GOZDNA VEGETACIJA SLOVENIJE V OKVIRU EVROPSKIH GO?JfN PREGLED VSEBINE: str. IZVLEČEK, SYNOPSIS 1 UVOD IN TEORETIČNE OSNOVE 2 2 GOZDNA VEGETACIJA SLOVENIJE V LUČI NAJNOVEJŠIH UGOTOVITEV 3 3 FITOCENOTSKI TABELARNI PRIKAZ NOVIH ZDRUŽB: 5 PREGLEDNICA FITOCENOTSKIH RAZPREDELNIC A, OOLOMIT IN APNENEC I. Združbe gabrovca R 1 - v Pr.im::>rju 6 R 2 - v zaledju 16 II. Zfuužbe bukve: R 3 - ternofilni niz 22 III. Združbe jelke: R 4 - pionirski niz 31 IV. Združbe bukve: RS - niz Rosa pendulina 36 R 6 - niz Galium odoratum 42 v. Zfuužbe gorskega javora: R 7 - celotni pregled 49 VI. Združbe bukve: R 8 - niz Tamus ccmnunis 56 R 9 - niz Dentaria polyphyllos 61 R 10 - niz Senecio fuchsii 66 R 11 - niz Harogyne silvestris 72 R 12 - niz Vinca miner 75 R 13 - niz Carex alba 82 VII. Združbe iglavcev: R 14 - smreka R ~5 - macesen R 16 - nenraziščno rušje R 17 - mraziščno rušje B, MEŠANE KAMENINE VIII. Sušne združbe listavcev: R 18 - gabrovec R 19 - cer R 20 - črna jelša R 21 - bukev IX. Vlažnejše združbe: R 22 - jelka R 23 - bukev, niz Primula vulgaris R 24 - bukev, niz Pulnonaria officinalis R 25 - bukev, niz Geranium phaeum R 26 - gorski javor, celotni pregled R 27 - bukev, niz Rosa arvensis C, NAPLAVINE x. Sušnejše združbe R 28 - bukev XI. Vlažnejše združbe R 29 - črna jelša, Prunetum padi R 30 - črna jelša, niz Iris pseudacorus Č, SILIKATNE KAMENINE XII. Združbe na nonnalnih rastiščih R 31 - bukev, niz Chamaecytisetum supini R 32 - bukev, niz castanea sativa R 33 - smreka, celotni pregled XIII. Združbe na izrazito revnih rastiščih R 34 - bukev, niz Ieucobryum glaucum R 35 - jelka, niz Ieucobryum glaucum 87 92 96 101 105 112 114 120 128 133 138 142 148 153 159 162 164 170 174 179 182 184 D, ŠOTA XIV. Združbe na bogatejši šoti "JW. R 36 - bor in črna jelša, niz Sphagnurn squarrosurn Združbe pretežno na revnejši šoti R 37 - puhasta in navadna breza, niz Sphagnurn magellanicum 4 RAZMERJE ZDRUŽB, KI SO JIH OPISALI DRUGI SLOVENSKI AVTORJI, DO TUKAJ UGOTOVLJENIH ZDRUŽB 5 POPRAVKI VSEBINSKIH IN TEŽJIH TISKOVNIH NAPAK V OBJAVLJENIH DELIH AVTORJA od leta 1957 do leta 1976 6 KRITIČNI PREGLED TIPOLOŠKIH OPREDELITEV V DOSEDANJIH AVTORJEVIH DELIH 7 SKLEPNA BESEDA 8 ZUSAMMENFASSUNG LITERATURA str. 186 188 192 204 207 211 213 214 Naslov avtorja: dr.Milan PISKERNIK, dipl.biol., višji znanstveni sodelavec Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo 61 000 LJUBLJANA, Veena pot 2 Nalogo sta financirala Raziskovalna skupnost Slovenije in Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij v Ljubljani. Zb.gozdarstva in lesarstva,L.15,št.l,s.l - 236,Ljubljana 1977 UDK: 634.0.(497.12).187:176.l GOZDNA VEGETACIJA SLOVENIJE V OKVIRU EVROPSKIH GOZDOV I z v 1 e č e k Piskernik, M. : Gozdna vegetacija Slovenije v okviru evropskih gozdov. Študija p:x:laja rezultate fitocenološkega dela avtorja od začet­ ka njegove publicistične dejavnosti s poudarkan na novih gozdnovegetacij- skih združbah. Izdelani fitocenotski sistem je v mejah rrožnosti koordini- ran z vseevropsko situacijo s tem, da je tradicionalni sistem evropskih avtorjev pregrupiran v smislu avtorjevega sinuzialnega koncepta in optimal- nih arealov določevalnic. V študiji je 37 fitocenotskih razpredelnic, ki vsebujejo nad 900 popisov in predočajo okrog 150 združb. S y no p s i_s Piskernik, M.: 'lhe forest vegetation of Slovenia in the frame of the European forests. 'Ihe study presents the results of the phytocoenological work of the author since the beginning of his publishing activity with a spe- cial arphasis on n v mislih predvsem horizontalno zonacijo. Ta je bila zasnovana leta 1971 v razpravi avtorja o bukovih gozdovih na apnen- častih karreninah. Njen narren je povezava vegetacije naših gozdov z evropskim prostoran v smislu tipološke paralelizacije. Ko je bila izdelana dokončna horizontalna zonacija za naše gozdove, je ta transkontinentalna paraleliza- cija brez težav uspela s preprostim prenosan naše tipološke in zonalne opre- delitve. Zato lahko upravičeno ocenjujaoo ugotovitev te zonacije kot bi- stven dosežek stroke pri nas, ki je vse doslej čakal na uresničitev, cnogo- čila pa sta ga sinuzialni pristop in upoštevanje optimalnih arealov deter- minant. Zonacija gozdne vegetacije na našem ozanlju je izraz dejstva, da predstavlja Slovenija makroreliefno prostor, ki je zaključen na severozaho- du s sklenjenim gorskim lokan od Notranjskega snežnika prek Trnovskega goz- da, Julijcev in Karavank do Pohorja. V srreri diagonale tega loka proti jugo- 3 vzhodu se relief postopno znižuje. Posledica tega je 1 o kast o spre- minjanje podnebja v pasovih od tega gorskega loka proti jugovzhodu. Pada- vine se v tej smeri znižujejo, absolutna toplota pa narašča. Iz te razpo- reditve je seveda treba izključiti Prim:Jrje. Ugotovljena lokasta razporeditev gozdnih združb v obliki loka- stih zon je v skladu s predpostavko odvisnosti vegetacije od podnebja in sicer takole (upoštevano bukove gozdove): A. Zaledno ohročje (situacija na apnenčastih karreninah) l. Zunanjo zono, ki obsega Alpe, jugozahodno obrobje Trnovskega gozda, Nanos in Notranjski Snežnik, tvorijo gozdovi (bukve) brez prehlajen- ke (Galium odoratum) ali pa je ta zelo redka. Ločim:J dve podzoni: a) Alpe v ožjem smislu; značilne višinskopasovne združbe Vincetum minoris - Salvietum glutinosae - Polygonatetum verticillati - Aposeridetum foetidae b) zahodni Dinaridi in izolirane površine vzdolž južnega obrobja Alp vse do Paškega Kozjaka (zajemala pa bi brez dvana tudi Pohor- je, če bi bilo apnenčasto); značilne višinskopasovne združbe: Rosetum pendulinae - Clernatide- tum alpinae. 2. Osrednja zona, ki obsega zaledne Dinaride in Predalpe; značilne vi- šinskopasovne združbe Hederetum helicis - Asaretum europaei - Festu- cetum altiss:imae in Galietum od.orati - 1\denostyletum glabrae. 3. Notranja zona, ki obsega južno Dolenjsko, Gorjance, Belo krajino in Krško kotlino (= južni del preddinarskega ol::m::>čja); značilne višinskopasovne združbe: Ep:uredietum alpini - Dentarietum trifoliae - Isopyretum thalictroidis. Dodatno k temu glavnemu delu ozemlja je treba razlikovati še: B. Predpanonsko ol::m::>čje (situacija na mešanih karreninah) • Obsega severo- vzhodno Slovenijo od zahodnega obrobja Mislinjske doline in podaljška te črte do Podčetrtka; 4 a) alpska zona; značilna združba: Festucetmn glaucae b) vzhodna zona; značilna združba: cartpanuletmn persicifoliae. C. Panonsko ol:uočje (situacija na mešanih kameninah) Ci:)sega v glavnem Rogaški kot in Macelj; značilni združbi Pulm::>narie- tmn officinalis - Lunarietmn redivivae. č. Prillorje (situacija na apnenčastih kameninah) • Opredelitev se nanaša na bukove gozdove Slavnika, Vremščice, nižjih predelov Nanosa in Banjščic; značilni višinskopasovni združbi Coryletmn avellanae - Poetmn nem::>ralis. 3 FITOCENOLOŠKI TABELARNI PRIKAZ NOVIH ZDRUŽB V fitocenotskih razpredelnicah je podanih okrog 900 popieov. a:1 tega števila jih je nekaj tudi od drugih danačih avtorjev, s čimer sno hoteli doseči zaokroženost našega prikaza, pa tudi upoštevati delo teh av- torjev. V razpredelnicah je podrobno navedeno, kateri popisi so to in kdo so njihovi avtorji. Dela, iz katerih so ti popisi vzeti, so našteta v lite- raturi, razen neobjavljenih popisov V. Tregubova, ki jih vsebuje njegov tipkopisni elaborat za zgornjesavsko dolino. O tem elaboratu je bil (leta 1957?) objavljen izvleček z naslovan: Elaborat za osnovo gojitvenega in melioracijskega načrta gozdov, gozdnih zemljišč in pašnikov za področje zgornje Savske doline - vsebina elaborata in navodila za njegovo uporabo", ki pa ne vsebuje nobenih fitocenotskih popisov. 5 GOZDOVI GABROVCA (Ostrya carpinifolia) NA APNENCU PRIMORJE Avtor razpredelnice: M. Piskernik 1975 Območja Banjščice (BA). Vipava (VI), obrobje Trnovskega gozda (OT), Nanos (NA), Komenski kras (KK), Pivka (Pl), Seno- žeški kras (SK), Materijski kras (MK), Slov. Istra (SI), obrobje Pivškega Javornika (OJ), obrobje Notranjskega Snežnika (OS) Kraji 1-Podgorje, 2-Gorjansko„ 3-Sv. Katarina, 4-Fajti hrib, 5-Pleša, 6-Sv. Gabrijel, 7-Sv. Marija, 8, 24, 31, 32, 34, 35, 37-planota Nanosa, 9-Voglje, 10-nad Grgarjem, 11„ 12-Temenica, 13-nad Branikom, 14, 15-Sla vnik, 16-Škocjan„ 1 7-Herpelje, 18, 20-Senožeče, 19-Žbevnica, 21-Ravnik (Osojnica), 22-Hotična, 23-Bukovica (Slavnik), 2 5, 38, 39- Zabiče, 26, 29-Jelovica, 27-nad Koritnicami, 28-Vlačno„ 30-nad Šmihelom (Nanos), 33-Paljevo, 36-Trnovo„ 40-Ostrica MK VI VI VI KK KK VI MK MK SI P! MK os os SK NA BA NA NA os KK VI VI NA BA KK MK SK SK SK MK NA OJ OJ P! NA NA OT os os Nadmorska višina (v 10 m) 52 45 35 52 35 45 26 80 47 56 61 80 88 93 66 50 48 80 90 17 35 40 64 50 44 60 47 65 58 58 75 78 68 32 52 52 95 razlika nad 1000 m 03 00 00 Lega JZ SZ sv JZ s JV sv JZ JZ sv sv z JZ JZ JZ JZ s JZ z JZ SV SV sv SV J J JZ JV z sv SZ JV JZ sv J sv JZ JZ JZ SZ Nagib o 2 25 20 20 20 8 15 25 10 18 12 5 30 20 12 20 15 30 18 25 2 20 25 20 20 5 20 10 30 20 20 45 20 25 25 20 25 20 20 25 Površinska kamenitost % X 30 60 20 o 50 5 5 30 10 10 50 80 15 20 10 30 20 15 40 "' 60 15 40 40 1 2 20 5 10 15 40 80 5 20 1 30 30 30 10 10 Številka popisa 1 ~ 3 ~ 5 6 7 ~ 9 ~ 11 _!:2 13 ~ 15 ~ 17 ~ 19 ~ 21 ~ 23 ~ 25 ~ 27 ~ 29 ~ 31 ~ 33 ~ 35 ~ 37 ~ 39 ~ Prevladujoča drevesna vrsta in predstavnica formacije: Ostrya carpinifolia I 2 4 3 5 5 3 5 5 4 3 4 5 3 2 3 3 5 3 4 3 4 4 5 2 2 2 2 5 4 2 2 5 2 2 3 3 5 2 2 + II 1 1 X + 1 1 X X 1 1 + 1 1 1 1 1 2 1 + 2 1 1 1 + 1 + + III X + X + + + Določevalnice reda: Fraxinus ornus I r r + -t 1 + + 1 1 1 l X 1 r e 1 1 2 1 1 1 2 + 2 2 2 + + II + 1 + 1 X 1 X + + X X 2 e r r r 1 + 1 1 X + 1 + X 1 X 1 X 1 + III X X X X X X X X e X e + X + X X Sorbus aria I + 1 1 1 1 + 1 + X r X 1 + l II r r r X + + + + + + + + r + X III + + Določevalnici zveze: - Sesleria autumnalis r 2 3 3 3 3 3 2 3 3 X 3 3 4 2 3 1 1 X 3 3 r 1 3 + 1 1 3 2 2 1 X 1 2 Corylus a vellana I ~ II + + + + e r 1 X X r 1 r 2 r 1 + 2 2 1 + 1 r r X 1 1 3 2 + III + r + + + + X X - Določevalnice skupin: - - Prunus mahaleb II X X r + r + + r X 1 X + + e r III X e X + __:: + + r - - - - -Betonica serotina r e + + + + + e + + + + X + X + _, Co:rnus mas II 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 r + + ++,r+ - + + x + - 1- - - 1 r 1 x x - - - III sanguinea II III Thalictrum. a quilegiifolium Določevalnice združb: Rosa_ sempervirens II Rhamnus rupestris II X + 1 + + r X + + + 1 e ,jo + X r ixr+rx+rlr xr + rr + X + X e 1 :S: + X + X X + X + X l 1 + e + + + X + X~ + r e T x r + r + + + + X X + X e r + X + ~ r e III Dictamnus albUs Helleborus multifidus Dianthus monspessulanus Berberis vulgaris II + + e r + + +e r r+r++ III Rhamnus fallax II Kombinacije rastlinskih vrst: r r Muscari spec. r Dorycnium germanicu,m r Potentilla tommasiniana x r Carex fl;\cca Pinu s ni gra II Eryngium amethystinum Trifolium rubens Quercus pubescens Rubus spec. II Helleborus odorus Viola alba + hirta Juniperus comrnunis Quercus '1,lbescens II Carex humilis Helianthemum ovatum Hypnum cupressiforme Tortella subulata Brachypodium pinnatum Chama·ecytisus supinus Pimpinella saxifpga Prunus a vium II Crataegus monogyna II Homalothecium philippeanum Teucrium chamaedrys Thalic:trum minus Lonicera etrusca n Hedera helix II Lembotropis nigricans II Cladonia rangiferina Euonymus europaea II Digitalis laeviga ta Genista. tinctoria r e r + + l· l 2 + r e r + + r r r e X e r + r e + r r r X r X X X + +: + X X + 1 X + X X r + + X X X X e X X X + +l + rxxil 1+11 X + r X X + r r X X + + r'lc+xl212rlxr++llll r r + + r e X r X + + + + 2 X X + + e + r + " r e e X x:;; X + + + X + + 1 x l 1 X + e X + ,f; + e e X X l + + r X + + + + X e + X X X + + + + 1 X X X X X X + + X + r X X e X + + + r + + X + + l + + X X X e e X X + r X l + e r r + + r X + r + 2 r e + r r + r + + + + + + + + + + X + + e r + + r + l 1 + r + e++++x++ + 1 + X e e + +xl+ r + + l l 1 + + 1 1 1 l + + + + + 1 + + r + + + 2 + + + + r + X + X + r + X + + + X + l 1 1 l 1 r x + 1 + + X + + + + + e + r r + + e + X rrx···++ + r l e e + x r e + + r X + + r e + r X + + + + + 1 X 1 + + + e + r + X + + + + x· X X + + e e + e + e e + + + X + + + e + + 2 3 4 5 ~ 7 ~ 9 ~ 11 ~ 13 ~ 15 ~ 17 ~ 19 ~ 21 ~ 23 ~ 25 ~ 27 ~ 29 ~ 31 ~ 33 ~ 35 ~ 37 ~ 39 