Štev. 36. Postnine v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 2. septembra 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloge Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D., na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri po-sameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi, 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipét reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslanom« 2.50 D, Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Kelko letos menje dače plačamo. Kak je to že znano, demokratje i radičovci sigdar trobijo, da Slovenija zdaj plača več dače, kak je prle plačala. Pred kratkim so cilo pisali, da je Slovenija letos plačala 32 milijonov več dače kak ova leta. De so to lumero zeli, nam je nej znano. Da pa lüdje nedu v Zmoti, so se naši poslanci obrnoli na merodajne mesto za informacije, de se njim je odgovorilo: Leta 1926. je plačala Slovenija vsej neposredni davkov okoli. 222 milijonov Din., leta 1927. pa okoli 228 milijonov, teda 6 milijonov več. Tej 6 misijonov pa je nej od lanskoga leta, nego so to zaostani od prvejši letos, da so žerjavovci nači nej mogli sterjati dače, da so rubili. Za časa žerjavovsko-radičovske vlade so bili davki tak visiki, da je finančni delegat dr. Šavnik zračunao nad 76 milijonov dačni zaostankov i to, či ravno je Slovenija že plačala ešče ednok več davkov, kak je bilo predpisano v državnom proračuni. Čiravno Slovenija ne je plačala dote tej 76 milijonov, je bila dönok v gospodarskom pogledi Čisto vničena. Naši poslanci- so komaj na to ešče dosegnoli letošnji finančni zakon (paragraf 92), da se morejo: 1.) preglednoti dačna bremena tisti let, štera so bila najžmetnejša za fašega kmeta, da se krivica popravi. Dosegnoli so, da se zaostani pomali lejko poberejo i na rate. S temi ratami smo pomali dojšli redno dačo tak, da je zdaj dača, či tüdi ešče izda zadosta velka, vseedno nej takša, kak v časaj demokratske-radičovske vlade. Či se zdaj pitamo, kak lüdje morejo plačati te zaostane dače, moremo potrditi, da zato ar je drügi davkov dosta menje, i to po prizadevanji naši poslancov. Poglednimo pa ta, gde je v uradaj vse to popisano, i to najprle dohodnino, to je dača, s šterov so demokrati najbole obtežüvali našega kmeta. Leta 1925. je bilo v Sloveniji predpisano skoro 56 milijonov dohodnine, leta 1927. 31 milijonov 598 jezero 617 Din., leta 1928 pa samo okoli 20 milijonov. Teda se je pri dohodnini zmenšala dača za okoli 32 milijono Din. I zdaj še poslovni davek. Leta 1925. je bilo plačanoga 47 milijonov, leta 1927. pa samo šče 33 milijonov. Teda pa 14 milijonov menje. Či pá vzememo ešče to, za kelko so se po novom finančnom zakoni znižale vnoge takse, kak se je znižala carina za moder galic i kmetijske mašine i orodje, te dobimo pa vnoge milijone, štere so poslanci SLS prišparali Sloveniji. Z novim davčnim zakonom, šteri de se začno z novim letom, pa do davčna bremena pa ešče dosta olejšana i to na prizadevanja poslancov SLS. Po vsej tej računaj se zdaj vidi da Slovenija plača letos 52 milijona menje dače kak ova leta. Demokrati i radičovci lejko ešče nadale krčijo, da nam Korošecova Vlada samo dačo nametüje. Vpisavanje na sobočkoj gimnaziji. Na sobočkoj gimnaziji je notri pisanje za prvi razred 1. i 2. septembra za vse drüge razrede pa 3. sept. Za prvi razred trbej Prinesti sebov krstni list i zadnje šolsko spričevalo. Sprejemni izpitov nega. Pri notri vpisanji more Sakši plačati 5 Din. za kolek i 20 Din za Zdravstveni fond. S toga zdravstvenega fonda de se skrbelo, da do meli dijaki svojega zdravnika i dobijo k šenki vrastvo. Zdravnik de nadale skrbo, da se odpravi v šoli i okoli šole vse, ka je zdravji škodlivoga. Ne plačajo pa tej 20 Din srmaški dijaki, šteri stariši plačajo menje kak 20 Din letne dače, ali samo či se skažejo z ubožnim spričevalom. Tiskovna za ubožna spričevala se dobi v Slovenskoj knjigarni v M. Soboti. Tiskovino more spuniti domače županstvo, Davčni urad pa je potrdi. Zato opozarjamo stariše, šteri ščejo biti oproščeni tej 20 Din da si pravočasno preskrbijo ubožno spričevalo. To se dobi kšenki za sirmaške dijake. — Kak smo že pisali, se odprejo letos v razredi, ali trije višiši razredi samo KBK—privatno, ar urzava dozdáj ovači ne je dovolila. Da do se pa te razredi mogli zdržavati se je sklenolo, da plačajo dijaki tej razredov šolnino i to 100 Din mesečno. Bole sirmaški plačajo samo 50 Din, šteri pa niti toga ne zmorejo, do oproščeni i de moglo Dijaško podporno drüštvo plačati za njega. Dugo smo čakali i se vüpali, da oblast sprime te razrede za svoje i je podržavi i ešče zdaj vüpamo, čiravno se je dozdaj nikaj ne napravilo v tom pogledi. Zdaj Čakamo tüdi državno podporo, i kak hitro to dobimo, nede več trbelo plačüvati šolnine. Vüpamo se pa, da podporo Zagvüšno dobimo i da državna uprava že dosta zrokov ma, da nam jo da, ar smo že telkokrat povedali, da Prekmurje nemre i nesmi gledati z tistim okom kak drüge pokrajine v našoj državi. Naj teda prizadeti starišje ne skrbijo preveč ka do zdaj mogli plačati šolnino. Stem napravijo dobro sami sebi i svojoj deci. Mi smo napravili vse, kelko je bilo mogoče, da sobočka gimnazija ostane cela, ar Znamo kakšega pomena je za nas gimnazija. Dva višjiva razreda smo odprli lani privatno, štero je koštalo okoli 60 jezero Din. letos pa de nikelko več, zato ka do se letos pa trije razredi mogli privatno držati, ali vüpamo se da nej dugo. Državna uprava gvüšno prle ali sledi spregledne i nam skoči na pomoč. Napravte tüdi vi svoje; i dajte svoje dijake v Soboto, da pokažemo, da nam je nej malo na tom, Či de v Soboti popuna gimnázija ali ne. Či več lübezni i trüda pokažemo za našo gimnazijo, prle dosegnemo svoj cil, šteroga moremo dosegnoti. Dr. Korošec v Maribori. 