Leto 1876.
257
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXI. — Izdan in razposlan dne 2. septembra 1876.
11©.
Ukaz ministcrstva za deželno bran, poljedelskega mini-sterstva in niiuisterstva notranjih reèi od 11. avgusta 1876,
o predstavljanji kônj (nosnih živali) pred komisijo za razredovanje konj v začasnem bivališči.
Onim gospodarjem konj fnosnik živali), kateri o času razredovanja kônj sč svojimi konji ne bivajo v navadnem bivališči, dovoljeno je, predstavljati svoje konje (nosne živali) oni komisiji za razredovanje kônj, katera uraduje v njih začasnem bivališči ali pa najbliže tega bivališča, v pregled in razredbo.
V ta namen imajo taki gospodarji konj dolžnost, da ko po §. 2 ministerstvenega ukaza od 1. avgusta 1873 (Drž. zak. št. 136) v občini svojega navadnega bivališča naznajanjo število kônj in nosnih živali, katere imajo, zaprosijo, da se razredč ti konji preizročilnim potom — ter povedo na tanko kraj in okraj in tako tudi dobo začasnega bivanja, kakor tudi konje (nosne živali), katere so tjd vzeli 8č seboj.
To prošnjo je vpisati v naznanilni list, oziroma v izkaz, katerega sestavlja občinski predstojnik o naznanjenih konjih (nosnih živalih) in to v predel: „Opomba“. Občinski predstojnik naj prošnjo za preizročbo dd na znanje predstoječemu političnemu okrajnemu oblastvu takö, da mu predloži prepis dotičnega naznanilnega lista ali pa posnetek iz izkaza o naznanjenih konjih.
To politično okrajno oblastvo naj, ako ni pomiselka proti prošnji, priloživši dva istopisa izkaza sestavljenega po obrazcu B k ministerstvenemu ukazu od 1. avgusta 1873 (Drž. zak.; št. 136) in izpolnjenega v predelih 1, 2, 3, zaprosi politično okrajno oblastvo začasnega bivališča, da stori kar potrebno, da se konji
(Sloveoiach.)	mi
predstavijo pred komisijo za razredovanje konj, uradujočo v začasnem bivališči ali pa najbliže tega bivališča, ter da mu vrne primerek tega izkaza — izpolnivši predele 4, 5, 6.
Samo razredba preizročilnim potom, zvršena na podlogi danega dovoljenja, oprosti gospodarja dolžnosti predstaviti konje pred komisijo za razredovanje konj v navadnem bivališči.
Auersperg s. r.	Horst s. r.	jTIannsfeld s. r.
111.
Razglas finančnega ininisterstva od 16. avgusta 1876,
o pooblaščenji kraljeve ogerske male colnije v Novi za odpravljanje vina v privožnji iz
Dalmacije.
Pooblaščenje, dano mali colnji Et. razreda v Novi z razpisom od 26. avgusta 1873 (Drž. zak. št. 138) do 1. julija 1876, da coluje vino do 50 veder v privožnji po morji iz Dalmacije po tarifnem stavku 27, opazki 1 splošne čolne tarife, podaljšalo se je po naznanilu kraljevega ogerskega finančnega ministerstva, z določilom, da se sinč na enkrat po 25 hektolitrov colovati, še na tri leta, t. j. do 1. julija 1879.
Pretiš s. r.
113.
Razglas trgovinskega ininisterstva od 23. avgusta 1876,
s katerim se dopustne pravice o Lundenburg-Grussbach-Zellerndorfski železnici prenašajo na delniško družbo izločno privilegirane po cesarju Ferdinandu slovoče severne železnice.