40 Brachythecium salebrosum r X 1 1 + Tilia corda ta II r + + + Tortella tortuosa e X + X + + + + Chrysopogon gryllus + 1 + + Rosa canina II e + + + + r Asparagus acutifolius X e Rubus ulmifolius II X r r + X r X + r + X + + Molinia arundinacea e + X + r r e Galium purpureum e + r e + + r + X Satureia montana x· e e r e + + e + Acer monspessulanus II r + + Ajuga genevensis r + Allium pulchellum + + + e r X + r + X r r + r Cotinus coggygria II X X r X 2 5 X e Bromus erectus + + + + r r + + X 1 2 2 + + + + Viola ri viniana + + X r + r e + r r + + + + + + + X + r X Dorycniuro herbaceum e + r + + + + r + + r X + + r Poteiltilla australis r r r + + + r r r e r e Prunus spin6sa II + + X + + X r X + + + e + Geranium sanguineum X r X r + + r + r r + + + X + + 1 + + + Rosa ferruginea II r r X r e r + + + + Scabiosa agrestis e r r e Euphorbia cyparissias + + + X + X e + r + + + e + + X r + + r + Cyclamen purpurascens X 1 X + X + X + 1 r X + + + + X + + X + X 1 X + + + X X Lonicera caprifolium III + Clematis vitalba I r + Picea excelsa I + e + Campanula persicifolia + + r + + e r r Moehringia muscosa ·+ 1 r + r r + r Cladonia pyxidata + + + + + r + La thyrus niger r + e + Plantago media e e r r e e r Carex digitata + X + e e + X Galium cf. schultesii + e e r Lamiastrum galeobdolon 1 1 e X Hepa tica nobilis 1 X + 1 + + + + X r Viburnum lantana II e X + + + + X X X X r Polypodium vulgare + + 1 + + e + r r + r Quercus pubescens III + X + X + 1 X r e X X e Salvia glutinosa r + r + e e e r e e X r r Campanula trachelium X + + + + e + r r e + X Euphorbia angula ta + r X + e + + + e e Filipendula vulga ris r e r r e e + + Isothecium myurum + r r + + + + + r A splenium ruta-muraria + r r r r r e r + r + Cynanchum vincetoxicum + r + r e r 1 e + + 1 + + + r + r r e Epipactis helleborine e e r e + e r e + + + r + + r Galium mollugo + e r r e e + + + + r + r + + + a II + + Eupatorium cannabinum + e r Adoxa moschatellina + X e Hypericum maculatum r Valeriana l + X + + " + + Dentari.a e Gymnocarpium robertianum r Oryzopsis virescens + Plagiothecium silvaticum e Carex pilosa + l r Ajuga reptans e r Carex digitata r + e + + Galium rotundifo!ium l e Orthilia secunda e Pirola minor + Veronica rnontana + r Rit>es alpinum II + .. .., La thyrus la eviga tus Veratrum album Chaerophyllum hirsutum Clematis alpina II Allium ursinum Chrysosplenium alternifolium Bryum spec. Hypericum hirsutum Vaccinium myrtillus Knautia drymeia Mulgedium alpinum A tropa belladonna Carex pendula Goodyera repens Thamnium alopecurum Saxifraga cuneifolia Homogyne silvestris Ranunculus pla tanifolius Tortella subulata Cladonia pyxidata Astrantia major Betonica jacquinii Calamintha officinalis Campanula scheuchzeri Cynanchum vincetoxicum Repatica nobilis Polygala chamaebuxus Melica nutans A lnus incana II Calamagrostis arundinacea Lysimachia nemorum Senecio nemorensis Veronica urticifolia Conocephalum conicum Aconitum paniculatum Geum urbanum Hypnum cupressiform e Lamium maculatum Poa nemoralis Stachys alpina Thalictrum aquilegiifolium Asarum europaeum Laburnum alpinum I II ()strya ca rpinifolia Sedum spec. 2 3 4 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 + + + + X e 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 e + 2 + 1 + X + X + r r e e e r X r + e r + + + + e r e e e X 1 e r e e + e + + 1 + X + e X + e r r r + + e e + X 3 e + r r + + + e r e r e e e e + + + + + + ... "' Lonicera caerulea If Sorbus chamaemespilus II V-eronica officinalis Dicranum spec. Rubus saxa ti lis -Solidago alpestris Myrrhis odorata Angelica silvestris Laserpitium latifolium Aster bellidiastrum Dactylorhiza roaculata Geraniuro silvaticum Peucedanum austriacum Poa hybrida Rumex spec. 2 3 4 5 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ·25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 + ~ e X X + r r r r + + + + + + + r + + 1- Polytrichum formosum, 5- Tetraphis pellucida, 6- Homomallium incurvatum, 7- Bryum spec .• Hypnum cupressiforme, Plagiothecium ruthei, 8- Hypnum cupressiforme, 17- Eurhynchium angustirete, Fissidens cristatus, 21- Eurhynchium angustirete, Marchantia polymorpha, Mnium marginaturn, 25- Bryum spec., 27- Brachythecium populeum, Fissidens cristatus, 28- Rhynchostegium rotundifolium, Schistidium apocarpum, 29- Eurhynchium zetterstedtii, Fissi- dens cristatus. Homalothecium philippeanum, Mnium punctatum, Peltigera canina, Tetraphis pellucida, 30- Anomodon attenuatus, Brachythecium spec., Homalothecium philippeanum, Homalothecium sericeum, Plagiothecium laetum. 33- Orthodicranum -montanum, 34- Ctenidium mollus_cum. Homalothecium philippeanum. Metzgeria furcata Območje Kraji Nadmorska višina (v 10 m) razlika nad 1000 m Oblikovitost (p= pobočje, ž= žleb, v= vrtača, k= kotanja) .. Lega "' Nagib o Površinska ka~enitost % (groblje', grušč , kamenje·) Številka popisa Prevladujoče drevesne vrste in predstavnice formacije: A cer pseudoplatanus I II III A cer pla tanoides I II III Fraxinus excelsior I II III Določevalnice redov: A cer campestre I II III Abies alba l JI II! GOZDOVI GORSKEGA JAVORJA, OSTROLISTNEGA JAVORJA IN GORSKEGA BRESTA NA APNENČASTIH KAMENINAH GORSKI KRAS, ZALEDJE IN PREDPANONIJA Avtor razpredelnice: M. Piskernik 1975 Dolenjska (DO), Julijske Alpe (JA), jugovzhodni Gorski kras (JK), primorski Gorski kras (PK), severozahodni Gorski kras (SK), Mežiška dolina (MD), Savinjske Alpe (SA), Kozjansko (KO), Zasavje (ZA), Rogaški kot (RK), Mislinjska kotlina (MK) Črnovrški Javornik: 1, 3- nad Godovičem, 15- Lomi; 2- Pusti mlin (Šmartno pri Litiji), 4- Črnivec (Menina), 5- Podgorje pri Slovenjem Gradcu, 6, 33- Jazbina pri Žerjavu, 'Z- Risovnica - Koti (J"ezero pri Trebnjem); Rog: 8- Kopa (pragozd), 18- vrh Roga; 9- Javornik (Bohor), 10, 11- Donačka gora, 12- Kozarnica (Uršlja gora), 13- Kum, 14- Mokre; Pivški Javornik: 16- Mali Kožljek, 17 - Grubeljska dolina, 25- vrh 971 m, 26, 27- Lamovšek, 28- vrh 921 m, 29- Stanovnik, 30- vrh 916 m, 31- Novo peklo, 32- Bršlinovec; Velika gora: 19- Glažuta, 20- Jelenov žleb; Notr. Snežnik-Leskova dolina: 21- Grdi žleb, 22, 23- vrh 1033 m, 24- Obramec; 34- Ukanc (pod Komno), 35- Kijev vrh, 36- Komna SK SK MK DO KO RK ZA SK PK JK PK PK PK PK PK PK MD MD ZA SA MD JK RK MD JK PK JK JK PK PK PK PK PK PK JA JA 58 60 57 29 92 88 95 94 77 93 89 89 90 96 70 35 81 68 75 85 95 90 95 93 91 90 91 85 06 00 02 05 00 01 09 42 p ž p v p p p v p v v v p ž k p p p p ž p p p p v p p v v v ž k p p p p SV sv sv SZ J JV SZ SZ SZ SJ SJ s s SJ s sv s - SV s JZ v s sv SZ s JV SV SJ SJ s sv sv s sv JZ 25 25 20 28 15 45 25 25 o 25 20 20 25 15 10 5 30 25 25 30 20 15 40 35 28 10 20 15 20 20 25 10 3 10 45 25 20 20+ 5 + o l. 20 20 o 50 20 15 o 40 o 20 7 5' o e 20 30' X 10· 50+ r 1 50 5 15 20 50 O O 5 20+ 80+ l ~ 3 _i 5 ~ 7 ~ 9 .!:_Q 11 ~ 13 ~ 15 ~ 17 ~ 19 ~ 21 ~ 23 ~ 25 ~ 27 ~ 29 30 31 32 33 34 35 36 5 5 3 l X e 4 4 1 r 2 5 3 3 3 2 e 5 2 2 2 2 l 2 3 3 3 4 2 1 5 5 r X X r r + + + + + 1 r e + + X X + + + + r + + 2 + + 1 + + + r 5 5 + 2 + e r r + r 2 l 2 + + r X r + 2 l + l X X r e r e X r l + l l + + + + + 2 e X 2 e + r + r 1 e r r X X + + "" o Picea excelsa I II III Ulm us gla bra I II III Sambucus nigra II III Določevalnice zvez: Crataegus monogyna II Cornus sanguinea II Dryopteris filix-mas Viola biflora Določevalnice združb: Mellitis melissophyllum Hedera helix II Asarum europaeum Senecio fuchsii Stachys silvatica Glechoma hirsuta Allium ursinum Urtica dioica Myosotis silvatica Ranunculus lanuginosus Crepis paludosa Kombinacije rastlinskih vrst: Betonica officinalis Cornus mas II Fraxinus ornus II Ligustrum vulgare II Moehringia muscosa Peltigera canina Pimpinella saxifraga Pteridium aquilinum Rhamnus frangula II Lonicera caprifolium II Daphne laureola II Galium silvaticum Viburnum lantana II III Rosa arvensis II Clematis vitalba II III Maianthemum bifolium Carex digitata Thuidium delicatulum tamariscinum 2 3 4 5 + r r 4 4 X r + X r r + 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 +-er--+-+++ - - - - - - r r e r r e r 1 + + r e r X e + r r + 3 r 1 r e + x e X e 2 + + + e e r 5 2 2 2 + + r + + 2 + + + + e x 2 r x x 2 + r e 1 X 2 X 2 + + x + xXxlxlr e - X X X + r + X X 1 1 X r e r x X 1 r 5 e + 4 r r x --1 x 2 r x x r + + 5 e r r x x e ;- + + r e e e + r e e X X X + e r r e r r e r r e r e X r e r e + + r X r r + + r + + + + + + 1 + + 1 r 1 + + + + 1 2 + + 2 + + + + + + + r X X X r + X + + + + + X r + + + r r + 1 + + e r e e X e X X ---r + 2 3 4 5 ~ 7 8 9 ~ 11 ~ 13 ~ 15 ~ 17 ~ 19 ~ 21 ~ 23 24 25 ~ 27 ~ 29 ~ 31 E_ 33 34 35 36 -Solidago virgaurea X r Asplenium trichomanes + r r 1 + + + Cardamine trifolia r X 2 r X r + X 1 1 1 1 + + + Polypodium vulgare r r r r + + + + + + Fragaria vesca e e + + 1 + + + + + Omphalodes verna + X X r 2 1 2 1 + + 2 3 2 + + Polygonatum multiflorum e e + r e X r e e + + + + + + Rhamnus fallax II e r + 1 e + + + + Corylus a vellana II 1 5 r III 2 r 1 X r X + r + 1 e + + 1 + + + 1 f Cyclamen purpurascens X X X X X X e + e e e Daphne mezereuro II X r + X r r X 1 e r + + r e + + + + + + + r Hepa tica nobilis e X + X Mnium rostratum + r + X Pulmonaria officinalis r e + e + r Ctenidium molluscum + + + + + + + Homalothecium philippeanum + + + + A ctaea spicata X + r + r r e + + + + + r + + + 1 + 1 + + 1 + e e Carex alba X r e e Epipactis helleborine r e r Eurhynchium angustirete + X r + + r X e 1 1 + + e Fagus silvatica I + 1 e e 1 1 r r e 2 1 + 2 1 e r 1 2 2 2 + 1 1 1 1 1 3 1 r e :':1 II + r r r e e r r 2 1 e 1 1 1 + 1 + + + 1 2 + III r + + Helleborus niger . r X X r Lonicera xylosteum II + X 1 r + r e X + r + + + + + 1 e X Mnium undulatum e e + + 1 + 1 1 1 1 + + 3 + 1 2 + e Plagiochila asplenioides X r X r e r X r X X + + + + + + r r Polystichum aculeatum r r e r e r r e X X 1 1 + + + X r Rhytidiadelphus triquetrus X r + + e Rubus hirtus II + X X 2 e r + e e r + + e III e Salvia glutinosa X e X r e e + r r e X X + 1 + + 1 1 + + X + X Sanicula europaea r X e + + + X e Viola reichenbachiana X + r + + + r + Aposeris foetida e r r Ctenidium molluscum X e X r e r r X + 1 1 1 + 1 + + 1 + + X Fissidens taxifolius + cristatus X r r r + X e Lamiastrum galeobdolon r X 1 + X X 1 r + r X r e + 1 r r + 1 1 + + + 1 X r 1 Melica nutans e r r r e e Mercurialis perennis X X X X X X X 1 r + X + + + + + + 1 X 2 r Paris quadrifolia r r X X + r + + + + + + + r r e r Euonyrnus europaea II + Euonymus verrucosa II + Helleborus odorus e Oxyrrhynchium praelongum + Euphorbia carniolica X e 2 3 ..± 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 Tilia c-0rdata I e + II e X Viburnum opulus II X r Carpinus betulus I e III X Primula vulgaris e + e Stellaria holostea e x· X Thelypteris phegopteris r e X Hacquetia epipactis X X + r Bra·chypodium sil va ticum r r + + + X Br.achythecium salebrosum + + Carex silvatica e e + e e r + + + r Gentiana asclepiadea r X r e r r r + r X + + + + r r Oxalis acetos-ella r X 4 r l r X 2 1 + 2 2 3 3 l 1 1 + + 1 + 1 X 2 3 A thyrium filix-femina X X + X 1 r 1 r X + 1 X 1 + 1 1 1 + 2 1 1 + + X Cerastium silvaticum e Euphorbia cyparissias e Viola ri viniana + Dolichotheca S•eligeri + + Scopolia car-niolica X 2 X Hypericum maculatum e + "' Festuca altissima r 1 e + 1 + 1 + + + + .. CampanU.la trachelium e e r r r e Ajuga rep·tans e e r A remonia agrimonioides e + r e + + r + + + + + + + e A rWlcus vulgaris r e e + l 1 e r Dicranuro scoparium r + + + + + + e Geranium robertianum e + 1 X X r r + + + 2 1 1 + + + + + + 1 + X + r Mycelis rouralis e r r e e + r e X + + + + + + + + + + e r Rosa pendulina II e 1 + + + + Polytrichurn formosum r Lamium orvala 2 X r 1 + + + 2 Phyllitis scolopendrium X X X X e e ) 1 1 1 2 1 1 + 1 2 X P-etasites albus r X r + 1 2 + X 3 + + 1 Symphytum tuberosum r e X X e + r 1 + + + 1 l + 1 + + r e Buphthalmum salicifolium e Cirsium oleraceum e Festuca heterophylla e Luzula pilosa r Pinus silvestris I e Convallaria majalis r X Aegopodium podagraria r X X r 1 + X Euphorbia aroygdaloides r e r e + + + X Knautia drym eia + r ~ 3 ...