Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 2016 352(497.4 Šentjur) ŠENTJURSKE! Knjižnica Še, testni trg s, 323OŠentinr kostanjev drevored ŠENTJURSKA KNJIŽNICA NAŠI ŠPORTNIKI LETA TIP-TOP AVTOMOBILI d.o.o f&tšLdober občutek P.E. Lesna ulica 1 I 070 633 633 3230 Šentjur j 0820 S83 62 tiptop.avtomoblll0RmaM.com www.t1p-top-evtomoblli.sl PREVERJAMO Koga najboljlišcejo i delodajalci na Šentjurskem? V 'ffnitom Zadobrova 69, 3211 Škofja vas d.o.o. • PRODAJA KVALITETNIH RABLJENIH VOZIL Z1LETNIM JAMSTVOM • TAKOJŠNJI GOTOVINSKI ODKUP VAŠEGA RABUENEGA VOZILA • POSREDOVANJE PRI FINANCIRANJU VSEH VRST VOZIL ZA PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE • PLAČILO NA POLOŽNICE OD 1 - 7 LET • RENT-A-CAR ASFALTKOVAČ e: asfalt.kovac@siol.net m: 031 652 437 Vitapur p a s s i o n ror living VITAPUR K SODELOVANJU VABI NOVE SODELAVCE NA RAZLIČNIH DELOVNIH MESTIH Nudimo vam možnost dolgoročnega sodelovanja, delo v dinamičnem, rastočem in visoko motiviranem delovnem okolji možnost strokovnega in osebnega razvoja, urejene delovne pogoje na delovnem mestu in ugoden finančni paket. Če se boste v katerem od spodaj navedenih opisov prepoznali, vas vabimo, da nam pošljete vašo prijavo s priloženih življenjepisom [kronološki pregled vaših delovnih izkušenj in pridobljenih znanj J v roku 8 dni od objave razpisa na elektronski naslov kadri(g)vitapursi s pripisom delovnega mesta za katerega kandidirate. Vaše prijave bomo obravnavi diskretno. SKLADIŠČNIK (m/ž) Skladiščnik bo zadolžen za prevzem, razkladanje in nakladanje blaga, komisioniranje blaga za odpremo in urejanje blaga v skladišču v skladu z navodili. Pričakujemo: - delovne izkušnje v skladišču, - dobro računalniško znanje, - poznavanje dela z ročnim skenerjem je prednost VODJA SKLADIŠČA (m/ž) Vodja skladišča bo odgovoren za vodenje, planiranje, organiziranje in izvajanje dela v skladišču in manjši proizvodnji (cca 15 zaposlenih], zadolžen bo za prevzem blaga, njegovo pravilno skladiščenje, odpremo blaga v skladu s standardi družbe, skrbel bo za načrtovanje proizvodnje in urejenost skladiščnih prostorov. Pričakujemo: - vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, - sposobnost vodenja in motiviranja zaposlenih, - poznavanje skladiščnega poslovanja v trgovskem sistemu je prednost, - ciljna in timska usmerjenost in sposobnost odločanja REFERENT V RAČUNOVODSTVU (m/ž) Oseba bo odgovorna za knjiženje poslovnih dogodkov (banke, blagajne, plačilne kartice, nalogi,...], vodenje saldakontov, spremljanje plačil in priprava opominov, sprejem in vnos prejete pošte ter ostala administrativna dela v skladu z navodili. Pričakujemo: - zaključeno V. ali VI. stopnjo izobrazbe ekonomske usmeritve, - vsaj 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu, - napredno računalniško znanje, - natančnost in fleksibilnost REFERENT V PRODAJI (m/ž) Oseba bo odgovorna za obdelavo naročil, pripravo dobropisov, računov in dobavnic, pripravo kalkulacij in ponudb, izvajanje postopkov konsignacij, organiziranje in podporo pri logističnih aktivnostih, spremljanje in usklajevanje zalog blaga, pripravo analiz in poročil ter reševanje reklamacij. Pričakujemo: - vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu v trgovskem podjetju, - dobro poznavanje materialnega knjigovodstva in poznavanje komisijske prodaje - poznavanje trgovskega sistema RIP, - napredno znanje Excel, poznavanje programa 0PPI5 je prednost, - znanje tujih jezikov, - natančnost in doslednost pri delu PRODAJNI PREDSTAVNIK ZA NOVE TRGE (m/ž) Prodajni predstavnik za nove trge bo odgovoren za iskanje novih priložnosti na obstoječih in novih tržiščih, pripravo ponudb, kalkulacij, pogodb in marketinških aktivnosti na pripadajočih trgih' Skrbel bo za pravočasno in optimalno izvajanje programov s poslovnimi partnerji. Pričakujemo: - vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju prodaje za tuja tržišča (želeno: Adriatic regija in Vzhodna Evropa), - odlično znanje vsaj dveh tujih jezikov; - sposobnost vodenja projektov, - odlične pogajalske in komunikacijske sposobnosti ter pripravljenost za službena potovanja. VODJA NABAVNO LOGISTIČNIH PROCESOV (m/ž) Oseba bo prevzela odgovornost za strateško načrtovanje, organiziranje in vodenje vseh nabavnih in logističnih procesov za blagovne znamke na trgih v naši regiji, strateško načrtovanje zalog-dobaviteljev in logističnih aktivnosti za skupino. Pričakujemo: - delovne izkušnje z vodenjem nabavno logističnih procesov v trgovski dejavnosti; - poznavanje dobaviteljev na tujih tržiščih (zaželeno tekstil in vzhodne države), - sposobnost odločanja in vodenja, pogajalske sposobnosti in analitični pristop strateškega razmišljanja, - odlično poznavanje nabavnih in uvozno-izvoznih postopkov, lo- gističnih procesov in skladiščnega poslovanja. isto RADIO ROGLA na teden 58 000 posMišalcev Lepo je bijti z vami! Dosegi radijskih postaj s sedežem na Celjskem: Radio Rogla - tedensko 58 tisoč, dnevno 19 tisoč, Radio Celje - tedensko 41 tisoč, dnevno 18 tisoč, Štajerski val - tedensko 40 tisoč, dnevno 15 tisoč, Radio Antena - vseslovenski doseg, za Antena Štajerska ni podatka - tedenskol39 tisoč, dnevno 42 tisoč). Vir podatkov: Radiometrija, februar 2016, moški in ženske, 10 do 75 let, vsa Slovenija, število enot 6633 SENTJURJEVO 2016 ^Oiini iimu, mim, nnnn m iin i^t < mi mi um im im ttii mt ml itii im im mi tm n ti im i »mi im umni im im im mi im 11101 Naša žlahtna trška dediščina in najbolj slastni okusi domačega _ - na enem mestu, ob enem prazniku. ll f 1 |ln lili im im lili iiiTmTTm mi Minili mi ii n it im ii im im ii n im mi ii n im im im mi ii n im im II It tm liti Uit mi lili liti mi lin Hilli tl lili lili milili Hit It II UH MII H i im un im im mili Četrtek, 21. april Svečana akademija ob prazniku Mestne skupnosti Šentjur in 26-letnici mesta Šentjur Petek, 22. april Postavitev mlaja v Zgornjem trgu Podelitev diplom za ocenjena vina letnika 2015 in priznanj za najboljše salame in kruh ŠentRock Sobota, 23. aprila Šentjurjev sejem Jurijev pohod Tekmovanje v kuhanju »Šentjurjeve kisle župe« Jurčkovanje Festival odraslih folklornih skupin Zgornji trg nekoč in danes VII. tekmovanje v vlečenju vrvi Šentjurjeve igre XVI. revija narodnozabavnih ansamblov in pevcev občin Šentjur in Dobje Šentjurjeva veselica Nedelja, 24. aprila Sveta maša Torek, 26. aprila XXVI. Šentjurjeva revija odraslih pevskih zborov Sreda, 27. aprila X. razstava starodobnih avtomobilov in motorjev Ponedeljek, 2. maja J ur jev etno koncert na Botričnici NA NASLOVNICI lllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllll!lllllllllllllll!lllllll j “novjce | NA NASLOVNICI: r ŽUPAN ŠENTJURJA I MAG. MARKO DIACI MED I LETOŠNJIM REZOM POTOMKE NAJSTAREJŠE VINSKE TRTE. FOTO: PR SLUŽBA OBČINA ŠENTJUR. llllll!lllllll!lllll!llllllllllllll!lillllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIW!llllll!llllllllllllllllllll!lllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIWII!W Izpostavljeno novjce I NEPRESLISANO ’ č © sezone kdo vprašal glede lige Aba, bi pričakoval, da bo doseženih sedem zmag, dovolj za obstanek.« Stanko Sebič, slovo od aktivnega igranja košarke ............................mm................n.............■........ SPLETNA ANKETA Ste si koga privoščili ob prvem aprilu? www.novice.si "V— -J s DELAVSKE PRAVICE ZA MLADE PRIVILEGIJ /'"'Vb prazniku dela se pona-VVvadi zazremo v svoje delo in delavske pravice. Slednje prevečkrat zapostavimo v izogibanju konfliktov z delodajalcem ali v zameno za ohranitev dela. Čutiti je, da se raje posvečamo pravicam otrok, predvsem v šolstvu, in premalo njihovim dolžnostim, ki bi otrokom predstavile prave vrednote dela, znanja in njegove pravilne uporabe. jV Alajše generacije so sooče-IV J. ne s številnimi problemi, še preden se sploh zaposlijo. Po nekaj tednih so številni primorani iskati zaposlitev izven svojega področja in so kmalu pripravljeni pozabiti na svoje sanje in pravice, vse v zameno za tako želeno zaposlitev. Kot iskalca prve zaposlitve od tebe pričakujejo večletne izkušnje in znanja, ki jih je mogoče pridobiti le z delom v njihovi ustanovi ali podjetju, ter vse to za nezadostno plačilo, s katerim si primoran k bivanju pri starših ali pa obsojen na životarjenje v majhnem stanovanju. T'\elavske pravice so postale J—) privilegij, ki gaje deležen le majhen del mladih. Iskanje zaposlitve je velikokrat kot boj z mlini na veter, vendar ravno takšne razmere krepijo duha in te prisilijo, da pripraviš še boljši karierni načrt ter iščeš nove možnosti, ki lahko postanejo podjetniški hit ali argument, s katerim prepričaš delodajalca. T)rvi maj predstavlja kažipot .L mladim in mejnik, s katerim jim starejše generacije (ne) hote žugajo pred nosom in prestavljajo vse bolj v trideseta. novice TRENDI ZAPOSLOVANJA Koga najbolj iščejo delodajalci na Šentjurskem? Zaposlovalci. Preverjamo, v katerih naših podjetjih iščejo nove sodelavce. Koga iščejo? Zaželeni so kovinarji, mesarji, prodaj-niki... Piše: Nina Krobat Mnogi na Šentjurskem že dlje časa neuspešno iščejo zaposlitev. V evidencah šentjurskega urada za delo je namreč več kot polovica tistih, ki delo iščejo že več kot leto dni. Zaposlujejo le še manjši Kot ugotavlja mag. Jožica Razpet, vodja Urada za delo Sl. Konjice, Šmarje pri Jelšah in Šentjur, veliko dolgotrajno brezposelnih dela ne dobi zaradi različnih zdravstvenih težav. Med tistimi na Šentjurskem, ki iščejo službo, je več kot tretjina starejših od 50 let. Tudi mladi težko pridejo do službe. Skoraj četrtina iskalcev zaposlitve pri nas je namreč starih od 15 do 29 let. In prav mladi, ki iščejo prvo zaposlitev in so brez delovnih izkušenj, najtežje pridejo do službe. Na Šentjurskem žal nimamo več nobenega večjega delodajalca, ki bi v zadnjem času veliko zaposloval, zato je treba službo iskati drugje. Kljub temu pa vrsta manjših podjetnikov in obrtnikov še vedno skrbi, da si Šentjurčani kruh lahko služijo v svojem kraju. Več kot 20 podjetij na Šentjurskem smo vprašali, ali v tem letu načrtujejo nove zaposlitve. Žal smo odgovore pridobili le od peščice. Tudi to je zelo zgovorno ... V Tajfunu težko do strugarjev Eden največjih zaposlovalcev na Šentjurskem je Tajfun, saj zaposluje 198 oseb. Vodja kadrovske službe Tina Zupanc je sporočila, da trenutno novih sodelavcev ne iščejo, pa kljub temu v podjetje dobivajo veliko prošenj. Kadar objavijo prosto delovno mesto, bodo najverjetneje zaposlili ljudi z znanji strojne smeri. V zadnjem obdobju težko najdejo strugarje, saj se za ta poklic odloča vedno manj mladih. Sicer pa pri odločanju o tem, koga bodo vzeli v službo, veliko vlogo igra osebnost kandidata. »Lahko je nekdo vrhunski strokovnjak, ampak če imamo Delodajalci trenutno preko šentjurskega urada za zov, zdravstva. občutek, da se ne bo vključil v naš kolektiv, izbran.« Pri Ahacu dobrodošli prodajniki V podjetju Ahac je zaposlenih 64 sodelavce' ase v času sezone predelave zelenjave to števil še precej poveča. Skupaj s pogodbenimi sode lavci v podjetju tako deluje blizu 100 oseb. žav s pridobivanjem novih sodelavcev nimaj0, a to ne velja za vodilni kader, na tem področju je DEJSTVA Koga iščejo preko zavoda Delodajalci trenutno nove kadre iščejo zlasti s področij kovinsko predelovalne industrije, gradbeništva, gostinstva, mednarodnih prevozov, zdravstva. Konec februarja je bilo na območju Urada za delo Šentjur registriranih 1.381 brezposelnih, kar je 2,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Lani seje na šentjurskem območju zaposlilo 638 brezposelnih. i° kadre za področja kovinsko-predelovalne industrije, gradbeništva, gostinstva, mednarodnih prevo- za iskanje pravih ljudi potreben drugačen angažma, pravijo v podjetju. Pri Ahacu sicer vseskozi iščejo dobre prodajnike, ki svoje delo opravljajo z žarom in strastjo. »Takšni so pri nas vedno dobrodošli.« Kemoplast in Farme Ihan-MPR y podjetju Kemoplast s 44 zaposlenimi iščejo prodajalce oziroma svetovalce, saj odpirajo nove razstavno-prodajne salone. Zaposlili bodo tiste, ki imajo ustrezno izobrazbo, obenem pa so fleksibilni, samoiniciativni in natančni, sporočajo iz podjetja. V podjetju Farme Ihan-MPR z 59 zaposlenimi ugotavljajo, da težko najdejo predvsem ustrezno kvalificirane mesarje in vzdrževalce elektro-strojne smeri. »Zato imamo zmerne težave z zamenjavo kadrov,« povedo v podjetju. Vestnost, zanesljivost in fizična spretnost pa so tiste lastnosti, ki bodo, poleg ustreznih znanj, pri odločitvi o izbiri kandidata pretehtale. V Meji tudi tuji delavci Tudi v Meji, kjer imajo 48 redno zaposlenih, večjih težav pri iskanju novih sodelavcev nimajo. V času sezonskih del (obiranja jabolk), ko hitro potrebujejo večje število ljudi, delo ponudijo tudi tistim iz drugih držav. »Razlog za to je seveda tudi v cenejši delovni sili, predvsem pa se odločamo za te delavce zaradi učinkovitejše organizacije dela. Skupina tujih delavcev biva skupaj, v bližini delovišč, kar pomeni, da so fleksibilnejši glede prihoda in odhoda z dela. Ker so daleč od doma, tudi nimajo različnih vsakodnevnih obveznosti, kot so skrb za otroke in druge družinske člane ipd. Kljub temu število tujih sezonskih delavcev postopoma zmanjšujemo,« so sporočili iz Meje, kjer pa trenutno ne zaposlujejo. DELODAJALCI SVETUJEJO 'Top1 poklici prihodnosti Delodajalce smo vprašali, kateri so po njihovem poklici prihodnosti in kaj svetujejo mladim, v katere šole naj se vpišejo, da bodo dobili zaposlitev. Farme Ihan-MPR: »Mladi naj se določijo za praktične poklice, ne za družboslovje, temveč za poklice tehničnih smeri, ki jih bo primanjkovalo. Top poklici so informatika, mehatronika, rokodelstvo.« Tajfun: »Poslušajte svoje srce! Če se izšolaš za nekaj, kar veš, da boš delal z veseljem, mislim, da najdeš zaposlitev veliko lažje in hitreje, ker si tudi sam bolj angažiran.« Podjetje Ahac: »Kljub temu da je zelo veliko ekonomistov, menimo, da je v naši stroki to najbolj splošen profil, s katerim zapolnjujemo potrebe po delovni sili. Šole z ekonomskimi programi dajejo to znanje, na mladih pa je, da ga nadgradijo v smeri uporabnosti, širše izobrazbe in različnih dodatnih veščin.« Podjetje Meja: »Menimo, da država nima jasno začrtane dolgoročne strategije na področju izobraževanja in aktivne politike zaposlovanja oziroma sta ti dve področji premalo povezani. Zaposlitvene možnosti čez pet let bodo seveda odvisne tudi od razvoja na gospodarskem področju.