29. avgusta ob 10 vöri se pripelao z motorom iz Lublane ministerski predsednik dr. Korošec v spremstvi predsednika ljubljanskoga oblastnoga odbora dr. Marka Natlačena i belgijskoga plebanoša dr. Wagnera. Ob 11 vöri je sprijao na velkom Županski zastopnike veči oblasti i to predsednika mariborskoga oblastnoga odbora dr. Josipa Leskovar, mestnoga župana dr. Juvana, okrajnoga glavara dr. Ipavca i dr. Poljanca. Po poudnevi je napravo Izlet v mariborsko okolico, nato pa se je odpelao nazaj v Ljubljano. Najbogatejši Človik Jugoslavije. Te dneve je v Belgradi eden žandarski kaplar herbao po svojem vüjci v Ameriki skoro poldrügo miljardo dinarov i s tem postao najbogatejši Človik v celoj Jugoslaviji. Te srečen Človik je sin edne siromaške dovice iz Like. Lika je na zahodnom deli Hrvatskoga i je eden najbole püsti pa Siromaški krajov v celoj našoj državi. Njegov vüjec so zavolo siromaštva pri domačoj hiži pred nekak tresetimi leti odišli v Ameriko. Nekaj časa so ešče pisali svojoj sestri, materi toga srečnoga žandara, potom pa so bila pisma vsikdar bole redka i nazadnje so Zavsema prestanola. Nihče je ne več pri hiži znao, ali so vüjec živi i kde se nahajajo. Niti senjalo se je ne nikomi, da so vüjec postanoli amerikanski moljonar, lastnik velki fabrik. Med tem pa, ka so vüjec postanoli tak jako bogati v Ameriki je kralüvao doma v sestrinoj hiži najvekše siromaštvo. Komaj je starejši sin nekelko poraseo, je že morao iti na bojišče v svetovnoj bojni, kde je naskori nej bilo čüti od njega nikšega glasa. Spadno je. Sirota vdovica je mela samo edino vüpanje poleg Boga, to je bio njeni drügi sin. Pa tüdi te je morao naskori na bojišče i mati je ostanola doma nesrečna i osamlena. Med tem je gospodarstvo doma vsikdar bole na nikoj šlo, tak da je morao drügi sin, kda je prišeo iz bojne, iti s trebühom za krühom. Delao je nekaj časa v Belgradi pri zi- daraj, nato pa je stopo k žandarom, da bi od svojega zaslüža zmogeo kaj materi tüdi pomagati. Slüžbo iz vršo pri temnici v Belgradi i je za vernost v slüžbi naskori postao žandarski kaplar. Tü ga je doletela velka herbija. Eden den njemi samo prinesejo s pošte velko pismo od njegove domače občine. Kda je prečteo, je postao jako tihi i je skoro z nikim več ne gučao. Njegovi kolegi so opazili spremembo na njem, a ne so znali za njeni zrok, dokeč se je ne svojemi predstojniki javo pri raporti. Kapitani je pokazao pismo od svoje domače občine, v štero je niti sam ne šteo vervati i v šterom je stalo, da naj pride domo pa odnese testament svojega vüjeca, ki njemi je v njem zročo miljardo štiristo miljon dinarov. S ten je postao žandarski kaplar naj- bogatejši Človik cele Jugoslavije. Vsi, ki so zato znali so čestitali njemi, pa on se je ne počüto srečnoga i mirnoga. Ar je prišla: ta novina nedovedoč, ga je tak Zaskrbelo, da je tri noči ne mogeo spati. Ne je šteo vervati svojim, očem, štere so njemi v pismi čtele takšo srečo i je hodo od ednoga k drügomi njemi kazao pismo i spitavao, či je resan telko v pismi zapisano. Bojali so se, ka se njemi zmeša. Le potom se je že nekelko pomiro i prišeo k sebi. Posledica te sreče je, da so se vsi bogatašje v Jugoslaviji začeli zanimati za toga kaplara i zdaj špehajo, kama vloži svoje peneze ha intereš, šteroga njemi prinese tak velka šuma na leto več kak sto miljonov. Najbole so se pa začele za njega zanimati miljonarke štere majo hčeri za ženitev. 2. NOVINE 2. septembra 1928. NEDELA. (Štirnajsta po risalaj) Tisti čas je pravo Jezuš svojim vučencom: Nišče namre slüžiti dvema vertoma; ali de najmre ednoga sovražo i drügoga lübo, ali de se ednogá držao i drügoga zanečüvao. Nemrete slüžiti Bogi i hüdobnomi düji. Zato vam povem ne skrbte za svoje živlenje, ka te jeli, tüdi ne za svoje telo, s kem te oblačili. Ali je nej življenje več kak jesti i telo več kak obleč? Poglednite ftice pod nebov: Ne sejajo i ne ženjajo i ne spravlajo v žitnice; i vaš Oča nebeski je hrani. Ali ne ste vi dosta več, kak one? Što zmed vas pa more s svojov skrbjov Pridjati samo eden peden k svojoj postavi. I za obleč ka skrbite? Poglednite lelije na poli, kak rastejo ! Ne delajo i ne predejo, povem vam pa, da niti Šalamon v vsoj svojoj časti ne je bio tak oblečeni kak edna od njij. Či pa Bog tak oblači travo na poli, štera gnes stoji i se vütro vrže v peč, kelko bole vas, malovörni. Nikdar teda neskrbite rekoč: ka bomo jeli, ali ka bomo pili, ali