± 5 6 7 ~ 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 Aquilegia vulgaris + Berberis vulgaris II r Campanula persicifolia e Cruciata glabra + Leskeella nervosa + Pirus comrounis II e Prunus avium II e Rubus caesius II e Valeriana angustifolia e Veronica chamaedrys r Carex spec. e r Amblystegiella subtilis + + Geum urbanum r e + Rubus idaeus II e e + r X + e X + + + + III r Eupatoriuro cannabinum r + + Heracleum sphondylium e e X r + + + Anthriscus silvestris r r A strantia major e e Prunella vulgaris e r Scrophularia nodosa e e r r + + + + + + + e Aconitum paniculatum + + + Polygonatum verticillatum e X r r + r ·'" Anomodon attenua tus + "' viticulosus + Populus tremula i e Geranium phaeum e e Thamnium alopecurum X + Metzgeria conjugata + + Conocephalum conicum r r + + X X Aconitum vulparia e + + r Stellaria glochidisperma 3 3 X X 2 2 X X 2 1 1 2 3 2 1 3 2 2 2 2 + r r Dentaria trifolia r 1 Vicia oroboides e + + e + + Epilobium montanum e• e + r 1 + + + Isothecium myurum + + + + Galium odoratum 1 1 1 2 + r e + 1 2 1 + 1 + 2 Festuca gigantea e X Lunaria rediviva 2 3 1 3 1 2 + 2 3 3 Bromus ramosus e + + e X Dentaria polyphyllos 1 Impatiens noli-tangere r X 5 2 Milium effusum e + + + + Arum maculatum 1 e 2 + + + 1 + Galeopsis speciosa + 1 + + Circaea lutetiana 1 X + X e Chaerophyllum hirsutum 1 1 + 1 + + + X X Hordelymus europaeus + + + + r .2 3 ...i 5 ~ 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 - - - - - - - - - - - - - -Lilium martagon e e r Dentaria enneaphyllos e + + + + + + X X A tropa belladonna e Chelidonium majus e Hesperis candida + Oxyrrhynchium swa rtzii + Polystichum paleaceum X + + Prenanthes purpurea e r Lathyrus vernus e + Brachy~hecium rutabuluro + + Doronicum austriacum r X + X + + + + 1 + 1 r Achillea tanacetifolia e Bilderdykia con vol vulus + Poa nemoralis X Sedum maximum r Verbascum spec. e Phyteuma spicatum X r X Hypericuro hirsutum + Pterigynandrum filiform e + Tortella tortuosa + + Rhynchostegium murale + + Lamium maculatum X + X + '" Mnium punctatum + + + ... Veronica urticifolia r e Ribes alpinum II e + Corydalis cava X 2 + Sorbus aucuparia I e r II e + + + + + + + + Dentaria bulbifera X + + X + + + + 1 + + + Chrysosplenium alternifolium e X + + 1 + e Veratrum album r + + X 1 + + 1 r Calamintha grandiflora e + + 1 + + + + Adoxa moschatellina r 1 + + r + + + 1 + 1 + + + 1 + e Dryopteris + r r Gali um sil va ticum r 1 " X Ajuga reptans r 1 + + e + r e e r Polytrichum formosum + + + r X e r Dryopteris fili-x-roas e e r X 1 + Viola reichenbachiana + riviniana r + + r + r r r + + X X r + Maianthemum bifolium 1 1 1 + r e X + e e + r r + Rubus saxatilis + + 1 + + e + Sorbus aucu,paria II + e JU + r Anemone trifolia 1 + + + + 1 r + 1 X + 2 X + r l X Calamagrostis va-ria r X r r + e X r ..., Dicranum scoparium + + + + + + e a, Vaccinium myrtillus 2 2 + + + + X r e X 1 r 1 r r 4 2 Potentilla erecta + Berberis vulgaris II + + Rhamnus frangula II + 2 r e Crataegus monogyna Il 1 + r e Epipa-ctis atrorubens + + + e Pteridium a.quilinum 1 + 1 + r r r e + Luzula _pil0sa X r + X X r + X + r + X Melica nutans 1 -l + r + + + e + + Rosa pendulina 1 + r X + + r + + Convallaria ..majalis r Listera ovata + Rhamnus .catfl.artica II r Viburnum opulus II + Carpinus betulus U + r Fraxinus excelsior II r II! l r e r .Anemone nemorosa r + + + + X X X + 2 Hypnum cupressiforrne + e + r Lamiastrum galeobdolon + r X e e X X 1 r 1 + Carex spec. r Cornus sanguinea II Euonymus europaea II + Viburnum lantana II + + 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Ranunculus nemorosus r r r Lathyrus vernus r e Knautia drymeia + r e e Rubus hirtus II 2 r Hacquetia epipactis 2 1 2 X Lilium rnartagon r e A thyrium filix-f.emina + r + r e 1 r 1 r Polypodium vulgare + r r + r r + Sta chys recta + e r Clematis recta r Euonyro us ver:rucosa II r Rhamnus fallax II + Tilia cordata III + Prunus avium II e r III r e A egopodiuro podagraria + + r r + r e Mniuro spec. div. + + e r Aremonia agrimonioides + r + e e 1 + + + + Epilobium montanum r X e e + + + + Veronica officinalis r e e + + Aquilegia vulgaris r Hypnuro spec. div. + .., Dryopteris Myosotis silvatica (32 e), drymeia~ Mycelis muralis (32 x). Senecio silvaticus (32 r), Alnus incana II ~ ~ Območja Kraji Nadmorska višina (v 10 m) razlika nad 1000 m Lega Nagib o Površinska kamenitost % GOZDOVI BUKVE (Fagus silvatica) NA SILIKATNIH KAMENINAH ZALEDJE Sveže združbe Avtor razpredelnice: M.Piskernik 1975 Avtor popisov 33-35: V. Tregubov 1957 Pišečko (PI), Sromeljsko (SR), Gorjanci (GO), Dolenjska (DO), Pokolpje (PK), Celjska kotlina (CK), Gorenjsko hribovje (GH), Pohorje (PO), Mežiška dolina (MD), Vzhodne Karavanke (VK), Kobansko ti (PD), Savinjske Alpe (SA), Zahodne Karavanke (ZK) 1-Č:rni potok, 2-Žavka, Mokrice: 3-Dražica, 10-Prilipe; 4-0točec, 5-Rdeči kal, 6-Jablanica/Sevnica, 7-Banja Loka, 8, 11- Štore, 9, 12-Miklavški hrib, 13-Kostanjevica, 14-Grofija, Dravograjsko; 15-Bukovje; 16-Zvonkov mlin, Dolina Pake; 17-Graška gora; Ruško: 18-ŠUmik; 19-Pernice, 20, 22, 2 6-Črni vrh/Cerkno, 21, 29-Smrekovec, 23, 27-Komatevra, 24-Knežji vrh, 25-Španov vrh, Mislinjsko: 28-Jezerski vrh, 30-Pungart; Radeljsko: 31-Vel. Kopa; 32, 37-Bavha, 33-?, 34-?, 35-?, 36, 38-Kališe, Avstrija: 39-Sv. Urban; zahodno Kobansko: 40-43-Košenjak PI GO DO PK CK CK LK PO VK KB SR DO DO CK GO CK GH MD PO PD VK PD SA ZK MD PD VK VK PO PO PO ZK ZK ZK ZK ZK KB ZK ZK KB KB KB KB 38 25 27 36 32 30 32 58 73 92 30 25 sv sv SZ SV 20 8 o 25 15 o o o 2 3 4 40 sv sv 20 25 o o 6 31 v J 20 35 o 10 7 8 19 32 53 46 04 JZ sv sv JZ s SZ sv s SZ s 20 30 28 30 45 25 8 45 40 30 o o o 10 r o 30 o o 50 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 30 00 26 SV SZ JV JV 30 25 25 30 10 X 29 v 20 o 25 s 25 33 JV 20 r 27 s 5 40 45 31 JV SV 40 25 r. JV JZ 35 15 15 o 24 sv 25 53 JV 25 25 20 63 35 48 20 s 45 JV 37 43 49 35 o z 35 35 o JV sv v sv JV 15 25 30 10 28 o o JV ' 20 o JV 18 5 1 X O O O O O O Q O 0 50 JV 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 številka popisa Naravno prevladujoča vrsta in predstavnica Fagus silvatica I II drevesna formacije: 4 1 4 4 3 1 e X X 4 + 5 4 4 r X + r 4 + 3 5 2 4 x x e r 4 4 5 4 r + 5 4 2 4 4 r + + 3 5 5 4 2 + + 4 4 l 4 2 1 + 4 + r III Določevalnice redov: Quercus petraea I II IlI Picea excelsa I n II! Določevalnice zvez: Luzula albida pilosa Athyriurn filix-fernina Določevalnice skupin: Leucobryum glaucum Acer pseudoplatanus I IIl 1 X + X + X r e 3 1 + X e r e + 2+ 1---- e e e + x e r e + r X + X 1 e X r + x r e r X 1 X + + X +_ X + + r r 2 l l e X X X e l X X X r l + 1 X e e e e X X r e + 2 + + X I" X !' + r X e X r e + 5 X r X r e X + X 2 -,. + 3 2 + + + X X 1 1 r + + + + l + + X 2 3 l + 2 2 + + 4 1 5 + e r 3 l l --+-- X 3 4 4 e _::. ,... .., .., Sorbus aucuparia l II lil Abies alba i II III Hieracium silvati-cum Določevalnice združb: Castanea sativa I II III Thelypteris limbosperma Rubus hirtus II III X X + 1 Prenan.thes _purpurea + r 3 4 5 6 7 8 e X x ~e r e e + + 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 - -e- - - + X - - - e X X + e X 1 + e i r e + -e X r + + X r r X e r r r r + + e X ~ + + l + + + + 1 + l. + + 1 r r e + - 1 + 1 l + X r r 1 X + r + e e e r e + + r r X X X + r r + + X X r + X + + e e X X + X X 1 Calamagrostis arundinacea + + X X r 1 2 4 4 5 3 1 X r 2 r 1 + 2 2 2 Luzula sil va tica Blechnum spicant Homogyne alpina Kombinacije rastlinskih vrst: Acer -Platanoides III + Cladonia cornuta x Cladonia silvatica Fraxinus ornus II Hieracium umbellatum. Lathyrus vernu-s Madotheca spec. Robinia pseudacacia II + + + r + X + III X Rubus sp e-c. II + Platanthera bifolia r + lsothecium myurum Solidago virgaurea Pteridium aquilinum Polytrichum formosum Dicranum scoparium Gentiana asclepiadea Boletus edulis Vaccinium myrtillus Bartramia spec. Epimedium alpinum Euphorbia dulcis Rhamnus frangula II Dicranella heteromalla Thuidium tamariscinum Aruncus vulgaris Plagiochila asplenioides P runu s a vi um II III X + + + + 1 + X X + + + + + r + + + e + + + + 3 X X x++r+e X X r r r + X 4 + 1 + r r X + X X r e e r X + X X r X X r 2 r r e 2 + X + e + + e r + X r + r 1 + 4 3 1 r + 1 X + X X X e + + + r + 1 + e 1 1 + 1 1 r 1 + X X + + e r r r X X X 3 X 1 + 3 2 1 2 X 1 1 e 3 3 ___i 5 ~ 7 8 9 ~ 11 ~ 13 _!:± 15 ~ 17 ~ 19 ~ 21 ~ 23 ~ 25 ~ 27 ~ 29 ~ 31 E_ 33 ~ 35 ~ 37 ~ 39 ±E. 41 i2 43 Doronicum austriacum ---;: X X + Anemone nemorosa 1 X X e + + + + Genista germanica + Melampyrum pratense X r e r Convallaria majalis X X Hypnum spec. + r Calluna vu!garis + e e Bazzania trilobata X X X X X Thuidium abietinum X Polypodium vulgare e + e Pleurozium schreberi r 1 + X X Hylocomium splendens e Molinia arundinacea + r Epipactis helleborine e Crataegus monogyna II e Pirus communis II e Pinus silvestris II r III e Betula pendula I r e II e A venella flexuosa 3 1 1 e + r X X + + + 1 1 r + X 2 Berberis vulgaris II e Cladonia squamosa e Crocus napolitanus X >-' .., Erythronium dens-canis X "' Hedera lielix II X III e Polygonatum multiflorum X X Quercus robur II r III e e Ca rpinus betulus I e l e II X III + Hypnum cupressiforme e + e Carex pilulifera r + Eurhynchium striatum X + + Dryopteris dilatata e r X + + X + e r r + + + + e Equisetum telmateja r Tilia cordata I r Dryopteris filix-mas X r X X e r 2 + + + + e Dryopteris spinulosa + Hydnum spec. + Petasites albus e X e Milium effusum r + Viburnum opulus II e Oxalis acetosella 1 X X X 1 3 2 4 + + + 1 1 + 1 X Marchantia polymorpha e Gymnocarpium robertianum X + Plagiothecium depressum e e r + Huperzia selago e ~ 3 ...± 5 ~ 7 ~ 9 ~ 11 ~ 13 ~ 15 ~ 17 ~ 19 ~ 21 ~ 23 ~ 25 ~ 27 ~ 29 _!Q 31 ~ 33 ~ 35 ~ 37 !!! 39 !.!! 41 42 43 Cladonia spec. r r Festuca pseudovina X Sphagnum nemoreum 2 Betula pubeseens II e e Thelypteris phegopteris X + r r 1 1 + Larix decidua e + Fraxinus excelsior III r Sambucus nigra II e e !II r Calypogeia trichomanioides + Leucodon s ciuroides + Cardamine trifolia 1 r l. Festuca altissiroa 3 X Mulgedium alpinum e r + Gymnocarpium dryopteris 1 + + r Rubus idaeus II + e X 2 r I!I X Rhytidiadelphus loreus X r Cyclamen purpurascens X Galium rotundifolium r Symphytum tuberosum e e e + Corylus avellana II e r Maianthemum bifolium e r X r + Senecio fuchsii X 2 2 + + r .... Abietinella abietina ...-, e "' Veronica officinalis e + Scrophularia nodosa r Pulmonaria stiriaca e r Hypericum maculatum r e X + Fragaria vesca r r Mycelis muralis r r Lonicera nigra II e + Paris quadrifolia r + Deschampsia cespitosa 2 X + r Anemone trifolia X Lathyrus luteus e Phyteuma ovatum r Sorbus a ria II r Viola reichenbachiana r Veratrum album r e + e + + Polygonatum verticillatum X r + + r Sorbus chamaemespilus II r Ranunculus platanifolius e + + e Vaccinium vitis-idaea X r 2 r r Chaerophyllum hirsutum e Digitalis grandiflora r Knautia drymeia € Peltigera canina e Salvia glutinosa e Stellaria glochidisperma e X 3 ~ 5 _§_ 7 ~ 9 ~ 11 ~ 13 ~ 15 _!__?_ 17 ~ 19 ~ 21 ~ 23 ~ 25 ~ 27 ~ 29 ~ 31 ~ 33 ~ 35 :!..§_ 37 :!..