« @ Novice ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si LlLlMTpj STROKOVNI OBISK V Šentjurju palestinski minister z delegacijo Ela Gostitelji in gostje, na sredini župan Šentjurja mag. Marko Diaci in palestinski minister za lokalno samoupravo dr. Hussain Al Araj Visoki strokovni obisk. Župan Šentjurja mag. Marko Diaci je s svojo občinsko upravo gostil palestinskega ministra za lokalno samoupravo dr. Hussaina Al Araja ter njegovo številčno delegacijo. Obisk so pripravili na poziv slovenskega ministrstva za javno upravo, ki je za palestinsko delegacijo organiziralo večdnevne delovne aktivnosti s ciljem, da goste čim bolje seznanijo z delovanjem uprave na več nivojih, tako državnem kot lokalnem, pri čemer sojih najbolj zanimale teme decentralizacije, regionalizacije ter ekonomskega razvoja na lokalni ravni. Občina Šentjur je bila za obisk izbrana kot model velike, ozemeljsko razpršene občine, ki je hkrati kombinacija ruralne in urbane poselitve. Kako povečati kakovost bivanja čim večim Uvodoma je župan mag. Marko Diaci goste sprejel v prostorih občine in na začetku pripravil predstavitev občine, njene strukture, uprave, delovanja krajevnih skupnosti, javnih zavodov, financiranja in podobno. Predstavil je vire financiranja občine ter pristojnosti in zakonske obveznosti občine na področju delovanja javnih storitev in vzdrževanja ter gradnje infrastrukture. Pri tem seje osredotočil na posebnosti Občine Šentjur, kot so njena razpršena poselitvena struktura, razvejano cestno omrežje, velike kmetijske površine ter raznolike potrebe prebivalcev posameznih območij. Kot je poudaril župan, je zato razvojna naravnanost občine predvsem v izvajanju velikih infrastrukturnih projektov, ki učinkujejo decentralizacijsko ter dvigujejo kvaliteto bivanja za čim večje število občanov. Kako do denarja za financiranje Izpostavil je osnovno javno infrastrukturo, dva večja nedavno dokončana vodovodna sistema, fazno gradnjo kanalizacijskega omrežja na čistilno napravo, prav tako fazno izvajanje protipoplavnih ukrepov, sanacije plazov, vzdrževanje cestnega omrežja. Prav tako je predstavil izvedene ukrepe prenov in energetskih sanacij šol ter vrtčevskih enot in nujnost vlaganja v dobre pogoje za izvajanje pouka in predšolskega varstva. Gostje so ■ ob teh pogovorih postavili veliko praktičnih organizacijskih vprašanj, na katera so odgovarjali vodje oddelkov občine ter direktor občinske uprave Jože Palčnik. V okviru razprave o virih financiranja je bil poudarjen pomen evropskih skladov, projektna povezovanja na regionalni in mednarodni ravni je predstavila direktorica Razvojne agencije Kozjansko Andreja Smolej. Smolejeva je omenila tudi vidne projekte, delovanje LAS od Bohorja do Pohorja, mladinskega centra, medpodjetniškega inkubatorja ter turi-stično-informacijskega centra. Na terenu Palestinsko delegacijo so v drugem delu obiska pospremili na terenski ogled nekaterih izvedenih projektov ter ga prepletli z drobnimi lokalno-promocij-skimi pozornostmi za goste. Tako jih je med drugim sprejelo vodstvo in osebje v novozgrajeni vrtčevski enoti Hruše-vec, kjer so zanje otroci pripravili kratek nastop. (PM) < O H to H E H ►D e Bi 3i ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Novice© Z 0 J A 1 M S Zlatko Zevnik, predsednik Turistično olepševalnega društva Ponikva. Te dni člani društva skrbijo za rastišče velikonočnice in pomlajujejo kostanjev drevored na Ponikvi. Str.0 Tatjana Oset, direktorica Knjižnice Šentjur. Deset let bo od odprtja prvih namensko izgrajenih knjižničnih prostorov v Šentjurju, knjižnični prostori so kot novi. Str.0 Cvetka Jagodič iz Črnolice pri Šentjurju. Njena kmetija je naravna biodinamična učilnica, polna eko doživetij. Str.0 SoulGreg Artist, Šentjurčan Gregor Bezenšek, ki na svojih glasbenih poteh že vrsto let predstavlja Šentjur in je tudi ambasador projekta Mi smo za strpnost. Str.0 Rok Sitar, predsednik Športnega in mladinskega društva Grobelno. To pomlad so končali še z izgradnjo otroškega igrišča. Njihov športni park je vse popolnejši. Str.0 Klemen Ivanuša, Šentjurčan, ki že več kot 20 let s ponosom dela v Slovenski vojski. Konec aprila se odpravlja na novo misijo na Kosovo. Str.0 Rado Marot, predsednik MoPZ Skladateljev Ipavcev Šentjur. Zbor je pravkar s slavnostnim koncertom obeležili 70. obletnico delovanja. Str. ^0 Teme MESECA DELODAJALCI SVETUJEJO str.s Delodajalce smo vprašali, kateri so po nji- G hovem poklici prihodnosti in kaj svetujejo mladim, v katere šole naj se vpišejo, da bodo dobili zaposlitev. KOSTANJEV DREVORED Najmogočnejši drevored na Šentjurskem bo kmalu zacvetel v svoji lepoti. Ste vedeli, da je v družini samo še 11 »starih« dreves prvotne zasaditve? V ŠENTJURSKI KNJIŽNICI str m Petdeset odtenkov sive. To je naslov najbolj brane knjige iz šentjurske knjižnice v minulem letu. Sprehodili smo se med |ll!! skoraj 100 tisoč enotami knjižničnega gradiva v naši skupni dnevni sobi. NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST str.22.23 V KS Loka pri Žusmu želijo privabiti nove in stare prebivalce. Pri nas se lepo živi, povedo krajani. TOKRAT NAJBOLJŠA MOJCA IN MILAN str.is,19 Kdo so naši najboljši, nagrajeni in perspektivni športniki? Illlllllllllllllllllllllllllllllllilllll! L OBSOTELJE IN KO ZJffO let"1 Obsotelje in Kozjansko sta se predstavila na Berlinski turistični b° zi, ki velja za naj večji svetovni sej" turističnih poslov ter informacij tunsticmn poslov ter tnrormacij *■ j g^. ;>ovuusevaia s ponuooo tudi tokrat privabil okrog deset tri" z, lVn‘h počitnic, saj je tematika Goste je v Hruševcu osupnil sodoben vrtčevski objekt s svojimi visokimi standardi. razstavljavcev iz več kot 180 držav' Razvojna agencija Sotla in RazW na agencija Kozjansko sta na ser sodelovali v okviru slovensko-hP' škega partnerstva v čezmejnem Pj; jektu RIDE & BIKE. Ideja proj"K Ride & Bike je spodbuditi raz^ selektivnih oblik turizma (predvs" ....................................... Na največjem svetovnem'turističnem sejmu llli!lllllll!llllllllllllll!ll!l!llll!li ŠTEVILKA MESECA e J^ištvo in kolesarstvo) v slQ meJni destinaciji. Skupna va,Venska stojnica je obisko-Ce navduševala s ponudbo M , ■ KUUUUL, SdJ JU leilldUKd fia av*h voda in aktivnega oddi-t„r.p‘sana na kožo nemškemu Unstu. (NN) Pr°iektni partnerji na stojnici v Berlinu. EVROV STANE KILOGRAM REGRATA NA ŠENTJURSKI KEA TRŽNICI. (s) Na obisku ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si šentjurska knjižnica 5®hasoba' Knjižnim Čontilir Odrasle), znotraj teh okvirov pa so n * 'ir -JClilJUl. knjižničarji lahko avtonomni. Vse Desetletje Z3tem, ko večje knjižne založbe pri nas imajo smo v Šentjurju do- DIM nOVO knjIZniCO, se odloči na podlagi potreb in želja preverjamo kakšno domovanje knjigam prejelo. Zgodi se tudi, da avtor, ki in knjigoljubom nudi j* deloizdalv samozaložbi, le-tega , joj prinese sam. danes. Knjigo nato knjižničar 'obdela' - » Piše: Nina Krobat ^nese jo v sistem Cobiss, ji določi lokacijo, vpise inventarno številko Če imate radi knjige, potem je ... Vse knjige so plastificirane in obisk knjižnice za vas najbrž eno opremljene z žigom ter kodo. No-od najprijetnejših doživetij. Kot da vosti najprej predstavijo na izposodi vstopili na posvečeno mesto. Kaj jevalnem pultu, nato knjiga bralca je lepšega od vonja knjig, klica ti- kliče s police. Kakšnih posebnih sočerih zgodb in knjižnih junakov, prijemov ali naprav, ki bi skrbele za ki, skriti med platnice, čakajo, da dobro počutje in dolgo življenjsko jih osvobodimo? In res je, čas med dobo knjig, v naši knjižnici nimajo, knjigami teče drugače. Morda je šentjurska knjižnica, kije z nami že desetletje, prav zato še vedno takšna kot ob odprtju: prijetno urejena, prijazna in domača. Lepa, a premajhna Direktorica Tatjana Oset skupaj z zaposlenimi skrbi, da se v knjižnici počutimo kot v domači dnevni sobi. Sama denimo bdi nad čiščenjem prostorov in ničesar ne prepušča naključju. Septembra bo minilo 10 let od odprtja prvih namensko izgrajenih knjižničnih prostorov v Šentjurju, a o tem direktorica spregovori z majhnim cmokom v grlu. Je že res, da je knjižnica prijetna, a je hkrati tudi premajhna. Vsaj še dodatnih 600 kvadratnih metrov za ustrezno skladiščenje knjig bi potrebovali. Če pred desetletjem pritličja ne bi prodali Pošti, teh potreb danes ne bi bilo ... Knjige in drugo gradivo (didaktične igrače, DVD-ji in CD-ji, revije) tako domujejo na 1.100 kvadratnih metrih površine. Zbirka šteje 94.993 enot gradiva, ki ga vsako leto povečajo še za več kot 6.200 enot. Toda - kako nova knjiga sploh pride na knjižnično polico? Nova knjiga pride na polico Pri izbiri novih knjig za knjižnice obstajajo merila nabavne politike (60 odstotkov mora biti leposlovja in preostanek strokovnih del, od tega mora biti 70 odstotkov knjig za Kakšni bralci smo? Obiskovalci šentjurske knjižnice v približno enakem deležu posegamo po resnejši in lahkotnejši literaturi, ugotavlja direktorica. Prav toko smo na tekočem z zadnjimi knjižnimi novostmi in jih 'zahtevamo tudi na policah domače knjižnice. Do knjig, ki si jih izposodimo, imamo večinoma spoštljiv odnos. Zgodi se, da mora knjigovez kakšno popraviti, pa tudi, da knjigo odnese kuža, se polije s kavo ...V tem primeru bomo morali plačati nadomestilo za izgubljeno knjigo - manj, — smst * Knjig,kijihne^emovknjizn- bivalcev občine, kar je primerljivo dobjuposega P »•s«"? u s- ^^sss £5^TwSl»” številne- na^ni mali napravi nam za uporabnike. Tako ob letošnjem Primerjav^^ m„ jg na voljo na stotine knjig, ved- svetovnem dnevu knjige 23. aprila v J h knjižnicah. Ne bi rekla, n0 in povsod. Bomo cez le ta knjižnici ne bo zamudnin, zato vel a d^ manj_ sm0 pa bolj hodili le še v virtualno knjižni • upoštevati povabito direk“™e ,Jem s hiperbranjem spletnih Direktorica ocenjuje da e ek takrat vrniti tisto knjigo, ki jo m gve£kotbrati ne m°- ska knjiga ne bo izpodrinila us mo doma že dolgo. Prav tako med b ^ službi cel dan za »Svetovni trendi kažejo, da s 16. in 23. aprilom ne bo članarin za je treba oči spočiti založniki elektr0nskih in tiskan h nove člane. in kn:jg pogosto ne zmoremo vec knjig združujejo. Elektronske k J Ne beremo manj, beremo brati, saj smo preveč Utrujeni,« ge s0 primernejše za lahk°t|ieJ rlmoarp povzame direktorica. vsebine, ki nimajo neke d Zap,ihodnos«kn,igse ——K- ""b,,ld v “dni™ob' Pozimi, ko je v zaprtih prostorih zrak bolj suh, morajo redno odpirati okna. Prav tako je v knjižnici, razumljivo, strogo prepovedano uporabljati odprti ogenj. Skrbijo za kulturni utrip Odkar upravljajo Ipavčev kulturni center, je tam tudi prizorišče večine dogodkov (literarnih srečanj, predavanj, potopisov), ki jih organizirajo '■ Cavazza knjižničarji. Med knjižnimi poli- 8. Dekle na pečini cami sicer še zmeraj potekajo ure štirideset pravil ljubezni Pravljic, knjižne čajanke in razstave. 15: Trd“lva Kozjanka Direktorica priporoča Angel pozabe, prvenec Maje Ha- Prigode Hit te Pomladi Veliko zanimivih prigod seje zgodi- Dda 0 obrezovanju sadnih dreves, l° v naši knjižnici. Tudi tale: bralec J JU Vrta'začlmbnicah - pristopi h knjižničarki in jo prijazno Tudi april bo pester, saj poleg doga-prosi: »Prosim, izposodite mi zbirko janja ob svetovnem dnevu knjige na-Msk,h pravljic Kamasutra!« povedujejo tudi predstavitev knjige f™"K0M&;t‘S- HblJ°n"te tudi obiskovalki, ki je bila tako zato- ni n H T TiT P°T Pljena v svoje delo, da ni opazila, da Sm PredavanJ1’ oklenili bodo bralno so knjižnico že zaprli. A se menda značko za najmlajse ... ni prav nič vznemirjala. Nadaljeva- Pol.e8 številnih dogodkov orla je z delom in počakala, da jo je iz ganizirajo tudi glasbeni abonma knjižnice 'rešila' čistilka. No, pa saj Allegro, spodbujajo bralno kulturo najbrž ne bi bilo težko cele noči pre- med mladimi in odraslimi, podpi- živeti med tisočerimi knjigami! rajo domače ustvarjalce, saj so tudi založniki... »» dajejo občutek, da so prebrali že vse knjige na knjižničnih policah ... Med delovnim časom za branje seveda nimajo časa. Na otroškem in mladinskem oddelku. Tukaj potekajo pravljične ure za najmlaj-se. Poleg knjig so najmlajšim na voljo tudi številna igrala in igrače, glasbila... ® Kultura Pesnik Iztok Osojnik v Šentjurju Ob okrogli obletnici Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta sov Ipavčevem kulturnem centru gostili Iztoka Osojnika. » Piše: Tomaž Pritekel] V organizaciji Knjižnice Šentjur in agencije Fit media so ob 20. obletnici Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko preteklega leta na pesniškem večeru z naslovom Pesem kot Salisbury Hotel v avli Ipavčevega kulturnega centra gostili Iztoka Osojnika, prejemnika prve Veronikine nagrade za ljubezensko pesniško zbirko Razglednice za Darjo. Veronikina nagrada velja za eno od najprestižnejših literarnih nagrad na Slovenskem, zato so ob jubilejni obletnici slovenski kulturni trenutek obogatili z živo besedo z Iztokom Osojni- kom, kije doktoriral iz kulturne antropologije in napisal že več kot 30 pesniških zbirk, od ka- terih je nekaj prevedenih tudi v tuje jezike. Med drugim je v Sloveniji sedem let vodil mednarodni literarni festival Vile-nica. Pogovor s pesnikom je vodila dr. Alenka Jovanovski, Iztok Osojnik pa je nekaj svojih vrstic sam prebral in interpretiral. »Literatura ali poezija, če želite, je nek tip govorice, ki nam omogoča, da o določenih stvareh spregovorimo direktno. O tem se pogovarjamo tudi z dijaki na celjski gimnaziji, ki se učijo, kako lahko na takšen način spregovorijo o nekaterih stvareh, ki so zanje pretresljive,« je povedal Iztok Osojnik. Ljubitelji poezije pa so ga spraševali tudi po njegovem mnenju o današnjem življenju. Razprava seje razvila v široko, s filozofijo začinjeno debato, ki nas je zamišljene odvedla iz Ipavčevega kulturnega centra. www.maQnumloaistika.si W AKUMULATOR CENTER MAGNUM LOGISTIKA Tel.: 051 369 540 O LOXA C BATTERIEN Akumulator conter in trgovina Magnum logistika, Lesna ulica 4 ter Plamen Pameče Slovenj Gradec, poslovni objekt Daka v Krškem in AS Center Šentjur. Nova generacija akumulatorjev za vse panoge Bar Petelinček Kavarna Mart cafe ■ Kava bar Anderburgl Bar OMW Šentjur Kavarna Levada Klub Modro nebo Kea caffe (v novem centru) Santana coffee shopl Pizzerija Zanzibar J[ Slaščičarna Jana ■ Kava bar Ritnik ■ • Kavarna center, • Hotel Žonta • Gostilna pri Ahacu • • Kava bar Pošta ■41 • Effect caffe , • Okrepčevalnica Čočkal • Bar pizzerija Osmica Jfjtf • Kava bar Lipa • Gostišče in prenočišča^ || Bohorč • Okrepčevalnica Vaški hram • Bar Palma Začnite dan z dobro k in Šentjur§kimu]pyicami! IfA Intervju @ SKUPINA VITAPUR: Z uspešno ekipo in dinamičnim delom do mednarodnih uspehov Konjiški Vitapur (Podjetje AD Vita d.o.o). Konjiško podjetje, ki je iz malega lokalnega podjetja s samo 4 zaposlenimi desetletje pozneje prepoznavno v vedno širšem mednarodnem okvirju. Podjetje, ki ponuja kakovostne izdelke za dom in spanje je prisotno ne le v Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem, v Srbiji, BiH, Črni Gori, Bolgariji, Romuniji, Poljski, Italiji, Ameriki. Andrej Podgoršek, direktor. Neprestano išče nove trge in preskuša nove tržne pristope. » Pogovarjal seje: Aleš Mrzdovnik Kaj je cilj podjetja Vitapur? • Biti drugačen in boljši, dvigniti se nad povprečje - to dandanes ni enostavno. Vitapur je z vizijo in zagnanostjo zgradil široko prodajno mrežo ne le v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah. Lastne blagovne znamke Vitapur, Hitex, Vitapur Family, Rosmarino, Dollar, Scandinavia, Kiddo so sinonim za kakovostno in široko izbiro izdelkov za dom, spanje in prosti čas. Kaj je pri vas na prvem mestu? Je to ponuditi čim bolj ugodno ceno, čim višjo kakovost, dobiček? • Pri Vitapurju je vedno na prvem mestu predvsem kupec. Da se število slednjih še povečuje, je zagotovo posledica naše strategije - vrhunska kakovost izdelkov za ugodnejšo ceno. Vaše izdelke zasledimo marsikje. Je to naključje ali del vaše strategije? • Gre za tako imenovan „mul- DEJSTVA Osebna izkaznica podjetja: Direktor: Andrej Podgoršek Število zaposlenih: 120 Osnovna dejavnost: trgovina na debelo Prodaja na trgu: doma: 60%, tuji trg: 40% tichannel" način prodaje, ki mu bomo ostali zvesti tudi v prihodnje. Pri prodaji smo vedno osredotočeni na kupca, ki lahko naše izdelke zasledi oz. kupi preko različnih kanalov oz. prodajnih poti: v trgovinah, v spletni trgovini, preko klicnega centra, kataloga in pri veleprodajnih partnerjih. Kako se to kaže v uspešnosti poslovanja in rasti podjetja? • Vitapur svojo uspešnost meri s 35-odstotno rastjo podjetja na letni ravni. S tovrstnim pristopom torej zagotovo nameravate nadaljevati. • Da. Tudi v prihodnje želimo uspešno negovati dosedanjo zastavljeno vizijo, jo še nadgraditi, in jo prenesti na nove zaposlene. To je odličen način za doseganje zastavljenih ciljev po razvoju novih blagovnih skupin in s tem posledično po razvoju lastnih izdelkov, brez posrednikov. Kaj to pomeni konkretno? S Na že zgoraj omenjenih trgih želimo v podjetju Vitapur povečati število lastnih trgovin, vzpostaviti uspešne spletne trgovine in razširiti mrežo klicnih centrov. Širitev podjetja torej. Predvsem na tuje ali osredotočanje na domači trg? • V prihodnjih petih letih načr- Urejena stavba podjetja v Slovenskih Konjicah. tujemo pospešeno rast tudi v nekaterih drugih državah osrednje in vzhodne Evrope, med njimi so Bolgarija, Slovaška, Madžarska in Poljska. Pred kratkim smo uspešno zaključili dogovore za odprtje novega hčerinskega podjetja v Romuniji. Vse to je spodbuda za dodatno zaposlovanje tudi zunaj meja naše države. Koliko vas je trenutno zaposlenih v podjetju? Boste v prihodnje dodatno zaposlovali? • Trenutno je v Sloveniji zaposlenih 75, celotna skupina pa šteje 120 zaposlenih. Letos je predviden dvig zaposlenih za 30 odstotkov - tako v Sloveniji kot celotni skupini Vitapur. Kakšni so vaši zaposleni in kaj lahko novi sodelavci od vas in vašega podjetja pričakujejo? •Podjetje se ponaša z uspešnimi in znanja željnimi zaposlenimi, ki pri Vitapurju to vsekakor 1 >. »pur io | : vgjy h // VTeamworkmakesthedreamwork ] ■ NU i? 