ALI SO BILA NA LJUBLJANSKEM BARJU KOLIŠČA? Josip Korošec P ri splošni problem atiki kolišč je mogoče n ajb o lj zanim ivo vprašanje, ki se v zadnjem času zelo često postavlja v zvezi z evropsko predzgodovino in ki se u k v arja s problem om , ali so obstajala v predzgodovini kolišča ali ne. Razisko­ vanje kolišč je v predzgodovini Evrope precej omejeno, k a r je pa delno v zvezi tudi z njih razširjenostjo. N ajbolj znana so predzgodovinska kolišča na alpskem področju in sicer v Švici, bila pa so tudi v Južni Nemčiji, v A vstriji, v Jugoslaviji in Severni Italiji. Izven alpskega p o dročja imamo posam ezna kolišča tudi v Se­ verni Nemčiji, v Skandinaviji, v Vzhodni P rusiji, na Češkem , v B ritan iji itd. T akšna kolišča so se predvsem u p o ra b lja la na jezerih, p a tu d i na rekah in na zam očvirjenem zem ljišču, ako im am o za kolišča vse naselbine, ki so bile po­ stavljene n a navpično v tla zabite kole. Kolišča se pa u p o rab ljajo tudi še v kasnejših časih, ponekod celo še danes, pač pa se o teh m an j razpravlja. N aj­ bogatejša dežela s kolišči, Švica, je pa doslej dala že n ek a j zadevnih zanim ivih rezultatov in tu d i raznih gledišč, ki se pa navadno sčasoma nekoliko m enjajo, so pa v bistvu osrejen a vedno okoli istih problem ov. To se je pokazalo tudi nedavno na kongresu predzgodovinarjev v V arese, k je r so se pokazale k a r tri stru je. P rva stru ja je popolnom a zanikala obstoj kolišč. Po m nenju P areta kolišča (Pfahl­ bauten) v pravem pom enu besede sploh ne obstajajo. D anes o dkriti navpični koli n a j bi služili le za u trje v a n je zem ljišča, na katerem so bile naselbine. Po n je ­ govem m nenju so bili koli zabiti v tla in služili kot podlaga za naselbino. D rugo m nenje posam eznih predzgodovinarjev je, da se pač vsi objekti, pri k aterih so vertikalno v tla zabiti koli, m orajo tolm ačiti kot kolišča. N a tem gledišču so predvsem posam ezni italijan sk i predzgodovinarji. T retje gledišče, k aterega zago­ vorniki so n ajv eč švicarski arheologi, pa diferencira kolišča v nekoliko skupin. Ti so m nenja, da p red stav ljajo kolišča (Pfahlbauten) le stavbe, ozirom a naselbine, ki so n ek d aj stale neposredno n a vodi, tako kak o r jih je tolm ačil že Keller. O stale naselbine, čeprav so stale na navpičnih kolih, pa m islijo, da ni mogoče tolm ačiti k o t kolišča. Tako bi kolišča p red stav ljala le tiste naselbine, stoječe na kolih, ki so se vzdigovale neposredno iznad vodne, jezerske gladine, m edtem ko druge naselbine, čeprav so bile n a jezerskem obrežju ali pa na m očvirnem zem­ ljišču, in so se tudi vzdigovale iznad tal, ne p red stav ljajo kolišč. T ako ta del predzgodovinarjev povezuje vprašanje kolišč z mestom, kjer so take naselbine, ne pa z njihovo obliko ali načinom njihove graditve. Iz teh vzrokov se je pojavil danes tudi že dvom, ali so na L jubljanskem b arju v resnici bila kolišča, ali so pa tu bile naselbine drugačnega značaja. Ker je ta dvom upravičen, čeprav le delno, bom skušal pokazati na n ekaj momentov, katere m oram o vpoštevati. Že n a drugem m estu1 sem se dotaknil večine novih ugotovitev, tako da je problem dokaj jasen, čeprav ga ne smemo generalizirati na vse sorodne in podobne naselbine n a L jubljanskem b arju . Kot prv a naloga je pred nam i ugotovitev mest, k je r so stale naselbine na današnjem b arju . Okoli tega v p rašan ja se je pa že veliko razpravljalo, vendar pa končnega gotovega rezultata k lju b novim raziskovanjem tudi danes še ni­ mamo. S tarejši raziskovalci, kot so W. Schmid, Deschm ann in drugi, so bili pre­ pričani, da