Ker je izločno privilegirana po cesarju Ferdinandu slovoča severna železnica na podlogi postave od 12. marcija 1876 (Drž. zak. št. 42) vslcd kupno in prodajne pogodbo od 28. junija 1876 žcleznocestne proge c. kr. privilegirane Lun-dcnburg-Nikolsburg-Grussbachske žcleznocestne družbe, vpisane v želcznocestni knjigi c. kr. deželnega sodišča Dunajskega, in sicer od Lundenburga stikoma sè severno po cesarju Ferdinandu slovočo železnico čez Nikolsburg v Grussbach v zvezo z dopolnivnim omrežjem avstrijske državne železnocestne družbe in od Neusiedla čez Laa v Zellerndorf stikoma z avstrijsko severnozaliodno železnico od imenovano družbe, sedaj v likvidaciji, z vladnim dovoljenjem kupno si pridobila in tudi delovanje imenovanih želcznocestnih prog začenši od 16. aprila 1876 že prevzela, to so vslcd Najvišje odloke od 20. avgusta 1876 dopustila, katerih se tičejo Naj višja dopustilna pisma od 4. septembra 1870 (Drž. zak. 1. 1871, št. 9) in od 14. avgusta 1872 (Drž. zak. št. 137) gledč želcznocestnih prog Lunden-burg- Nikolsburg-Grussbach in Zellerndorf-Laa-Neusiedl, prešla na dolniško družbo izločno privilegirane po cesarju Ferdinandu slovočo severne železnice.
Tu pa naj s časom, ko izločno privilegirana po cesarju Ferdinandu slovoča severna železnica prevzame delovanje imenovanih prog t. j. začenši od 16. aprila 1876, izgubč moč določila v členih tl do XIII vstevši in XV do XIX vštevši Najvišjega dopustnega pisma od 4. septembra 1870 (Drž. zak. 1. 1871 Št. 9), isto tako določila v §'h 2 do 18 vštevši Najvišjega dopustnega pisma od 14. avgusta 1872 (Drž. zak. št. 137), in na njih mesto naj stopijo naslednja enotna dopustna določila (I do XVI).
I.
Državna uprava ima pravico družbi naložiti, da napravi spodnjo stavbo za drugo kolejo, isto tako da položi kolejo v slučaji, alco letni kosmati dohodek v dveh letih zaporedoma preseže vsoto od 21.500 gold, avstr. velj. na kilometer.
II.
Družba ima dolžnost dopuščati, da zvezne železnice, ki hi jih naredila rudarska in obrtniška podjetja poleg dopuščene proge za dovoz svojih pridelkov do železnice, sč stikom z dotičnimi kolodvori va-njo vhajajo po načinu za železno-ccstno službo najmanj težavnem in za povračilo troškov, kar jih pride, ter sploh po moči prizadevati si za napravo takih krilnih železnic, in pa glede uvctov za vhod takih krilnih železnic podvreči se določilu trgovinskega ministerstva.
III.
Družba je dolžna, ves čas, dokler trpi dopustilo, vzdržavati nepretrgoma službo po dopuščenih progah.
IV.
Da izdela pod I omenjeno drugo kolejo, isto tako da razširi, ako treba, železniške stavbe, priteza se družbi pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica sc ji dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
V.
Družbi se je ob krétanji dopuščenih cest držati tega, kar ustanavljajo ta dopustna določila, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi (zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854, železnocestni krétni red od 16. novembra 1851 in pa pravilnik o dajanji znamenj od 16. junija 1872, Drž. zak. št. 80) in po zakonih in ukazih, kateri se morebiti pozneje dadč.
VI
Kar se tiče brezplačilne vožnje službeno potujočih državnih uradnikov, po-stavljenoev in služabnikov, kakor tudi gledč dolžnih oprav za pošto in državni telegraf, bodo za tu dopuščeno železnice veljala dotična določila dopustnega pisma za moravsko-sleško severno železnico od 6. maja 1867 (Drž. zak. št. 82, §§. 12, 14 in 15).
St*
VII.