'M Timski duh je v tem konjiškem podjetju zelo prisoten. Direktor Andrej Podgoršek: „Letos je predviden dvig zaposlenih za 30 odstotkov." so. Vsi zaposleni imajo možnost sooblikovanja klime v delovnem okolju. Predanost in pripadnost zaposlenih podjetju se kaže na vseh področjih. Podjetje samo vlaga v znanje in razvoj zaposlenih, ki vsak na svojem področju prispeva k odličnosti in pomaga graditi kulturo mednarodnega podjetja. Novi sodelavci lahko torej pričakujejo, da jim bomo stali ob strani in se jim pomagali razvijati, mi pa od njih pričakujemo, da bodo to našo ponudbo znali dobro izkoristiti v dobro nas vseh in predvsem kupcev $ naših izdelkov. o io sporočili @ Aktualno Turneja strpnosti iz Šentjurja »Na zdravje v delovni vnemi lahko kaj hitro pozabimo,« so se strinjali udeleženci. Dan za zdravje - za delodajalce in zaposlene V šentjurskih Društvu Eksena in Izobraževalnem centru Eksena v sklopu človekoljubnega nepridobitnega projekta promocije strpnosti Mi smo ZA STRPNOST! nadaljujejo z nacionalno turnejo strpnosti, na kateri se aktivno zavzemajo za ozaveščanje pomena strpnosti in sporočila Unescove Deklaracije o načelih strpnosti. Tako so se v marcu sestali z županom Mestne občine Ptuj, Miranom Senčarjem, poslanko Evropskega parlamenta Tanjo Fajon, poslancem Evropskega parlamenta Francem Bogovičem ter Majo Oven, direktorica Sektorja za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi v podjetju BTC. Ptujski župan Miran Seničar se je strinjal, da je strpnost nujno potrebna za ohranjanje kulture medsebojnega spoštovanja in miru ter da si je za njo, še posebej v teh časih, potrebno aktivno prizadevati, pri čemer ima veliko vlogo izobraževanje. Župan in ostali predstavniki občine so zelo pohvalno sprejeli projekt in izrazili željo za sodelovanje. Zato so se dogovorili, da bodo v bližnji prihodnosti na Ptuju izvedli celodnevni dogodek v podporo strpnosti. (NN) Dan za zdravje. Kar dvakrat ga je v marcu izvedla Območna obrtno-podjetniška zbornica Šentjur. » Piše: V. Motaln Najprej so se dneva, ki je bil namenjen promociji zdravja na delovnem mestu in preprečevanju nastajanja bolezni in poškodb pri delu, udeležili delodajalci, 16 jih je prišlo, nato pa še zaposleni v obrtni dejavnosti (23 udeležencev). »Vse premalo razmišljamo o zdravju na delovnem mestu,« je opozorila sekretarka OOZ Šentjur Marija Fajdiga. Tudi zato so se v šentjurski zbornici vključili v vseslovenski projekt Obvladovanje kostno-mišičnih bolezni in poškodb pri delu v obrtnih dejavnostih, ki ga financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Delavnico so izvedli v dveh delih: najprej so pod vodstvom trenerke izvajali vaje, pomembne za pravilno držo in boljšo gibljivost, v drugem delu pa so pooblaščeni izvajalci za varstvo pri delu predstavili še pravne podlage za promocijo zdravja na delovnem mestu, dejavnike tveganja in smernice za izboljšanje zdravja in dobrega počutja. Udeleženci so se strinjali, da gibanju, ki je osnovni dejavnik za zdravje in dobro počutje, dajemo premalo pozornosti. Tudi zaradi tega bodo na šentjurski obrtni zbornici ob zadostnem interesu s strani delodajalcev in delavcev takšno delavnico skušali še večkrat izvesti. V marcu sta bila dr. Nejc Jelen in glasbenik SoulGreg Artist na sprejemu pri županu Mestne občine Ruj. Vrteli so rubikovo kocko Zlaganje ploskev na rubikovi kocki je priljubljena dejavnost za urjenje možganov. Najbolj zagreti rubikovci se lahko pri nas pomerijo na posebnih tekmovanjih. Državno prvenstvo v Sloveniji prirejajo peto leto zapored. V letošnji sezoni je na sporedu osem tekmovanj. Tako so se v začetku marca pomerili na tekmi državnega prvenstva na Osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva, ki je že tretjo sezono zapored gostila tekmovanje za državno prvenstvo. Tokrat se je v zlaganju rubikove kocke oziroma njenih različici in mehanskih ugankah preizkusilo 14 tekmovalcev v 10 disciplinah. Eden od najboljših tekmovalcev v Sloveniji je Domen Antlej iz Dobja, ki se s to dejavnostjo ukvarja dobri dve leti. O svojem navdušenju je dejal, da je na spletu opazil posnetke rubikovanja in se K um El STROJ I Podkrajšek Hnl mi s p —sZl Pon/Avd Hb 'JUH Ptimhud TEL.: 041 693 394 PRODAJA IN SERVIS TRAKTORJEV LAMBORGINIINPASOUALI je za vso stvar navdušil tudi sam. Tekmovanj se udeležuje zadnji dve leti in pol. (BR) Kot pri ostalih športih je tudi pri rubikovcih pomembno delo sodnika, ki ga je na Ponikvi opravljal Šentjurčan Sandi Potočnik.Foto:Rubika ^ ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2016. urednistvo(g)sentjurskenovice.si KOSTANJEV DREVORED Naimogočneišifdil&voKed na Šentjurskem Kostanjev drevored na Ponikvi. Ko se iz šentjurske smeri peljemo proti Ponikvi in prečkamo železnico v Hotunjah, nas pred vzponom na klanec objame mogočni kostanjev drevored. Drevored, ki je bil v 19. stoletju del vrta pred nekdanjo graščino, je že več kot 20 let zavarovan kot naravni spomenik. Kljub svoji mogočnosti pa ježe malo utrpel ugriz časa. Za njegovo urejenost in pomlajevanje od leta 2009 skrbijo člani Turistično olepševalnega društva Ponikva. » Piše: Tomaž Pritekel] Člani turistično olepševalnega društva Ponikva so tik pred podpisom nove koncesijske pogodbe za vzdrževanje rastišča velikonočnice in kostanjevega drevoreda na Ponikvi. Urejanje drevoreda finančno podpira Občina Šentjur, medtem ko strokovno mnenje pristavijo strokovnjaki s celjskega Zavoda za varstvo narave. V zadnjem času za drevored skrbijo dosledneje kot pred denimo dvajsetimi leti, ko so drevored krajani urejali le priložnostno. Problem je namreč v rednem vzdrževanju in obrezovanju, saj je potrebno kostanjevo rast usmeijati. V nasprotnem primeru se divji vrhi, kot pravi predsednik Turistično olepševalnega društva Ponikva, Zlatko Zevnik, hitro nepravilno razrastejo, kar lahko ob močnejšem vetrn privede do razkola. Le 11 kostanjev je še prvotnih Mariborska arboristka Tanja Grmovšek drevored obišče vsako leto. Takrat ga pregleda, pripravi poročilo o stanju in svetuje o ustreznem vzdrževanju dreves. Poskrbi pa tudi za pravilno obrezovanje. Celjski Zavod za varstvo narave strokovno bdi nad urejanjem drevoreda in odobri vsako poseganje vanj. Člani Turistično olepševalnega društva Ponikva pa skrbijo za vsa fizična dela v drevoredu, kot je košnja, odvoz odpadlega vejevja, zasaditve in podobno. Leta 2009 so drevored pomladili s štirinajstimi novimi drevesi, ki so se že lepo prijela in razrasla. V začetku prejšnjega meseca pa so na mestu, kjer so rasli stari kostanji v slabšem stanju, posadili še osem mladih dreves. Tako ob cesti stoji še samo enajst prvotnih kostanjev, ki pa jih nameravajo v naslednjih dveh letih zamenjati z mlajšimi. Le še nekaj časa za ogled originalov Delno pomlajen kostanjev drevored na Ponikvi danes. V času dveh let člani Turistično olepševalnega društva napovedujejo popolno pomladitev kostanjevega drevoreda, kar pomeni, da ne bo več moč videti prvotnih kostanjev. Mlajša in precej nižja drevesa, ki jih zasajujejo, so dostavljena iz tujine in so umetno ustvarjene sorte kostanjev, ki v nasprotju z originalnimi drevesi v drevoredu nimajo plodov. Tako je okolica drevoreda bolj čista, manj verjetnosti pa je tudi, da odpadli kostanj poškoduje pločevino na avtomobilu. Vsekakor priporočamo, da si mogočna stara drevesa ogledate, še preden jih dokončno odstranijo. Kostanjev drevored na Ponikvi se v | toplejših mesecih mogočno bohoti. nikva, ki šteje okoli 120 članov, od katerih je približno 40 redno aktivnih, poleg urejanja drevoreda skrbi še za vrsto drugih aktivnostih. Soorganizirajo čistilne akcije, promovi-jrajo in skrbijo za urejenost rastišča velikonočnice, organizirajo strokovne ekskurzije za člane, skrbijo za urejenost in označevalne table na njihovih [ pohodniških poteh in sodelujejo na kulturnih prireditvah. Osrednja prireditev društva so jesenski Martinovi I dnevi, za katere Zlatko Zevnik letos | napoveduje lovsko tematiko. Zgodovinska vrednost Drevored je bil domnevno zasajen leta 1848, ko so čez Hotunje zgradili železniško progo. Ker je to pomenilo povezavo s svetom, so zgraditev železnice ovekovečili z zasaditvijo kostanjevega drevoreda, ki je vodil do graščine in sodišča z zapori. Po 2. svetovni vojni je graščina v nepojasnjenih okoliščinah pogorela. Ker čas ni bil primeren za obnovo, so zemljišča prodali in tod je nastalo naselje. Ostala je le še prvotna vila Vrtnica, v kateri je bila rojena znana igralka Štefka Drolc. Ne le urejanje drevoreda Turistično olepševalno društvo Po- Zlatko Zevnik ob mlajših kostanjih med sprehodom skozi drevored. Medgeneracijsko drUŽenie Stran pripravlja LJUDMILA CONRADI. Rdeči križ Slovenije ima po svojih območnih združenjih in po krajevnih organizacijah RK možnost spoznati vse družine in posameznike, ki potrebujejo pomoč, in jim po svojih prostovoljcih pomagati. ANKETA Andreja Tisel, sekretarka RKS, Območnega združenja Šentjur Na Območno združenje RK Šentjur gledam zelo pozitivno. To je velika mreža prostovoljcev, ki pokrivajo območje občine Šentjur in občine Dobje s ciljem, da z njo izpolnjujemo zastavljene programe kot pooblastila, ki nam jih je država zaupala, in programe, namenjene pomoči potrebnim občanom. Milena Krajšek, zaposlena preko javnih del Na RK gledam s posebnim zaupanjem in upanjem, saj pomaga ljudem, ki so pomoči potrebni, s hrano in oblačili. V zadnjem času ima organizacija veliko dela z begunci. Brez nje bi mnogo ljudi težko preživelo od prvega do zadnjega v mesecu. I ~A Alojz Arlič, predsednik KORK Šentjur Moj pogled na RK je predvsem neobremenjen z mislijo na funkcijo predsednika. Pomembno je, da v sebi čutim prijetnost poslanstva pomagati pomoči potrebnim, tako z materialno pomočjo kot tisto, ko je komu v osami tesno pri srcu. Ne le paket in stisk roke, tudi drugačen, notranji pristop je dopolnilo k čutenju dati in dobiti. VELIKA MREŽA PROSTOVOLJCEV Pomagajo materialno in ko je komuvosamitesnoprisFcu Območno združenje Rdečega križa Šentjur pokriva krajevne odbore Dramlje, Ponikva, Gorica pri Slivnici, Loka pri Žusmu, Pre-vorje, Kalobje, Planino pri Sevnici, Rifnik in Občino Dobje. Skrbijo za starejše, za mlade, za boljšo kakovost življenja vseh. 1442-krat so lani obiskali starejše Skrb za boljšo kakovost življenja starejših vsebuje različne programske aktivnosti. Lani so organizirali šest srečanj starejših krajanov, in sicer v Dramljah, na Kalobju, v Blagovni, na Grobelnem, v Dobju in Gorici pri Slivnici. Srečanj se je udeležilo 356 starejših, kar je od prostovoljcev zahtevalo 609 prostovoljnih ur. Prostovoljci so v 12 krajevnih odborih Območnega združenja RK Šentjur obiskali 1036 starejših, invalidnih in bolnih oseb, 884 na njihovih domovih, 152 pa v domovih za starejše, nekatere večkrat. Vseh obiskov je Krvodajalska akcija v Dramljah. r«o»ndreia tm bilo 1442, za kar so zaslužni prostovoljci, ki so zanje porabili 1467 delovnih ur. Mag. Štefan Tisel, predsednik šentjurskega območnega odbora, pove: »V letu 2015 smo v celoti izpeljali program terenskih krvodajalskih akcij in drugega dela. Vključevali pa smo se Uidi v delo z migranti.« Rdeči križ za mlade Na Centru za preventivo, prvo pomoč in pomoč ljudem v stiski deluje njihova psihosocialna pomoč. Pomagajo otrokom, mladostnikom in odraslim pri pisanju različnih vlog. Pomagajo jim iskati rešitve, jim posredujejo informacije. Brezplačno pomoč jim nudijo univerzitetno izobraženi psihologi. Projekt so poimenovali Pridi na pogovor. Tako so v letu v povezavi z drugimi ustano- vami nudili pomoč 88 mladim, psihosocialno pomoč pa šestim. 43 učencem so pomagali pri nakupu šolskih potrebščin, 18 otrokom iz socialno ogroženih družin pa so omogočili letovanje na morju. Z akcijo Drobtinica - 'otroci za otroke' pa so zbrali 1.268 evrov za plačilo šolske prehrane za oboke iz socialno šibkih družin. O pomenu krvodajalstva so mlade osvestili s predavanjem na Šolskem centru Šentjur. Razdelili skoraj 20 tisoč kilogramov hrane Podatki kažejo, daje Območno združenje RK v letu 2015 razdelilo 19.549 kilogramov hrane med 598 posameznikov oziroma 1231 družinskim članom. Dodatno pa je bilo razdeljenih 451 prehrambnih in 384 higienskih paketov. JUBILEJ 86-letni Miha Iskra r Ljubljanski obrtnik, tapetnik Iskra in njegova žena sta imela pet otrok, četrti po vrsti je bil današnji Šentjurčan Miha Iskra. Osnovno šolo je obiskoval na Viču in za Bežigradom. Po drugi svetovni vojni seje vpisal na Zavod za hzkulturo in postal učitelj telesne vzgoje, izredno je končal še višjo šolo. Poučeval je na gimnaziji v Brežicah in v Idriji. Nato je bil pri vojakih v Travniku v Bosni in obiskoval oficirsko šolo. Od leta 1951 je služboval v Šentjur- ju in opravil pet sodniških izpitov: za atletiko, alpsko smučanje, smučarske skoke, odbojko ... Kot sodnik je delal na vsem štajerskem območju. Učil je v Štorah, Šentjurju, na OŠ in na kmetijski šoli. Kot plesni učitelj je 25 let vodil plesne tečaje v Šentjurju, Štorah, v Laškem, Celju in v Žalcu. Ženo je spoznal na Osnovni šoli Šentjur. Rodili so se jima trije otroci -dve hčerki in sin. Ima dva vnuka, dve pravnukinji in pravnuka. Žena mu je pred dvema letoma umrla. Iskra je bil načelnik in tajnik šentjurskega telovadnega društva, ustanovitelj Občinske zveze za telesno kulturo Šentjur in njen sekretar do leta 1977, nato pa pet let direktor Kina Šentjur. Leta 1989 se je upokojil. Ureja sadovnjak in vinograd ter vrtiček na vikendu in doma. Želi si, da bi kateri od vnukov prevzel vinograd. Mihu Iskri zdravje še dobro služi, kar je gotovo dota športnega življenja. ■ ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Mladi Pripravlja: TOMAŽ PRITEKELJ Predsednik ŠMD Grobelno, Rok Sitar »Mladi bi se morali več ukvarjati s športom. Igrišča niso le prostor za posedanje in umik pred starši.