so kolišča stala na vodi. Tudi Ložar je zastopal to m nenje,2 vendar si ni bil na jasnem , ali so kolišča bila na samem obrežju, ali p a tik ob obrežju.3 Ta m om ent se pa ni pojavil samo p ri v prašanju kolišč na L jubljanskem b arju , temveč tudi pri raziskovanju švicarskih kolišč že ta k o j na samem začetku.4 V endar je pa kasneje F erdinand K eller začel razlikovati tista kolišča, ki so stala na vodi od onih, ki so stala ob vodi. Ložar je le bolj dom neval, da so kolišča na L jubljanskem b a rju stala na vodi, saj je sodil, da so se le ta pom ikala za um i­ kajočim se jezerom in zapuščala zam očvirjeni del b arja.5 S tem glediščem se pa ni strin ja l že Melik,6 ki je sodil, da so stala kolišča le v zelo plitkem jezeru ali pa v obrežnem obm očju.7 Nova raziskovanja so pa prinesla nekaj novih mo­ mentov, na tem elju katerih je mogoče sklepati, da so doslej znana kolišča v svojem n ad aljn jem življenju stala le na zam očvirjenih tleh. Ni pa še raztolm a- čeno vprašanje, ali kolišča pri sam i g rad n ji niso vendar bila postavljena sicer tik ob obrežju, vendar pa na vodni gladini sicer plitkega jezera, ki se je pa km alu in naglo um aknilo. Samo pri višjem vodnem stanju, pri poplavah, so kolišča dospela zopet pod vodo.8 Možnost kasnejšega poplavljanja je predpostavil tudi že Ložar.9 Ako pa tudi predpostavim o, da so kolišča stala na začetku na vodni gladini, m oram o zopet vpoštevati tudi to, da jezero v pravem pom enu besede ni niti več obstajalo. Tu so bili le še plitvi ostanki nekdanjega jezera, ki so se ohranili v globljih kotanjah. Y resnici so pa bila na m estu, k je r so bila kolišča, le bolj neprehodna tla, ki so se pa poleg tega tudi še hitro čisto zamočvirila. O tem dovolj zgovorno pričajo barske rastline, ki so se ohranile v kulturni plasti. G lede n a stališče večine švicarskih predzgodovinarjev nimamo na L jub­ ljanskem b a rju v dosedaj znanih naselbinah, ki so sicer v obm očju nekdanjega jezera in so stale ali v plitvinah tik ob obrežju, ali pa le na zam očvirjenih tleh, opravek s pravim i kolišči (Pfahlbauten), tem več le z naselbinam i na zam očvir­ jenih tleh. Seveda je pa to k lasifik acija le glede na mesto, k je r so take naselbine bile. Na drugi strani je pa zopet način graditve takšnih naselbin popolnoma iden­ tičen s pravim i kolišči. Y določenem redu so bili tudi tu v tla zabiti navpični 1 A rheološki vestnik, L ju b ljan a 1954, 5 sl. 2 G lasnik M uzejskega društva za Slovenijo, L ju b ljan a 1942, 93. 3 GMDS 1941, 6 sl. 4 M itheilungen der A ntiquar. Ges. in Zürich 1854 (I. Pfahlbauten), 80 sl. — 1 . c., 1858 (II. Pfahlbauten) 120. 5 GMDS 1942, 90 sl. 6 M elik, L jubljansko m ostiščarsko jezero in dediščina po njem , L jubljana 1946, 71 sl., 78 sl. 7 1. c., 84 sl. 3 A rh. vest. 1954, 17. 9 GMDS 1941, 6 sl. koli, na k atere so dajali prečna b runa, toda ne ob sam ih tleh, tem več v neki višini iznad tal, ki je pa danes ne m orem o ugotoviti. Tako je bil pod, na katerem so bile stavbe, vzdignjen od tal in stavbe naselbine niso m ogle trp eti od poplav, niti od neposredne vlage zam očvirjenega zem ljišča. V prašali bi se lahko, ali smo upravičeni takim naselbinam odrekati pom en kolišč, ko je bila n jih oblika ista, ravno tako pa je bila ista tudi n jih graditev in celo n jih nam en, kakršnega so im ela prava kolišča na vodni gladini. Tudi pri švicarskih arheologih je, kakor kaže, to le bo lj stvar poim enovanja, ne pa nekakih bistvenih razlik. E dini raz- lički so mogli biti v tehničnem načinu ali pa v predpripravah p o stav ljan ja takih naselbin, glede n a to, da