Maksimalna tarifa za vožnjo ljudi po železnici Lundenburg-Grussbach-Zel-lerndorfski ustanavlja se tako, namreč :
na osebo in kilometer
za I. razred............5’0 kr. avstrijske veljave v srebru,
TI	‘d-b
99	99	..........99	99	99	n
» IH"	»	..........2 O „	„	55	„
Pri brzovlakili smejo se te tarife povišati za 20 odstotkov, s tem uvetom, da bodo ti vlaki, poprek računče, (z vštetim postankom na postajah vred) tekli najmanj s hitrostjo od 36 kilometrov.
Gledé meševitih vlakov naj se zgornje tarife ponižajo za 20 od sto. Ali trgovinski minister ima oblast, to znižbo pri progah, po katerih se vozijo samo meševiti vlaki, po meri občenja in drugih odnošajev železnocestnega podjetja preklicati.
Ako bi se pokazala potreba, tarifo še bolj znižati, ima družba dolžnost, po nalogu trgovinskega ministra na kosili, katere on pové, vvesti IV. razred (voz za stoječe) s tarifo od 1’5 krajcarja avstrijske veljave v srebru na osebo in kilometer.
Tarifni postavki moravsko-sleške severne železnice za prtljago in za odpravo vôz in živih živali v zvezi z vožnjo ljudi in takö tudi vsa tarifna določila moravsko-sleške severne železnice za odpravo ljudi in njihove robe ali prtljage, po tem vôz in živih živali z vlaki za ljudi, naj veljajo tudi na železnici Lundenburg-Grussbach-Zellerndorfski dotlč, dokler trgovinski minister, zaslišavši železnocestno podjetje, teh tarif in dotičnih določil drugače ne uravna.
VIII.
Za prevažanje blaga po koncesijonirani železnici naj vel j à naslednja maksimalna tarifa, namreč:
na bečvo (tono) in kilometer v krajcarjih avstr. vclj. v srebru:
A. Brzovozno blago.
1.	Za navadno brzovozno blago...................................16 kr.
2.	Za tako blago s ponižano voznino, kakor je: mleko in izdelki iz mleka, zelenje, frišno meso, kruh i.t.d. polovica zgornjega postavka.
11. Nakladno blago.
1. Blago v posameznih kosih.
Eazred I, kakor: zdravila in dišavno blago, kolonialno blago, bukve, galanterijsko, bronasto in lično drobno blago, rokotvorine, svilenina, krznarsko blago, kože, tabakovi izdelki i.t.d..........................................6‘5 kr.
Razred II, kakor: navadna bombaževimi in prtenina, barvarska zelišča, droži, navadna lesenina, svečo in milo, papir, frišno sadje (ovočje), cuker i.t.d. . 5‘5 kr.,
za „razprečeno blago“, namreč: perje za pernice, ne stiskani hmelj, živa drevesa, sitarsko blago i.t.d. računi se poldruga pristojbina razreda I.
2. Naloženi vozovi.
Razred A, kakor: žito, sočivje, oljnato semenje, mlinarski pridelki, slad, sol, železo in jeklo (v drogih, Šibicah, ploščah), železnocestne šine, vino, ol ali pivo, žganje, spirit in kis ali ocet, rajž, sirovi cuker, sirovi tabak i.t.d..5'0 kr.
Razred J5, kakor: les (ne daljši od enega voza), krompir, umeteljni gnoj, guano, koščena moka, kosti, spodij, apno, cement i.t.d............... 4'0 kr.
Razred (7, kakor: drva, rude, sirovo železo in železni drobir, opeka za zid in streho (korci), skril, pesek, kamenje, prst (navadna, tudi ilovica), led in sneg, navadni groj, rogovi in parklji, pepel, repa za cuker i.t.d.............3’5 kr.
Za kopano oglje in koaks ne smejo postavki presegati 2'5 kr. ter naj se, če je treba, ustanové s posebnimi tarifami.
Po potrebnosti smejo se z odobrenjem trgovinskega ministra tudi za druge na ti železnici važne reči postaviti posebne tarife s ponižanimi postavki.