« Vztrajno nadgrajujejo športni park v Grobelnem Nad zelo veliko udeležbo na Vaških igrah so bili presenečeni tudi sami člani SMD Grobelno.FotosMD Grobelno. Takole so sredi marca polagali robnike na igrišču za najmlajše: (z leve) Rok Sitar, Miran Frece, Jože Močnik in Simon Bevc. FotoFacebook Športno in mladinsko društvo Grobelno. Poleg organizacije športnih in kulturnih dogodkov marljivo gradijo športni park v Grobelnem in povezujejo ne samo lokalno skupnost, ampak tudi sosednji občini. Ob vztrajnem delu in pridobivanju denarja že kujejo nove načrte za prihodnja leta. * Piše: Tomaž Pritekel] Ko so člani ŠMD Grobelno pred 5 leti pod taktirko takratnega vodje Urbana Petelina spremenili dejavnost športnega društva v športno in mladinsko društvo ter začeli z gradnjo odbojkarskega igrišča na mivki, so se stvari začele sunkovito premikati. Na Tratni danes poleg odbojkarskega igrišča športnike kličeta tudi košarkarsko in nogometno igrišče. Realizacija načrta za športni park pa se tukaj še ne konča. Začrtano delo za vsaj še dve leti Društvo v glavnini finančno podpira Občina Šentjur, čeprav večina članov prihaja iz Šmarja pri Jelšah. Kljub tem težavam pa po besedah predsednika društva, Roka Sitarja, uspešno povezujejo sosednji občini. Posebej ponosen je na sodelovanje s pomlajenimi odgovornimi člani Krajevne skupnosti Grobelno, brez katerih si ne predstavlja tako uspešnega dela. Pravkar so končali z izgradnjo otroškega igrišča, upajo pa, da jim še letos uspe zgraditi zunanji fitnes in dvojno balinišče. S šentjurskim županom, mag. Markom Diaci-jem, in županom Šmarja pri Jelšah, Stankom Šketom, so ustno dogovorjeni, da se bodo skupaj prijavili na evropski razpis, ki bi jim v prihodnjem letu pomagal obnoviti še nogometno igrišče, povečati košarkarsko igrišče in v letu 2018 nadgraditi športni park še s teniškim igriščem. Veliko aktivnosti za mlade Med vsakoletne aktivnosti so lani vpeljali Vaške igre, na katerih krajani tekmujejo v raznih družabnih igrah, kot so hoja s smučmi, vožnja samokolnice z zavezanimi očmi, vrtenje okoli palice ipd. Organizirajo tudi postavljanje mlaja in kresovanje, potopise in stand up večere. Za otroke so letos priredili že deveto pustovanje v Domu krajanov Grobelno, prav tako pa tudi za letos že napovedujejo tradicionalno miklavževanje. Organizirajo tudi dva odbojkarska turnirja. Enega v začetku poletja in enega ob koncu letnih počitnic. Vse to, pa po besedah Roka Sitar- ja, ne bi bilo mogoče brez velike predanosti vsaj dvajsetih aktivnih članov društva. Zlati Slivničani Učenci turističnega krožka OŠ Slivnice pri ,ju so se odlično izkazali na turistični tržni-Cl v Celju. S svojo turistično tržnico, izjemno Predstavitvijo raziskovalne naloge z naslovom Vemo, zakaj ptice pojejo, in suverenim nastopom so si prislužili dve zlati priznanji po oceni strokovne komisije. Anja Furdi in Kaja Tovornik pa sta bili najboljši še na kvizu v znanju o turističnih programih drugih šol, ki so se predstavile na tržnici. Z odličnim nastopom so si tako prislužili še skupaj z ostalimi dobitniki zlatih priznanj nastop na turistični tržnici v Mariboru, ki bo ta mesec. ® Mladi Katero podjetje bi priporočali? V katerem šentjurskem podjetju gre zaposlenim najbolje in katero podjetje bi prijatelju priporočali za zaposlitev. » Spraševal: Denis Kresnik -W 'ki- f f- Nik Jazbec, Šentjur Po mojem gre najbolje zaposlenim v Tajfunu, saj se to podjetje vseskozi razvija in s tem tudi njihova kakovost in delovno okolje zaposlenih. Prijatelju bi vsekakor priporočil Tajfun, saj se mi zdi, da so delavci tam zelo zadovoljni. Mojca Jerovšek, Repno Zaposleni v nekdanjem šentjurskem gigantu Alposu so bili vedno zadovoljni. Čeprav je od tega giganta ostal le en obrat (Alpos Alu) pa se mi zdi, da so v njem zaposleni še vedno enako zadovoljni. Prijateljem bi priporočila zaposlitev v tem obratu. Ambrož Leban, Šentjur Podjetje Kea se je iz majhne trgovine razvilo v veliko mrežo trgovin z živili. Kolikor slišim, so njihovi zaposleni zelo zadovoljni s svojim delom in okoljem. Za zaposlitev pa bi priporočil podjetje Ahac, ki se konstantno veča in s tem tudi zaposluje nov kader. Nik Huzjak, Šentjur Vedno nasmejani in dobre volje so zaposleni v hotelu Žonta, zaradi česar bi rekel, da jim gre kar dobro oziroma so zadovoljni s svojim delom. Ogromno ljudi zaposluje podjetje Kea in to podjetje bi tudi priporočil za zaposlitev. Mladi Drameljčani gostili vrstnike iz tujine Drameljske šolarje so obiskali vrstniki iz Španije, Turčije in Bolgarije. Skupaj se ukvarjajo s kmečkim turizmom in iščejo nove priložnosti za razvoj turističnih poti in turizma v svojih krajih nasploh. Na druženju v Dramljah so poskrbeli, da večdnevno bivanje gostov ni bilo le delo. Pokazali so jim Dramlje z okolico, se odpravili proti planin- ski postojanki na Uršuli, preizkusili dobrote Kozjanskega. O turizmu so razpravljali s strokovnjaki na Razvojni agenciji Kozjansko in obiskali Šolski center Šentjur, kjer so jim postregli s kosilom. Obiskali so tudi okolico, za španske učenke pa je bilo največje doživetje obisk Rogle, kjer so prvič občutile sneg. (MP) Učenci se seznanjajo predvsem s področjem kmečkega turizma, mo Drago Petelinšek Špela navdušila na prvem koncertu V aktivatorju seje na Kulturnem prepihu za umetnost plesa Harlekin pa že tretje leto kuje predstavila mlada šentjurska umetnica Špela Je- vokalne vrline v Vocal BK Studiu. Tokrat so se zovšek na svojem prvem samostojnem koncertu. ji na odru pridružili Sven Senica, violinistki Glasbenica je v Šentjurju končala nižjo glasbeno Eva Vrečko in Daniela Preskar ter pevke Lea šolo z igranjem violine, poleg plesa v društvu Končan, Tjaša Esih in Maja Kovačič. Špeli sta na odru delali družbo tudi Tjaša Esih (levo) in Lea Končan (na sredi). moMcsentiur. gSRn—j ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si O ODHODU JE DLJE ČASA RAZMIŠLJAL Šentjurčani @ S klubom seje razšel Poslovil se je v svojem slogu. Ljubezen močnejša od košarke Slovo. Kot strela z jasnega je Stanko Sebič na klin obesil košarkarsko kariero in zapustil domači klub. » Piše: Metka Pirc Tik pred začetkom nove košarkarske sezone in kmalu potem, ko je skupaj s šentjurskimi kolegi pisal zgodovino in se uvrstil v sam vrh državnega prvenstva, je naredil pomemben življenjski korak. Same dobre novice lanskega leta je nadgradil še s poroko, na klubskem zaključku leta decembra lani pa nam je zaupal, da je v ljubezni še vedno tako rožnato, kot je bilo. Ne le zvesti navijači šentjurske košarke, niti trener Dejan Mihevc ali uprava kluba niso slutili, da bo naslednji Sebičev korak odhod. »Že nekaj časa sem razmišljal o tem. Pred pol leta sem se poročil, žena dela v Ljubljani in razdalja je bila eden od razlogov, da sem začel predčasno razmišljati o odhodu,« je skoraj s solzami v očeh pripovedoval Sebič. Čustveno slovo Od svojih soigralcev in navijačev se je uradno poslovil na zadnji tekmi Šentjurča-nov v Aba ligi, ki so jo po spletu naključij igrali v domači dvorani H ruševec. Poslovil se je v svojem slogu s prepričljivo igro in tako poskrbel, da ga bodo navijači še bolj pogrešali. Veliko čustev je tisti večer viselo v zraku, konec tekme je bil težko pričakovan. Takoj po zaključku so se vrstile čestitke, objemi, marsikdo je tisti večer iz dvorane odšel s solzami v očeh. Tudi Stanko. Navijači so mu po tekmi podarili navijaški dres. Kot je zagotovil Stanko, se bo še vračal v domačo dvorano, kjer bo svoje soigralce odslej spremljal s tribun, med navijači. Številko 14 zamenjal za 6 Stanko je otrok šentjurske šole košarke. Začel je v Šentjurju, vmes igral v drugih klubih, a se na koncu vrnil domov. Že v prvi članski sezoni leta 2000 je pri svojih 15 letih doživel prelomni trenutek, uvrstitev kluba v takratno L A SKL. Po sezoni 2001/02 je zaradi nadarjenosti odšel k novomeški Krki, kjer je spomladi 2003 soosvojil naslov državnega prvaka. Za eno leto se je spet vrnil v Šentjur, kjer je igral kot posojeni igralec. Poleti 2004 je z reprezentanco mlajših članov osvojil zlato odličje na EP v češkem Brnu. V Novem mestu je postal državni prvak in okusil mednarodno sceno. Po triletni epizodi na Polzeli se je v sezoni 2012/13 znova vrnil v Šentjur. V sezoni 2014/15 je pomembno sodeloval pri osvojitvi Stanko Sebič obljublja, da bo poslej za svoje navijal s tribun, zato so ga navijači že oblekli v nov, navijaški dres. Sedem zmag bi bilo v preteklih letih dovolj Šentjurčani pa so se morali posloviti tudi od lige Aba. To so storili s težkim srcem in treba je priznati, da so se dobro borili tudi v družbi največjih klubov z bistveno višjim proračunom, kot je šentjurski. »Na koncu letošnje lige so odločale malenkost, na žalost se za nas ni izšlo, verjamem pa, da se bo izšlo v državnem prvenstvu. Če bi nas na začetku sezone kdo vprašal glede lige Aba, bi pričakoval, da bo sedem zmag, kolikor smo jih dosegli, dovolj za obstanek,« razlaga izkušeni Sebič. Seveda so želeli obstati v ligi Aba in še v začetku januarja, ko so bili na petem mestu, jim je dobro kazalo. »Ambicije so bile visoke, a se na žalost ni izšlo,« doda. naslova državnih prvakov in se utrdil na mestu najtrofejnejšega šentjurskega igralca. V lanski ; sezoni je namesto igralne številke 14 začel uporabljati številko 6. Trener ponosen nanj »Na koncu seje poslovil na dostojnem nivoju, s tem, da je bil član ekipe, ki je osvojila državno prvenstvo, super pokal in igrala v Aba ligi, kar mislim, daje lep zaključek kariere,« je dejal trener Mihevc. »Ne morem reči, da sem vesel, da odhaja, sem pa ponosen in vesel |zanj,« je dodal. Stanko se je poslovil na zadnji tekmi lige Aba, ki sojo igrali v domačem Hmševcu. Igranje v ligi Aba je za vsakega košarkarja izziv in ! predstavlja nivo košarke, ki ga lahko izkusijo le redki. Stanko je izkušnje s tega nivoja že imel, a je vesel, da je lahko odigral še enkrat. »Skozi leta seje nivo še zvišal,« ugotavlja. | OOMACl M S m M Atletski klub Asfalt Kovač Šentjur: Eneja Vehovec Pondelak in Šarita Završek ter ekipa deklet do 16 let v štafeti 4 x 100 in 4x300 m; Košarkarski klub Tajfun: Žiga Debelak; Plezalni klub Laško: Lan Mastnak; Taekwon-do klub Ahac: Petra Gobec, Lan Hotko, Kristjan Jurjec, Samir Lavbič, Aljaž Medved, Gašper Matoša, Uroš Vo-lavc in Luka Zgonec. Mojca si je letenja pod oblaki želela že od majhnega, tako da si je z jadralnim padalstvom uresničila sanje, v tej dejavnosti pa je tudi izjemno uspešna. Svojo ljubezen do letenja uspešno združuje s partnerjem Damjanom Čretnikom iz Gorice pri Slivnici, ki se z jadralnim padalstvom tem ukvarja poklicno. V Šentjurju je kot članica Društva jadralnih padalcev Lintvar športnica leta postala četrtič zapored. V lanskem letu je znova postala najboljša jadralna padalka v državi. Na svetovnih letalskih igrah v Duhaj u je končala na 4. mestu, na svetovnem prvenstvu v Indoneziji pa je kot članica slovenske ekipe končala kot peta. Po kriterijih Olimpijskega komiteja Slovenije ima priznan mednarodni razred. »V lanski sezoni sem imela možnost videti kar nekaj sveta, saj je bilo svetovno prvenstvo prvič zunaj Evrope, in sicer v Indoneziji v Aziji. Leta 2014 sem sanjala o tem, da bi se kvalificirala za svetovne letalske igre, ki so bile v Dubaju, kar mi je z dobrimi rezultati tudi uspelo. pomeni, da se v Šentjurju enkrat na leto spomnijo name, saj se ob spominih na te prireditve volja spet dvigne. Zelo sem se bala nastopa v Indoneziji, ker so me vsi opozarjali, da je tam zelo močna vlaga, vendar potem ni bilo toliko težav. Tudi pri nas je avgusta že skoraj podobna klima. Več težav je bilo v resnici v Dubaju, kamor sem prišla iz pri nas zimskih v precej višje temperature. Tekmovanje se je začelo ob 7. uri zjutraj, vendar je bila do poldneva vročina že komaj znosna, prav tako pa je bilo ozračje nepričakovano vlažno. S svojimi rezultati sem načeloma zadovoljna, vendar sem ravno v najhujši vročini nekoliko popustila.« Mojca se zna prav lepo nasmehniti, a na prireditvi je bila resna. Žal sem se predlansko jesen huje poškodovala (počen meniskus in pretrgana križna vez), a mi je ravno lanska prireditev Športnik leta dvignila motivacijo, da sem se uspela pobrati in se podala v bogato arabsko državo, kjer pa še nisem bila v najboljši formi. Resnično mi veliko ' Letenje med dubajskim bliščem in puščavo. * - IN MATEJA VOJSK Priznanj sta se veselila tudi Matjaž in Mateja Vojsk, oba uspešna dvoranska žogobrcarja. ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2016. urednistvolglsentjurskenovice.si EEk-tf33 Športnik leta ® ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2016. urednistvojpsentjurskenovice.si Tudi letošnja prireditev Športnik leta 2015 je pred polnim avditorijem Ipavčevega kulturnega centra postregla z novim imenom med prejemniki najbolj laskavih nazivov. Ob jadralni padalki Mojci Pišek, ki je po nazivu naj športnice posegla četrtič zapored, in članski ekipi košarkarjev Tajfuna, je priznanje prejel košarkar Milan Sebič, ki je lani kot kapetan prvi dvignil pokal državnih prvakov. » Piše: Bogdan Rahten Med perspektivnimi športniki so nagradili mlade iz štirih različnih klubov, vendar je pri tem očitno, da nekatera društva ne pošljejo nominacij, potem pa naknadno organizirajo sprejeme pri županu. Prav tako znova ni bilo nominacij v kategoriji naj društvo in zaslužni športni delavec... V konkurenci invalidov sta priznanji prejela Jana Fiihrer, ki je iz shovvdovvna presed- lala k atletiki, in Henrik Plank, ki ga bomo videli na paraolimpijskih igrah v Braziliji. Med ekipami so bili tretji najboljši vr-vovleki v državi - Šentjurski korenjaki. Druga je bila ekipa jadralnih padalcev Lintvar. Pri športnicah je tretje mesto komisija določila Mateji Vojsk, kapetanki državnih prvakinj v futsalu iz Celja. Druga je bila Mojca Centrih iz šentjurskega atletskega kluba. Najširša konkurenca je bila med športniki. Priznanja so prejeli atlet Ambrož Anion, jadralni padalec Damjan Čretnik, strelec Štefan Gajšek in gorski kolesar Gregor Krajnc. Tretje mesto je zasedel taekvvon-doist Denis Drapič. Drugi je bil član futsal ekipe Dobovca Matjaž Vojsk. Mila sebieišportnik leta*2015 v nhririi Šentjur Milan je slast prvoligaške članske košarke okusil v davni sezoni 2003/04, ko se je pridružil dve leti starejšemu bratu Stanku. Za razliko od nekoliko višjega in starejšega brata, danes 29-letni in 200 cm visoki košarkar z visoko izobrazbo ni nikoli zapustil matičnega kluba. Velja za zgled borbenosti, leta 2011 pa je prevzel kapetanski trak, ki ga ni nosil, ko je ekipa igrala v ligi ABA. Soigralcem se na nekaterih gostovanjih ni pridružil, saj je moral oddelati 'šiht1, ki ga začne ob 6. uri zjutraj. Kljub nekoliko manj dopoldanskim treningom je tudi v tej sezoni ljubitelje košarke navdušil z borbenostjo. V tej sezoni mu poleg kakšnega atraktivnega zabijanja in blokade pogosto uspe uspešen met za tri točke. Predsednik komisije za podeljevanje priznanj, Klemen Ztlol- Milan Sebič vse do razglasitve ni vedel, da bo prejel prestižno priznanje. šek, je ob podelitvi poudaril, da je Milan resnično tisti športnik, ki velja za vzornika mladim Šen-tjurčanom tako po športni kot življenjski poti. »Nad prejemom priznanja sem bil presenečen, ker je košarka vendarle kolektivni šport, to pa je na- grada za posameznika. Sam nisem nikoli posebej izstopal po statistiki, zato sem še toliko bolj počaščen. Že v lanski sezoni sem razmišljal, da bi končal s prvoligaško košarko, potem je prišel naslov prvakov, sedaj pa še to priznanje, kar lahko znova vse spremenil.« Kako ocenjujete letošnjo sezono? »Letos je zame in za soigralce povsem drugačna situacija, kot je bila lansko leto. Takrat smo stopili v ligo za prvaka z izjemno veliko zmagami, sedaj pa smo iz drugega dela lige ABA prišli s serijo porazov. Trenutno še sami ne vemo, kaj lahko pričakujemo. Prepričan sem, da delamo dobro, da imamo dobro ekipo in da lahko znova posežemo zelo visoko.« Ko se igralec s št. 8 usmeri in požene pod strop, je razlika opazna. >>> MoičlBišekfšportnica leta/? 