skem se bomo oblačili. Vse to najmre iščejo nevörnili. Vej zna vaš Oča nebeski, da vse to potrebüjete. Iščite teda najprle bože kralestvo i njegove pravice i vse drügo vam bo navrženo. Ogenj v Seljačkom domi v Zagrebi. V pondelek 27. avg. zadvečera so opazili v palači Radičove stranke ogenj. V ednoj sobi je visila Radičova podoba, okoli nje pa so visili venci, pred njo pa je gorelo dvajsti sveč. Kak izjavla zagrebečka policija, je ogenj bržčas nastano tak, da se je zavolo vetra vužgao venec od sveče. Po dvej vöraj gašenja se je posrečilo ogenj staviti. Škodo cenijo na eden milijon dinarov, štero pa dobijo povrnjeno iz zavarovalnice. Radičevci i demokrati so širili vesti, da so ogenj podnetili plačani lüdje iz Belgrada. Drügi so celo gučali, da so to včinoli vojaki. Dobra jim je vsaka prilika, samo da bi mogli vlado v slab glas spraviti. „Korošca so bujli!“ To lažnivo i hüdobno vest so ništerni od samostojni demokratov i radičovcov nahujskani širili po naši vesnicaj. Takšim hujskačom ne vörte i njim pokažite hrbet ! Či pa koga li preveč jezik Srbi, ga naznanite orožnikom ! Dr. Korošec je prevzeo vlado v najteškejšsm časi; njegovo vladanje hvalijo vsi trezni tüji listi, doma pa hujskači, šteri so sami ne zmožni dela, zaverajo delo vlade, gde morejo. P. S. FINŽGAR. Plebanoš Boštjan. (Iz XXXI. poglavja v povesti „Sama“). Na drovne dece den je Šla iz Zaselja po poti, štera pela v Bukovje, samotna popotnica. Sunce je sijalo čüdno veselo. Zimska pokrajina je žarela. Vsaki čas se je zrüšo küp snega z vej, zašümelo je po šumi, prosta vejka se je zdignola i se zibala, kak da bi si odejnola od žmečo, štero njoj je naložilo zima. Popotnica, vučitelca Minka, je postaplala i gledala po okolini. Vroče njoj je bilo lice, a bole vroče srce, štero je vživalo lepoto narave. Dve vöri sta minoli dokeč je prišla po slaboj poti na lepo gorsko ravnino. V sredi nje se je zdigavao zvonik, okoli njega so bile goste hiže, odete skoro do teo v beli plašč. Samo na robaj pri strejaj i slemeni so se kazali rjavi robovje slame i blanj. Minka se je napotila proti vesi i poiskala farof. Da je stopila v preklit, je zaglednola čokatoga moža: meo je visike črevle, na rami konjski omot na glavi pa kapo s polhove kože. „Dober den“, se je poklonila Minka s krepkim glasom. Mož v sredi preklita se je obrno i pomali zdigno glavo, da je vido sko- zi očale, šteri so njemi odišli na konec nosa. Minka je zapazila pod šinjekom kolar. »Plebanoš« si je mislila i ne je znala, ali bi se čüdivala ali smijala. »No, ka bo dobroga« so jo nagovorili Boštjan z nisikim, nikelko prelajenim glasom. »Ali bi mogla gučati z gospodom plebanošom ?« Gospod plebanoš so jo poglednoli od glave do pet nato pa pravli z nikelko užaljenim glasom. „Plebanoš sam jaz ! Za menov !“ Zavinoli so po stubaj v štok. Med potjov so se opravičüvali: „Ne ste me spoznali, ka nej ? Se zna tak speglani sam nej pa v Čarnom kaputi kak v Lublani. Tü načiši vöter vleče !“ Na konci stub so obesili omot na klüko, nato so odprli dveri v hižo, štera je bila pisarna i spalnica vsevküper. „Stopte notri!‘‘ so njoj pokazali z žmetnov, delavnov rokov v hižo. Tam so njoj ponüdili stolec i tüdi sami seli. »Teda ka bo?“ Gospod Boštjan so poveznoli kapo na sto i se nasloniti na laket. „Čüla sam, Oprostite, da sam tak ...“ ,,Samo naravnoč, ka bi to ! Pri nas smo naturni lüdjé !‘ so jo stavili g. plebanoš. Gospod plebanoš, ali resan mislite odpovedati včenje v zasilnoj šoli ?“ „Nika ne mislim. Sam ga že odpovedao. K svetomi dnevi je neso lapec pismo na pošto. No i ka vas to skrbi ?“ „Jaz sam vučitelca iz Zalesja i se mislim prositi se. „Koga? Vi, da bi tü včili!“ „Zakaj se čüdivate gospod plebanoš?“ „Hahaha,“ so se zasmijali gospod plebanoš, prijali za kapo i vdarili z njov po stoli, da se je skado praj znje. „Ka se nebi čüdivao? Takša mačkica, kak ste Vi pa med naše razbojnike ? ‘ ,,Ali sam vem nej že prle pravo, da nesmo v Lublani. Tisto cukrano deco i medene bábe bi vsakši strajüvao i včio. Ali naši so kak štorovje ! Poglednite me, štiri keble pšenice nesem, pa je komaj vredi mam. Celo bremen šib sem spotro celo leto, pa je vsakši oča pravo, da je ešče premalo bijem. Pa bi vi kaj napravili ? Vö vas odnesejo iz šole. „Nikaj te ne bojim! Jaz bom probala brez šibe i sam zagvüšana, da me ne odnesejo vö." „Či de to istina, te dela Bog z vami čüde, ali ste pa s comprnicami zvezani. Tak je.“ Niti edno, niti drügo, gospod plebanuš. Lübezen to napravi." „Lübezen! O ti moj Bog!“ Plebanoš so zgrabili za kapo, si jo djali na glavo i se razčemerili. ,,Ka mislite, da jaz nemam lübezni do tej lüdi ? Što drügi me pa drži v tej bregaj kak lübezen. Za plačilo pa mam od njij to, da mi je pred kratkim nikši šmrklavec cipike spotro.« „Nikaj nerodnoga je povsedi“, je odgovorila Minka. „Ne je tak !“ Plebanoš so vdarili z rokov po stoli. ..Poglednite: Tri plašče sam küpo za cerkev, dva lustra; in kučo sam dao pokriti, či krava zbeteža : Boštjan pomagajte; či je kakša drüga nevola: Boštjan pomagajte. Za plačilo mi pa cipike spoterejo." , Eden so vendar nej vsi. Jaz pa sam v Zalesji čüla, da vas lübijo.