj točko , ki bi jim zagotovila tretje mesto. Poseben avtobus za navijače bo iz Nakla odpeljal v nedeljo ob 8. uri. • (dj)
Okrogla miza na Dovjem
Dovje - Mojstrana, 5. decembra - Krajevno združenje borcev NOV Dovje - Mojstrana in občinsko združenje borcev NOV Jesenice bosta v ponedeljek, 16. decembra, ob 14. uri v kulturnem domu Jaka Ra-bič na Dovjem v počastitev 50 -letnice vstaje v zgornjesavski dolini pripravila okroglo mizo o pomenu 50 - letnice ustanovitve OF in vstaje na območju tedanjega okrožja in še posebej na Dovjem in v Mojstrani. Sodelovala bosta zgodovinarja Ivan Križar in Ivan Jan. Ob tej priložnosti bodo učenci osnovne šole 16. december iz Mojstrane pripravili kulturni program. • D. S.
Kako čimhitreje do odškodnine?
Vsi naročniki Gorenjskega glasa imate v današnjem Gorenjskem glasu priloženo Poročilo o prometni nezgodi« ki mu zaradi veljavnosti po vsej Evropi pravimo tudi kar Evropski obrazec. Zavarovalnica Triglav d. d. Ljubljana - Območna enota Kranj želi s posebno akcijo in z doslednim ter pravilnim izpolnjevanjem tega obrazca ob prometni nesreči čimbolj skrajšati reševanje škod. Pr~ vi zapis o tem je v današnjem Gorenjskem glasu na 6.strani.
Okrogla miza
o izobraževanju v prostoru
Alpe Jadran
Jesenice, 5. decembra - Center srednjega usmerjenega izobra-zevanja Jesenice organizira v, soboto, 7. decembra, ob 16. u°. v prostorih hotela Špik v Gol" Martuljku v okviru dneva pro/ svetnih delavcev občine Jesen1' ce okroglo mizo na temo MoŽ* nost izobraževanja v prostoH1 Alpe Jadran. Voditelj okrogle mize bo predsednik skupščin* občine Jesenice dr. Božidar Brudar, na okroglo mizo pa s° vabljeni tudi Ciril Zlobec, član predsedstva republike Sloven'' je, dr. Peter Vencelj, minister za šolstvo in šport, Marjan Majcen, generalni konzul Slo* venije v Celovcu ter predstav* niki sosednjega Beljaka in Tr* biža. Na okrogli mizi se
bodo
pogovarjali o izmenjavi dija* kov po družinah in pri skupni"! predmetih, o jezikovni pomot' dijakom na šolanju v tujini in 0 udeležbi dijakov na športnetn taboru v Lignanu v Italiji. • D. Sedej
MESTNI PROMET NA PODROČJU RADOVLJICE
od 9. decembra dalje
NOVO-CENEJE -POGOSTEJE
m KRNICA
potovalna
agencija
ALPETOUR
64000 - KRANJ Koroška c. 5
Predstavljamo vam novost • poskusno obratovanje mestnega prometa.
UVAJAMO:
• linijo št. 1 - Krnica-Bled-Radovljica-Moste-Radovljica-Bled-Krnica in
• linijo št. 2 - Podhom-Bled-Radovljica-Bled-Podhom
z enournim intervalom, od 5.00 do 8.00 ure in od 12.00 do 15.00 ure s polurnim intervalom.
Mestni promet je razdeljen na 3 CONE, tako kot prikazuje skica levo. Vozovnice za 1, 2 in 3 cone lahko kupite v vozilu ali v predprodaji. Nakup v predprodaji je kar 25 % cenejši.
Vozovnice v predprodaji lahko kupite na:
• avtobusni postaji Radovljica,
• avtobusni postaji Bled
in v sledečih trgovinah:
VELETRGOVINA "ŠPECERUA" BLED:
Poslovalnice:
- Begunje
- Bled
- Bled
- Sp. Gorje
- Zg. Gorje
- Lesce
- Radovljica
- Radovljica
- Rečica
- Zapuže
- Zasip
OB VSTOPU V AVTOBUS JE TREBA VOZOVNICO OBVEZNO ŽIGOSATI
- Begunje 8
- Ljubljanska 4
- Kajuhova 3
- Sp. Gorje 105
- Zg. Gorje 6/b
- Finžgarjeva 10
- Kranjska 11
- Gradnikova 91/a
- Rečiška 25
- Zapuže 14
- Sebenje 6/a
TOBAK:
— Lesce ŽP       — Trafika TRAFIKA "ANA":
— Žirovnica TRGOVINA "ČBELA":
— Rodine — Rodine 7
TP DELIKATESA
— Breznica TRGOVINA "LEDINA
— Smokuč "ŽIVILA":
— Zg. Gorje -Bled
— Breznica 6/a — Smokuč 50
— Zg. Gorje 80/a — Ljubljanska 13/a
Vozne rede dobite na avtobusni postaji Radovljica in Bled ter avtobusih mestnega prometa.
Opozarjamo vas tudi na nov način plačevanja voznlne:
Vstop v avtobus je možen pri prvih vratih. Tu so nameščeni avtomati za žigosanje vozovnic. Vozovnico mora potnik obvezno žigosati ob vstopu v avtobus, tako kot prikazuje slika desno. Veljavni prevozni Izkaz je le žigosana vozovnica; le-to mora potnik hraniti do konca vožnje. Vozovnica velja za enkratni prevoz. Potniku brez vozovnice oz. z neveljavno vozovnico se zaračuna 10-kratna doplačilna voznina. Kupljene mesečne in letne vozovnice bodo v veljavi tudi še v naprej, za nove jih bomo menjali januarja. Tedaj vam bomo predstavili tudi ugodno ponudbo mesečnih vozovnic mestnega prometa. Dodatne informacije dobite po telefonu št. 75-059.