015,vobčini Šentjur] @ Športnik leta Oglasno s[ @) Oglasi / Anketa ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2016. urednistvo(a)sentjurskenovice.si MEDICAL CENTER ROGAŠKA Ortopedska ambulanta Če trpite zaradi akutne ali kronične bolečine ter želite hitro in učinkovito obravnavo svojih težav na enem mestu, pričakujete individualno obravnavo in sodobne pristope v reševanju svojih težav, je ortopedska ambulanta Medical centra Rogaška pravi naslov. Bolečine v kolku, kolenu, rami, vratu, križu in v drugih predelih telesa obravnavajo celovito, tudi s pomočjo več različnih specialistov. Na enem mestu in v najhitrejšem možnem času se izvede diagnostika, predlaga zdravljenje in rehabilitacija. Kot dopolnitev pri reševanju tovrstnih težav v Medical centru Rogaška ponujajo tudi obravnavo s področja fizioterapije. Izvajajo ma-nualno terapijo, fototerapijo, magne-toterapijo, elektroterapijo, termote-rapijo, mehanoterapijo in kineziote-rapijo. Namen fizioterapije je poleg odpravljanja bolečin tudi razvijati, vzdrževati ali ponovno vzpostaviti optimalno gibanje in funkcijske sposobnosti. Ortopedska masaža Terapevtske masaže so individualno prilagojene masaže, kjer maser s specialnimi znanji določi potek masaže na podlagi uvodnega pogovora, testov in palpacije. Pri tem izbira tehnike, ki obravnavajo vzroke težav mišično-skeletnega sistema, ter upošteva zdravstveno stanje, počutje in želje posameznika. Pri ortopedski masaži maserji s pridobljenimi certifikati izvajajo integrirane tehnike na mehkih tkivih in sklepih, ki so vedno individualno izbrane glede na vrsto težav. Poleg ostalih tehnik ortopedska masaža vključuje vakuum tehniko (ventuze) in masažo globokih tkiv (deeptissue-massage), kjer se s pritiski in frikcij-sko masažo omogoči sprostitev mišičnih vlaken, raztezajo se skrajšane kite in mišice ter se tako zmanjšajo bolečine in povrne funkcija obravnavanega dela telesa. V Medical centru Rogaška vam v mesecu aprilu ponujajo 25-odstotni popust na ortopedske masaže. ŠENTJURČANI PRAVIJO Tulipan ali trobentica? Pa smo dočakali pomlad. Znane Šentjurčane smo povprašali, ali imajo na pomlad raje trobentice ali tulipane. » Spraševal: Tomaž Pritekelj Mojca Eferl, magistrica znanosti in profesorica klavirja Zagotovo tulipan. Ker je lepše oblike. Janez Palčnik, predsednik Krajevne skupnosti Slivnica pri Celju Trobentica. Bolj všeč mi je barva, pa še ženskega spola je. Dragan Podovac, predsednik DLU Ritnik Šentjur Tulipan. Ker je večji in v več barvah. Všeč mi je barvitost. Ortopedska ambulanta zdravljenje in rehabilitacijo. ORTOPEDSKA AMBULANTA Trpite zaradi akutne ali kronične bolečine v kolku, kolenu, rami, vratu, križu...? Želite hitro in učinkovito obravnavo svojih težav? I IZVIR ZDRAVJA # * ORTOPEDSKA MASA Imate težave z bolečinami v mišično -skeletnem sistemu? Želite masažo globokih tkiv? 25% POPUST V APRILU v Medical centru Rogaška izvaja diagnostiko, predlaga Popust velja za lokalno prebivalstvo. V Medical centru Rogaška vam maserji s pridobljenimi certifikati s posebnimi tehnikami omogočajo sprostitev mišic in zmanjšajo bolečine. info(a)rogaska-medical.com | 03 8117015 info@rogaska-medical.com | 03 8117015 -------------------------m-------- Šentjurčani (zj) SoulGreg Artist. Sentjurčan Gregor Bezenšek, znan pod umetniškim imenom SoulGreg Artist, ki bo naslednji mesec dopolnil 33 let, ima za sabo zelo pestro glasbeno pot. Zase pravi, da je ogromno stvari že videl in izkusil, ni pa še prišel do točke, da bi se podal na pot uspeha. Deluje pod okriljem šentjurske založbe Eksena records, ki promovira več kot samo glasbo. » Piše: Tomaž Pritekel] Gregor je kitaro v roke vzel že pri šestih letih, pri enaindvajsetih pa diplomiral na Glasbeni akademiji v Gradcu, ko je postal najmlajši diplomant smeri jazz v zgodovini graške univerze. Perfekcionist, ki ogromno časa preživi v studiu, je pri rosno mladih najstniških letih nastopal s svojo glasbeno skupino na znanih Pilovih žurih, za preživetje igral v tujini z narodno zabavnimi ansambli in se kalil v Ameriki in Angliji z znanimi SoulGreg Artist. imeni v glasbeni industriji. Zdi se, kot da je vedno tik pred prebojem med najuspešnejše. Glasbenik, ambasador Če ste si že kdaj ogledali kakšen koncert SoulGreg Artista, poznate udarni, čustveni in dramatični glas- beni moment, ki ga zna pričarati s svojo skupino, BigLights bandom. Za vsem bliščem in suverenim nastopom pa se skriva mnogo vaje in predanosti. Njegova sestra in strokovna direktorica izobraževalnih programov Zavoda Eksena, Eda Be- Eksena records Založba Eksena records deluje pod okriljem izobraževalnega Centra Eksena že dobra tri leta. Čeprav je založba prvenstveno namenjena podpori in razvoju glasbene umetnosti, je v času svojega delovanja že podprla tudi literarno ustvarjalko Evo Kovač in likovno umetnico Nino Palir. Cilj je podpreti umetnika, ki ustvarja iz občutenja in njemu lastne inspiracije, ter mu nuditi podporo pri njegovem ustvarjanju in umetniškem razvoju. SoulGreg Artist pa je tisti, katerega vizija vodi v ustvarjalni proces celotno ekipo. SoulGreg vsak dan ustvarja v svojem studiu. zenšek, zanj pravi, da je garač. Svoje skladbe namreč sklada sam, jih sam posname in sproducira, sam skrbi za končno zvočno podobo, poleg tega pa še skrbi za video produkcijo in scenarij videospotov za svoje pesmi. Trenutno pa je tudi ambasador projekta Mi smo za strpnost. Multiinstrumentalist Marsikdo SoulGreg Artista pozna kot kitarista in pevca. Gregor pa zna suvereno zaigrati tudi bobne ali klaviature. Predstavnik založbe Eksena records in bivši manager Natalije Verboten, Damjan Vajde, se spominja enega izmed obiskov Združenih držav Amerike: »Ko je Gregor naključno zaigral na conge (tolkala), se je okoli njega nabralo ogromno ljudi, ki so obstali brez besed. Kurja polt me oblije, ko se spomnim, kako je zaigral.« V ničemer v glasbi ni povpre- čen, njegov talent pa morda prekaša samo še njegova srčnost in toplina. Soul'n'roU Ko se je SoulGreg Artist med študijem jazz kitare prvič srečal z moderno r'n'b glasbo, soul in gospel glasbo, seje v njem nekaj premaknilo. Ta vpliv se v njegovem ustvarjanju pozna še danes, saj svojo glasbo [označuje kot mešanico rocka in soula, soul'n’roll. Sam je mnenja, da glasba nima meja, zato se pri ustvarjanju ne omejuje z uveljavljenimi glasbenimi zvrstmi. Pravi, da je bistveno samo to, da si s srcem pri glasbi. Za ustvarjanje par minutnega glasbenega posnetka Gregor nameni par mesecev časa. Želi, da je vsaka pesem pred izidom dovršena v vseh segmentih. Zanimivosti Njegov oče je bil eden od ustanoviteljev evropsko priznane gospel skupine New Svving Quartet. Zanimivo je, da je skupina New Svving Quartet z izvajanjem črnske duhovne glasbe zelo uspešno delovala 35 let in ravno podobna glasbena zvrst se je SoulGreg Artistu podzavestno več let kasneje zapeljala dušo. Sodeloval je z mnogimi znanimi domačimi glasbeniki, kot so 6 Pack Čukur, Karmen Stavec in Katja Fašink. SoulGreg bi, če bi lahko izbiral, najraje sodeloval s Stevie VVonderjem in Princeom, osebno pa je spoznal znano ameriško pevko Mary J Blidge in pevca NeVota. Naša krajevna skupnost ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Naša krajevna skupnost (3) društvo Izviri Dobrina Rojena v zaselku Orešje, že 44 let pa živi v središču Dobrine. Je mama trem otrokom, babica šestim vnukom. Že vse od ustanovitve društva v letu 1995 je njegova predsednica. V domači Dobrini je aktivna tudi pri gasilskem društvu, v Loki pri območni organizaciji zveze borcev in Rdečega križa, je članica šentjurskega Društva kmetic Mavrica in društva vinogradnikov Virštanj - Kozjansko. Sicer aktivno sodeluje pri organizaciji različnih prireditev, ocenjevanju urejenosti okolja, pri izdajah knjig, obnovi dediščine ... Letos nameravajo v sklopu društva Izviri obnoviti lestenec v cerkvi sv. Valentina na Žusmu in ponatisniti knjigo Zadnji Žusem-ski graščaki, kozjanski steklarji, trgovci in loški učitelji. Poleg društvenih dejavnosti skrbi za domače gospodinjstvo, kmetijo in vinograd, rada gre na izlet. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Življenje v našem kraju je raznoliko, kmetije, služba v oddaljenih krajih. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Najprej bi pokazali našo Grajsko učno pot Žusem in Stolp ljubezni, ki sta zelo obiskana in privlačna in smo zelo ponosni na to kar, smo naredili. Kaj bi na območju KS izboljšali ali spremenili? Najbolj nam manjkajo označevalne table za naše znamenitosti, Stolp ljubezni, razvaline gradu Žusem, arheološko najdišče Tinje, zbirka glažut na območju Žusma in parkirni prostori na Žusmu. KSLokapriZusmu. Na kaj so v kraju najbolj ponosni tisti, ki tam živijo? Kaj bi izboljšali, spremenili? » Pripravila: Nina Krobat Območje krajevne skupnosti hvalijo se lahko s pestro zgodovino imajo eno najlepših učnih poti v Na kaj pa so v kraju najbolj po- Loka pri Žusmu je zagotovo eno - o delcu le-te nam še danes priča- Sloveniji in edinstveni Stolp lju- nosni tisti, ki tam živijo? Kaj bi od zanimivejših v naši občini. Po- jo stekleni izdelki loških glažut, bežni. izboljšali, spremenili? Olga Gajšek, podjetnica V Loko so se z družino priselili leta 1993 iz Gorice pri Slivnici, potem ko so tam kupili in obnovili stavbo. Kmalu zatem sta z možem odprla manjšo trgovino in bife z imenom Pod-gaj. Kasneje so bife razširili s kuhinjo in prostorom za zaključene družbe in se preimenovali v okrepčevalnico Gajšek. Sicer je aktivna tudi v društvenem življenju v domačem kraju. Je članica društva Izviri Dobrina in društva upokojencev Pristava. Z možem imata tri odrasle sinove in pet vnukov, v tem času pa se že veselita šestega. V prostem času s prijatelji rada odigra kakšno partijo kart. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Glede na to, da nimam velikih potreb, sem z življenjem v KS Loka zadovoljna. Kakovost življenja je zadovoljiva, res pa je, da bi se lahko marsikaj izboljšalo (prometne povezave, kakovost cest...). Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Turistu bi pokazala marsikaj, in sicer: cerkev sv. Leopolda, v kateri je muzej steklarstva, Grajsko učno pot, Grajski vrelec Dobrina, partizansko bolnico v Javoršici, Stolp ljubezni na Žusmu in še kaj. Kaj bi na območju KS izboljšali ali spremenili? Na območju KS bi si želela, da bi se izboljšale prometne povezave oziroma sama kakovost cest, mogoče manjka tudi kolesarska steza za povezavo s Podčetrtkom, s čimer bi privabili turiste v naš kraj. Srečko Kranjčan, 'predsednik KS V Loko pri Žusmu seje z družino preselil pred 24 leti s sosednjega Spodnjega Tinskega, kjer ima še zmeraj vikend in vinograd. Že tri desetletja je zaposlen pri Telekomu Slovenije, od 2002 pa se intenzivno vključuje v lokalno politiko. Tretji mandat opravlja funkcijo predsednika sveta KS Loka pri Žusmu, kot občinski svetnik pa deluje drugi mandat. Sicer je aktiven tudi v domačih društvih. Je namestnik poveljnika pri domačih gasilcih, predsednik v športnem društvu, je strokovni vodja Folklorne skupine Sveti Štefan v sosednji občini. V prostem času rad obdeluje svoj vinograd, igra mali nogomet, se odpravi na potep s kolesom ali pa gre peš na Žusem. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Življenje je postalo bolj kakovostno na račun kar nekaj pridobitev, kot so obnova vaškega jedra v Dobrini, modernizacija cest, lani tudi dolgo pričakovan javni vodovod oziroma oskrba s pitno vodo za celotno KS v vrednosti več kot tri milijone evrov. Prav tako lahko ponudimo nove parcele, želeli bi privabiti nazaj naše bivše krajane ali pa tiste od dmgod. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? V centru bi pokazali cerkev sv. Leopolda, ki je edina cerkev v zasebni lasti (lastnik je Občina Šentjur) in kjer je steklarska razstava izdelkov iz naših glažut. Potem je tu grajska učna pot v Dobrini in seveda najbolj obiskana destinacija v zadnjih dveh letih, Stolp ljubezni na Žusmu. Kaj bi na območju KS izboljšali ali spremenili? Poskušali bi urediti jedro Loke (mogoče tudi z izgradnjo novega stanovanjskega kompleksa na eni strani, na drugi pa je že omogočen nakup 12 parcel) in urediti športni park z dodatnimi igrišči za tenis ter odbojko na mivki. Ker smo zelo razvejani in imamo veliko dolžino cest, več kot 50 kilometrov, se seveda trudimo, kolikor nam omogočajo finančna sredstva, tudi za modernizacijo le teh. Letos bo obnovljena cesta Volčja Jama-ka-mnolom Žusem. Jure Kolar, Strelsko društvo Živi na meji med KS Loka in Sveti Štefan, v Babni Gori, že vse življenje. Zaposlen je v železarni Štore, v obratu Valji. Strelsko društvo Loka vodi že 11 let, še nekaj let več je član dmštva. Pravi, da se že od vojaškega roka naprej zelo rad ukvarja s strelskim športom. Tudi kar nekaj lepih uspehov s tekmovanj se je že nabralo v tem času. Je lovski čuvaj v loškem lovskem društvu in član motorističnega društva Sveti Štefan. Vozi chopperja, s katerim se večkrat odpravi tudi na kakšno daljšo pot. V tem letu se s prijatelji odpravljajo po Balkanu. Ima tudi vikend in manjšo kmetijo, ki jo obdeluje v času, ki mu ostane od vseh omenjenih dejavnosti. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Prijetno in mirno življenje imamo v našem malem kraju, ki pa ga turisti vedno bolj spoznavajo. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Pokazal bi znamenitosti, kot je muzej steklarstva, Stolp ljubezni ... Morda bi ga odpeljal tudi streljat, če bi želel, bi ga s sabo vzel na 'jago'. Kaj bi na območju KS izboljšali ali spremenili? Večjih izboljšav v teh časih ne moremo pričakovati, če pa bi bilo denarja neomejeno, bi lahko uredili novo strelišče. Sicer pa je kraj lepo urejen, večjih sprememb ne potrebuje. Stari zapisi » Po arhivih vas vodi Bogdan Rahten SDSS: Planina bo občina! Na svoji volilni in kandidacijski pričanju, da jim le ustanovitev lastne konferenci so se zbrali člani planin- občine zagotavlja primeren razvoj, skega krajevnega odbora SDSS. Raz- Sklenili so, da bodo na krajevne vo-govorili so se predvsem o možnostih litve šli z geslom 'Planina bo občina', za lastno planinsko občino. Zlasti še Za predsednika krajevnega od-predlog letošnjega občinskega prora- bora je bil ponovno izvoljen g. Ko-čuna, kije takorekoč na Planino čisto želj, za tajnika pa Mirko Kovač, pozabil, jih je dokončno utrdil v pre- Šentjurske novice, 26. 3.1996 Časopisov kot smeti in trave Dobili smo že četrti domači časopis. Če štejemo tudi Novi tednik za svojega, ki ima menda na Šentjurskem največ svojih naročnikov, pa celo petega. Rojstvo 'Alpos & Co., Poslovnega časopisa Kozjanskega’ - od vseh domačih časopisov je gotovo zastavljen najbolj profesionalno in razkošno - je večkratno presenečenje. Da gre za nekoliko nenavadno poslovno potezo, ki je bolj reklama kot posel, ki pa mora imeti svoj namen, pa res ni mogoče prezreti. Šentjurske novice, 27. 3. 2001 Znana kandidatna lista za neprofitna stanovanja Občina v svojem imenu in po odzvalo 73 prosilcev. Ključe prvim pooblastilu Stanovanjskega sklada novim stanovalcem kompleksa na RS v najem oddaja 32 neprofitnih Livadi naj bi podelili konec marca stanovanj. Na razpis, ki je bil ob- in v začetku aprila, javljen v prvih dneh januarja, se je Šentjurske novice, 21. 3. 2006 Kdo ne mara pol milijona evrov? Župan Občine Dobje je na po- na razpisu pridobila 453.000 €. budo koalicije opozicijskih svetni- Sami bi morali za obnovo pri-kov, ki sicer tvorijo večino, sklical spevati še 189.934 €. Opozicija prvo izredno sejo občinskega sve- meni, da proračun ne bo zdržal ta. Glavna in edina točka je bila povečane investicije, saj je no-odpoved pogodbe o sofinanciranju va predračunska vrednost 950 operacije Rekonstrukcija objekta tisočakov. Za pripravo doku-stara šola. mentacije so dotlej že porabili Občina je sicer z Razvojno 40 tisočakov, agencijo Kozjansko za projekt Šentjurske novice, 30. 3. 