“ Plebanoš so pa vzeli zglave kapo i vidlo se je, dá ji je pohvala razveselila. „Pa püstiva to. Kak sam pravo, jaz nejdem več v šolo. Či vas veseli, prite delat čüde." ,,Prosim ali bi se dobo kvarteo ?“ ,,Ö, mežnarija (de je cemešter) je prazna. Šenki Vam jo dam, ar moj cemešter je zaedno tüdi hlapec i lejko Murska Sobota. — Premija za govensko maro. V četrtek 6. septembra ob 9 vöri predpoudne bo v M. Soboti na živinskom placi premija govenske mare i to za srez Murska Sobota. Premovani bodejo biki nad 2 i pou leta stari, krave i breje telice pa teoci od pou da poudrügoga leta, to pa samo simodolske pasme (fajte), (tüdi rdeče pisani). Premij v penezaj bo preci, razumlivo pa je, da samo za prav lepo i dobro oskrbovano živino. Živinorejci, prite v polnom števili! — Sobočka občina po toči poškodüvana. Občani občine M. Sobota so darüvati Občinam, šterim je toča vničila, ete šume v peneza) i silji: Občina M. Sobota 2000 Din., Kreditna zadruge 1000 Din. Po 500 Din so dali: Benko Josip i Dobray Janez. Ascher B. in sin Din 300 i Lainšček Franc D., 250 Zavolo pomenkanja mesta nemremo iména vsej nadalnji darovalcov sporočiti po imeni, za to povemo samo sküpne šume. Po 200 Din so dali: 4, po 100: 18, po 50: 19, po 30 : 5, po 25: 1, po 20 : 25, po 15: 4, po 10: 27, po 6: 1, i po 5 Din 5 posestnikov. Vse vküp 9 jezero 136 Din; preračunano to na silje po 250 Din meter znese 30 metrov pa pou silja. Menši kmetje so darüvali v silji 7 i pou metra, tak, da je sobočka občina dala vsevküper 44 metrov silja. Slovenska Krajina. — Navuk za tretji red je 2. septembra pa večernicaj ob 3 vöri v Črensovcih. — Puconci. Z odlokom g. predsednika ministerskoga sveta i ministra za notranje zadeve od 10. avg. je bilo določeno, da se ma občina Puconci pisati od zdaj naprej uradno samo Puconci (pa ne Pučinci i. t. d.). — Štelinga za zaostane mla- dence. Srezko poglavarstvo v M. Soboti naznanja, da bodo štelinge za mladence varaždinskoga vojnoga okruga, šteri so 1908. leta i starejši letnikov, i dozdaj ne so bili ešče na štelingi v sledeči dnevaj: 13. sept., 20. sept., 27. sept., 11. oktobra, 18. okt., 20. okt., 8. nov., 15. nov., 22. nov. i 29. nov. toga leta (sigdar predpoldne). — Beltinci. Napelavanje elektrike jako hitro napredüje. Kak čüjemo, de prej 1. sept. začnola že svetiti. — Krog. „Orliški krožek“ v Krogi priredi v nedelo, t. j. 2. septembra, ob pou 3 zadvečera prí g. Bejek Antoni lepo prireditev. Prireditev ma 12 točk. Pri prireditvi bodo sodelovali tüdi dijaki (?) Vstopnina in Spored točk se vidi na plakataj. K obilnoj vdeležbi vabi ODBOR. — Dönok ednok. Jako sam se razveselo, kda sem dobo v roke 9. številko (20. august 1928.) „Düsevno-lista“. Najšo se je najmre človik, šteri je napisao edno stvar v domačem jeziki, či ne gledamo popravkov Urednika. Šesti letnik je letošnji „Düševni list“ i šest let že pisao našim lüdem nerazumlivi jezik. V devetoj številki je prva stran pisana v domačem jeziki i vüpamo se, ka de v desetoj številki že tüdi drüga stran pisana tak. Tak postane pomali „Düševni list“ razumliv vsem lüdem, nej samo ništernim. Dobro bi bilo, če bi se ta žela zgodila kemprle. — Evangeličanec. — Živinski potni listi (pašoši). Da se kelko mogoče zabranijo vnogi betegi pri domačoj stvari, je ministerstvo za poljedelstvo i vode izdalo nove naredbe glede živinski potni listov, štere se glasijo, da lastnik more meti živinski potni list za vsako žival kakti: konja, somare, mulo, govedo, i ravno tak za ovce, koze i svinje i to: či kaj oda, či goni te živali v drügo ves (či se je preselo) i nema stalnoga doma i odi od vesi do vesi, či goni živino na senje, razstavo ali tekmo; či spravla kama živino po železnici, ladji ali kak ovači i či šče govedo za domači nüc zaklati, (za zadnje samo te, či se to buje v mesnic!) Uradni list 1928. Štev. 80. — Ogenj v Vučoj gomili V noči od 29. avgusta na BO. okoli 2 vöre je vövdaro pri Kerčmar Ljudevit v Vužojgomili ogen. Zgorelo je celo gospodarsko poslopje z celim inventarom vred. Zdaj se ešče ne vej, či je ogenj nastano po nesreči ali pa je meo poleg svoje prste kakši božen Človik. Nesrečno prekmursko ljüdstvo je to leto že dosta prestalo, ali zavolo toče, strele ali pa ognjov. — Blagoslavlanje križa v Sodišinci. V nedelo, 19. avgusta t. 1. je slavila sodišinska občina mirno in tiho svoj praznik. Vršila se je blagoslovitev križa, ki ga je dala postaviti celoküpna občina. Križ je postavleni iz prostovolnih prispevkov. Posebno morem omeniti naše brate evangeličance, šteri so nam dosta pripomogli. Ob pol 11 je bila v občinskoj kapeli sv. meša, štero so meli naš domači rojak, g. Matija Püvar, profesor v Györi. Po meši je Šla procesija h križi, kde so g. plebanoš Jožef Krantz zvršili blagoslovitev. Zatem so držali g. Püvar predgo, v šteroj so nam razložili namen našega trüda: »Zglednimo se na križ", so pravli „i poglednimo napis: V spomin našim padlim vojakom in vsem umrlim občanom 1928. i premislimo, kakša žalost nas more navdati či je tak mala občina zgübila v bojni 15 svoji sinov, šteri so šli branit domovino. Zaistino so zaslüžili tej junacke, da njim postavimo spomenik. Drügi namen je za umrle občane, da se ji večkrat spomlimo.