§_ 39 40 41 42 43 - Adenostyles glabra r + Galeopsis pubescens + Solidago alpestris + X Lamiastrum galeobdolon + + X Lilium martagon + + Adenostyles alliariae + 2 + Brachythecium rutabulum + Carex brizoides Gentiana pannonica X Orthodicranum montanum + Phyteuma spi,catum + + Calamagrostis villosa 1 r 4 Melampyrum silvaticum X + 2 e Asarum europaeuro r Den ta ria trifolia X Galium aristatum + Galium odoratum + Impatiens noli-tangere + Lycopodium annotinum + 1 1 + Alnus incana II e Campanula barbata + Melica nutans 1 Potentilla erecta r Ajuga pyramidalis + ~ Mnium undulatum + gg Aposeris foetida + Cetraria islandica + Cladonia rangiferina + Cladonia pyxidata r Gnaphalium silvaticum e GOZDOVI SMREKE (Picea excelsa) NA SILIKATNIH KAMENINAH ALPE Avtor razpredelnice: M. Piskernik 1976 Avtor popisov 3-5: M. Wraber 1963 Kraji Savinjske Alpe: 1-3- Smrekovec, 5- Krnes; vzhodne Karavanke: 4- Koprivna, 6, 7- Mozganov vrh, 8-10- Čofatijev vrh Nadmorska višina (v 10 m) 49 52 52 59 25 sv 54 s 50 s 55 s 42 JV 34 Lega s s J sv sv Nagib o 30 18 28 25 45 15 10 25 25 35 Površinska kamenitost % + o o 30 + o o r r o Številka popisa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Prevladujoča drevesna vrsta in predstavnica formacije: Picea excelsa I 4 3 4 5 5 5 4 5 5 5 II + 1 1 + r e X III X X + + X e X Določevalnica reda: Vaccinium myrtillus 3 3 4 1 r r 2 2 4 Določevalnice zvez: Luzula albida + + 1 + 2 r + 1 pilosa X 1 1 + X e Athyrium filix-femina X 1 + + e r Določevalnice združb: Calamagrostis villosa r X 2 2 1 2 1 Hepaticae X X X X + Kombinacije rastlinskih vrst: Gymnocarpium robertianum r Isopterygium elegans + Vera trum album e r Luzula luzulina X X + r Polytrichum formosum r 2 + Carex brizoides r r 1 1 Homogyne alpina r X 2 1 2 Scapania nemorosa X X + + T'helypte ris phegopteris X X + + 181 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Luzula silvatica X e 1 1 2 Anemone nemorosa r e X Hieracium silvaticum r e + e Acer pseudoplatanus II e III e A venella flexuosa r 2 1 1 1 X X Dryopteris filix-mas r e Oxalis acetosella 3 1 1 2 2 4 Rubus idaeus II e + III + r Fagus silvatica I + e r 1 e II + III + + Dryopteris dilatata X + 1 + 1 r r Gentiana asclepiadea r e r r r r Plagiothecium silvaticum X X + X Blepharostoma trichophyllum + Plagiothecium denticulatum + Stellaria glochidisperma e Abies alba I e III + Carex leporina + Cladonia squamosa 1 Mnium punctatum + Nardus stri-cta + Pleurozium schreberi + Polytrichum juniperinum + Potentilla erecta + Rhytidiadelphus loreus 3 1 Deschampsia cespitosa + + Gymnocarpium dryopteris + + Huperzia selago + + Hypericum maculatum r + Lycopodium annotinum 2 + Plagiothecium undulatum + 2 + Veron:lca officinalis + + + Dicranum scopa rium 1 + + Sorbus aucuparia II + e III e r Vaccinium vitis-idaea + 2 + r X Agrostis tenuis + Blechnum spicant + Can tha rellus cibarius + Hylocomium splendens + Rhytidiadelphus triquetrus + + Thelypteris limbosperma + + Alnus viridis II + + Prenanthes purpurea + e 182 Calypogeia mulleriana Hylocomiastrum umbratum Polytrichum gracile Salix appendiculata II Saxifraga stellaris Solenostoma triste Doronicum austriacum Polygonatum verticillatum Larix decidua I Orthodicranum montanum As ter bellidiastrum Chamaenerion angustifolium Epilobium montanum Galeopsis pubescens Milium effusum Moehringia trinervia Poa alpina nem-oralis Senecio cacaliaster Urtica dioica Veronica chamaedrys Lepidozia reptans Plagiothecium laetum Pteridium aquilinum Betula pendula I A lnus incana II Melampyrum pratense silvaticum 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 + + + + + + + e e X r e r r r r r e e e X r X e r + + + X r e e e e 6- Blepharostoma trichophyllum, Dicranum scoparium, 7- Di- cranum scoparium, Heterocladium squarrosulum, Leskeella tectorum, Plagiothecium laetum 183 GOZDOVI BUKVE (Fagus silvatica} NA SILIKATNIH KAMENINAH Revna rastišča ALPE, PREDALPE, PREDDINARIDI IN PREDPANONIJA Avtor razpredelnice: M. Piskernik 1975 Območja Kraji Nadmorska višina (v 10 m) Lega Nagib 0 Površinska kamenitost % Številka popisa Prevladujoča drevesna vrsta in predstavnica formacije: Fagus silvatica I II III Določevalnica reda: Picea excelsa I II III Določevalnice zvez: Luzula albida pilosa Vaccinium vitis-idaea Pleurozium schreberi Določevalnice skupin: Cladonia cf. silvatica Pinus silvestris I III Hieracium trans sil vanicum Julijske Alpe (JA), Savinjske Alpe (SA), Gorenjsko hribov- je (GH), Pohorje (PO), Me- žiška dolina (MD), Predpa- nonija (PP) 1-Rudno (Železniki), 2-Lom (Storžič), 3-Kropa, 4-Drav- če, 5-Orlica, 6-Žgoška pla- nina, 7, 8-Štekneči vrh, 9- Tezenski gozd JA GH PO MD pp SA PO JA MD 59 56 51 86 25 86 45 85 89 SZ sv J sv JZ JZ JZ sv 25 30 45 15 o 35 30 20 30 o r l o o 5 o o o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 5 3 5 1 3 5 5 3 3 1 1 + X r e + + X 2 4 X + X 2 X r e e r X X r e r r 1 e 1 1 X + X r + r r r r e r 2 r X r e - 184 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Določevalnice združb: Leucobryum glaucum r X e 1 r Hypnum cupressiforme r X r r 1 + Bazzania triloba ta X X e 2 e r Dicranella heteromalla 2 Kombinacije rastlinskih vrst: Betula pendula I e Thuidium abietinum X Thelypteris limbosperma e Blechnum spicant X X Ca lama gros tis arundinacea r 1 Prenanthes purpurea r X Abies alba I + II r r X X Cantharellus cibarius r r Isothecium myurum r e + + Polytrichum formosum + e X e + r Dicranum scoparium r e e r e Vaccinium myrtillus 5 4 3 4 X 1 X 3 X Solidago virgaurea e Cladonia spec. r r Hieracium silvaticum e X e Pteridium aquilinum X r e Bartramia pomiformis r Cladonia squamosa + Diphyscium foliosum e Hieracium umbellatum + Hylocomium splendens r Laburnum anagyroides II e Polypodium vulgare e Scapania nemorosa r Thuidium tamariscinum r Melampyrum pratense X X Quercus petraea I r II + r III + Platanthera bifolia r e Athyrium filix-femina e e Polytrichum juniperinum r e Hieracium sabaudum r e Gentiana asclepiadea r Pirus communis III r Dryopteris dilatata r e Larix decidua I r r Sphagnum nemoreum e Agrostis tenuis X Avenella flexuosa X Carex pilulifera + Juncus bufonius X Tilia cordata I e 185 Območja Kraji Nadmorska višina (v 10 m) razlika nad 1000 m Lega Nagib o Površinska kamenitost o/o GOZDOVI JELKE (Abies alba) NA KISLIH KAMENINAH ZALEDJE Avtor razpreclelnice: M. Piskernik 197 5 Dplenjska (DO), Pohorje (PO), Gorenjsko hribovje (GH), Savinjske· Alpe (SA), Vzhodne Karavanke (VK) Ribniška dolina: 1, 2-Žlebič; Radeljsko: 3, 9. 12-Dravče, 6, 7, 11, 18-0rlica, 17-Planina. 19 ... Bolfenk• 4. s. S-Prezrenje, 10-Karoniška Bistrica„ Mislinjsko; 13, 23-Paka, 14, 24-Strmčnikovo; Bistriško: 15, 16-Močnik; 20, 22-Javorje, Dolina Pake: 21-Graška gora; 25-28-Kofce DO PO GH PO PO PO PO PO PO PO VK PO SA DO ~ ro ~ M ro ro ro ro ~ n ro 61 45 48 46 40 40 93 86 60 90 74 68 JV JZ sv 15 30 35 5 o e 47 o o 52 49 JZ SZ JV 50 15 15 30 v 30 o 53 v 15 35 SZ SZ SZ 30 18 15 o o o o o o 85 65 77 08 SZ JV s SZ J SV JZ SZ 20 25 10 25 28 5 30 20 o o o o o o l o 22 02 17 SZ s sv 10 18 18 o r o 21 JZ 35 X SA SA 12 21 JV J 20 40 r 5 SA 31 JV 28 X Številka popisa 2 3 JZ 15 o 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Pretežna prevladujoča. drevesna vrsta in predstavnica formacije: Abies alba I 5 5 + II r X III X X Določevalnice reda: Picea excelaa 1 n III Določevalnici zveze: Luzula albida , pilosa Določevalnice skupin: Thuidium tamariscinum Gentiana asclepiadea Corylus avellana II III A venella flexuosa Hieracium silvaticum Določevalnice združb: Leuchbryum glaucum Hypnum cupressiforme Bazzania trilobata Plagiothecium undulatum Calamagroatis arundinacea Luzula silvatica Kombinacije rastlinskih vrst: Dicranella spec. Tetraphis pellucida Atrichum undulatum Pteridium aquilinum Pinus silvestris I n IlI Sorbus aucuparia II lll A thyrium filix-femina Carex digitata Isothecium myurum Fagus silvatica I II III Polytrichum formosum Prenanthes purpurea Vaccinium myrtillus Castanea sati va 1-III r X + r e e e + X e e + •r e r e + r r + + + e e r X X + r r + r e 4 4 e 4 r 2 r r r + e 4 X 3 5 r r r + e r 1 3 e l r 5 3 2 2 1 r 2 r + x r l 3 4 2 e X 3 3 4 4 4 2 2 x l 2 x 3 2 1 x r r x 1 r X X X 35e23+ e r x x + e e x 3 4 3 r r r e x r X + + 1 r X 2 X .+ X + + + X + + 1 r X + + + + r X X + r X + X X + X X + r e r l r X r + + X X r e r + r X e X X e r + ++ xe3xl+ + ~ e J< r ~ ? + + + + X 2 X 2 l X ? l X ----+ + + r r + + + 2 1 r X X r 3 5 2 X X r X + 2 5 5 r r r r + 4 4 X X 2 e 1 r r X r X r r x X r X r X X ½ e X X + e e 4 + X 3 e X + r e e X 1 X X X X X e 3 4 3 l ~ e " r l e l + e e + + + X 3 + X + X e r e X r r r e e l e X e 1 X e X l + 1 X + + r " r 2 X r 1 + X e 4 X 186 + + X + + + + + 1 X r l X X 3 1 + e X 1 r + + + + 2 X e 2 X r r X 4 2 e 5 r e e e r e e r r r + 4 e + r e e 4 2 r e r + r e 1 2:: 2, 2 4 6 7 8 9 10 u 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Blechnum spicant + x r Rubus idaeus II e r IlI r r + + Rubus hirtus II r r 2 + r e 2 III + X + Dryopteris dilatata + r e + X + + + Plagiochila asplenioides r r X + r r X 1 + 1 e + e Dryopteris filix~mas + + r e + e Oxalis acetosslla X e X X 4 r X + + r X r r Quercus petraea I + II r e + e III + Pleurozium schreberti + 3 X + X r + 1 Melampyrum prq.tense X r X 1 X + X e Quercus robur I e r II X r r IlI X + X r e Dicranum scoparium + r r X r + + X x + r e Erica carnea X Viscum abiet~s + + Calluna vulgaris e r Dicranum majus + X + X r Cladonla pyxidata + r X Ga1iuro rotundifolium r r X + Polypodium Vlllgare X Clac;lonia spec. e + Rhamnus frangula II e e X e II\ e Hieracium transsilVE!-nicum 2 X X X X X Hylocomtum splendens e X + 2 X e 2 X Acer pseudoplatanus III e r e + e e Solidago virgaurea + r + e Anemone trifolia + Platanthera bifolia r Abietinella apietina + r + + Maianthemum bifolium X X + Eurhynchium striatum r 1 + X + Cantharellus cibarius r + + Neckera crispa + Rhytidiadelphus loreus + Sorbus ai'ia III r Carpinus betulus U e III + Gymnocarpium dryopterii,~ + e Sphagnum nemore'Qm + 4 Prunus avium III r e Rhytidiadelphus triquetrus + + r X r Alnus glutinosa II e Petasites albus r Senecio nemorensis r X Vaccinium vitis-idaef;l + X Melampyrum silvaticurn r r X e X + Dicranum spec. r Plagiothecium depre13sum X Betula pendula I + Hieracium pilosella + Marasmius scqrodonius + Peltigera aphthosa + Pogonatum aloides + Polytrichum juniperinum + Carex pallescens + + Plč;1giothecium silvaticu~ + + r Mycelis murG1,lis + Potentilla erecta + Viola reichenbachiana + Veronica officinalis + r Galium silvaticum e Hypericum perforatum r Thelypteris limbosperma + (:>capania spec. e Tortella tortuosa (20 e), Sphagnum girgenijohnil (21 r), Cladonia spec. (22 +). Hepaticae div. (22 x), Sphagnum squarrosum (22 e), Lepidozia reptans (23 r), Polygonatum verticillatum (23 e), Plagiothecium denticula tum (24 r), Aremonia agrimonioidei;;, Fmgaria vesca (25 e), Lamium galeobdolon, Ranunculus platanifolius {25 r). Salvia glutinosa (25 e, 26 r), Larix decicjua I (25 r, 26 e, 27 r), Homogyne alpina (25 r, 28-1). Senecio fuchsii, Vero- nica urticifolia (2 6 e) 187 BARJA Z RDEČIM BOROM IN ČRNO JELŠO (Pinus silvestris, Alnus glutinosa) LJUBLJANA IN SEVERNA OKOLICA Avtorja razpredelnice: M. Piskernik in A. Martinčič 1975 Kraji Rožnik: Mali Rakovnik (MR), Živalski vrt (ŽV), Mostec (MO); Rašica (RA) 1-2,9-16- Mali Rakovnik; 4-,7, 20- Živalski vrt; 8, 3, 19, 21, 22- Rašica; 17, 18- Mostec Nadmorska višina (v 10 m) 31 32 30 30 31 31 31 31 31 32 32 31 30 30 32 31 31 31 31 31 30 32 Lega J J z z z z o z z z z z z Nagib o o o o 5 o o o 2 o o 22 18 5 4 13 25 24 14 7 16 21 11 2 6 19 23 10 9 12 8 1 17 Številka popisa 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Prisotne drevesne vrste: Pinus silvestris II 3 e e III + + e Alnus glutinosa II X e e 1 e r e III e Določevalnice redov: Ca lluna vulgaris e Vaccinium myrtillus X Določevalnice zvez in opredeljevalnice združb: Carex rostrata 3 e 4 2 3 3 r r t' Carex gracilis 2 X Menianthe's trifoliata + 4 2 2 2 2 2 Rhamnus frangula II r r r X 2 Določevalni.ce skupin: Sphagnum nemoreum X + X e r 1 X 1 e Juncus subnodulosus r r 3 X 3 Potentilla erecta X r X e 2 2 2 X 2 X Določevalnice združb: Sphagnum girgensohnii 4 5 4 2 3 4 2 X 2 5 2 4 X 3 X 3 Sphagoum squarrosum 4 e 4 5 4 r X 5 3 X r Lyshnachia vulgaris r 2 + 1 ? r 1 ? X X e r X 1 X Peucedanum palustre X 3 r 2 e X Kombinacije rastlinskih vrst: Scheuchzeria palustris e Molinia caerulea 2 2 r 2 Rhynchospora alba r 2 2 1 X 3 r Drosera rotundifolia X X + r X X Molinia arundinacea 5 4 3 4 2 5 e 4 r X Salix purpurea II r Calystegia sepium Scirpus sil vaticus r r C r 4 Juncus effusus r r l A grostis stolonifera r X + r r X e r Picea excelsa I e II e Ca rex brizoides 2 3 Sphagnum papillosum Sphagnum magellanicum X X X Iaber M.: Predalpski jelov gozd v Sloveniji (Bazzanieto-Abietetum Wraber 1953 praealpinum subass.nova). - Biol.vestnik VI, Ljubljana 1958. Razpredelnica združbe Bazzanieto-Abietetum obsega 16 popisov. 