2011 POVABLJENI K RAZMIŠLJANJU Za mojega novorojenega sina Piše: Dr. Nejc Jelen, vodja projekta Mi smo ZA STRPNOST!, podpredsednik Društva Ek-sena in vodja Inštituta Eksena v Izobraževalnem centru Eksena Čeprav sem doktor znanosti, lahko brez pomislekov rečem, da se je zame 7. marca, zgodil čudež, ko je na svet prišel moj prvorojeni sin. Kako ti rojstvo otroka spremeni življenje in občutke, ki jih ob tem doživljaš, poznamo vsi starši in so neopisljivi. Hvaležnost in zavedanje, da nič ni samoumevno, sta zame še posebej močna. V prvi vrsti zame ter za mojo razsuto družino velikokrat vzela čas tudi ob sobotah ali nedeljah, četudi je ves teden v svoji skromni pisarnici v pretesni stanovanjski hiši v centru Šentjurja garala od jutra do noči, potem ne bi zmogel. To priznam, brez sramu, saj danes vem, da noben človek ni robot in vsak ima nekje svojo mejo. Jaz sem svojo spoznal in s Ksenjino ter kasneje Mira- Čeprav sem doktor znanosti, lahko brez pomislekov rečem, da se je zame 7. marca zgodil čudež, ko je na svet prišel moj prvorojeni sin. sem hvaležen svoji ženi Maji za najino čisto ljubezen, ki nama je dala to darilo, zatem mami in očetu, da sta mi podarila življenje ter svojima bratoma za vso podporo in bodrenje v težkih trenutkih. Še posebej pa sem hvaležen Kseniji in Miranu Pečniku, mojima direktorjema. Gospo Ksenijo sem spoznal pred več kot desetimi leti, ko je moji družini, kot popolnim tujcem, povsem brezpogojno in nesebično dala vso svojo podporo in spoštovanje, ki je bila obenem vsa leta tudi povsem brezplačna, saj smo bili v težki materialni situaciji. Oče je bil namreč polovico mojega življenja zahteven in agresiven alkoholik, ki je zaradi svoje bolezni zapadel tudi vzelo hude dolgove. Ko ni več videl poti naprej, je naredil samomor in za sabo pustil razdejanje, tako v družini kot v financah. Ne bom zahajal v podrobnosti. Dovolj je to, da sem tedaj ravno uspešno diplomiral, v sebi pa sem se boril s strašnim obupom in demoni preteklosti, ki jih je porodil alkoholizem v družini in boj z revščino. Če ne bi v tistem trenutku spoznal Ksenije, ki me je učila Teorije Eksena in si je novo neumorno spodbudo tudi oprostil očetu celo tisto, kar se mi je zdelo neoprostljivo. Več od tega ni, saj mi je to dalo možnost, da sem spoznal svojo Majo in da sva si tudi sama ustvarila družino, v kateri imava strpne, spoštljive in ljubeznive odnose ravno zaradi poglabljanja vase po Teoriji Eksena. Zato ne dovolim, da kdorkoli po Šentjurju iz zavisti, zlobe, podcenjevanja in predsodkov sodi, laže in obrekuje Ksenijo in Ekseno. Jaz poznam resnico iz prve roke in vem, kdo Ksenija je - resnica, skromnost, ljubezen - človeška dobrota v svoji najbolj čisti pojavi. In to je tudi Eksena. 1 Majo sva dala najinemu sinu ime Justin. Ime je prišlo spontano. Ko sem pogledal, kaj to ime pomeni, sem dobil odgovor - pravičen, pošten. Za svojega sina zato zahtevam, da bo živel v pravičnem, poštenem in resnicoljubnem domačem mestu, okolju brez klevetanj, natolcevanj, podlih čvek, fovšije in zahrbtnosti. To osnovno kulturo strpnosti in resnice smo starši dolžni dati našim otrokom - ne samo v Šentjurju, ampak povsod! Kronika » Rubriko pripravlja NINA KROBAT. BENCINSKI SERVIS STRANICE I NAROČILO KURILNEGA OLJA tel:02 845 0126 tel:03 752 07 08 MINI MARKETING D.0.0. ZNAN OBRAZ Od nabornika do vojaškega nadporočnika Klemen Ivanuša. Šentjurčan, ki že več kot 20 let dela v Slovenski vojski. S ponosom. ^ x "li' Klemen Ivanuša se konec aprila odpravlja na novo misijo na Kosovo. Foto: Luka Mitrovič Nadporočnik Klemen Ivanuša, ki zadnja tri leta živi v Hru-ševcu, ima zanimivo vojaško kariero. Med vojake je prvič stopil leta 1994, ko je odšel na tedaj še obvezno služenje vojaškega roka. Začel je kot rezervni policist na policijski akademiji v Tacnu in služenje nadaljeval kot vojaški policist v Teritorialni obrambi. Delo mu je postalo tako všeč, da se je po služenju vojaškega roka zaposlil kot vojaški policist v vodu Vojaške policije v Celju. Iz Celja v Ameriko... V Celju je vse do leta 2007 opravljal različne vojaške in podčastniške dolžnosti. »Opravljal sem delo vojaškega polici- sta, vojaškega policista vezista, vojaškega policista motorista, vezista v poveljstvu čete Vojaške policije,« našteje. Zatem je v šentviški vojašnici končal šolo za častnike in postal poveljnik v poveljstvu 17. bataljona vojaške policije v Ljubljani. Pred tremi leti se je vrnil v Celje, kjer še danes opravlja delo poveljnika voda vojaške policije v Četi Vojaške policije Rodov-skega bataljona 72. brigade. V letu 2014 je odšel še na dodatno izobraževanje v ZDA, kar mu omogoča nadaljevanje kariere častnika. Ima čin nadporočnika. ... in spet na Kosovo Doslej je Ivanuša sodeloval že na treh mednarodnih operacijah in misijah, in sicer v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Na Kosovo se znova vrača konec aprila, tako da se trenutno z enoto intenzivno pripravljajo in usposabljajo za šestmesečno misijo. Težav ne občuti Trenutno tudi v vojski razmere niso ravno rožnate. A Šentjurčan tega ne občuti. »Res je, da je obrambni proračun zadnja leta nekoliko okrnjen, vendar kolikor spremljamo trenutno dogajanje v Sloveniji, se v prihodnjih letih predvideva povečanje finančnih sredstev, namenjenih za vojsko. V enoti, kjer opravljam delo, pa tudi osebno, tega ne občutim.« Redarji tudi tehtajo tovornjake Zaposleni na Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu so na Šentjurskem lani zaznali manj kršitev v zvezi s parkiranjem, kar pomeni, da so izdali tudi manj plačilnih nalogov in manj opozoril. Kot so zapisali v poročilu o lanskem delu, pa zaradi pomanjkanja parkirnih površin še vedno izstopa parkiranje v okolici zdravstvenega doma in tržnice. Še v letu 2011 so izdali 127 plačilnih nalogov zaradi nepravilnega parkiranja, lani pa le 25. Ujeli so 225 prehitrih voznikov, kar je precej več kot leta 2011 (133) in približno toliko kot predlani. Lani so začeli tudi s tehtanjem tovornih vozil, pri čemer so zaznali dve kršitvi. Preverjali so, ali tovornjakarji upoštevajo omejitve prometa na lokalnih cestah, in pri tem izrekli tri plačilne naloge. Preverjali so tudi, ali vozniki uporabljajo varnosti pas in mobilne telefone, a so kršitelje večinoma opozarjali. Zabeležili so osem primerov onesnaženja cest, predvsem zaradi opravljanja kmetijskih in zemeljskih del. Zaradi nepravilno odloženih odpadkov so izrekli štiri ukrepe. Poostreno so tudi preverjali, ali lastniki psov pospravijo za svojimi ljubljenčki. Pri tem so ugotovili, da lastniki psov uporabljajo vrečke in da se stanje na tem področju posledično izboljšuje. Število prijav in klicev občanov glede kršitev predpisov javnega reda in miru ostaja na ravni iz leta 2014. Podnevi, ponoči, doma, na tujem ... Klemen Ivanuša pravi, da je vojaški poklic zelo lep in predvsem nikoli dolgočasen. »Pri delu resnično ponuja širok spekter različnih zadolžitev, del in nalog. Delo je vedno zanimivo in od človeka zahteva psihično in fizično aktivnost. Delo je terensko, na domačih tleh, v tujini, v urbanem okolju, v naravi, podnevi, ponoči... in nikoli ni dolgočasno. Letos obeležujemo tudi 25. obletnico Slovenske vojske in sem na to zelo ponosen,« je povedal za naš časopis. A vendar je vojaški poklic tudi specifičen, zahteva ogromno odrekanj, saj vojak veliko časa preživi od doma. Zato brez podpore družine ne bi šlo. »Doma se z ženo pred mojimi odhodi o vsem vedno pogovoriva, res pa je, da imam srečo, saj je žena zelo razumevajoča in me pri vsem vedno podpira,« nam zaupa. @ Kronika MINI KRIMI Pijan žalil policiste Šentjursko, 29. februar - Moški je pregloboko pogledal v kozarec in kljub temu sedel za volan. Ko je vijugal po cesti od Šentvida proti Šentjurju, so ga ustavili policisti in mu ponudili alkotest. Gospod s tem ni bil zadovoljen, zato je policiste žalil in se hotel z njimi pretepati. Upamo, da bo do sodnika prijaznejši. Pretepli Ljubljančane Loka pri Žusmu, 5. marec - Ponoči so se domačini sprli in stepli z gosti iz Ljubljane. Obojim je kri zavrela tudi zaradi preveč alkohola. Umirila jih je globa, gostilničarja, ki je v zgodnjih jutranjih urah oskrboval pijane goste, pa bo obiskala inšpekcijska služba. Zgrešila je cesto Zgornji trg, 6. marec - Voznica je zgrešila cesto in se zaletela v stanovanjsko hišo. Sosedo vrgel po tleh Šentjursko, 6. marec - Po stari navadi se sosedje kregajo zaradi pedi zemlje in vedra vode. Vzrok za tokratni medsosedski spor je bil enak. Sosed je sosedo prijel in vrgel po tleh in jo poškodoval. Vlomilec po cigarete Šentjur, 7. marec - Ponoči je vlomil v gostinski lokal in odnesel za 1.200 evrov cigaret in menjalnega denarja. Družinsko nasilje Šentjur, 10. marec - Partnerja sta se sprla in s tem kršila red in mir. Kršitelja je umiril plačilni nalog. Šentjursko, 10. marec -Zaradi nasilja med družinskimi člani, ki sicer ne živijo skupaj, so osumljenki izrekli prepoved približevanja, o zadevi pa bo obveščeno tudi tožilstvo. Šentjur, 18. marec - Ukrep prepovedi približevanja so izrekli tudi enemu izmed družinskih članov, ki so se sprli in s tem kršili javni red in mir. Ponarejen stotak Šentjur, 10. marec - V dnevnem izkupičku ene izmed trgovin so našli ponarejen bankovec za 100 evrov. Policisti storilca še iščejo. Vlomilec odnesel nakit Botričnica, 14. marec - Vlomilec je iz stanovanjske hiše ukradel nakit. Čez rdečo Šentjur, 17. marec - Ker je voznica prevozila rdečo luč, je povzročila prometno nesrečo. Ne nasedajte zvitim tujcem! Policisti opozarjajo, da so na Šentjurskem znova opazili tuje državljane, ki pravijo, da zbirajo prostovoljne prispevke za invalide ali za gluhoneme. Marca so v Šentjurju pri tem nedovoljenem početju zalotili Romuna in mu izrekli globo. Prav tako so opazili tujce, ki prodajajo zlatnino ali motorne žage. Pri tem so vsiljivi in poskušajo zamotiti občane, da bi lahko kaj ukradli. »Občane opozarjamo, da ob delu na vrtu ali odhodu iz hiš te zaklepajo in da tujih oseb ne spuščajo v hišo brez nadzora,« opozarjajo šentjurski policisti. Če dobite kakšen tak obisk, si skušajte o sumljivi osebi zapomniti čim več podatkov (videz, avtomobil in registrska številka, smer odhoda) in nemudoma obvestite policiste. N BESEDA JEVAŠA Vsako soboto po 11. uri! J ZLATI GRIČ DAN ODPRTIH | \ R I 16. april 2016 10.00—l6.00 Gost: Alfi Nipič Degustacija 3 vzorcev vin ali penin Zlatega griča na stojnicah • Voden ogled vinske kleti • Voden ogled dvorca z apartmaji ob dobrodošlici pogače s soljo in kozarcem vin • Predstavitev golfa in opreme na stojnici • Pokušina sirov na stojnici sirarne Čuš • Pokušina orehovih izdelkov na stojnici kmetije Rečnik • Pokušina bučnega olja in ostalih izdelkov na stojnici oljarne Kocbek • Pokušina izdelkov čebelarstva Žvikart na stojnici • Pokušina žganih pijač na stojnici kmetije Tekmec • Nastop Alfija Nipiča • Kupon za 25% popust na buteljčna vina in penir 10.00 pozdravni govor io.3o voden ogled vinske kleti in voden ogled dvorca z apartmaji 11.3o voden ogled dvorca z apartmaji 13.00 nastop Al lija Nipiča l3.oo voden ogled vinske kleti in voden ogled dvorca z apartmaji 14.00 voden ogled dvorca z apartmaji 14.80 nastop Alftja Nipiča '5.3o voden ogled vinske kleti in voden ogled dvorca z apartmaji jp <<_ CtfjtliiCfe£trn www.tekarnaNaKlik.si Cesta Leona Dobrotinška 3b, 3230 Šentjur Odpiralni čas: pon - pet: 7:00 -19:00, sob 7:00 -13:00, Telefon (03) 749 27 56 SPOMLADANSKE ALERGIJSKE TEŽAVE Omilimo alergijo Prebujanje narave pomeni tudi rast, cvetenje in pojav pelodov dreves in trav v zraku, kar mnogim povzroča težave. » Svetuje: Sonja Rupret, mag. farm., spec.. Celjske lekarne Največ težav alergikom na pelode trenutno povzročajo pelodi leske, jelše, breze, vrbe in topola. Sezona senenega nahoda, astme, vnetih oči ter drugih alergijskih težav je torej tu, poslabšanje pa je odvisno tudi od lepega in sončnega vremena. Spremljamo koledar cvetenja Okoli dvajset odstotkov ljudi ima celotno pomlad težave s senenim nahodom (alergijski rinitis) ali alergijo na očeh (alergijski ko-njuktivitis). Značilni simptomi so otečena, srbeča nosna sluznica z obilnim izcedkom, kihanje, manj prehoden nos, otekle, skeleče in srbeče oči, solzenje, draženje žrela in pri najobčutljivejših še drugi znaki. Čeprav bi bilo najbolje, da bi se tem alergenom popolnoma izognili, kar je skoraj nemogoče, pa je realnejša možnost za zmanjšanje težav v bolj osebni zaščiti, zadrževanju v zaprtih prostorih, zračenju stanovanj v času, ko je v zraku manjša koncentracija cvetnega prahu, večkratnem preoblačenju, tuširanju. Smiselno je tudi spremljanje koledarja cvetenja (www.arso.gov.si), ki dnevno napoveduje koncentracije pelodov v zraku tudi po pokrajinah in je lahko alergikom v pomoč, da pravočasno pričnejo s preventivo in zdravljenjem. Zdravilo zmanjšuje alergijski odziv Samozdravljenje senenega nahoda je prav gotovo smiselno, saj le tako lahko opravljate vsakodnevne obveznosti in s tem bolj kvalitetno živite. Glede na vaše znake in simptome vam farmacevti svetujemo ustrezno zdravilo (antihistaminik, lokalni in/ali pe-roralni dekongestiv), ki zmanjšuje alergijski odziv, zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje sluzi, olajša dihanje in tudi težave s pordelimi in srbečimi očmi se bistveno omilijo. Prav tako je nujna higiena sluznice s fiziološko raztopino, ki sproti odstranjuje alergene in preprečuje poslabšanja poteka alergije. Tu so še homeopatski pripravki čebule, morske soli, kosmatinca in številni drugi, ki so lahko v po- NAMIG ^033 Kako razlikujemo prehlad in seneni nahod? Pri prehladu je povzročitelj virusna okužba, izcedek iz nosu je gostejši in sluzast, izzveni po 10 dneh, seneni nahod pa povzročajo različni cvetni prahovi, izcedek je voden, čist in redek in lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev ali celo vse leto. POLOŽENO NA SRCE Najučinkovitejše sredstvo, ki prepreči pojav alergije, je izogibanje alergenu, kar pa pri alergiji na pelod ni povsem mogoče. Da čim bolj zmanjšamo izpostavljenost cvetnemu prahu v mestih ne zračimo stanovanj proti večeru, na deželi pa ne v jutranjih urah, saj je takrat v zraku največ peloda. Na sprehod se odpravimo po dežju, ko dež spere cvetni prah. Pomlad poleg več sonca prinaša tudi neprijeten alergijski nahod in alergijsko vnetje oči. moč. A samozdravljenje senenega nahoda naj ne traja predolgo. Če ni bistvenega izboljšanja, po nekaj dneh obiščite izbranega zdravnika. Potrebno je namreč dodatno zdravljenje z glukokortikoidi in antihistaminiki drugega tipa. NAMIG 10^33 Nove smernice zdravljenja V novejše smernice za zdravljenje senenega nahoda zdravniki alergologi vključujejo še pršila z glukokortikoidi, ki delujejo protivnetno in hkrati preprečijo širjenje alergijske informacije globlje v bronhije in druga tkiva, posredno pa s tem preprečujejo tudi astmo. Kljub alergiji ne zanemarimo gibanja Gibanje je pomembno za vsakogar, tudi alergiki ga ne smejo zanemariti, še posebej spomladi, ko je treba telo po zimskem spanju ponovno okrepiti in pripraviti na nove podvige. Pazimo na zdravo prehrano, uživamo dovolj tekočine, veliko sadja in zelenjave. Ananas je priporočljiv sadež, saj vsebuje encim bromelin, ki deluje antiseptično in zmanjša vnetje nosne sluznice. Tudi kalcij in magnezij sta zelo priporočljiva. Uživamo ju lahko v različnih farmacevtskih oblikah, najdemo pa ju tudi v mesu, oreških, zeleni zelenjavi, ribah. Jedilni kvas je izvrsten izbor vitaminov skupine B, ki pomaga telesu premagovati strah, ki ga povzročajo alergije. Tudi z dovolj spanca in čim manj stresa lahko pozitivno vplivamo na svoj imunski sistem in s tem posredno zmanjšamo možnost nastanka alergijskih bolezni. Vrtnarimo 'Tri sestre', ki se odlično razumejo, si pomagajo, se varujejo in št* * skupaj uspevajo, mm K » Rubriko Vrtnarimo pripravlja BOJANAJEVŠENAK. m Zakaj se buče, fižol in koruza radi družijo /X Mešani rastlinski posevki. Rastline znajo izkoristiti moč narave in si medsebojno pomagati pri rasti in v boju proti raznim škodljivcem in boleznim. Druščino buč, fižola in koruze poznamo kot 'tri sestre', ki se odlično razumejo, si pomagajo, se varujejo in skupaj uspevajo bolje kot vsaka zase. Vse tri rastline prsti odvzemajo različne količine in vrste hranilnih snovi, vendar tudi oddajajo različne koristne snovi iz svoje presnove. Njihovi življenjski procesi so tako