Razredba blagâ in vsa stranska določila, tičoča se vožnje nakladnega blaga, podvržena so odobrenju trgovinskega ministra.
Postranske pristojbine naj bodo enakŠne tistim, katere veljajo na moravsko-sleški severni železnici, dokler se po trgovinskem ministru drugače ne ukrenejo.
Y	prehodnem občenji bode se pobirala za kos od Lundenburga do Zellern-dorfa ali nasprotno, samo polovica pristojbine za manipulacijo.
IX.
Y	slučaji nadloge in nenavadne dragine živeža za ljudi in domačo živino po deželah avstro-ogerske monarhije zastopanih v državnem zboru ima trgovinski minister pravico, po potrebnosti voznino za živež ponižati, vendar ne izpod vsote, ki veljâ za najniže tarifirano blago po dotični železnici.
Isto določilo veljA, če se dopusti vzajemnost, tudi za slučaj kake nadloge ali potrebe po deželah ogorske krone.
X.
Yojake je voziti po znižanih tarifah in to po določilih na to stran, in glede olajšil idočih potujočim vojakom veljavnih po ostalih progah severne železnice slovoče po cesarji Ferdinandu, sosebno po dogovoru sklenjenem med državnim vojnim ministerstvom in ravnateljstvom cesar-Ferdinandove severne železnice dne 18. junija 1868.
Ako bi se vendar kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino njih o prevažanji vojakov dogovorila določila državi ugodnejša, naj dobodo veljavo tudi kar se tiče tu dopuščenih železnic.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambo obeh državnih polovic, tirolske deželne strelce, ne samo kadar potujejo ob državnem trošku, nego tudi pri službenem potovanji ob svojem trošku k vajam in priglednim zborom, po tem vojaško stražno krdelo c. kr. civilnih sodišč Dunajskih, c. kr. žandarstvo ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Družba je dolžna, pristati na dogovor, med avstrijskimi železnocestnimi družbami ukrenjen o nabavi in imetji opravnili reči za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, po tem na organska določila in na službeni propis o bojnih železnocestnih oddelkih*), potem na dodatni dogovor obveljavši 1. junija 1871**), o transportu takih bolnikov in x*a-njencev, katere je ležeče prevažati o trošku vojaške blagajnice.
Tako je tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je sè železnocestnimi družbami ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih, in na propis o vojaškem transportu po železnicah.
Družba, kolikor se to tiče železnice Lundenburg-Zellerndorfske, udaje se določilom postave od 19. aprila 1872, (Drž. zak. št. 60), izdane v zvršbo §fa 38 vojne postavo od 5. decembra 1868, (Drž. zak. št. 151).
V tem paragrafu obsežena določila o prevažanji vojakov in druga olajšila popolnoma veljajo tudi za transporte potrebne na korist državnim konjerejskim zavodom in njih spremstvu.
XI.
Družbi se priteza pravica, v nabavo denarjev potrebnih za pridobitev Lun-denburg-Zellerndorfske železnice izdati delnice ali predstvenc obligacije slovoče na prinesitelja ali na določna imena, katere se na avstrijskih borsah smejo prodajati in uradno notirati.
Dotične obrazce in razdolžni črtež položiti je, predno se izdado delnice ali obligacije, pred državno upravo na odobrenje.
XII.
Da bode moči skupni gospodarstvom račun za progo Lundenburg-Grussbach in starejše proge severne železnice slovoče po cesarji Ferdinandu pisati, smo se prostost od davka, progi Lundenburg-Grussbach vsled člena XIV dopustnega pisma od 4. septembra 1870 dovoljena, zvrševati tako, da se davkovni čisti dohodek kosa Lundenburg-Grussbach za ves čas, dokler trpi prostost davka, vzame z letno povprečnino od 32.000 gold, avstr, veljave.
XIII.