00. tega pripada po avtorju 9 popisov tipični varianti z ol:močja Pohorja, kjer so nadrIDrske višine ned 710 in 1130 m z izjem:, popisa 3 (480 m). Sedem na- daljnjih popisov pa pripada subasociaciji praealpinum Wraber, in sicer po- pisa 10 ter 11 iz predela ned Savinjo in Dreto, popisi 12-16 pa iz okolice Volčjega potoka. Višine teh popisov obsegajo razpon ned 350 in 400 m. V po- pisu 13 prevladuje smreka, v vseh drugih jelka. s popisi subasociacije praealpinum lahko neposredno vzporedino sann popis 3 tipične variante, ker leži ta v istem višinskem razponu. Vendar o tipološki identičnosti ne norem:, govoriti, ker je ta pohorski popis flori- stično reven, nedtem ko vsebuje subasociacija praealpinum floristično zelo 192 bogate popise (skoraj povscx:l Viburnum opulus, dvakrat črni gaber 1) • Po naših kriterijih nosi subasociacija praealpinum :i.ne Abieto-Malampyretum pratensis. Malampyrum pratense je zelo dobra določevalnica in hkrati raz- likovalnica, saj je v pohorskih popisih razpredelnice sploh ni. S pohor- skilni popisi je zaradi velikega višinskega razpona nekoliko teže. Popolno- ma jasna je pripadnost najvišjega popisa 1: to je Luzuletum silvaticae, prvotno rrorda bukov gozd (jelove gozdove smatram:> vsaj delana za prvOtno bukove). Popis 5 v višini 1020 m je Descharrpsietum flexuosae (manjka to- ploljubna orlova praprot, inventar je reven). Popis 2 je raznerana bogat in razcx:leva sveže rastišče; prištevam:> ga k združbi Petasitetum albi (viš. 710 m). Pcx:lobna rastišča imajo popisi 3, 4 in 7 (Corylus, Viola reichenba- chiana, Sorbus aucuparia) in sodijo v Sorbetum aucupariae. Popisi 6, 8 in 9 pa so revni in kažejo sveža rastišča, tako da pripadajo združbi Rubetum hirti. Na splošno lahko za vse pohorske popise rečerro, da imajo kljub pripadnosti razmarana dobrim združbam v sebi elerrente revnih rastišč, kot je to Bazzania, večinana tudi I.eucobryum in nekajkrat Sphagnum nerroreum. Vendar je treba to pripisati degradaciji tal zaradi nenaravno prevladujoče jelke. Wraber M. : Gozdna združba jelke in okroglolistne lakote v Sloveniji (Galie- to rotundifolii-Abietetum wraber 1955). - Posebna izdaja Priro- doslovnega društva I, Ljubljana 1959. Razpredelnica združbe Galieto rotundifolii-Abietetum obsega 38 popisov. Razpon nadrcorskih višin je cx:l 380 do 1230 m. Vsi popisi razen po- pisa 12, ki je s Šipka nad Tuhinjsko dolino, so bili napravljeni na Pohorju, cx:l tega 34 na njegovi severni strani. Galium rotundifolium manjka v popisih 12 in 17. Skoraj v vseh po- pisih prevladuje jelka, le v nekaterih smreka. Izned rastlinskih vrst, ki so po naših kriterijih tipološko de- terminantne v kislih gozdovih jelke in bukve v alpskem prostoru pod 1000 m n.v., so prisotne: Rubus hirtus (34 krat) , Pteridium aquilinum (22 krat) , Bazzania trilobata (15 krat), I.eucobryum glaucum (5 krat), Galeopsis pubescens (13 krat), Petasites albus (7 krat) in Hypnum cupressifonre (36 krat); 193 iz pasu !led 1000 - 1300 m pa Prenanthes purpurea (34 krat) , Des- chanpsia flexuosa (36 krat), Lamiastrum galeobdolon (11 krat), Veronica offi- cinalis (22 krat) , sorbus aucuparia (19 krat) in Plagiothecium undulatum (1 krat). V skladu z našimi kriteriji vsebuje Galie~Abietetum naslednje osnovne bukove združbe (prevladovanje jelke ocenjujem::> spričo razi:oorana bo- gatih rastišč za sekundarno): v višinah pod 1000 m Fago-Fteridietum aquilini (popisi 12, 31 in 32), Fago-Rllbetum hirti, Fago-Galeopsidetum pubescentis (popisi 2, 8-10, 12, 21, 22, 24-26, 29, 31, 38); v višinah nad 1000 m Fago-Veronicetum officinalis. Galium rotundifolium sam pa predstavlja zaradi svojega strnjenega pojavljanja omočno obeležje (znatno podnebno vlažnost) znotraj kaipleksa ki- slih bukovih in jelovih gozdov na Pohorju. Znotraj tega ol:m:ičja je Galium rotundifolium obilno prisoten tudi na relativno najbolj sušnih rastiščih bu- kovega in jelovega gozda v južnih legah, zato v smislu mikroreliefnega koncep- ta osnovnih združb ne nore predstavljati osnovno združbo. wraber M.: Terrrofilna združba gabrovca in arelike v Bohinju (Cytisantho- Ostryetum wraber assoc.oova). - Razprave SAZU VI, Ljubljana 1961. Razpravi priložena razpredelnica ima naslov Cytisantho-Ostryetum wraber as!;!OC,nova. Vsebuje 17 popisov, izned katerih označuje 15. po avtorju prehod (v bukov gozd - edino tu manjka Cytisanthus radiatus), zadnja dva pa predstavljata degradacijsko stopnjo (sestoj gabrovca je najslabše sklenjen) • Popisi so vsi iz Notranjega Bohinja, z različnih južnih leg razen popisa 15 (vzhodna lega) in iz višin 610 - 990 m. Najmanjši nagib je 25°. Vsekakor gre tu za združbo, ki upravičeno nosi irce kakor ji ga je dal avtor, tudi po naših kriterijih. Ta združba je pravzaprav skrajnejša· cblika sorodnega in zelo razširjenega alpskega Ostryo-Cynanchetum vincetoxi- ci; taru pripada tudi v tej razpredelnici l popis, in sicer 15. Ci:ie združbi pa se floristično IOOČno razlikujeta: Cytisantho-Ostryetum je namreč po šte- vilu rastlinskih vrst znatno bogatejši. 194 Wraber M.: Gozdna združba smreke in gozdne bekice v slovenskih Vzhodnih Alpah (Luzulo silvaticae-Piceetum wraber, 1953). - Razprave SAZU VII, Ljubljana 1963. Ra.Zpredelnica z naslovan Luzulo silvaticae-Piceetum wraber (1953) ima 54 popisov. Napravljeni so bili v veliki večini na Pohorju,sa- rro 6 v vzhodnih Savinjskih Alpah (Smrekovec, Krnes, Karen) in le 5 v vzhod- nih Karavankah. S popisi so zaobsežene višine 1200 - 1520 rn, pri čemer je presežena višina 1500 rn le v Smrekovcu. Sestoji so daleč največkrat smreko- vi, vendar je tudi nekaj bukovih s prirnašano smreko (popisi 22, 23, 29, 41, 42, 47). Naše stališče do te združbe je naslednje: O naravnem smrekovem gozdu bi govorili le v višinah ok. 1500 in več rretrov, ki jih predstavljajo popisi 7, 10, 15, 17, 21, 25 in 30, delno s Pohorja, delno od drugod. To bi bil Piceo-Calamagrostidetum villosae. Cala- nagrostis villosa je navedena še v številnih drugih popisih, vendar ji rro- rano pripisati degradacijski izvor tako kot mahovana. Rhytidiadelphus lore- us in Sphagnum naroreum; pojavili so se ob premeni bukovih gozdov v smreko- ve. Ti bukovi gozdovi pripadajo združbi Fago-Luzuletum silvaticae v širšem smislu, rnikroreliefno pa se členijo na ožje pojrrovani Fago-Luzuletum silva- ticae na svežih rastiščih in Fago-Rumicetum alpestris na vlažnejših rastiš- čih. Wraber M.: Subalpinski smrekov gozd na Kočevskem in njegova horološko- ekološka problematika, - Varstvo narave VI, Ljubljana 1969, Cbjavljen je 1 popis, opredeljen kot Piceetum subalpinum Br.- Bl. 1938 dinaricum M.wraber 1960.Spričo tipološke pestrosti Prelesnikove koliševke, kakor je znana sedaj in je posledica zelo velikega toplotnega razpona, en sam popis ne rrore predstavljati enotnega tipa. Prejkone gre za kanbinacijo rnikroreliefnih združb Piceo-Gyrrnocarpieb.nn dryopteridis, Piceo- M:>ehringietum rnuscosae in prehoda v javorovo-brestov gozd, za katerega sta značilna Scopolia carniolica in Phyllitis scolopendrium. 195 Tregubov v. in dr.: Prebiralni gozdovi na Snežniku. Vegetacijska in gozdno-- gospodarska rronografija. - Strok. in znanstv,dela Inšti- tuta za gozd. in les.gospod, Slov. 4, Ljubljana 1957. Naš kaoontar k tipološkim razpredelnicam v tej razpravi je nasled- nji: Tab. 5. Abieto-Fagetum dinaricum anphalodetosum vernae. Str. 32-34, dodatek str.39. 20 popisov, viš.800-1100 m. Večincma prevladuje bukev, vča­ sih jelka. Pogostnost prehlajenke (Galium odoratum) in terilnice (Qnphalodes) v tej razpredelnici - neobičajna za ol::rročje Snežnika - izvira iz tega, da je bilo 9 popisov, to je skoraj polovica, napravljenih zunaj snežniškega masiva ali pa ob njegovem vzhodnem robu. Vsi ti popisi sodijo po našem sistanu v Fa- go-Galietum od.orati. Sarro štirje popisi iz snežniškega masiva san:egaizkazu- jejo prisotnost prehlajenke1 pripadajo pa tako kot vsi drugi tamkajšnji združ- bi Fago-Cardaminetum trifoliae, lahko pa jih pojmujem, tudi kot reliktne ali pionirske enklave združbe Fago-Galietum odorati. Tab. 6. Abieto-Fagetum dinaricum lyoopodietosum annotini. Str.36-38, dodatek str.43. 15 popisov, viš.760-940 m. Jelka prevladuje v vseh popisih razen v prvem, kjer prevladuje smreka. Vsi popisi so iz masiva Snežni- ka. Prehlajenka popolnana manjka. Jelka prevladuje brez dvema zaradi gospodarskega vpliva. Popisi pripadajo združbi Fago-Cardaminetum trifoliae, popis 3 pa predstavlja Fago-Rosetum pendulinae. Tab. 7. Abieto-Fagetum dinaricum harogynetosum silvestris. Str. 40-42, doda- tek str. 45-46. 20 popisov, viš.850-1350 m. V sestojih prevladuje ve- čincma jelka, ponekod bukev. Vsi popisi so iz snežniškega masiva. Prehlajenke tudi tukaj ni. Najvišje popise štejem, k združbi Fago in Abieto-Clematidetum alpinae 1 druge pa pretežno k združbi Fago- ali Abieto- Rosetum pendulinae. Tab. 8. Abieto-Fagetum dinaricum :irercurialetosum perennis. Str. 44-45, doda- tek str.48. 10 popisov, viš.830-1130 m. Vsi popisi iz snežniškega ma- siva. V sestojih prevladuje jelka. 196 Prehlajenka je v popisih 2 in 5; manjkata pa Orphalodes verna in Harogyne silvestris. Popise uvrščairo v Fago- in Abieto-Rosetum penduli- nae, ki je tipičen, kjer manjka cardam1ne trifolia (popisi 1, 2, 3, 4, 5). Tipičen Fago--Cardarninetum predstavlja popis 7, ostali pa so na prehodu med obana tipe.mi. Str. 49. Fagetum subalpinum Horvat. 3 popisi, višine 1250-1500 ms Snežnika. Bukov gozd. Vsi trije popisi pripadajo združbi Fago-.Adenostyletum glabrae, najvišji popis norda združbi Fago"'1\llietum victorialis, vendar to iz flori- stičnega inventarja ni razvidno, ker so bili popisi najbrž napravljeni v poznem letnan času. Tab. 10. Abieto--Calamagrostidetum Horvat. Str. 52-54, dodatek str. 51. Goodyeretosum pop. 1-9, viš. 860-1050 m; piceetosum pop.10-20, viš.1155-1380 m. Vsi popisi so iz snežniškega masiva, v njih pre- vladujeta jelka ali smreka, redko bukev. Opraviti imam:> v glavnem z združbo Fago- ali Abieto-Clematidetum alpinae. Le najnižji popisi in redki nad 1000 m predstavljajo Fago- ali Abi- eto-Rosetum pendulinae. Popisa 2 in 3 sta verjetno nepopolna in jih ni no-- goče uvrstiti. Tab. 11. Piceetum croaticum subalpinum Horvat. Str. 55, dodatek str.56. 6 popisov iz snežniškega masiva. Čisti smrekovi gozdovi v višinah 1150-1350 m, vsi v mraziščih. Popise 1, 3 in 4 bi šteli v združbo Piceo-Gymnocarpietum dryop- teridis; ostali niso dovolj izčrpni in jih ni rrogoče opredeliti. Str. 56. Pinetum mughi Horvat. 3 popisi s Snežnika, višina 1610-1700 m, Prevladuje ruševje. Popisi so vsekakor pc:manjkljivi; opredeljiv je le tretji, ki predstavlja Pino mugi-Hypericetum alpini. Marinček L.: Bukov gozd z rebrenjačo (Blechno-Fagetum) .- Zbornik IGLG in BTF 8, Ljubljana 1970. Priložena tipološka razpredelnica z naslovan Blechno-Fagetum ob- sega 38 popisov. Kraji popisov niso navedeni, zato je obravnava razpredelni- 197 ce nekoliko problematična. Vsekakor pa je jasnih več stvari, ki so v nasled- njan navedene. Velik. višinski razpon (najnižji popis 320 rn, najvišji 1170 rn) na- rekuje po naših kriterijih višinsko razčlenitev na več osnovnih enot. Blech- nurn je prisoten sarro v 26 popisih. Varianta z Vacciniurn vitis-idaea, ki jo je postavil avtor za popise v višini 1050-1170 rn, predstavlja spodnji gorski pas in razpade na Fago-Calarnagrostideturn arundinaceae (popis 19) (Calarnagrostis arundinacea je prisotna v 35 niže ležečih popisih sarro 6 krat) in v Fago-Vero- niceturn officinalis (Veronica officinalis se pojavlja niže sarro 1 krat). Vi- šinski značaj teh treh popisov je opazen predvsan po manjkanju kostanja, ki je sicer odsoten tudi v 9 nižjih popisih, čemur pa ni vzrok prenizka temperatura, pa tudi ne prevelika sušnost, saj so vsi nizki popisi brez kostanja (viš.400- 550 rn) z osojnih leg, temveč prejkone severnejši geografski položaj. Ker iz razpredelnice ni razvidna krajevna razporeditev popisov, nizko ležečih popi- sov ne norerro zanesljivo preopredeliti. Ne glede na to pa lahko rečerro nasled- nje: revni popisi pripadajo združbi Fago-Leucobryeturn glauci; manj revni sušni popisi združbi Fago-Fteridieturn aquilini in verjetno tudi Fa- go-Hieracieturn sabaudi; sveži popisi pa združbama Fago-Castaneeturn sativae in Fago-'llielyp- terideturn limbospennae. Zadnjo je v precej identični obliki pose- bej izločil že avtor sam kot subasociacijo oreopterietosurn (vendar san prišteti popis 22 nima te praproti). Marinček L.: Razvojne srreri bukovega gozda z rebrenjačo (Blechno-Fageturn) .- Zbornik gozd. in les. 11/1, Ljubljana 1973. V nasprotju s prejšnjo razpredelnico so lokacije v vseh 6 razpre- delnicah te razprave izčrpno navedene. Gre za naslednje ozanlje, ležeče v ce- loti v osrčju Slovenije: a) Chročje severno od Save na sever do črte M:dvode - Kamnik - Vransko - šarpeter - Škofja vas - Celje - Zidani nost b) Polhograjsko hribovje od vzhoda do črte Dobrova - Katarina - Škofja Loka c) Dolenjsko od severozahoda proti jugovzhodu do črte Litija - M::lkronog.,. Novo mesto - Trebnje - Žužemberk - Grosuplje - Ljubljana. 