« Po genlivom govori, pri šterom je pač žmetno bilo najti süho oko so zapele domače dekline pod vodstvom gospoda nadučitela E. Antauera par pesmi i po večernicaj je bilo slovesnosti konec. Naglašamo, da smo namenoma nej dali oznaniti te slovesnosti niti Prvejšo nedelo niti za velko mešo, zato ka smo šteli Spomin naši mrtvi počesati brez hrupa. Vendar pa so bili poleg domači gasilci v uniformi i Marijine drüžbenice. Gederovski oštarjaš g. Stivan je gvüšno nej razmo našega svetka, ar je meo muziko. To si zapomlimo. spi v štali. Drügo leto — pa vej ne zdržite — se preselite v palačo. Poglednite !“ Gospod Boštjan so stopili k okni i pokazali s prstom lepo hižo, štera se je zdigavala na bregi za vesjov, ešče ne vö zrajana. ,,Vidite, takšo palačo vsilila oblast, štera neve, de se penezi jemlejo.“ Minka je stopila k okni i se razveselila prelepoga kraja, de je stala nova šola. „Ah, kakše nebesko kralestvo! Purgatorium, purgatorium, pa ešče pou pekla coj, presneta reč«, so mrmrali gospod kak sami sebov. „Ešče nekaj; ne zamerte, jaz sam jako zbirčna. Ali bi bili tak dobri, da bi mi davali bar to leto brano ?« »Hrano ! To je nej moja reč. Z farov se zglijajta. Jera je moja sestra, Vertinja pa je zato ravno takša, kak ste vse ženske. Či pridejo žandari — pa se redko zgodi — je kolovrat stari kak iz samoga meda. Či pa pride kakša ženska, je sigdar tak kak puran, či vidi rdeči robec. Takše ste! zdaj pa odva doj !“ Plebanoš so stanoli i odišli z Minkov v küjnjo. »Jera!“ so zvali z močnim glasom. Iz kujnje se je pokazala siva glava, zavita v zamazani robec. „Ta šče priti se za vučitelco. Pogučta se !“ Minka i Jera sta naitroma razmile i tak prijazno, da so g. Boštjan ostali na laži. Plebanoš so naitroma prišli nazaj i postavili glaž vina na sto. »No, Jera, kak je?« »Dobro, vala Bogi, da dobimo tak dobro deklino. Vej si ti nej za šolo!« „Lepa je ta ! Pa bi ti včila jezičnica ! Idi i prinesi nikaj za jesti.“ Dobro vöro potom sta Šla gospod Boštjan i Jera z Minkov skoz ves. Vse okna so bila za volo toga naklačena z glavami. Da so deca, ki so se sankala, zaglednola plebanoša, so odbežala okoli vogla. »Vidite, to je naša divjačina ! Takši so!« Minka je poglednola za njimi, od vogla je pogledao košavi dečarac i njoj pokazao rogle. Na robi ravnine je čakao plebanošov pastir s sanami. „Da se Vam nede trbelo mantrati, Vas moj pastir potegne do mlina," Pot je skliška. Minka se je čüdivala. »Samo sedte pa se nikaj ne bojte. Pojeb je bogši za takše norije kak za Čedno delo. Z Bogom!" Sani so zletelo po bregi, za njimi pa je majütao Minkin šal kak zastava. 2. septembra 1928. NOVINE 3 Tjedenske novine. — Smrt zavolo cigaretlna V vesi Otoku pri Vinkovcih so te dni mlatili žito. Med počitkom so si talali cigaretlne i vino. Zavolo ednoga cigaretlne sta se skregala dva brata i tisti, šteri je talao; toga sta brata večer napadnola i ga tak zosmicala, da je zavolo ran naitroma po tom mrou v špitali Vinkovcih. — Či brivec zobe skübe- Iz okoline Našic v Slavoniji je prišo nikši kmet k brivci i ga proso, naj skübne njegovomi pet let staromi sini zob. Brivec je hitro privolo, na nesrečo pa je na mesto zobi zgrabo za jezik i ga s korenjom, vred vö vtrgno. — Strašen Umor v Liki. Orožniki v Karlovcu na Hrvatskom so zvedeli, da leži v bližini Vojnica v potoki mrtvo telo brez glave. Pri preiskavi so dognali, da je to kmet Štefan Kneževo; bujo ga je občinski blagajnik Ivan Bohara, njemi odrezo glavo, za tem ga je pa lüčo v potok. Morilec je izjavo, da ga je k tomi strašnomi dejanji napelala pokojnikova žena šema. Morilca pa zločinsko ženo so zapili in zdaj čakata svoje plačilo. — Velki gozdni požar. V Petrovoj gori blüzi Karlovca je ogenj vničo preci sühoga lesa, ki je bio tam sklajeni poleg že- leznice. Zgorelo je 900 kubikov v vrednosti 900.000 Din. Ogen je nastano zavolo süšave i velke vročine, štera vlada neprenehoma po Krasi. Ogen so gasili ešče kesno v noč vsi prebivalci, prek 400 delavcov. — Tifus v Dalmaciji. V varaši Zader v Dalmaciji, štera sliši k Italiji, v okolici se močno širi beteg tifus. V Biogradu (v Dalmaciji) je betežni že 11 ljüdi, 2 osebi pa sta že mrli na tifusi. — Ponarejevalci penez. V Subotici so se Znajšli nekši ftičkarji pa so ponarejevali peneze i to 100 dinarske bankovce. Sreča njim je pa nej bila mila i zgrabili so je žandarje ravno pri deli. Včasi so je aretirali in naskori bodo pred sodiščom zvedli za plačilo. — Čüdna mačka. V Mostari je pri Posestniki Cemaloviči mačka skotila devet mladi. Edna med njimi ma dva repa, dve glavi, troje oči i šest nog. Maček žive i ma sploj zadosta gledalcov. -- Skrivnostni vmor. V tork 21. t. m. je poslao posestnik Pódplotnik iz Cezanjevec pri sv. Tomaži svojega 17 let staroga sina v Lotmerk po peneze za odane teoce. Sina je nej bilo nazaj ne prvi pa nej drűgi den. Orožniki so nato preiskali log v Bukovcih, skoz šteroga pela pot v Lotmerk i najšli sina poleg ceste s prerezanim šinjekom, vö zobrnjenimi žepi i brez denarnice. Njegov bicikl je ležao poleg njega. Sledi se je zvedlo, da je sin v Lotmerki nej dobo penez i da so roparje odišli z praznimi rokami. Vmorjeni je bio vsigdar trezen i jako delaven i pošten. Morilcom so že za petami. — S sekerov bujo mačijo. V vesi Voloču v Bosni se je zgodila te dni grozila drüžinska nesreča. 