usklajeni in prepleteni, da skupaj tvorijo skoraj novo rastlinsko celoto. Če želimo tudi mi ustvariti in občudovati ta rastlinski čudež, na njivi ali večjem vrtu naredimo manjšo gomilo, na vrh katere konec aprila najprej posejemo nekaj zrn (7 ali 8) koruze. Pomembno je, da ima gomila ali kompostni kup zadostno zalogo humusne snovi in vlage. Ko koruza zraste približno 20 centimetrov, jo osipamo z zemljo in okoli nje posejemo fižol, ki ga bomo kasneje usmerili na koruzo. Približno teden dni po vzniku fižola v nekoliko večjem krogu posejemo še semena buč (6 ali 7). Fižol Fižol sodi med metuljnice, za katere je značilno, da so , sposobne v gomoljčkih svojih korenin zbirati in skladiščiti dušik (tudi iz zraka) in na ta način pomagajo pri zagotavljanju ter ohranitvi rodovitne prsti. S to svojo lastnostjo fižol uspešno pomaga bučam in koruzi pri rasti. Poleg tega je odganjalec koruzne vešče. Visoki fižol za uspešno rast potrebuje enakomerno vlažna tla in oporo za vzpenjanje, pri čemer mu priskočijo na pomoč buče in koruza. Buče Buče so odlične prekrivne rastline, saj ena rastlina lahko preraste tudi 3 do 4 kvadratne metre. Svojima prijateljema pomaga tako, da z listi prekrije in zasenči tla, s čimer prepreči rast plevela, varuje prst pred erozijo in močnimi vremenskimi vplivi ter ohranja vlažnost, kar celotni druščini poveča možnost za preživetje Tako so sadili že ameriški domorodci Eden najstarejših primerov (poznan že med ameriškimi domorodci) dobrih rastlinskih sosedskih odnosov je skupna rast buč, fižola in koruze. Fižol veže dušik, s čimer pomaga koruzi in bučam pri rasti, koruza nudi oporo fižolu, buče pa prekrivajo zemljo in ohranjajo vlažno prst. Buče, fižol in koruza so tri sestre, ki se odlično razumejo, si pomagajo, se varujejo in skupaj uspevajo bolje kot vsaka zase. Z mešanimi po sevki lahko izkoristimo naravne možnosti ,-jl obrambe pred tudi v sušnih obdobjih. Njeni bodičasti listi tudi odvračajo škodljivce. Koruza Tudi koruza je našla svoje mesto v tej medsebojno razumevajoči in dopolnjujoči se druščini, zato tudi ona prispeva k dobremu pridelku. Fižolu zagotavlja zdravo oporo za plezanje in zaščito pred ušmi. Ker pa je najvišja predstavnica, celotni združbi daje strukturno obliko. Tudi bogato zeleno gnojilo Ko poberemo plodove in je rasti konec, lahko zeleno maso buč, fižola in koruze vdelamo v zemljo in tako ustvarimo kvalitetno gnojilo, povečamo organsko snov v zemlji ter izboljšamo strukturo tal in tako pripravimo pogoje za naslednji rastni cikel. S pestrim izborom, premišljeno razporeditvijo in spoštovanjem potreb rastlin sklenemo tok kroženja snovi in energije v naravi, zato se nam ni treba proti ničemur boriti (plevlu, škodljivcem, bolezni ...). Narava v tem primeru za ravnovesje poskrbi sama, nas pa obdari z zdravimi in okusnimi plodovi. PA POJEJMO... Svežo domačo spomladansko solato Zakaj ne bi v družbi toplej- Zelene šparglje narežemo ter po okusu začinimo s soljo ših sončnih žarkov, ptičjega na kose in jih skupaj s česnom in poprom. V skledo, polno mi-petja, cvetočih lepotic in čebel prepražimo na olivnem olju. neralov in vitaminov, lahko do-praznovali pomladi tudi na na- Na krožnik poljubne zelene so- damo še nekaj zdravih maščob ših vrtovih in v naših kuhinjah? late (motovilec, radič, endivija, z orehi in beljakovin s koščki Iz svežih domačih sestavin, ki berivka ...) na koščke zreže- piščanca, jih imamo pri roki, si lahko mo trdo kuhano jajce, dodamo Pa dober tek in veliko užit-pripravimo hiter, zdrav, hran- popečene šparglje, zmešamo z kov v obilju svežih solat! Ijiv in okusen obrok. mešanico kisa in bučnega olja Vrtnarimo (33) KMETIJA JAGODIC Biodinamična kmetija Jagodič Kmetija Cvetke Jagodič je naravna učilnica. Kmetija Cvetke Jagodič iz Črnolice pri Šentjurju. Gre za naravno biodinamično učilnico, polno eko doživetij. Nosilka dejavnosti Ekološke kmetije Jagodič iz Črnolice pri Šentjurju, Cvetka Jagodič, je zavzeta zagovornica biodinamičnega kmetovanja in učiteljica v naravni biodinamični učilnici, ki jo je ustvarila sama na svoji kmetiji. S svojim delom in izkušnjami je ogromno pripomogla k večji prepoznavnosti in razvoju ekološkega in biodinamičnega kmetovanja v občini Šentjur. Približno tri hektare zemljišča, na katerem goji žita, poljščine, aronijo, mesečne jagode, jagodičevje, lešnike, orehe in kjer ima sadovnjak in zeliščni vrt, ročno obdelujejo po smernicah biodinamike, za katere se zahteva izpolnjevanje naj strožji h standardov na področju ekološke pridelave. Kaj je biodinamično kmetovanje? Utemeljitelj in začetnik biodinamične metode kmetovanja je dr. Rudolf Steiner, ki je že leta 1924 opozarjal na negativne posledice uporabe kemičnih sredstev in nespoštovanje naravnih ciklov v kmetijstvu. Gre za metodo, ki temelji na sklenjenem kroženju snovi in energije v naravnih sistemih ter doslednem spoštovanju načel Na Ekološki kmetiji Jagodič se lahko z jagodami posladkajo že sredi zime. naravnega ravnotežja. Metoda vključuje tudi pripravo in uporabo biodinamičnih pripravkov (škropljenje, gnojenje), izdelanih iz zdravilnih rastlin. Nasveti za rastlinske mešanice Cvetka Jagodič je s pomočjo literature, lastnih preizkušanj in strokovnega znanja vpeljala ogromno učinkovitih rastlinskih mešanic, v katerih si rastline medsebojno pomagajo, se dobro počutijo ter zato odlično uspevajo. Sivka v njihovem sadovnjaku deluje kot naravni vamh proti različnim škodljivcem in boleznim, žajbelj in sivka sta nepogrešljiva zaščitnika malin, česen pomaga jagodam in jagode pomagajo česnu ... Vsako leto se posebej dobro izkažejo t. i. 'pozabljenčki', to je česen, katerega so preteklo sezono spregledali in pustili v zemlji. Lastna vzgoja sadik sadnega drevja Na ekološki kmetiji Jagodič večino semenskega materiala (seme in sadike) pridelajo sami na svojih kmetijskih površinah. Zavedajoč se dejstva, da so stare domače sorte sadnega drevja skromne in sposobne prilagajanja na naše rastne pogoje, so iz lastnih sadik vzgojili že kar 36 sort različnega sadnega drevja. Ker je nasad še mlad in drevesa še ne oblikujejo velikih krošenj, bodo za nekaj let med drevesa posadili sivko, ki bo varovala mlada drevesa in ustvarila raj za čebele. Medovita drevesna sorta pavlov-nija Letos bodo na kmetiji posadili drevesne sadike sorte pavlovnija. Gre za pri nas nekoliko manj poznano sorto enega najhitreje rastočih listopadnih dreves, ki zraste v višino tudi do 25 metrov. Drevo se odlikuje po visoki energijski vrednosti, raznoliki uporabnosti (za glasbila, čolne, smuči ...) in bogatem prirastu biomase (ogromni listi). Cvetka Jagodič je pripravljena svoje znanje in izkušnje deliti z ljudmi, jim pomagati in svetovati, kako vzpostaviti stik z naravo in zaživeti v harmoniji z njo. Spoznajte jo. Izplača se! ZDRAVILNA SKRINJICA r Kumina Eno najstarejših kulinaričnih in zdravilnih začimb, kumino (Carum carvi), bomo lahko kmalu nabirali kot samoniklo rastlino po naših travnikih (cveti od konca aprila do konca junija), ni pa še prepozno, da jo zasejemo tudi na domačem vrtu. Obe rastlini, divje rastoča v naravi in gojena na vrtu, sta prijateljici našega prebavnega sistema, ki s svojimi učinkovinami krepita želodec, zmanjšujeta napihnjenost, izboljšujeta prebavo ter imata še mnogo drugih pozitivnih učinkov na naše zdravje. Če bomo kumino nabirali prosto v naravi, je priporočljivo, da nam rastlino prej nekdo pokaže. Divje rastoča kumina je nekoliko manjše rasti od gojene, prepoznamo jo po t. i. kuminovem križu. Spodnji stebelni listi so namreč razraščeni na štiri strani, podobno kot križ. Kumina je dvoletna rasdina, ki v prvem letu oblikuje zeleni, listni del, v drugem letu pa požene do meter visoko steblo s cvetovi in semeni oziroma plodovi, kijih posušimo in uporabimo za različne namene. To prastaro začimbo prepoznamo po vonju, predvsem pa po okusu, ki je nekoliko sladek, oster in malo pogreni. Kumina se zaradi pozitivnega vpliva na prebavo v kombinaciji z janežem, poprovo meto, koromačem in kamilico lahko uporablja kot sestavni del čajnih mešanic za dojenčke, ki jih mučijo kolike. Blaži pa tudi napetosti v prebavilih odraslih. Za pripravo čaja iz kumine vzamemo 1 do 5 g sveže zdrobljenih plodov in jih prelijemo z 2 decilitroma vrele vode. Pustimo stati 10 do 15 minut, precedimo in pijemo topel čaj po požirkih, do 4-krat na dan. Če komu okus ne ustreza, le-tega lahko omili tako, da si skuha kamilični čaj z dodatkom kumine. Kumina je priljubljena in nepogrešljiva tudi v kuhinji, zlasti pri pripravi težje prebavljivih jedi, kot sta kislo zelje in svinjsko meso. S pridom pa jo uporabljamo tudi pri pripravi rženega kruha, slanega peciva, krompirjevih jedi, omak, golaža, enolončnic, rdeče pese, vložene zelenjave... Iz nje se izdelujejo tudi likerji in sirupi. Ali sta kumin in kumina enaki rastlini? Ne. Povezuje ju samo botanično sorodstvo ter podobnost v imenu in izgledu, sicer pa gre za dve različni rastlini. Kumin od kumine ločimo po okusu, barvi, obliki in rebrih zm oziroma plodov. Zrna kumina so bolj nežnega okusa, ovalne oblike in svetio rjavkaste barve, medtem ko so zrna kumine bolj ostrega okusa, strožje srpaste oblike in temnejše barve. Šentjur Po sestavine za svežo solato na tržnico Tuš Kea Le nekaj dni pred začetkom koledarske pomladi, ko so bile zunanje temperature še vedno zelo blizu ledišča, so prodajalke na tržnici pred Tuš Kea poleg raznovrstne ponudbe različnih domačih pridelkov in izdelkov poskrbele tudi za ponudbo domačih svežih sestavin za pripravo krepčilnih pomladanskih solat. Regrat, motovilec, radič, zelje (belo, rdeče, kitajsko), korenje, brstični ohrovt, rdeča pesa, šalotka, čebula, česen, navadni jogurt, mladi sir, vložena zelenjava... in še kaj se je našlo za v solatno skledo. Regrat, motovilec in radič s kmetije Grobin so bili kralji marčevskega sobotnega tržnega dopoldneva. Zelena stojnica Jožice Grobin Pogled na Jožičino stojnico je že od daleč napovedoval, da je pri njej mogoče dobiti veliko svežega, zelenega in zdravega. Regrat, motovilec in radič so bili kralji tega sobotnega dopoldneva, saj so predstavljali največji del njene ponudbe in po njih je bilo tudi največ povpraševanja. Kupcem je ob prodaji te iskane spomladanske solate tudi svetovala, naj jo ob prihodu domov čim prej temeljito očistijo in shranijo v hladilniku ali drugem hladnem prostoru (klet, shramba, balkon) v zaprti plastični posodi. Turšija - nadomestek za svežo zelenjavo Ponudbe Danice Ferlič iz Zvodnega pri Celju si ne znamo več predstavljati brez pisanih kozarcev vložene zelenjave, v katere zna Danica spretno ujeti zelenjavne zaklade, nabrane v poletnem in jesenskem času, ter v njih ohraniti okus, barvo in hranljivo vrednost sveže zelenjave. Turšija se lahko uporabi za pripravo solate, kot dodatek narezkom ali kot dekorativna popestritev raznim jedem. Ker tako vložena zelenjava ohrani naravno barvo in hrustljavost, jo imajo radi tudi otroci. Da je temu res tako, dokazuje voj niška osnovna šola, ki v okviru spodbujanja zdravih prehranskih navad svojih učencev na krožnikih šolske kuhinje ponudi tudi odlično sprejeto turšijo. Novost: navadni in sadni jogurti Ekološka Kmetija Čadej iz Dobja je svojo široko paleto izdelkov iz ekološkega kravjega mleka razširila tudi na ponudbo sadnih in navadnih jogurtov. V 2,5-decilitr-skih lončkih je bilo mogoče na njihovi stojnici kupiti navadni jogurt po 60 centov in različne vrste sadnih jogurtov (jabolčni, borovničev ...) po evro. Jabolčna različica je bila tako iskana, da je po 9. uri ni Tržnica Tuš Kea Šentjur Mercator trgovine Motovilec (100g) 1,20-1,50 1,18 Regrat (kg) 8 ni ponudbe Zelje rdeče (kg) 2 1,49 Zelena gomolj (kg) 3 1,49 Turšija Danice Ferlič je odličen nadomestek sveže zelenjave v hladnejšem delu leta. bilo več mogoče dobiti. Poleg mlečnih smo si na njihovi stojnici lahko privoščili tudi sveže in vložene solatne užitke, npr. šalotko, česen, če- Novost na tržnici: navadni in sadni jogurti Ekološke kmetije Čadej. OHjjHHjl supermarket Kea Spoštovani kupci, v SUPERMARKETU KEA ŠENTJUR dajemo velik poudarek na ponudbi odličnih izdelkov slovenskih kmetij in lokalnih proizvajalcev. Odlični domači jogurti, skuta, jogurti iz kozjega mleka predstavljajo naraven vir kalcija in zdravih beljakovin. Za zajtrk je najboljši kozjanski muesli, ki ga obožujejo ljudje z zdravim načinom življenja. Za bolj poln obrok nudimo bio kruh iz krušne peči, kjer lahko izbirate kruh iz pire, prastarega žita - kamut, ovseni in polnozrnati kruh. Za dober obrok nudimo tudi kvalitetno bio junečje meso lokalnega proizvajalca. Za piko na i pa so v naši ponudbi slastni domači keksi, z okusom kot smo ga nekoč poznali pri naših babicah. Dobrodošli v SUPERMARKET KEA ŠENTJUR! mažev pesto, vložene feferone (sladke in pekoče), vložene kumarice ... Naj tudi vam sprehod po sobotni tržnici prikliče pomlad v kuhinjo in na vaš solatni krožnik. \^y ureanistvotgjsentjursKenovice, Šport I ca___■ nnrnAMnAUTCKi »Milan Sebičje pravi vzor mla dim športnikom in si priznanje resnično zasluži.« Ml Bi » Strani ureja BOGDAN RAHTEN Klemen Zdolšek, predsednik Športne zveze Šentjur o izboru športnika leta K & KOŠARKA Smole bi lahko bilo počasi dovoli Košarkarji so v IKC obujali spomine na lanski naslov prvakov. Naslednje jutro je kovčke pospravil Drobnjak. KK Tajfun. Če je bila lani boginja sreče šentjurskim košarkarjem velikokrat naklonjena, se zdi, da je takšnih in drugačnih peripetij v aktualni sezoni že toliko, da bi se lahko krivulja v doglednem času znova obrnila navzgor. Glede na kadrovske spremembe je potrebno še nekaj časa, v prid tajfunovcem pa gre dejstvo, da v ligi za prvaka, ki je zelo izenačena, za izločilne boje v četrtfinalu, kjer se bosta pridružili še dve ekipi iz skupine za obstanek, ni treba loviti določenega mesta. Razburkan mesec Po zadnji tekmi lige ABA je ekipo zapustil Stanko Sebič, ki se je odločil za službo v Ljubljani. Jutro po prireditvi športnik leta, kjer so bili košarkarji v glavni vlogi, je odjeknila vest, da v ekipi ne bo več kapetana Dragiše Drobnjaka, ki sedaj nosi dres Krke. Poleg Terella Allena Parksa (205 cm, 25 let), ki je z ekipo treniral nekaj tednov in seje izkazal za močno okrepitev, sta se šentjurski ekipi pridružila še Marko Pajič (204 cm, 23 let) in Igor TVatnik (208 cm, 26 let). Prvi je bil zaradi težav s hrbtom kar dve leti odsoten z igrišč, nekoč pa je bil nosilni igralec mlade reprezentance. Tratnik pri Krki ni dobil veliko priložnosti, iz lanske sezone pa se ga spomnimo po dobrih predstavah pri Zlatorogu. Zadnje mesto - (ne)uspeh? Pred začetkom sezone bi marsikdo takoj podpisal za končni izplen sedmih zmag, ki so bile dosežene v prvih 14 tekmah, potem pa je ob kalvariji s poškodbami sledilo 12 porazov. V sezoni 2014/15 je Levski iz Sofije dosegel le dve zmagi, enako kot Zlatorog v sezoni 2011/12. Potem ko je Ceola Clark III saniral težave z vnetjem tetive, je izven pogona še vedno Emir Zimic, ki se bo morebiti celo vrnil do končnice. Kar nekaj težav sta imela še Sandi Čebular in Aleksander Ponjavič. Prestopni rok v ligi ABA je bil do 10. januarja, ko se je zdelo, da lahko Šentjurčani konkurirajo z začetnim kadrom. Ob vsem še sodniške napake V ligi za prvaka, ki se od 3. kola imenuje po Novi KBM, so k slabšemu izkupičku Tajfuna pripomogli tudi sodniki in to najbolj eminentni. Damir Javor, ki bo sodil na olimpijskih igrah, je v Novem mestu razveljavil atraktivno podajo od table Clarka na zabijanje Parksa. Saša Pukl je spregledal štiri korake pri zmagoviti trojki Olimpije v Stožicah. Mario Majkičje Čebularju preuranjeno dosodil korake, na koncu pa se je tekma z barvarji končala s košem razlike. Obilica smole, igra obeta 26. 