198 Vseh popisov je 60, nadm::lrske višine pa se nahajajo rred 230 m (Novo rresto - Cikava) in 690 m (Trojane) • Popisov v prisojnih legah je 36, na platojih sta 2, osojnih pa je 22. Tabela št. 1 je označena kot Blechno-Fagetum stadij Fagus silvatica-Vacci- nium myrtillus s povsod prevladujočo bukvijo. Blechnum spicant je navzoč v 8 popisih od 12. Kostanj manjka v popisih 8 in 10, Bazzania je stalna, I.eu- cobryum ni v popisu 7, Fteridium je stalen, Hieracium sabaudum sano v popi- su 4, 'l'helypteris limbosperma v popisih 4 in 8. Tipološko zanimiva je tudi prisotnost stožke (M:>linia arundinacea) v popisu 8 (+) in breka (Sorbus tor- minalis) v popisu 7. Glede na revna rastišča (stalna Bazzania in le enkrat manjkajoči I.eucobryum, istočasno pa pretežno severnejši položaj popisov ali pa pred.dinarski položaj (Suha krajina) opredeljujerro po naših kriterijih ta stadij kot Fago-I.eucobryetum glauci, razen popisa 7 (Podlipoglav), čigar pri- padnost ni jasna. Tabela št. 2 je označena kot stadij Fagus-Pinus-Vaccinium myrtillus (popisi 1-10) in Pinus-Vaccinium (popisi 11 in 12). V popisih 1-6 in 9, 10 prevla- duje bukev ali pa je je toliko kot bora, v ostalih prevladuje bor, rredtem ko sta graden in kostanj vedno pičla. Blechnum je v 9 popisih od 12. Prisojnih je 6 popisov, prav toliko je osojnih, I.eucobryum je stalen, Bazzania manjka v popisih 9 in 11. Tudi pri tej tabeli gre pretežno za Fago-I.eucobryetum glauci in delno za Pino-I.eucobryetum glauci. Popisa 10 (Grosuplje - Rečje) in 11 (Do- brova - Brezje) je najbolj ustrezno priključiti borovi združbi Pino-M:>lini- etum arundinaceae. Tabela št. 3 je označena od popisa 1 do popisa 8 kot stadij Quercus petraea- Vaccinium myrtillus, od popisa 9 do 11 pa kot stadij castanea sativa-Vacci- nium myrtillus. V popisih 1 in 2 prevladuje bukev, od 3 do 9 graden, v 10 in 11 pa kostanj. Izrazito prevladujejo osojne lege (8 popisov od 11). Blech- num je izjeroon (le v enem popisu) , I.eucobryum je v osmih popisih, Bazzania pa v petih. Gre torej za Fago-, Querco petraeae- in castaneo-I.eucob:i:yetum glauci, razen tega pa še za Fago-Pteridietum aquilini (popis 1 - Dobrova - 199 Ključ), Querco petraeae,-Fteridietum aquilini (popis 7, Cobrova - Kopasti vrh) in castaneo-Bazzanietum trilobatae (popis 11 - Plečkov vrh, Škofja IDka). To so razen popisa 9 najvišji osojni popisi. Tabela št. 4 je označena od popisa 1-6 kot stadij Quercus-Pinus-Vaccinium :rcyrtillus, od 7 do 10 pa kot castanea-Pinus-vaccinium myrtillus. v popisih 1-3 prevladuje graden, 4-6 in 10 rdeči bor, v 7-9 pa kostanj. Blechnum je v 4 popisih od 10. Leucobryum povsod razen v popisu 1, Bazzania v popisih 6-10. Pcmarbna je tu r-t>linia arundinacea, ki je prisotna v popisih 1-6 in 10. Tako imarro Querco petraeae in Pino-r-t>linietum arundinaceae, popisi s kosta- njan pa predstavljajo castaneo-Leucobryetum glauci. Tabela št. 5 je označena kot stadij Quercus petraea-calluna vulgaris. Vse- buje 5 prisojnih in 1 osojno lego. Blechnum in Bazzania sta navedena :immsko, vendar v kolonah tabele popolncma manjkata. Leucobryum v popisih 2,4,5 in 6, r-t>linia arundinacea v popisih 1-3 in 6. V vseh popisih prevladuje graden, gre torej za združbi Querco petraeae-Molinietum·arunw.naceae in Querco·petrae - ae-Leucobryetum glauci. Tabela št. 6 je označena kot stadij Quercus-Pinus--calluna vulgaris. V vseh 9 popisih vsebuje sam:, prisojne lege, s prevladujočim boran (popisi 1-6) in prevladujočim gradnan (popisi 7-9). Blechnum in Bazzania popolncma manjkata, Leucobryum pa je stalen, Molinia arundinacea manjka le v popisih 4 in 6. Opra- viti imarro potemtakem z združbami Pino- in Querco petraeae-»::>linietum arun- dinaceae ter Pino- in Querco petraeae-I.eucobryetum glauci. Naše gledanje na avtorjevo izrazito poudarjanje razvojne dinamike v okviru acidofilne bukove združbe Blechno-Fagetum je naslednje: ker so znotraj te združbe silne vlažnostne razlike: eQa skrajnost popisi vlažnih rastišč z Athyrium filix-femina, druga skrajnost popisi suš- nih rastišč z l'blinia arundinacea in Genista pilosa, v sestojih pa razpon od bukovega gozda z gorskim javoran do borovega gozda z gradnan, pri čarer so vse te razlike logično in zakonito vezane na reliefne razlike (vlaga na jar- ke, sušnost na grebene in (strma) prisojna pobočja, gre tu za več popolnana različnih prirodnih rnikroreliefno-ekoloških niš, in le v podrejeni neri za antropogeno povzročeno različnost zaradi razvojne dinamike. Blechnum spicant se na toplih in suhih prisojnih pobočjih ne rrore pojaviti, naj so še tako ki- sla, pa če bi šla regeneracija sestojev in vegetacije še tako daleč v smeri 200 prvotnega (naravnega, pragozdnega stanja). V skladu s tem se pojavlja Blech- num pogosto le v bukovili gozdovili (17 krat v 22 popisili) in sicer zato, ker so bili ti popisi zbrani z oziran na njegovo prisotnost, pod sestoji kosta- nja, gradna in bora pa je redek (5 krat v 38 popisili) • Po našili kriterijili Blechno-Fagetum sicer res obstaja kot osnovna združba (Fago-Blechnetum), vendar sam:> v Alpah (Karavanke) in sam:> v višinah rrai približno 1300 in 1500 m. Naše stališče je tudi v tem, da v gornjili pr:irrerili ni ustrezno po- :irrenovati degradacijske tipe kot stadije, ker so njiliove floristične kanbina- cije še vedno prirodne, to je so iste tako pod ohranjenimi klimaksnimi sesto- ji kakor pod sprarenjenimi. M:>linietum snero n.pr. jemati za zanesljivo pri- rodnega pod hrastovimi sestoji, prav tako pa je potem priroden pod borovimi sestoji; to velja tudi za pr:irrere, ko so borovi sestoji drugotni. Accetto M.: Gozd smreke in zelenega sršaja (Asplenio-Piceetum Kuoch 1953) v Podsteniški in Rožeški koliševki in njegova ekološka problematika.- Gozd. vestnik XXX/9-10, Ljubljana 1972. Združba je predstavljena z dvema popisana naravnega mraziščnega smrekovega pragozda v zelo nizki legi, in sicer v Podsteniški koliševki na vi- šini okrog 550 m, v Rožeški koliševki pa na ok. 225 m. V obeh pri.rrerili gre po našili kriterijili za isto združbo, ki je značilna za mraziščne udorine pod 700 m nad Il'Orjem, vendar popisa najbrž nista povsem enotna. Pri Podsteniški koli- ševki sta verjetno kanbinirani združbi Piceo-Gyrmocarpietum dryopteridis in Piceo-M:>ehringietum rnuscosae ter prehod v Acero-Phyllitidetum scolopendrii, pri Rožeški koliševki pa Piceo-M:>ehringietum muscosae in prehod v Acero-Phylli- tidetum scolopendrii. Kuochov Asplenio-Piceetum predstavlja "stattliche Hochwalder" (se- stoji so visoki do 28-30 m) in raste v višinah 1100-1450 m, v naši združbi pa je smreka zelo pogosto Sall'O gnpasta. Obema združbama je skupnih le 8 pogost- nej šili rastlinskili vrst pri celotnem inventarju 231 vrst. Košir ž.: t:lbersicht liber die Buchenwalder SlCMeniens. - Internationales Kollo- quium Uber die Systematik der europaischen Buchenwalder, Stolzenau/ Weser 1962. Tipkopis. 201 Gradivo ž,Koširja nosi v toliko poseben pečat, ker v njem ni no- benih podatkov o lokacijah popisov. Vendar je iz dejstva, da od 120 popisov 5 avtorjevih združb sam:, eden ne sodi v zvezo Galieto odorati-Dentarion bul- biferae, zanesljivo razvidno, da to gradivo ne obsega severne polovice Slove- nije in sega tja kvečjemu z nekaj popisi (v okviru razpoložljivih razpredelnic l., 2., 5., 6. in 9, z največ 7 popisi). To potrjuje tudi redka prisotnost smreke. Pač pa obsega gradivo jugovzhodno Slovenijo, to je Gorjance in Dolenj- sko, poleg tega pa del Gorskega krasa (n.pr. verjetno loško dolino) • Vsi po- pisi so s karbonatne podlage. Po posameznih razpredelnicah je situacija naslednja: Tab. 1: Hao:;iuetio-Fagetum epinedietosum Popisov je 28, njihov višinski razpon 350-960 m. Spričo tega, da je Epimedium alpinum prisoten povsod razen v popisu 20, uvr- ščairo po naših kriterijih vse te popise v Fago--Epilredietum. Uvrstitev popisa 20 ni irogoča, ker je več nožnosti. Tab. 2: Querco-Fagetum Razpredelnica ima. 17 popisov iz višin 270-570 m. Tudi to je Fago-Epimedietum alpini, sarro popis 2 pripada drugam, in sicer združbi Fago-Hederetum helicis. Tab. 5: Arunco-Fagetum Tu je združenih 26 popisov, napravljenih v višinah 570-1050 m. Ta Arunco-Fagetum, ki izvira verjetno v celoti iz Gorjancev, opredeljujem::> kot Fago-Laserpitietum krapfii. Po naših kriterijih se "Fago--Aruncetum" po- javlja bolj severno, torej ne znotraj areala vimčka (Ep1medium), ~ v arealu bršljana (Hedera) • Popis 21, ki brez Laserpitium krapfii, je ne- uvrstljiv. Tab. 6: EnneaJ;hyllo-Fagetum 23 popisov te razpredelnice obsega višinski razpon od 300 do 725 m. Predstavlja Fago-Dentarietum polyphyllis, razen popisa 12, ki te določevalni­ ce nima. in ni določljiv. Tab. 9: Isopyro-Fagetum Razpredelnica vsebuje 26 popisov z višinskim razponan 740-1170 m. Tu norano ločiti združbe: Fago-Aretum maculati in Fago--Dentarietum trifoliae 202 pod približno 1100 m; Fago-( oz.Acero pseudoplatani - popis, 3) Isopyretum thalictroidis nad približno 1100 m. V naši razpravi o bukovih gozdovih iz leta 1971 srro opredelili Isopyro-Fagetum kot Corydalidetum cavae, kar pa se je pozneje izkazalo za neustrezno. Dodatek: pregled združb, ki so jih zajeli dare.či avtorji s konkretnimi (ana- litičnimi) objavljenimi prikazi Wraber: Melampyretum pratensis Luzuletum silvaticae Descharrpsietum flexuosae Petasitetum albi Rubetum hirti Pteridietum aquilini Galeopsidetum pubescentis Veronicetum officinalis Rlmlicetum alpestris Cytisanthetum radiati Cynanchetum vincetoxici Marinček: calamagrostidetum arundinaceae Leucobryetum glauci Hieracietum sabaudi castaneetum sativae Thelypteridetum lirobospennae M:>linietum arundinaceae Bazzanietum trilobatae Accetto: M:>ehringietum rnuscosae Tregubov: Ga.lietum odorati cardaminetum trifoliae Rosetum pendulinae Clematidetum alpinae Allietum victorialis Gymnocarpietum dryopteridis Hypericetum alpini 203 11 združb 7 združb 1 združba 7 združb Drugi naši avtorji so torej do vključno leta 1976 objavili a na- 1 iti č no tabelarno fitocenotsko gradivo o 26 osnovnih združbah v našan smislu oz. o 11 asociacijah v smislu avtorjev, pri čarer je sarro 6 asociacij postavljenih na novo, 5 pa prevzetih od tujih avtorjev (pri V.Tregubovu 4 od I.Horvata, pri M.Accettu 1 od R.Kuocha). če vključ:ino še dela G.Tanažiča, ki jih tukaj ne obravnavarro, dob:ino število 29 združb. To je skupaj 14,2% števi- la vseh osnovnih združb (tipov ekoloških niš) - 204 - ki sno jih na našan o- zemlju ugotovili in dokurrentirali v istan času po naših kriterijih. 5 POPRAVKI VSEBINSKIH IN TEŽJIH TISKOVNIH NAPAK V OBJAVLJENIH DELIH AVTORJA od leta 1957 do leta 1976 l. Rastiščne skupine rastlinskih vrst v slovenskih gozdovih.1957. GV str. 52/Sa izločiti: Stellaria nedia (L.) Vill. in Veronica hederaefolia L. str. 53/10 Pr.irm.lla elatior (L~) Schr. visoki jeglič: nadarestiti s Primula vul- garis Huds. brezstebelni jeglič; izločiti 11.Lathyrus laevigatus (W.K.) Fritsch str. 55 izločiti 16b.Veratrum Lobelianum Bernh. in 17.Stellaria nem:>rum L. Naziv skupine 17. po Stellaria glochidispenna. Opanba pod črto odpade. str. 56/17 izločiti: Knautia dipsacifolia (Host)Gr.et Godr. str. 57/21 izločiti: Dryopteris Vilarii (Bell.) 'l'oynar, Scr()J;hularia hoppei Koch, Lathyrus variegatus (Ten.) Gr.et Godr. in Pedicularis hoennanniana Maly. str. 59/29 a izločiti: Chrysosplenium oppositifolium L. str. 60/30 izločiti: Peltaria alliacea Jaoq.Glechara hirsuta W.K. dlakava grenkuljica nadarestiti z Glechara hederacea L. gola grenkuljica. str. 61/35 izločiti: Carex leporina L. str. 64/48 izločiti: Lys.irnachia thyrsiflora L. in Erio:i;horum Scheuchzeri Hoppe. str. 66 Naziv skupine 17. po Stellaria glochidispenna. 204 str. 68 V preglednici zanenjati skupino Stellaria nerrorum s skupino Stellaria glochidispenna. Opmba: ta članek je avtorjev prvi, razen tega posega na zelo občutljivo pionirsko področje. Zato bi bila potrebna temeljita revizija in dopolnitev v skladu s sedanjim poznavanjEm ekološke razmeščenosti gozdnih rastlinskih vrst ob sodelovanju pedologa. 2. Poenotenje določanja in klasifikacije gozdnih združb in nekate- ra druga pereča vprašanja fitocenologije. 