23 let star Savo Bijelič je živo v sovražtvi s svojov mačijov, štera ga je sigdar go- nila z doma i njegovo sestro. Savo je odišeo v log i tam bio dva dni. Na drügi den večer je prišo domo, spozapro vsa okna i znajoč, da očé nega doma, je s sekiro v bujo svojo mačijo. Na to je pobegno v Bihač i se sam ovado orožnikom. — Strela bujla dve ženski i 75 OVC. V bližini vesi Vrlike pri Spliti je bio v nedelo popoldne velki viher. Toča je kapala v zrnaj, štera so bila žmetna do 5 kg. Strela je usmrtila kmetico Baro Cetiničevo in pa nikšo 17 letno deklino. V bližini pa je vdarila strela v čredo ovc i pobila 75 ovc. Vsa žetev, ka je ešče bilo na poli, je vničena — Sreča ga je iskala. Uradnik nikše dessauske tvrdke v Nemčiji, si je küpo celo srečko nemške razredne loterije. Nahitroma so njemi pa penezi odišli iz žepa. Zato je srečko prek dao svojim prijatelom. Tri dni nato je pa zvedo, da je njegova Srečka zadela velki dobitek. Ne je težko vgoniti, kak njemi je bilo pri srci. Zdaj pišejo nemški listi, ka njemi bodo srečni prijatelji, šterim je dao srečko, povrnoli dober tao dobitka. — Na Kitajskom je velka povoden. Voda Hoangho je polijala v deželi Šantung več kak 200 vesnic. Nad 40 jezero lüdi blodi okoli brez streje i živeža. — Krao debeli lüdi je mro. V ameriškom varaši strantski City je mrou od božega žlaka vdarjeni Emory Titman, šteri je bio 38 let star i je vagao 192 kg. Bio je to šofer i dozdáj najžmetnejši človek. Lüdje so se prej jako radi vozili z najdebelejšim šoferom. — Samovmor v oroslanovoj kletki. V mesti Rio de Janeiro so meli gledalci v živalskom vrti (alaltkert) čüden slučaj. V kletko dvej mladi ešče neokročeni oroslanov je prišo eden mladi dečko s čista golimi rokami, to je brez vsakše obrambe; niti biča ne je meo sebov. Lüdje so mislili, da de včüo mlade oroslane i so se v polnom števili zbrali okoli kletke. Dečko se je mirno seo med oba oroslana šteriva sta samo čüdno gledala i nej sta kazala nikše razdraždjenosti. Cilo te sta njemi nikaj nej napravila, da jiva je dregao, nego sta njemi lizala obraz i roke. Lüdje so začnoli navdüšeno ploskali, ar so mislili, da je dečko krotilec. Te pa so od vsej krajov pribežali slüžabniki i povedali, da je to nej nikši krotilec, nego ščista nepoznani človik, najprej nori i da je v nevarnosti, da ga oroslana vsaki čas raztrgala. Slüžabnicke so nato pozvali dečka, naj včasi ide vö. Te pa se je delao, kak da bi nej čüo nikaj. Nato je prišo sam ravnateo i njemi pravo, naj odide iz kletke. Toda vse zaman. Nato sta vdrla dva slüžabnika z drogami v kletko, da bi ga s silov odpelala. Dečko pa je potegno revolvo i lüdje so mislili, da je resan nori, i da de strelao. Nato je dečko stopo naprej i pravo, da nema morilni namenov nego samaovmorilne. Mislo je da ga oroslani raztrgajo. Te pa so ga ne šteli i zato se more sam skončati. Medtem je nastavo revolvo na čelo, potegno za kokoteka i spadno mrtev na tla. Oroslana sta se od strela prestrašila, skočila na dečka i ga raztrgala. Sledi se je zvedlo, da je bio samovmorilea komaj 18 let star i je šo v smrt zato, ar so njemi starišje nej dopüstili, da bi postao filmski igralec. Svetovna politika. Mirovni pakt (pogodba). V Parizi so podpisali v pondelek 27. avg. zastopnicke Amerike, Francije, Nemčije, Čehoslovaške itd. „pakt“ za vekivečen mir. Sestavo ga je amerikanski minister zvünešnje politike Kellog, zato se zove ta pogodba tüdi Kellogov pakt. V tork je pozvala Amerika tüdi našo državo, naj podpiše to pogodbo. Naša vlada bo te predlog gvüšno sprijela. V Berlini so se zbrali politiki evropski držav na zborovanje. Tomi zborovanji je novi pred- sednik „Hrvatske seljačke stranke“ dr. Maček poslao brzojavko, štera pravi med drügimi: v narodnoj skupščini sta po načrti bila streljeniva dva hrvackiva poslanca i trije ranjeni. Š. Radič je prej zavolo toga strela vmro. Zato hrvatki poslanci več nemrejo sodelüvati v nar. skupščini. Belgradska skupščina prej nema več pravice za. stopati Hrvatske i tüdi ne v Berlini. — Ta ostra izjava je med poštenimi lüdmi naše države zbüdila velko nezadovolna. Na te način spravlajo Hrvatje našo državo i vlado v slab glas po sveti. Vlada g. Korošca se proti kmečko-demokratskoj zvezi obnaša jako mérno i hladno. G. Korošec je večkrat izjavo, da so državni zakoni za vse ednaki pa da bo vlada pravično postopala proti vsem, šteri proti državi rovajo. Tüdi v Berlini so na hrvacko izjako nikaj ne dali pa tak so dali prav našoj vladi. Ar so Hrvatje nikaj nej mogli dosegnoti na medparlamentarnoj konferenci Berlini, du prej šli njuvi zastopniki v Ženevo (v Švici) na Zasedanje drüštvo narodov, da tam povejo, kelko morejo v našoj državi trpeti. (Samo ka se njim znamkar tak zgodi kak v Berlini.) Kovač trezen, marljiv strokovnjak