Tečaj
XV.
List 40
#
cos
o
obertnijske
ID
árodsk
îfrtiajajo vsako sredo în saboto. Veljajo za celo leto po posti l fl., gîcer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti. sicer 1 fl. 30 kr.
Ljubljani v sredio 20. maja
Sa Dunaju, v petek ob 7. zvečér.
SI a va ! Ravno zdaj so bile premije razdeljene. Velièastno postavljeni se ver nemodomťi. Kmetijska družba je dobila zlato in sreberno medaljo. Vse se veselí zmage, ki je vesélo plat ilo nasilt prizadevanj.

lir. Janez

9
leiweis.
*
Ostale postavljenja bodo Novice v saboto naznanile.

Misli sedanje in nekđanje o živinoreji

Iz starodavne povestnice nam je znano, da so bile ue-kdanje ljudstva zgolj koćarji, to je, pastirski narodi, ka-koršne nahajamo se dandanašnji tam, kjer so še brez omike in izobraženosti, in se divjakom prištevajo. Velike čede
so bile njih edino premoženje. Stare navade
in sege
njih
prednikov so se še dosedaj med njimi obderzale. Oni osta-uejo namreč s svojimi čedami toliko časa v enem kraji, dokler imajo njih čede paše dovolj, kader pa te primanjka, odrinejo za njo naprej, kakor stari prigovor pravi : „s tre-buhom za kruhom".
Poljodelstvo se prilikuje poznejim časom, v kterih so bili narodi že bolj omikani in izobraženi.
Kdor se hoče s poljodelstvom pečati, mora veliko te-žav in terpljenja prestati in priden biti. Posebni nagibi so mogli nekđanje kočarske ljudstva navdati, da so se prostému pastirstvu odpovedale in mu slovo dale, in se malo po malem poljodelstva poprijele, po kterim so si v potu svoje-
ga obraza kruh služile. Skoraj bi rekel, da je revsina ne-k da nj i h kočarjev, ki so blizo skupaj živeli, k temu najbolj pripomogla, da so se sčasoma poljodelstva poprijeli. Od časa do časa so se po storjenih skušnjah - mnogokrat prepričali, da bodo od poljskih pridelkov, ki se dajo mnogoverstno pomnožiti in lahko hraniti, ložej shajali, kakor od živinoreje
V	v
vrabec zel. — Živina je tedaj za kmetijstvo kaj potrebna, ktere kmetič iz dvojnih uzrokov pogrešati nen.ore, namreč zastran edinega dobička in poljodeljstva.	>
Teh in enakih misel so bili že stari kmetovavci, in je še tudi veliko dandanašnjih pri starih in mladih kmetovav
cih

kterih pa k poljodelcom prištevati ne moremo
?
kteri
postengano kaso ali skledo žgancov bolj obrajtajo, kakor pečenko na ražnji ali pa mastno gnjad.
Kakih 30 let je že preteklo, kar se je vse nekako
spreobernilo. Obdelovanje zemlje je vse drugačno, in ne prideluje se povsod toliko zernja in druzih poljskih sadežev kolikor jih vsaka dežela potřebuje. Ravno tako kakor nase 'jevanie v mestih, obertnija in umetnosti vedno na višji stop-njo kipé, se tudi vseskoz bolj po siadkomih, svetilnih in drugih poljodelskih pridelkih poprašuje. Mestnjani in obert-niki se vedno bolj in bolj od zelišnih jedil obračajo, posebno pa od ajdovnika in raznega sočivja, in segajo le po mlečnatih, mesenih in maslenih jedílih, po siru in drugem ena-kem živežu. Mesene jedila se dobivajo že ene leta, mnogim drugim jedilom nasproti, še po precej nizki ceni, in gotovo bi se še veliko cenejši dobivale, če bi se sedanje ljudstva živinoreje s tako živim veseljem poprijeli, in živino raznega plemena gleštale in oskerbovale tako, kakor so se je nekdanji kočarji. Přivábili bi si po ti poti dovolj raznih
same, kterega se pri svojih po dolgem in širokém razstre-senih čedah popři jeti niso mogli. Potem takem se je začela pri njih živinoreja opusati, drevó pa čedalje bolj spoštovati iu zemlja obdelovati. Pastiriti in zemljo obdelovati ob enem ne gré. Z razdeljenjem zemlje in utemeljenjem stanovitnih selišč se ni mogel posamezni kočar več tako, kakor poprej z živinorejo pečati; torej se je mogei, preživiti sebe in svojo družino, vedno bolj poljskih pridelkov in poljodelstva popri-jemati, živinorejo pa opušati; le toliko živine si je prideržal, kolikor mu je je bilo pri poljodelstvu potrebne. V tem času tedaj se je človeško življenje jelo preminjati, kočarji so začeli drevó vladati in zemljo obdelovati, in poprejšni mesojedci
postauejo zelojedci.
Sedanje ljudstvo po krnetih živi še dandanašnji bolj od poljodelskih sadežev kakor od mesenih jedil, ktere so pri prostému in bornemu kmetiču res bela vrana, in ravno tako bi se morebiti živinoreja tudi pri nas, kakor pri nekdanjih vati in priporočevati, da naj si več gnoja napravljajo
dobickov, in mesó bi se od druzih jedil veliko bolji kup se kalo. Pa kaj je vsega tega uzrok?
Po naših mislih bi se dala živinoreja le po večih in bolje obdelanih travnikih na višjo stopnjo povzdigniti. Če bi tedaj naši kmetovavci zraven poljodelstva tudi travnike z
veči skerbjo obdelovali