1961. G.J str. 307. Zaključek zadnjega stavka naj bi se glasil: "es bleibt nur noch ihre Festigung durch rroglichst viele konkrete Beispiele i.ibrig." 3. Das pflanzensoziologische SystEm im Forstwesen. 1961. Mitt.1.str. 13, 4.odst.prvi stavek kakor nanj drastično tudi nekaj drugih je spričo rročnega krajšanja originala napačno redigiral dr.E.Aichinger in se no- ra glasiti: Diese Enheiten sind floristisch miteinander verflochten - nicht isoliert, wie dies sonst bei den geographischen Varianten der Fall ist - trotz- dEm sind die Unterschiede zwischen je zweien von ihnen sehr bedeutend und be- treffen rnanchmal irehrere zehn (narresto napačno "i.iber zehn") Pflanzenarten. 4. Razvoj slovenskih gozdov in barij v ekološki luči. 1963. NP str .121; začetek prvega stavka drugega odstavka v desnem stolpcu je napačno spremenil urednik, tako da ni.rra pravilne povezave s prejšnjim odstavkan, in se nora glasiti: "So tudi razlogi za to, da dvanino v izvirnost črnega gabra ••• " 5. Vegetacija in ekologija gorskih barij v Sloveniji (Skupaj z A.Martinčičan) • 1970. V razpredelnicah 2 (a), 3 (a), 4 (a) , 7 (c) je treba Sphagnum guinquefarium nad.o- rresti ti s Sphagnum russCMii; v razpredelnicah 1,6 (a) Sphagnum abtusum s Sphagnum tenellum; v razpredelnicah 1, 2(a), 4(a), S(a), 6(a), 7(b), 8(a), 9(b) Eleocharis car- niolica z Eleocharis quinqueflora, v razpredelnici 3(a) s Trichophorum caespi- tosum. V razpredelnici 7 (b): Leontodon spec. nadanestiti z Willaretia stipitata. 205 6. Vegetacijska razčlenitev hrastovih, kostanjevih, lipovčevih in gabrovih gozdov v Sloveniji. 1974. Fitocenotske razpredelnice: str. 18 Ruta graveolens nadatestiti z Ruta divaricata. str. 134 Gentiana asclepiadea cruciata: izpustiti cruciata. 7. Nekdanja prirodna gozdna rastišča v Vrbini pri Brežicah. Gl 1975. Str.246, t.6. Glecl'lcm:l hirsuta nada!lestiti z Glechana hederacea. 8. Razprostranjenost in rastišča gozdnih rastlin na jugovzhodnem slovenskem Gorskem krasu (disertacija), kot elaborat za operativo EX)d naslo- van "Gozdna rastišča na jugovzhodnem slovenskem Gorskem krasu". 1966. Str. 85, str. 86. I .1. Carex refracta - dodati vprašaj str. 88,7. Namesto Helleborus durretorum: Helleborus odorus str. 91,4. Namesto Potentilla clusiana - Potentilla caulescens Namesto Festuca alpina - Festuca vallesiaca Crepis pontana - izpustiti str. 92, II.L Crepis conyzifolia - izpustiti str. 98, I. l. Campanula sibirica - izpustiti str. 172. Izpustiti: Festuca alpina, Crepis conyzifolia, Crepis pontana, Potentilla clusiana. Vključiti: Saxifraga rroschata (našel avtor 1975, določil T.Wraber). Vprašanje nove vrste repuša (Phyteuma slovenicun) , arenjene na str. 85 in 172, ni rešeno, Sicer je na str. 85 glede nekaterih rastlin itak navedeno, da je njihova detenninacija nezanesljiva, ker bodisi ni bilo pri- merjalnega materiala ali pa so bili najdeni prinerki sam::> posamezni in nepo- polno razviti; isto velja tudi za zgoraj navedene vrste. Kar se tiče zimzele- na (Vinca mi.nor), manjka v obravnavanih mejah Gorskega krasa (nad 700 ml ,ven- dar je treba poudariti, da je v nižjih legah pogosten med Logatcem in cerk- nico. Sistem združb, ki je v disertaciji podan, je treba gledati kot razvojno stopnjo v njegovem izboljševanju. 206 Končno so še druge pananjkljivosti v florističnem smislu, n.pr. pri detenni.naciji lišajev, kjer nism::, prišli preko prvotnih opredelitev (to velja tudi za druge naše fitocenologe), potem pri rastlinskih vrstah, ki so jih v najnovejšem času razcepili inozemski avtorji na več osnovnih taksonov (n.pr. Larniastrurn galeobdolon) ali pa so jih anulirali (n.pr. iz določeval­ nih ključev znana Pulmonaria angustifolia, ki se prekvalificira kot Pulmona- ria visiani; glej T.Wraber, Biol.vestnik XIX,1971). V vseh razpravah avtorja, kjer je naveden F.quisetum arvense, gre v resnici za F.quisetum pratense. Tu bi dodali še seznam popravkov težjih tiskovnih napak, ki priza- devajo pisavo latinskih imen rastlin v razpravi: Značilne spremljevalne rastline prevladujočih drevesnih in grrrovnih vrst na slovenskem ozemlju, 1974. GV str. 225-2b) Polygala chamaebuxus str. 228-6c) Hypericum rrontanum str. 230-7d) M::>linia arundinacea str. 234-16a) Ligusticum mutellina. v dodatku k tej razpravi, z naslovan "Značilne spremljevalne rast- line adraša. (Quercus ilex) na slovenskem ozemlju, GV 1975, je na str .116 pravilno: Phillyrea latifolia. V razpravi: Vegetacija bukovih gozdov Evrope, GV 1976 je na str. 249, III. parotana nave- den s r e d n j i gorski pas narresto s p o d n j i gorski pas. 6 KRITIČNI PREGLED TIPOLOŠKIH OPREDELITEV V DOSEDANJIH AVTORJEVIH DELIH Spričo okoliščine, da je avtor za težišče svojega dela izbral izpo- polnjevanje in široko usklajevanje fitocenološkega sistena, pri tem pa skušal doseči čedalje večjo objektivnost zaradi potreb gozdarske prakse, je značilnost tega dela v postopnem spreminjanju sistenatskih enot ozirana takorekoč v nepre- stani dinamiki izgrajevanja ustreznega sistena, z drugimi besedami dialektično obravnavanje problenatike. Po mnenju avtorja je sedaj dosežena precejšnja sta- bilnost tega sistena, in sicer zaradi tega, ker se je z vsakim delan vse bolj širila primerjalna prostorska osnova, dokler niso bili zajeti celotni areali 207 velikega števila evropskih združb, in sicer najprej v hrastovih, posebno pa sedaj v buko\Tih gozdovih, ki skupaj predstavljajo gla:1mino gozdov ne sam:i v Sloveniji, anpak tudi v znatnem delu Evrope. RaZVoj konkretnega sistema je bil ves čas odsev razvoja avtorje- vih teoretičnih pojrovanj. Avtor se je najprej usneril v ugotavljanje drobno- regionalne diferenciacije, pri čener je ostal še v širšem okviru klasičnega sistema. v ta čas sodi članek "G:>zdne združbe v spodnji gorski stopnji sloven- skega Visokega krasa in fitosociološki sistem" (1959), Nato je sledilo ob- dobje iskanja, ko je šlo za to, da se širši okvir zoži, ob istočasni ohranitvi drobnoregionalne (predelne - do ok. 1000 ha) diferenciacije. Zaradi težavnosti te problematike in zaradi hudih delovnih obrEm':lnitev v tem času - kartiranje celotnega Prmorja in vsega Blejskega gozdnogospo::larskega ob:ročja - avtorju ni bilo rrogoče objavljati del z izčrpnimi tipološkimi prikazi, anpak le naka- zovati tipologijo, ki jo je takrat razvijal. Iz tega obdobja so naslednja de- la: "Gozdno rastlinje Slovenskega Prmorja" (1965), "G:>jenje gozdov Triglav- skega gozdnogospodarskega ohročja v luči sodobnih rastiščnih raziskovanj" (1968 -soavtorstvo) ter "Rast jelke na jugovzhodnem gorskem krasu in njeno ekološko ozadje" (1969). V teku teh del se je nakopičilo toliko problarov v sistemu, da se je pokazala potreba po radikalnem posegu. Ključno vprašanje je tedaj postala vloga sinuzialnosti gozdne vege- tacije, ki je pri delu vse bolj sililo v ospredje, vendar ga v gozdovih zara- di zapletenih vegetacijskih razmsr sprva ni bilo rrogoče zadovoljivo rešiti. Zato se je avtor odločil, da se loti obdelave barij, pri čarer je .irrel izred- no zavzetega sodelavca biologa in ekologa dr .A.Martinčiča. Skupno sta v raz- pravi ''Vegetacija in ekologija gorskih barij v Sloveniji" (1970) prišla do spo- znanja, da je sinuzialnost najbistvenejša poteza vegetacije, z drugimi beseda- mi, da se posčllreZni sloji vegetacije v prostoru povsem razhajajo. s tem sta do- kurrentirano razširila veljavnost pojrovanja nordijskih avtorjev na srednjo in južno Evropo. Zaradi težavnosti in obsežnosti barske problematike, nl:ld drugim tudi v determinaciji šotnih mahov, so takrat rezultati obtičali na pol poti, kakor se je pokazalo pozneje. Avtorja sta namreč bila na podlagi delno nepopol- no določenega mahovnega gradiva prisiljena postaviti večje število osnovnih združb že v okviru ene sarre razvojne (zrelostne) stopnje in se s tem izgubila v nepreglednem drobnjakarstvu. Avtor je naslednje leto (1971) objavil delo 208 "Regionalna razčlenitev bazifilnili bukovih gozdov v Sloveniji", za katerega je delno prav tako še značilno drobnjakarstvo, in sicer v tem, da je smatral bukove gozdove Slovenije na ravni osnovnih enot za povsem druge kot v ostali Evropi. Pri obdelavi smrekovih gozdov v mraziščih - Vegetacijske razmere v smrekovih mraziščih Slovenije (1973) - je prvič prišel v ospredje rnikrore- lief kot osnova za izločanje osnovnih vegetacijskih enot in sicer zgolj zara- di specifičnega položaja v reliefu, ki je značilen za te prostorsko zelo are-- jene gozdove. Podobno velja za razpravo "Vegetacijska razčlenitev hrastovih, kostanjevih, lip:,včevih in gabrovih gozdov v Sloveniji" (1974), ki so arejeni na tople lege, razlika pa je v tem, da zajemajo kot degradacijske tvorbe veli- ke površine ne glede na relief, in sicer na rastiščih bukovih gozdov, s kate- rimi so zaradi tega tipološko tesno p:,vezani. V pričujoči razpravi je končno prevladal poudarek na rnikroreliefnih enotah kot ekološko najbolj ioo.ividuaH- ziranih kategorijah, uspela pa je tudi raztegnitev veljavnosti tega izhodišča prek najširše vegetacijske ozerreljske kategorije, to je celotnih arealov ne- katerih evropskih drevesnih vrst ozirana njihovega spremljajočega rastlinstva. Medtem ko srreno šteti tipološke obdelave barskih, mraziščnih smre- kovih in hrastovih gozdov za bolj ali manj definitivne z izjaro nekaterih po- trebnih popravkov, je dobila obdelava bukovih gozdov iz leta 1971 v pričujoči razpravi novo vsebino in je s tem v celoti nadareščena. Navedli baro glavne konkretne popravke, ki so v posarreznih arenje- nih delih potrebni glede tipološke opredelitve. Vseh popravkov seveda ni no-- gače navesti. Iz naslednjega kakor tudi iz celotne razprave pa je IIOgoče izlu- ščiti nedoslednosti v prejšnjih delih in jih uskladiti z najnovejšo situacijo. aren.iti je treba, da je del fitocenotskih razpredelnic te razprave izdelan tu- di še po prejšnjih vzorcih. Razprava "Gozdne združbe v spodnji gorski stopnji slovenskega gor- skega krasa in fitosociološki sistem" predstavlja te združbe še kot Abieto- Fagetum. Pravilna opredelitev obsega: na ol:m::>čju Snežnika in Pivškega Javor- nika Rosetum pendulinae in cardaminetum trifoliae, drugod pa Festucetum altissi- nae, Galietum od.orati in Stellarietum glochidispermae. V delih "Regionalna razčlenitev bazifilnih bukovih gozdov v Slove- niji" in "Vegetacijska razčlenitev hrastovih, kostanjevih, lip:,včevih in ga- brovih gozdov v Sloveniji" je pri vegetaciji na apnenčastih karooninah potrebna 209 prekvalifikacija zvez v nižjo kategorijo, n.pr. v podzveze, ker se je pri delu za pričujočo razpravo pokazala potreba in IOOžnost za mnogo obsežnejše, transkontinentalne zveze, V delu "Vegetacijske razirere v smrekovili mraziščili Slovenije" je treba izpustiti združbi Dicranettml scoparii (str.II, popisi 3-5) in Peltige- retum caninae (str.II, popisi 6-8), ker sta tako fragrrentarni in majhnega ob- sega, da predstavljata sarro sinuzijo v normalnem, toda sekundarnem smrekovau gozdu. Združbo Cystopteridettml fragilis (str.II, popisi 13-19) je treba pre- :i.nenovati v Cmipylophyllettml halleri, medtem ko je za združbo Poettml nEm:>ra- lis (str.II, popisi 27-35) prinernejše ine Loniceretum nigrae (žal popisi ne izkazujejo kontinuiranosti te rastline), V delu "Vegetacijska razčlenitev hrastovili, kostanjevili, lipovče­ vih in gabrovih gozdov v Sloveniji" bi bila združba Geništetum tinctoriae (str. 74) bolje zajeta kot Rosetum gallicae (popisi 7-21), ker je Genista tin- ctoria značilna tudi za hrastove gozdove na rrešanih karreninah v severovzhod- ni Sloveniji. Združba Gentianetum asclepiadeae (str. 134, popisi 33-40) se IOOra nadarestiti z združbo Crocetum napolitani. Pri združbah na kislili karre- ninah je treba zairenjati red "castaneetalia sativae" z redan Quercetalia pe- traeae. V razpravi "O ekološko ute:reljenem sistemu barskega rastja na se- verni zerreljski polobli" je treba združbo Dicranetun polyseti, ki je anenje- na na str.51, preirrenovati v Cladonietum rangiferinae, ker je Dicranum po- lysetum značilen tudi za nekatere kisle borove gozdove, v katerili pa Cladonia manjka. V pričujoči razpravi je ena izmed p:l.'llanjkljivosti ta, da delno ni prikazan sistematski nivo skupin. Vzrok je v izredni težavnosti in zam..idno- sti določanja skupin. 