so ene na vodi, druge pa le na zam očvirjenih tleh. Toda tudi v tem ni bila kdove kakšna razlika, posebno še, ako so kolišča stala v bolj plitvih obrežnih predelih. Za to ne vidim nikakršnega vzroka, da bi barjan sk im doslej znanim naselbinam odrekali pom en kolišč. Pač pa bi jih mogli samo glede na mesto, k je r stoje, nekoliko diferencirati. K er v našem izrazoslovju danes ne poznamo več v rst zadevnih izrazov, bi mogli t. i. prava kolišča (Pfahlbauten) označiti k o t vodna kolišča ali p a kolišča na vodi za razliko od naših, ki jih moremo im enovati kolišča na m očvirnatih ali barjanskih tleh. Vsa naša doslej raziskana kolišča im ajo pa značaj p rav ih kolišč, ki so iden­ tična s kolišči na vodi. Ni pa izključeno, da se ne bodo našli tudi drugi tipi naselbin. N a zam očvirjenem zem ljišču je mogočih nekoliko tipov, ki jih poznamo tako v Švici k ak o r tudi v Italiji. Za to je pri n ad a ljn jih raziskovanjih L ju b jan - skega b a rja nujn o paziti na razne v ariante, ki se bodo pojavile, kakor tudi na razne tipe naselbin. K akršnekoli predpostavke takih m om entov so pa danes še odveč, dokler ne bo znano večje število naselbin na L jubljanskem b arju . ZUSAMMENFASSUNG Ist es sicher, dass am Laibacher Moor sich Pfahlbauten befanden? Im Zusam m enhänge m it der F rage, w elche Siedlungen als P fahlbauten a n ­ erkannt w erden können, entstand auch die Frage, ob sich am L aibacher Moor echte P fahlbauten oder irgendw elche andere Siedlungen befanden. Einige, b e ­ sonders schweizerische Forscher begannnen zu zweifeln, dass w ir an unserem Moor ü b erh a u p t m it P fahlbauten zu tun haben, obwohl unsere Siedlungen auf die gleiche W eise wie echte P fah lb au ten gebaut w urden, das heisst, auf a u f­ rechten in den Boden gestossenen Pfählen, auf w elchen d er Boden über die Spiegelfläche so erhoben w urde, dass die Bauten selbst w eder durch das W asser, falls die Bauten am See sich befanden, noch durch die Feuchtigkeit auf einem v er­ m oorten G rundboden, noch durch Ü berschw em m ungen, w enn auf dem Seeufer gesetzt, b ed ro h t w erden konnten. Es h an d elt sich hier n ich t um die W ohnart und um die Form der Siedlung. Ebenfalls auch nicht um die B auart, die H auptfrage ist hier die L ozierung solcher Siedlungen. Dieses Problem , wo näm lich am L ai­ bacher M oor die Siedlungen standen, ist noch nicht endgültig gelöst. Es gibt Elem ente, die dafür sprechen, dass die Siedlungen ü b er d er W asserfläche des dam als bereits stark versiegenden u n d nur noch in tieferen G rundgruben sich aufhaltenden Sees selbst gebaut w erden konnten. Jedoch auch in solchen B ei­ spielen w urde die Stelle, wenn auch vorher noch ü b er der W asserfläche, bald verm oort, so dass aus einer Seesiedlung bald eine Siedlung auf verm oortem G rund entstand. Meinem D afürhalten nach gibt es aber wichtigere andere Ge­ sichtspunkte: näm lich die B auart, die Siedlungsform und die Ursache, w arum solche P fahlbauten gebaut w urden. Betreffs der Stelle könnte man solche Sied­ lungen folgend differenzieren: Siedlungen über der See- oder im allgemeinen über der W asserfläche, Siedlungen am Seeufer und Siedlungen auf verm oortem Grund. U nd dies in allen jenen F ällen, wo w ir w irklich m it einer besonderen Bauart zu tu n haben und wo die Siedlungen auf den anfrecliten Pfählen ober­ halb des G rundbodens standen. Anders verhält sich die Sache m it den Siedlungen, die auf eine andere A rt gebaut w urden und die auch keinen C harakter der P fahl­ bauten aufweisen. Solche sind aber am Laibacher Moor bisher unbekannt.