Pri razdeljevanji vkupnih troškov, zlasti bremen vozovstva, na garantirano in negarantirano omrežje po cesarji Ferdinandu slovoče severne železnice, naj se imajo železnocestne proge, katerih sc tiče pričujoči dogovor, za bistven del nega-rantiranega omrežja.
XIY.
Doba koncesije postavlja se na devetdeset let, računeč od 6. maja 1876, in koncesija ugasne, ko izteče ta čas.
Državna uprava smo izreči, da je koncesija ugasnila, ako sc ne dostanc dolžnost gledé vzdrževanja službe.
*) Prilog» k'st. 148, v 42. kosu lotu 1870 pravilnih ukazov c. kr. vojnega ukaznika.
**).PraviIni ukazi e. kr. vojnega ukaznika leta 1871, 22. kos. št. 79.
XV.
Državna uprava si pridržuje pravico, vsak čas prekupiti to dopuščeno železnico pod določili za moravsko-sleško severno železnico veljavnimi in počenši od roka, ki je postavljen za to progo.
XVI.
Državni upravi je pridržana dalje pravica, če bi se vkljub izrečenemu svarilu po večkrat dolžnosti naložene v koncesijnem pismu ali v postavah prelomile ali zanemarile, poprijeti se proti temu postavam primernih naredeb in po okol-nostih, še predno izteče čas koncesije, izreči, da je koncesija ugasnila.
XVII.
Ker je delniška družba izločno privilegirane po cesarji Ferdinandu slovoče severne železnice pridobila si železnico Lundenburg-Grussbach-Zellerndorfsko, dovoljuje država naslednja olajšila:
1.	prostost štempljev in pristojbin za pravne posle, katerim je predmet omenjena pridobitev, oziroma za pogodbe storjene v ta namen in druga pisma, tako tudi za predstvene obligacije izdane vsled te pridobitve, isto tako za vknjiževanja in izbrisovanja iz tega izvirajoča, ter sim mereče vloge in spise;
2.	prostost prepisnine, katera bi utegnila narasti pozneje o kakem odkupovanji zemljišč.
Clilumecky s. r.
113.
Ukaz pravosodnega ministcrstva od 25. avgusta 1876,
o prenaredbah v okoliši nekaterih okrajnih sodišč v Avstriji pod Anižo.
Na podlogi postav od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) in 26. aprila 1873 (Drž. zak. št. 62) sc
I.	občine Ober- in Nieder-Fladnitz, Felling, Hardegg, Mallersbach, Markersdorf, Pleising, Waschbach, Ricgcrsburg, Ileufurth in Hofern izločajo iz okoliša okrajnega sodišča Geras, oziroma iz okoliša okrožnega sodišča Krems ter se odkazujejo okolišu okrajnega sodišča Retz, oziroma okolišu okrožnega sodišča Korneuburg ;
II.	katastralna občina Autendorf s krajno občino Eisern, katastralna občina Heinrichsreith s krajnp občino Wolfsbach, krajne občine Altstadt-Drosendorf, Stadt Drosendorf, Thumritz s katastralnima občinama Ober- in Unter-Tliumritz, potem Thürnau s katastralnima občinama Ober-in Unter-Thürnau izločajo iz okoliša okrajnega sodišča Raabs ter se odkazujejo okolišu okrajnega sodišča Geras.
Ta ukaz pride v moč dné 1. novembra 1876.
Glaser s. r.
111
Razglas finančnega ininisterstva od 27. avgusta 1876,
s katerim se c. kr. mala colnija II razreda Altwarnsdorf pri Gross-Schönau zopet nazaj prestavlja
v Altwarnsdorf.
C. kr. mala colnija IT. razreda Altwarnsdorf zložena s kraljevo saksonsko malo colnijo v Gross-Schönau, prestavlja se zopet nazaj na avstrijsko ozemlje v Altwarnsdorf in začne tam svoje uradovanje dné 1. septembra 1876.
l*retls s. r.