210 7 SKLEPNA BESEDA Ta razprava združuje prikaze vseh do sedaj še neopisanih klinDce- nozah Slovenije. Pri tem upošteva tudi vsa ustrezna objavljena dela drugih danačih avtorjev in podaja razpredelnice za vse nove klinDcenoze razen za tiste v borovih gozdovih. s tem je tipološko raziskovalno delo po rretodi,ki vidi v vegetaciji predvsem sinuzialno organiziranost ne glede na to, ali gre za vegetacijo severnih ol::m:>čij Evrope, kjer je sinuzialna rretoda nastala, ali pa za floristično bogato vegetacijo južne Evrope, ob neparembnih vrzelih zaključeno. Rezultati tega dela vsekakor niso brez parena, kajti s tem, da predstavljajo osnovne tipološke enote temeljne (=rnikroreliefne) ekološke ni- še, j_X)denote - rastiščni tipi - pa v prvi vrsti njihovo naravno diferencia- cijo po sestavi drevesnih vrst, ki im3. znotraj vsake tipološke enote še ved- no znaten ekološki razpon, arogočajo daleč zanesljivejšo praktično obravnavo teh rastišč kot doslej. Bistveni aspekti praktičnega obravnavanja rastišč, ugotovljenih po uporabljeni rretodi, so zaradi njihovega bistveno temeljitej- šega poznavanja naslednji: a) rrožnost temeljitega in ub:meljenega izkoriščanja naravnih bioloških lastnosti sestojev, to je predvsem njihovega panla- janja v vseh razvojnih fazah b) rrožnost optinalnega, naravnim razrreram ustreznega izkoriščanja proizvodnosti rastišč c) rrožnost transkontinentalne prirrerjave ekoloških, bioloških in proizvodnih značilnosti paralelnih rastišč. Nikakor ne norem:> mino ugotovitve, da je presenetljivo, kako je m:,glo gozdarstvo pri nas popolnana obiti skandinavsko fitocenološko šolo, ka- tere utemeljitelj je bil finski gozdarski strokovnjak c.cajander. Njegovi po- gledi - izpred 70 let! - na problenatiko, gledani z današnje perspektive, ta- ko nočno odsevajo realnost, da zaslužijo pozornost. Tu mi.slino predvsem na si- nuzialno pojrrovanje vegetacije. Vsekakor je rrontpellierska šola pozneje z za- htevo po absolutnem upoštevanju rastlinske karibinacije prinesla poglobitev kri- terijev, ki pa je bila zato le enostranska. Opuščen je bil kriterij floristi- čne kontinuiranosti, sinuzialnost pa degradirana do neparembnosti. Vse to je zaviralo učinkovito opredeljevanje združb in njihovo ponazoritev za kritično 211 javnost v objavljenih tabelah. Posledice te vrste tudi v Sloveniji niso izo- stale. Mi sno trdno prepričani,da je napredek in dvig fitocenologije na višjo vsebinsko raven rrogoč le s sintezo objektivnih kriterijev obeh srreri, pri ČEl!Er pa tvori jedro skandinavska in ne m:mtpellierska srrer naše stroke. z naše strani sno prispevali predvsem idejo optimalnih arealov, ki je osno- va transkontinentalnirn zonalnirn povezavam. 212 7 DIE WALDVEGETATION SLOWENIENS IM RAHMEN DER WALDVEGETATION EUROPAS Zusammenfassung Die vorliegende Abhandlung enthalt Resultate der folgenden For- schungsarbeiten: a) innerhalb der Grenzen SlCMeniens wurden alle w'alder, welche bisher mit der Methode der synusialen Analyse und der optimalen Areale der typologischen Bestintnungsarten noch nicht erfasst worden waren, pflanzenso- ziologisch untersucht, mit Ausnahroo der Uferwalder. b) die typologische Einreihung aller nach dieser Methode erfor- schten w'alder des slCMenischen Gebietes wurde auf Grund des verhaltnismas- sig grundlich beachteten Aufnahrrenmaterials aus dem europaischen Raum revi- diert. c) zugleich mit der Parallelisierung des eigenen mit dem ubri- gen europaischen Aufnahmernaterial wurde die typologische Ungruppierung der gesamteuropaischen Buchenwalder auf Kalkstein-, Mischgesteins- und Silikat- gesteinsunterlage durchgefi.ihrt. Die Buchenwalder bilden auf Grund ihres ubexwiegenden Anteils den Kern dieser Abhandlung. An hand ihres Beispiels wurde die theoretische und praktische Brauchbarkeit der synusialen Auffassung auch der mittel- und stid- europaischen w'alder erfolgreich i.ilierpruft. Das grundlegende Resultat dieser Uberprufung ist die makrozonale Zusarrmanfassung der gesamteuropaischen Buchen- waldvegetation als die einfachste konkrete Darstellungsweise von transkonti- nentalem Ausmass. Der wesentlichste Teil dieser Abhandlung sind die 37 Vegetations- tabellen. Sie enthalten ungefahr 900 Aufnahroon und 150 Waldgesellschaften. Die durch die Tabellen reprasentierten okologischen Waldkategorien sind die folgenden (unter Ausschluss der Eichen- und Fohrenwalder): a) trockene, rrassig trockene, frische und feuchte Laub-und Tannen- walder auf Kalkstein b) trockene, nassig trockene, frische und feuchte Laub- und Tannen- walder auf gemischten Gesteinen c) Buchen-, Tannen- und Fichtenwalder auf armen Silikatstandorten d) Schwarzerlen- und Buchenwalder auf Alluvionen e) Subalpine Nadelwalder und Latschengebusche auf Kalkstein. 213 LITERATURA Gozdovi bukve (Fagus sitvatiaa) Barbero M.: Bartoli C.: Bertossi F.: Biermann A.: Blečic V., Lakušic R.: Braun-Blanquet J.: Couteaux M.: csUros s. in dr.: Cusset C.: čolic D.: Dobrescu C. in dr.: A propos des Hetraies des Alpes maritimes et ligures . - Ann.Fac.sc. XLIV, Marseille 1970 Etudes ecologiques sur les associations forestieres de la Haute-Maurienne.- An.Ec.nat.Eaux et Forets, Nancy 1966 Appunti fitosociologici sulla Val Bagnola (Alta Valsesia) .- Atti Ist.bot.univ.lab. critt. Pavia XV,Forl1 1958 Les groupements forestiers de la Basse- Sure.- Bull.Soc.natural.luxemb. 61, Luxemburg 1956 Der Urwald "Biogradska gora" im Gebirge Bjeli'fica in Montenegro.-Akad.nauka i umj. Bosne i Hercegovine XV/4,Sarajevo 1970 Vegetationsskizzen aus dem Baskenland mit Ausblicken auf das weitere Ibero-Atlanti- kum II.- Vegetatio XIV/1-4,Den Haag 1967 Etudes des regions d'Etalle, de Ch~tillon et de Villers-devant-Orval et essai de classification des forets installees sur substrat triasoliasique~Bull.Jardin bot. nat.Belg. 39/4,Bruxelles 1969 Cercetari de vegetatie in rezervatia st,i- intifica a parcului national Retezat.- Contr.bot.Univ."B.-Bol~.",Cluj 1964 Les for€ts du versant Sud des Monts Dores.- Ann.Ec.nat.Eaux et Forets,Nancy 1964 šume masiva Jelove gore (Zapadna Srbija) kao predela naročite p:irodne lepote, sa posebnim osvrtom na zajednice sa zelenikam (Ilex aquifolium L.) .-Zaštita prirode 34, Beograd 1967 Aspecte floristice ~i geobotanice cu pri- vire la p~durea ~i paji~tile de la Mir- zewti-Ia~i.An.st.Univ."A.I.Cuza" IX/2, Ia~i 1963 2M EllenbcrcJ !!. ,Klčjtzli F.: F al.J i j .::rn i c B • : Ferrarin.i L.: Fukarek P. : Fukarek P. ,i,tefanovic V.: Furrer E.: Gajic M. in dr.: Gajic M.R.: Garnisans J. : Gehu J .M.: Gentile S.: Glišic M.: Waldgesellschaften und Waldstatlorte der Schweiz.- Mitt.Schweiz.Anst.forstl. Versuchsw.48/4,Zlirich 1972 Tipovi šuma na eocenskom flišu severne Bosne.- Rad.Šurn.fak. i Inst.šurn.,Sara- jevo 1967 Studi sulla vegetazione di altitudine delle Alpi Apuane.-Fond.F.Parl. 83,Webbia 21, Firenze 1966 šumske zajednice prašurnskog rezervata Pe- ručice u Bosni.-Akad.nauka i urnj.Bosne i Hercegovine XV/4, Sarajevo 1970 Nova nalazišta planinskog javora (Acer Heldreichii Orph. in Boiss.) na planinama Bosne i Hercegovine.- Godišn.Biol.inst. univ. V/1-2,Sarajevo 1953 Der Buchenwald des Pavesischen Apennins und eine Diskussion liber Soziabilitat.- Attilst.bot.univ.lab.critt. 5/XVI, Forli 1959 Pregled šurnskih fitocenoza planine Malje- na.-Glasnik Šum.fak., Beograd 1954 O šumskirn fitocenozama planine Kotlenika.- šumarstvo 1/2, Beograd 1955 Jedno novo nalazište planinskog javora (Acer Heldreichii Orph. in Boi s s.) u Srbiji.-Šurnarstvo 7/8,Beograd 1955 Bulo.re in bukovo-jelove šume planine Povlen.- Glasnik šurn.fak.,Beograd 1961 Les forrnations sylvatiques dans la region de Cervello-Vizzavona (Corse) .-Ann.Fac.Sc. XLII, Marseille 1969 Les groupernents vegetaux du Bassin de la Sarnbre Fran9aise.-Vegetatio X/5-6, Den Haag 1961 Sui faggeti dell'Italia rneridionale.- Atti Ist.bot.univ.lab.critt.6/V,Pavia 1969 Prilog poznavanju fitocenoza pitarog kestena i bukve u Bosni.- ši.marstvo 3, Beograd 1954. šumske fitocenoze šumskog kCTll)leksa "Bogo- vodja".- Zbor .Inst.šum.i drv.ind. ,Beograd 1968 215 Griill F.: Hartmann F .K. ,Jahn G.: Hofrrann A.: Horvat I.: Izdebski K. : Jankovic M. , Mišic V. : Jovanovic B. : Jovanovic B., Veseličic L.: Knapp R.: Košir ž.: Vegetačni i;x::trery Ždanskeho lesa.- Spisy Masaryk. univ. 1-352, Brno 1954 Waldgesellschaften des mitteleuropaischen Gebirgsraurres nordlich der Alpen .- Stuttgart 1967 Pflanzensoziologischer 1.ll'ld struktureller Aufbau des Urwaldreservates Sasso Fratino in Italien.- Akad. nauka i umj. Bosne i Hercegovine XY/4, Sarajevo 1970 Il faggio in Sicilia .- Flora e vegetatio italica 2, Sonbrio 1960 La faggeta depressa del Gargano .- Delpinoa 3, Napoli 1961 Biljnosociološka istraživanja u Hrvatskoj.- Glasnik za šum.poskuse 6, Zagreb 1938 Badania geobotaniczne w rezerwacie lesnym na Buko,,ej G6rze pod Zwierzyncem • - Ochrona przy- rody, Kraka,, 1959 Šumska vegetacija Fruške gore .- Zbor.za prir. nauke, Novi Sad 1960 Prilog poznavanju šumskih fitocenoza Geča.­ Glasnik šum. fak. , Beograd 1959 šumske fitocenoze Rtnja .- Glasnik šum.fak., Beograd 1955 šumske fitocenoze i staništa Suve planine.- Glasnik šum.fak., Beograd 1955 Neke šumske fitocenoze severozapadne Srbije.- Zbor.Inst.šum. i drv.ind. Beograd 1967 Prethodno saopštenje o biljnan pokrivaču Suve planine .- Zbor.rad.Inst.ekol. i biogeograf. 1, Beograd 1950 Vegetationsaufnalnren von w'aldem der Alpenost- randgebiete .- Halle/Saale 1944 Ubersicht uber die Buchenwalder SlONeniens.- Referat in Stolzenau/Weser, Ljubljana 1962 tlbersicht der Buchenwalder im tlbergangsge - biet zwischen Alpen und Dinariden .- Mitt.Ostalp.- din.Arbeitsg.2, Klagenfurt 1962 216 Kovacs M.: Kuhn N.: Marinček L. : Mathon C.C.: Mayer H.: Mayer H. in dr.: Die Acerion pseudoplatani-w'alder (Mercuriali- Tilietum i.md Phyllitidi-Aceretum des Matra- Gebirges.- Acta bot. Acad.sc.hi.mg., Budapest 1968 Nati.irliche Waldgesellschaften i.md Waldstandorte der Urrgebi.mg von Zurich .- Veroff.Geobot. Inst.EI'H Stftg.Rubel, Zi.irich 1967 Bukov gozd z rebrenjačo (Blechno-Fagetum) .-Zbor- nik BF-IGIG 8,Ljubljana 1970 Notes critiques a propos d 'une briwe etude de la vegetation en fo&t de Chaux (Jura).- Ann.sc.Univers., Besan~n 1954 Tannenreiche w'alder am Nordabfail der mittleren Ostalpen .- Munchen 1963 Tannenreiche w'alder am Si.idabfall der mittleren Ostalpen .- Mi.inchen 1969 Montane Fichtenwalder auf Hauptdolanit im Natur- schutzgebiet "Am:rergauer Berge".-Jahrb.Ver.z. Schutze Alpenpfl.u.Tiere,Mi.inchen 1967 Med.wecka-Kornaš A. , Kornaš J. : Mapa zbiorc:Misk roslinnych Ojcavskiego Parku NarodCMego.-ochrona przyrody, Krakow 1963 Michalik S. : Mikyška R.: Mišic v.: Mlinšek D.: M:>linier R. : M::>or M.: Passarge H. : Mapa zbiorc:Misk roslinnych reze:i:watu "Turbacz" im.Wladyslawa Orkana w Gorcach.- Ochrona przyrody, Krakow 1967 Lesni typy prirozenych porost6 ve Štiavnickem stfedohoti - Sbor. českosl. akad. zerred. 4, Praha 1930 o jednoj reliktnoj rrešovitoj rrezofilnoj lišcarskoj zajednici brdskog područja Srbije .- Zaštita prirode 21-25, Beograd 1962 Paren rnikroreliefa za gojenje gozdov.- Gozd. vestnik XIX/9-10,Ljubljana 1961 L'excursion en Provence (Sud-Est de la France) de la Societe internationale de Phytosociologie.- Vegetatio VIII/5-6, Den Haag 1959 Der Linden-Buchenwald .- Vegetatio XVI/1-4, Den Haag 1968 Beobachtungen i.iber die soziologische Gliederung baltischer Buchenwalder in s-Schweden.- Arch. Forstwesen 14/10, Berlin 1965 217 Piskernik M. : Pop E. in dr.: Pop I. , Hodi~an I. : Pop I. in dr.: Gozdne združbe v spodnji gorski stopnji sloven- skega gorskega krasa in fitosociološki sistern.- Gozd.vestnik,Ljubljana 1959 Vegetacija bukovih gozdov Evrope. Poskus tipo- loške strnitve.-Gozd.vestnik XXXIV/6,Ljubljana 1976 Correlation betwen the recent pollen spectra and the vegetation of the national park of "Retezat" Revue roum.biol. 10/3, Bucarest 1965 Contributii la cunoa~terea vegetatiei calcarelor de la Godine\iti-Zam(reg.Hunedoara, raion Ilia).- Contr. bot. Univ. "B-Bolv. ", Cluj 1964 Flora ~i vegetatia cheilor Runo (reg.Cluj, raion. Turda). -Contr.bot.'Univ •. "B-Bolv'.',Cluj 1964 Quezel P. , Granel de Solignac L.: A propos de la regeneration