Gojko: Nevesta.   —   Vinski brat.   —   Andrej Fekonja: Celje in  okolica.
495
A takoj zopet plane, zgrabi puško in jo trešči ob skalo, da se je razbila, in zakriČi na vse grlo :
„Moja hči — Čarovnica! In jaz morilec njen!" in zdirja v gozd.
Možje niso vedeli, kaj bi počeli. Jeden je šel brž v vas oznanit nesrečo, drugi so pa poskušali, ako je morda še kaj življenja v njej. Ali bila je mrtva. Umoril je ni svinec iz puške očetove, ampak padec z visoke skale na trdi skalnati  rob.   Ljudje so privreli iz vasi gledat
zločin. Strmeli so, Čudili se in vpili. Gorje očetu, ako bi se bil pokazal takrat. Ljudstvo bi bilo planilo nanj in ga izvestno raztrgalo v srdu svojem.
Niso je dolgo gledali. Na nosilih, ki so jih bili donesli, nesli so jo v dolino in v mrtvašnico na pokopališče, kjer so jo tretji dan zagrebli.
Srpana ni bilo k pogrebu in nihče ni vedel, kam je izginil. Čez več dnij so ga pa privlekli drvarji iz gozda. Našli so ga bili pod starim krivim gabrom  z vrvico za vratom.
Tako sta umrla oče in hči.
Nevesta.
Z^ora spava za gorami, Glasne  ptičke jo  bude: „Dajj probudi  se nam, zora, In  nevestico  poglej! Pravijo,  da njeno  lice Kakor tvoje žarno je; Pravijo,  da so jej   kodri Črni  kakor  mrak v  nočeh; Pravijo,  da so  oči  jej Kakor  zvezdice jasne. Je-li  res,  kot pravijo  si?
Vzdrami   se,  poglej,  povej!"
Pa obsije  zora zlata
I gorico  i polje,
In  obsije bele dvore
In  neveste  okence.
Pa začudi zorica se,
Ker tam  drugo  zoro  vzre;
Ker še sveti žar dveh zvezdic,
Žar nevestice  očes;
Ker pred  zoro  ni pobegnil,
Mrak prečrnih  kodrov  nje.
H,
lej,  to  čudno V glavi  mi šumi! Kot bučelic Roj  spomladne dni Pred ulnjakom Leta tu in   tam In  si polni Z  medom  sladkim   hram:
Vinski  brat.
Tako  od krčme Jaz  sprehajam  se
V   krčmo  drugo, In  napajam  se
Z  vincem  sladkim.
V   srcu  je   pogum: „Ne  bojim  se
Sto  sovražnih trum!
Gojko.
Kakor skala Proti njim  stojim . . Haid  nad  vraga! Le  krepko  za njim! Stojte,  stojte! Podržite  me! Na,  zdaj  pal sem! Poberite  me!"
Gojko.
Celje in okolica.
(Povestne in  mestopisne  črtice.   —   Poleg „Celjske  Kronike" i. dr. sestavil Andrej  Fekonja.)
(Dalje.)
Med tem sta pa že Celjska vkljub vojvodi v Draubergu naredila z grofom Henrikom Goriškim pogodbo o vzajemnem nasledstvu in se tudi z grofom Frankopanom zavezala na deset let. To je vojvodo Še huje razdražilo. Trdno se je zatorej vojvoda Friderik začel protiviti takemu samolastnemu ravnanju celjskih grofov; Celjska pa sta, opirajoča se na svojo povzdigo,
uprav tako odločno se branila biti nadalje vojvodi podložna. Iz dolgih medsebojnih prepirov se je vnela naposled med celjskima grofoma Friderikom in Ulrikom pa vojvodo in pozneje cesarjem Friderikom krvava večletna vojska, v kateri je trpela malone vsa zemlja slovenska.J) Bližnji povod boju z vojvodo je bil prepir med celjskim grofom Friderikom II. in krškim
') Dotičnih prepirov omenja Orožen v C. Kron.