in dober potkovni kovač se sprejme v stalno konvencijsko službo. Veleposestvo DOLIČ. Nikelko od bliska strele. Letošnje leto je zavolo vročine i dugoga prepekanja jako dosti grmlence i strele štera nas telko krat spravi v straj, pa ne Zobstom, ar smo čüli, kelko nesreč je napravila strela samo v tom leti. Zato nede preveč, či malo opišemo okolščine, Štere povekšalo ali zmenšajo nevarnost strele. Znano je, da elektrika štera je v zraki, dela na to, da se zadnači z elektrikov štera je v zemli. Či teda pridejo viherni oblaki, šteri so napunjeni z elektrikov na prostom i ravnom kraji do stvari, štera je višiša, se zgodi to zednačenje z bliskom i strelov. Zatoga volo je jako nevarno miditi se v takšem časi na ravnom poli ali na goloj višini. Či človeka zgrabi viher v takšem kraji pa je nej mogoče vujti v šumo, ali v kakšo nižino, naj se vleže na zemlo i naj ne jemle sebov železne škeri, kakti kose, srpa, lopate, motike itd. Nikak pa naj ne stopi pod kakšo drevo, štera je na samom. Tüdi več lüdi nesmi biti vküper, nego se morejo raziti na več krajov. Kde je pod vihernimi oblaki več visiki stvari (hiže v mesti, drevje v logi), se zgodi električno zednačenje pomali brez posebnoga bliska i treskanja. Redko se najmre zgodi, da bi v mesti strela vdarila, čitüdi so nad mestom tak oblaki kak indri. Ravno tak v logi. V logi je najvekša nevarnost za tisto drevje, štero je višiše od drügoga drevja, ali či majo süje vrijke koli süje gor stoječe vrijke. Tüdi je nej seedno, kakše je drevo. Spoznali so najmre da je ninndri na ravnini, de je raslo dosta féle drevje, vdarilo 36 krat v raste, 24 krat v bor i jalič, nikdar pa v bükev, čitüdi ji je bilo 7 deseti talov na tistom kraji. Bükev ma teda jako malo privlačnosti za elektriko, več pa bor i jalič šteri ma iglice, bükev pa dlakaste i vlasaste robe. Te dlakice (kosminice) so kak vnogi strelovode šteri pomali a stalno prevajajo i zdrüžüje elektriko zraka i zemle. Što je v vihernom časi v logi, naj teda ne stopi pod bor i jelko ali pod mogočni rast, nego pod nisiko bükev, ali bar pod takšo, štera je nišiša od drügi. V hiži je potrebno med viherom zapreti vse okna na tistom kraji, de grmi i je viher; na drügom kraji so lejko odprejta. Bole trbe paziti tam, de so hiže na samoči ali na bregi. V takši hižaj naj bodejo vse okna zapreta da treska. Stopiti i sesti se trbej na sredi hiže i ne poleg stene, ar se tam mimo dostakrat poškali strela. Či je v hiži več lüdi naj bodejo dveri v preklit ali v drüge hiže (sobe) odpreta, da se zrak (lüft) zednači. Či je koga strela zadela, naj njemi domači ali bližnji hitro odkapčijo tesen gvant. Čelo hrbet i prsi naj se njemi močijo z hladnov vodov. Nato ga trbe nalejko ribati. V sili naj se njemi napravi tüdi Umetno odihavanje. V sakšem slučaji pa naj se včasi pozove Zdravnik, Si je blüzi. 4. NOVINE 2. septembra 1928. Dijaško polje. 3. dni peš po Goričanskom od 16. do 18. avg. S. K. A. D. »Zavednost« je priredila omenjene dneve peš izlet po našem lepem Goričanskem. Bilo nas je 9. 6 Bogojančarov, 1 Gančance, 1 Renkovčar in en Krožar. (Vsa čast Krožanom, da so imeli Vsaj enega zastopnika). 16. avg. ob 6 uri smo bili vsi, razen treh, pripravljeni za odhod, kakor je bilo rečeno. Ob 1/4 7 uri se zopet prikažeta dva Joška. Večjemu so se še kadile pogače iz nahrbtnika. Brez dvoma smo mi povzročili dim iz nahrbtnika. Ker pa devetoga še kljub četrturnemu čakanju ni bilo, smo ga morali na Splošno ogorčenje pustiti doma. Mislili smo si pač, kaj pa če se je fant premislil in ga morda sploh ne bo. Čas je zlato i Torej 8 nas krene po cesti proti Vučji Gomili. Dobro razpoloženje je bilo pri vseh, čeprav nas je bilo za polovico manj kakor lansko leto. Joško, s kadečim se na hrbtnikom, je zavriskal v slovo domači vasi, kajti Skrili smo se za hrib in ni je bilo več. Čez slabe pol ure hoda stojimo že pred vučogomilsko „kapelo.“ Od tu smo imeli prvi večji razgled na Mursko polje. Tudi se vidi lepo stolpiček od bogojanske cerkve. Do sem smo še kaj peli in vriskali, a odslej pa do sv. Benedikta smo postali »rosni.« Kajti ne bi bilo primerno, če ne bi sočustvovali z ljudmi. Morali smo se priličiti okolici. Okrog nas strahovito razdejanje toče. Drevesa brez listja le golo vejevje strli kvišku. Vinogradi vse pobiti, le koli molče stojijo. Sploh strašen prizor. Hiže vse na novo pokrite, stene odrte, šipe polomljene. Proti 9 uri smo končno prišli do benediške cerkve, kjer smo imeli prvi določeni odmor. Nato smo se prijaviti g. župniku, ogledali si cerkev in okolico. Zopet lep razgled. Škoda da radija nismo megli slišati. Medtem nas dohiti izgubljena ovca. In bilo nas je 9. Deveti pa ni prišel sam, temveč ga je spremljal g. Hari, püconski školnik, ki je bil namenjen domov v Panovce. Mi pa preko Panovec v Križevce. Torej g. školnik gredo z nami. »Hodte malo notri,« pravijo g. narahlo. No, ja. Kdo bi pa odklanjal ljubeznivo povabilo s kozarcem vode, ko je vendar hüdo prepekalo. „Pridite v sobo !