2. - MZT Skopje Aerodrom : Tajfun 77:70. Zadnje 'jadransko' gostovanje je bilo tudi najjužnejše. V prvem polčasu so gostje, pri katerih je blestel Jake Parker, dvakrat vodili za ducat točk, ekipi pa sta bili poravnani do 30. minute. V zadnjem delu so Šentjurčani iz ugodnih položajev grešili kot za stavo ... Clark 16, Parker 14,... 5. 3. - Thjfun : Igokea 76:81. Zaključna tekma lige ABA je bila zaradi enotnega termina večine tekme odigrana v Hruševcu, kar na koncu ni prineslo prekinitve niza porazov. Svojo poslovilno tekmo je odlično odigral Stanko Sebič. Še v 28. minuti sta bili ekipi izenačeni, potem pa je prvakom BIH uspelo pobegniti, kljub zgledni borbenosti domačih. Čebular 18, S. Sebič 17,... 19.3. - Krka: Tajfun 83:68. Krka je bolje začela in v 13. minuti vodila za 15 točk. V 29. minuti je novinec Terell Allen Parks znižal na 51:50, a so Dolenjci v zadnji četrtini bili brez pravega nasprotnika. Sodnik Damir Javorje sicer razveljavil atraktivno in pravilno kombinacijo Clark-Parks. Clark 16, Parks 12,Parker 10,... 23. 3. - Union Olimpija : Tajfun 77:76. Šentjurčani so prvič na tekmi povedli v 38. minuti, drugič pa 25 sekund pred koncem s trojko Sandija Čebularja za 74:75. Tri sekunde pred koncem je Čebular zadel drugi prosti met, Olimpijin novinec Pavličevič, ki je prišel iz Sutjeske, pa je iz očitnih korakov zadel izza sredine. Bolčina 17, Clark 14, Parks 13, Čebular 11,... 26.3. - Tajfun: Helios Suns 75:77. Tokrat je dobro začel Tajfun in največ vodil 7 točk. V dmgem polčasu zaradi poškodb na igrišče nista več stopila Čebular in Domen Bratož. Gostje so v 29. minuti povedli za 13 točk, a je novinec Igor Tratnik v zadnji četrtini vrnil upanje. Po navalu Heliosa, ki gaje vodil Dorde Lelič, lanski član šampionske ekipe, ki so ga navijači pozdravili z ovacijami, so gostje v 38. minuti vodili za 8, a je Clark vrnil s prav toliko točkami. V zadnji akciji je CC zgrešil, v 18-sekundni akciji pa je tik pred iztekom časa zadel barvar Robertson. Parks 23, Clark 19,... Dorde Lelič je po 304 dneh v Hruševcu znova pokazal mojstrstvo. (36) Šport ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2016. urednistvo@5entjur5kenovice.si KOŠARKA r Inštalaterji tretji na Polzeli Zaključena je 22. sezona v rekreativ- moštvo Instalacije Verhovšek Šentjur, ni Savinjski košarkarski ligi. Šentjurske ki je tako po rednem delu kot tudi po barve jev konkurenci 10 ekip zastopalo končnici zasedlo tretje mesto. Stojijo z leve: David Črešnar, Boštjan Korošec, Urban Aplenc, Peter Vodopivc, Žiga Pevec, Tomaž Korošec in Jan Šentjurc. Čepijo z leve: Klemen Oset, Roman Verhovšek, Miha Golob, Rok Pirih, Tim Erjavc in Robert Dremšak. ATLETIKA Tekači v Gorici Gorica pri Slivnici je prvo marčevsko soboto vrvela od tekačev, saj je Atletski klub Asfalt Kovač Šentjur v tamkajšnjem športnem parku gostil državno prvenstvo v krosu, drugo po letu 2014, ko je bila prireditev v Hru-ševcu. V skupaj 16 startih je v različnih kategorijah na različne razdalje, od 500 do 8.000 metrov, teklo dobrih 250 udeležencev, med katerimi pa zares zvenečih imen slovenske scene ni bilo. Med skupaj 15 sodelujočimi atletskimi klubi je iz domačega prišla desetina tekačev, ki so osvojili pol ducata medalj. Najboljši rezultati AKAKŠ: 1. mesta: Nika Škornik (do 14 let), Jan Škrjanc (do 16 let), Matevž Planko (starejši mladinci) 2. mesti: Žiga Tovornik (do 14 let), Tjaša Vrtačič (mlajše mladinke) 3. mesto: Ambrož Amon (starejši mladinci) Šentjurski klub je bil uspešen tudi v ekipnih razvrstitvah, saj je bil štirikrat med najboljšo trojico. Na rekreativnem teku je v štirih kategorijah na cilj 4.000 metrov dolge proge prišlo 42 udeležencev. Dodajmo še, da je za organizacijo, ki ji je na pomoč priskočilo še lepo vreme, skrbelo nekaj ducatov članov kluba in domačinov. Roman Iskrač, v polpočepu prvi z leve, je bil s 17 zadetki drugi najučinkovitejši igralec lige. Ločani abonirani na podčetrtški prestol V začetku marca so s tek- zmagali fantje iz ekipe Loka movanjem zaključili v sedmi Okrepčevalnica Gajšek, ki izvedbi Zimske lige malega je imela pred drugouvrščeno nogometa Podčetrtek. Med ekipo na koncu kar 10 točk 10 moštvi so četrtič zapored prednosti. NOGOMET Uspeh bo že vsaka točka Pet tednov po začetku prvoligaškega tekmovanja s pomladanskim delom sezone začenjajo tudi nogometaši v medobčinski ligi. Od sredine februarja so Šen-tjurčani odigrali štiri pripravljalne tekme (Wolfsberg 2:2, Rudar Trbovlje 0:4, Šmarje pri Jelšah 0:4, Vojnik 2:2). Ekipa je kadrovsko ostala enaka kot prejšnji mesec (okrepitve oz. povratniki Davor Gradič, Rok Pezdevšek, Aleš Prevolšek), ima pa trener Bojan Majal veliko preglavic s treningi, saj zaradi službenih in šolskih obveznosti fantje med tednom ne trenirajo v zadovoljivem številu. V klubu zaradi vsega skupaj razmišljajo celo o začasni ukinitvi članske ekipe in da bi skušali več narediti pri mladinski vrsti, ki je trenutno prav tako hiba, jedro kadetov pa je še premlado. V vsakem primem bo devet pomladanskih tekem izjemno težkih, ekipa pa bo težko obdržala peto mesto med devetimi ekipami. Veseli vpoklic Luke Kopin-ška v amatersko reprezentanco Medobčinske nogometne zveze Celje, kamor so sicer povabili 18 nogometašev iz osmih klubov, ki igrajo od tretje lige navzdol. Na seznamu je tudi šentjurski član celjskega Šampiona Anže Oset. Žal šentjurski klub iz strahu, da ne bi odpeljali mlajših perspektivnih igralcev, ne pošilja svojih predstavnikov na treninge regijskih trenažnih programov v mlajših kategorijah, kar pa za napredek igralcev gotovo ni najbolje. r (w ^ 1 u»\ 1 LIGA @ ZA PRVAKA ŠPORTNA DVORANA HRUŠEVEC ŠENTJUR NovaKBM : ROGAŠKA sreda 134.20i6obi9.00 : KRKA sobota io. a 2016 ob 20.00 : UNION OLIMPIJA sobota 23.A2010obie.00 :td» PREDPRODAJA VSTOPNIC ww w. kksentjur. net 0 OftllNA ŠENTJUR Firaba - več kot samo^ računovodski servis ^ računovodskih servisov, od katere so prejeli tudi potrdilo o opravljanju dejavnosti s Standardom izvajalcev računovodskih storitev. Strankam blizu Stranke imajo rade, da jim njihov računovodski servis pomaga, svetuje in jim je vedno na razpolago. Tega se dobro zavedajo tudi v Firabi, kjer se prav zaradi želje po dobrem sodelovanju s strankami, po dogovoru k njim tudi oglasijo ali se z njimi povežejo preko spleta. Aktualno obveščanje in zanesljivost Ena izmed njihovih prednosti je zagotovo ta, da imajo dejavnost zavarovano pred škodo, ki bi zaradi njihove morebitne napake nastala strankam, ki jih sproti obveščajo z novostmi v zakonodaji. Prav tako jih odlikuje fleksibilnost, saj uspešno sodelujejo s podjetji vseh pravnih oblik in tudi velikosti. Kljub majhnosti velika pokritost Njihova strokovnost in natančnost je prepričala že mnoge, in čeprav so dokaj majhno podjetje, pokrivajo velik obseg strank - vse od Maribora, Podčetrtka, Šentjurja, Celja do Ljubljane. Za svoje stranke izdelajo tedenska, mesečna in polletna poročila o odprtih postavkah in rezultatih poslovanja. Firabo najdete v kraju Javorje, slabih pet kilometrov od Slivniškega jezera. Dober glas seže v deveto vas S prijaznostjo vas pričakuje komunikativen in zelo fleksibilen kader, ki vas bo s svojim strokovnim znanjem, delom v skladu z zakonodajo in aktualnimi novostmi o računovodskih, kadrovskih ter pravnih zadevah zagotovo prepričal. Marsikoga tudi na podlagi priporočil strank, ki so z njihovimi storitvami zelo zadovoljne. POTRDILO Podjetje Firaba ima tudi potrdilo o opravljanju dejavnosti v skladu s Standardom izvajakev računovodskih storitev. rednost raiunovodsko-knjigovodskega servisa Firaba j ^gotovo ta, da imajo dejavnost zavarovano pred škodi 1 zaradi njihove morebitne napake nastala strankam. Direktorka Branka Artnak se s svojimi sodelavd ves V Šentjurskem krožišču so za 180 stopinj obrnili smemo tablo za Celje. No, to pa je res zanimiv način preprečevanja bega možganov. ■4 Znan Šentjurčan se baje rad hvali, da je glava družine. Ampak tega mu več nihče ne verjame, odkar se je razvedelo, da je več sliv porabil za izdelavo marmelade kot pa za kuho žganja. V Opazili smo parado KS. Parado kroničnih služboiskalcev. Paradoks. Za zaposlitev potrebujejo delovne izkušnje, ki jih lahko dobijo samo z zaposlitvijo. 4 DEVICA (24.8.-23.9.) Naj vas ne preseneti povezava ljubezni in prijateljstva. To je edini način, da se vam nekdo dejansko približa. Osebo boste kar nekako priklicali v mislih, kar se vam sicer ne dogaja prvič. RIBI (20.2.-20.3.) Radi ustvarjate kaj novega, toda tokrat se morate držati določenih pravil in kalupov. Nečesa za zdaj še ne morete končati, zato si omislite več dejavnosti, ob katerih se boste sprostili. Po obrezovanju stare vinske trte so med prisotne razdelili vejice, ki jih bodo obiskovalci lahko koristili kot potaknjence. Eden izmed vodilnih vinarjev pa je rekel, da si želi, da bi lahko na tak način klonirali tudi dobre vinarje in njihova zlato nagrajena vina. Miillllllililillliillilllllllillllilliltllliiiililiilillillllllllllllilllllll^^ ....... llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIW (42) Smeh/Oglasi ŠENTJURSKE NOVICE, APRIL 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si OKO KAMERE 1 Tudi Šentjur je v trendu. Dvojno varovanje Zgornjega trga. UlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllHIHflllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllll^ VICI NAŠIH BRALCEV ________ Tandem problem Blondinka se sprehaja po cesti in se ustavi ob cestni razsvetljavi. Na drogu je obešen letak, na katerem piše 'oddajamo stanovanje'. Blondinka potrka na drog. Čaka. Čaka in nič. Mimo pride policist in vpraša: »Ja kaj pa počnete?« Blondinka pravi: »Tukaj piše, da oddajajo stanovanje. Trkam pa se nihče ne oglasi.« Policist odvrne: »To je pa res čudno. Zgleda namreč, da so doma, saj imajo prižgano luč.« Maja iz Šentjurja © Katastrofa Janezek piše domačo nalogo, dedek pa poleg njega bere časopis. Nenadoma Janezek vpraša: »Dedek, kak stavek je pa to: V hiši ni nobenega vina več.« Dedek čemerno: »Strela, Janezek, to sploh ni stavek, to je katastrofa!« Zala iz Loke pri Žusmu © Stereotipska Gorenjec in njegov prijatelj pijeta v gostilni. Prijatelj vpraša: »Ej, a vidiš dekle pri točilnem pultu?« Gorenjec: »Vidim!« Prijatelj: »Že ves čas te zapeljivo gleda, zakaj ne pristopiš k njej?« Gorenjec: »Saj bom šel. Takoj, ko bo plačala svoj račun.« Maja iz Vrbnega © Brez postanka Janezek s kolesom drvi po klancu navzdol. Spodaj čaka policist in se zadere: »Ustavi se! Luči nimaš!« Janezek: »Bejži, bejži! Tudi zavor nimam!« Maja iz Šentjurja © Kot pes Blondinka potarna prijateljici: »Moj fant se do mene obnaša, kot da bi bila pes.« Prijateljica začudeno: »Kaj pa ti je naredil?« Blondinka: »Pričakuje, da bom zvesta!« Sandra s Planine © Zvestoba Družina je zaposlila novo gospodinjsko pomočnico. V hiši je imela zagotovljeno stanovanje. Predstavila se je: »Ime mi je Julija.« Gospodarica pa ji reče: »Pa da v vaši sobi ne bo kakšen Romeo!« Barbara z Grobelnega Poredna mamica Pride Janezek v drogerijo in že na vratih vpije: »Dajte mi škatlo kondomov, hitro!!« Prodajalka: »Janezek. Prvič, ne vpij na glas. Drugič, to ni za otroke, naj pride ponje očka sam.« Janezek: »Prvič, v šoli nas učijo, da govorimo jasno in glasno. Drugič, vem, da ni za otroke, ker je proti otrokom. In tretjič, ni za očka, ampak za mamico, ki gre za dva tedna sama na morje.« Silvo iz Šentjurja © Ježek se za leti v kaktus in reče: Mami, a si to ti? Zvonko, Dramlje Nas lahko nasmejete? Pošljite svoje vice na urednistvo@sentjurskenovice.si. Z veseljem jih bomo objavili. [novice Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 3. maja 2016. Šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si. Telefon uredništva: 03 757 45 10. Sedež izdajatelja: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Uredništvo: Nina Krobat, Tomaž Pritekelj, Metka Pirc, Bojana Jevše-nak, Bogdan Rahten, Ljudmila Conradi, Valerija Motaln, Nejc Mi-helak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. k._________________A Meja Šentjur, d.d. C.L.Dobfotinška 3 SI-3230 Šentjur www.meja.si OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA KNJIGOVODJA Opis del in nalog : * Pripravljanje, kontiranje in knjiženje raznih knjigovodskih in računovodskih dokumentov, * obračunavanje plač in pogodbenega dela, * izdelava lastne cene posameznih proizvodov (kalkulacije), * izdelava letnega plana, operativnega medletnega plana in Predkalkuliranje, * Priprava statističnih poročil, raznih obračunov, evidenc, * opravljanje plačilnega prometa, * izvajanje drugih del v skladu s strokovno usposobljenostjo, poklicno usmeritvijo, internimi akti, navodili in pooblastili nadrejenega in uprave. Od kandidatov pričakujemo : * vsaj V. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri, * vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju knjigovodskih del. ^isne vloge s kratkim življenjepisom, navedbo delovnih izkušenj ter dokazilom o izobrazbi, sprejemamo na naslov Meja Šentjur d.d., Cesta L. Dobrotinška 3, 3230 Šentjur :,li na e-mail : jerica.rihterf« meja.si, najkasneje do a vključno 10.4.2016. | % izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo za določen cas ■a 1 mesecev oz. za cas nadomeščanja porodniškega dopusta, s 2 trimesečnim poskusnim delom, za polni delovni čas. KOVINAR družba kovaštva, livarstva in trgovina d.o.o. Kovaška cesta 12 3205 VITANJE OBJAVLJAMO PROSTO DELOVNO MESTO (M/Ž); SKLADIŠČNIK-VILIČARIST Pogoj: - vsaj IV. stopnja tehnične, trgovske ali ekonomske izobrazbe Pogodba o zaposlitvi bo sklenjena za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Kandidati lahko svoje pisne ponudbe pošljejo na e-naslov: kovinar.vitanje@amis.net Ostale informacije po telefonu: 03 7574610. Redno letno poročilo o skladnosti pitne vode Na osnovi zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili in s tem sprejetim pravilnikom o pitni vodi, Javno komunalno podjetje Šentjur d.o.o. objavlja redno letno poročilo 0 skladnosti pitne vode v javnem vodovodnem omrežju v upravljanju JKP Šentjur d.o.o. na področju občine Šentjur. JKP ŠENTJUR, Javno komunalno podjetje, d.o.o. Cesta Leona Dobrotinška 18 3230 Šentjur Telefon: 03/ 747-16-20 Telefax: 03/747-16-37 e-pošta: info@jkp-sentjur.si zbirni pregled vseh vzorčenj vode z javnega vodovoda Šentjur v letu 2015 š Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December SKUPAJ MB FK MB FK MB FK MB FK MB FK MB FK MB FK MB FK MB FK MB FK MB FK MB FK MB FK i Kalobje ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok 10 4 2 Dramlje ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok 10 4 3 Šentjur ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok 10 5 4 Ponikva ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok 9 5 __5 Hruševec ok ok ok ok ok 4 1 6 Planina ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok 10 5 7 Prevorje ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok 10 5 ^8 Loka ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok ok 10 5 Skupaj MB 5 7 6 5 8 7 4 5 6 5 8 7 73 FK 3 2 2 2 4 2 3 i 5 3 4 3 34 Mikrobiološke preiskave FK: Fizikalno kemijske preiskave ^ ietu 2015 je bilo opravljenih 107 naključnih preiskav, od tega 73 mikro bioloških preiskav in 34 fizikalno kemičnih preiskav. V 1 ^seh preiskavah je bila ugotovljena skladnost pitne vode s pravilnikom o pitni vodi v javnem vodovodnem omrežju upravljavca -JKp Šentjur d.o.o.. J -___ S .iiillii, U PR A-STAN VABILO napreden skrbnik vašega okolja DELAMO DOBRO ZA OKOLJE IN DRUŽBO Za Vas, ki spoštujete okolje, v katerem živite in z osebnim znanjem želite zaupanje svojih sosedov KAKO V STAVBI PRIHRANITI DO 50% STROŠKOV? ČETRTEK, 07.04.2016 OB 16.45, ARENA PETROL, Opekarniška 15a, Celje POMEMBNO izobraževanje za dom ali poslovni prostor v skupni stavbi www.uprastan.com PRIJAVE DO 5.4.: tea.kozar@uprastan.com ali 040 802 202.