“ namignejo g. školnik. »Dober den Vam Bog daj in dobro zdravje,« pozdravi naš predagog škol. mater, ki so ravno trli. »Müva se že poznava« — »Bog dáj — a kaupa, vejpa so že ouni pri najs bili,“ odgovorijo školnikova mati. »Vej pa ite v hižo!" nadaljujejo mati. G. školnik res prinesejo v steklenici sveže vode in prav majhne kozarčke. Pedagog in Joško s dimom že tudi pijeta. Presneta reč, gorička voda pa Vam ima Čudno moč: pedagoga so kar solže polile. „Aaah“ si odahneta oba. Glej, g. školnik že spet prinesejo v steklenem vrču nekaj rudečega in pravijo: »Točte in pijte !“ „Mi pijmo to rudeče, midva pa le vodo,“ pravi nekdo. Boža kaplja, dobro se priležeš popotnikom ! „Nekaj moramo peti,“ smo rekli. Dajmo študentovsko: „Če student na rajžo gre . . .“ Zeleni se gaj . .. »Gremo,« se oglasi senior, »čas hiti.« Lepo se zahvalimo za školnikovo gostoljubnost. »Sto let ji naj Bog živi,« je rekel Joško z dimom. Ves breg nas je bil poln. Prekusnice. Martinišče. Goričanec je hodo okoli Martinišča i gledao, ka je to za velkoga zidovja. Mimo je šo tüdi eden sobočki demokrat. Goričanec pita gosposkcga demokrata: »Gospod, naj ma povejo, ka gje to za zidine." »Ha, to je norišnici za Goričance," se je odrezao gospod v fraki. Zvejani Goričanec pa odgovori: »Sam si mislo, ar bi za demokrate, či ravno jih je malo, itak premala bila.« Gosposki demokrat je šo kak da bi njemi z hrenom nos povoščo. Junaštvo. Ki so na bojni bili, se ešče dobro spominajo kakše je bilo taljansko junaštvo. Kakši zavci so bili Taljani se vidi tüdi iz sledečega dogodka. Taljanski kapetan je postavo svojo stotnijo (kompanijo) i začeo etak: »Dečki, domovina potrebüje velkoga junaka. Eden zmed vas mora iti i neprijateli prerezati telefonsko žico (drot). Šteri se sam javi?« Nihče nikaj. »Domovina ga čaka z odprtimi rokami. Ovenčala ga bo z vencom junaštva i vitaška!« Nikomi nikaj. »Dobi par tjednov dopüsta," je nadale navdüšüvao kapitan. Vse tiho pa mirno. »Dobi par tjednov dopüsta i petsto lir penez," je začeo čemerno kričati. Eden stopi naprej. »Ali si junak, ali boš vüpao iti na neprijatelsko stran i tam prerezali telefon?" je rjoveo kapetan i je med tem že z revolvov prestrelo vojaki kapo. Vojak je niti ne megno z očmi. »Dobro je, ti si junak kakšega nega naskori,« je vsklikno kapetan. »Zdaj pa idi v magazin, i naj ti dajo novo kapo namesto prestreljena !« »Tüdi spodnje hlače,« je začeo jeklati junak. »Ka ščeš, ešče nove hlače, pa znamkar zlato vöro, jelibar,« se je zdro nad njim kapetan. »Ali sam jaz v hlače strelao ? Jaz sam strelo samo v kapo.« »Gospod kapitan pokorno javim, da sam v hlače jaz strelo! Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengő 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2.23 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na Švicarskoj borzi 9.13. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 200—250 Din., žito 200—230 Din., oves 200 Din., ječmen 200 Din., kukonca 280—300 Din., hajdina 250 Din., proso 200 Din. Živina: v Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12.50 Din. Cena govedine: 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: V Maribori: prasci od 5 6 tjednov 180—250 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12.50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velko 1 do 1.25 D., na placi 1.25 do 150 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože: V Ljubljani: polske lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji Zavec 19 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihor (tor) 210 do 290 Din., domače mačke 20 Din., kri 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. Mali oglasi. Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi po najnižjih cenah FRAN REPIČ sodarsko podjetje Ljubljana Trnovo. Pomočnike sprejme v trajno delo. Proda se posestvo obstoječe iz 16 oralov travnika obraščenega z drevjem, kateri obstoji iz več parcel; in eden vodni mlin s petimi cilindrami. Posestvo se nahaja skupno z mlinom v katastralni občini TURNIŠČE Inf rmacije v tej zadevi se dobijo pri lastniku samemu v mlinu. Veleposestvo. 264 plügov, prvovrstne gorice, sadonosnik, njive, travniki, gošče, krasna stanovanjska i gospodarska poslopja električna i telefonska napelava, bogat živi i mrtvi inventar, blüzi mesta i kolodvora, se fal oda vküper ali posebej. SLIVAR Ljutomer Slovenija. Izjava. Podpisani Alojz Flegar žel. kurjač v M. Soboti izjavlam, da ne plačam dugov, štere bi napravila v trgovinaj moja žena Marija, rojena Gomboši. FLEGAR ALOJZ. Oda se dober biciklin firme »Waffehrad« za fal ceno. Zglasiti se je na POSREDOVALNICI DELA v Murski Soboti. (poleg špitala. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. B a c a. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom- To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo- Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVASIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, Štera Vam bode po voli! HALO! GVÜŠNO! KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranilni vlog ma nad 1,500.000 Din., štere obrestuje po 8% do 9%. Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN, Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.