to je

če bi jih gnojili, kakor jim
gré, bi dobro opravili. — Da gnojenje travnikom ravno tako tekne, kakor nji vam, je menda vsak kmetič dovelj prepri-
1
can, to da le
po pameti bi mogli to delo opravljati. Gotovo bi na njih tudi več in bolje merve (sená) přidělovali, in
po nji tudi vec živine redili, od ktere bi leto za letom lepe
dobičke prejemali. Pervi dobiček je živina, drugi pa gnoj
»
kterega od svoje živine dobivajo, po kterem bodo veliko več in lepega žita in sená přidělovali, kar se dan današnji prav lahko v denár spravi.
Menda ne bo treba našem gospodarjem vnovič pridigo-■	\ ka-
pastirskih narodih zanemarjala, ako bi se moglo polje brez kor so si ga dosedaj napravljali, in ce bodo svoje njive in
travnike dobro guojili, bodo tudi na majhnem prostoru več
dobičkom Ie na kako drusro vižo oskerbovati.
živine z
Le
po stoijenih skusnjah smo prepričani, da se ne dá pri kmetu žita naželi in več sená nakosili, kakor nemarneš
«	«* -	-	~	« a	.	V A	. A	.	B	ft	m	I	A	t	1	1	•	1 •	V # .	i	•
na širo
brez živine obstati; zakaj kjer ni živine, ondi ni gnoja, in kem, in potem takem bodo imeli žita na kupe, in živine si kjer ni gnoja, se ne dajo njive gnojiti, in kjer se njive ne bodo zředili, da jo bo lepo viditi. Kdor ima živine dovolj
kjer vrabec gnoji bo tudi in dobre, ima tudi druzega premoženja obilo, z eno besedo,
gnojé
9
tudi žito rastlo ne bo
158
on je dober gospodar in terdeo kmet. Zato so pa tudi Novice že dostikrat priporočevale in priporočajo pri vsaki pri-liki, da naj se travniki s poljem vred z veći skerbjo obde-ljujejo. Komur bo to mar, bo vidil, da mu bo gospodarstvo dobro teklo. Ne bo ga skerbelo, kajbojédel, s kom se oblači! ali pa kako bo davke odrajtoval.
Da je živina kmetijstva skorej pred vsem drugem naj veči bogastvo, je stara in sto in stokrát poterjena resnica. Moramo ga tedaj tako oskerbljevati, kakor zasluži. Vselej se je in se bo umna pridnost pri živinoreji splačcvala. Kdor pa v živinoreji ni popolnoma izurjen in ne vé po pravih vo-dílih ž njo v caker hoditi, naj si omisli zlatega denárja vredne bukve, ki jih je naš rajni domorodec gosp. fajmošter M. Vertovc spisal, ki se „kmetijska kemija" zovejo, v kterih se nahajajo tako lepi poduki o živinoreji, da jih kmeto-vavcom zadosti priporočiti ne moremo. Komur je za živino-rejo mar, jih gotovo že ima in vseskoz pridno prebira, kdor jih pa še nima, naj si jih omisli, ker so, kakor smo že rekli, na vse plati zlatega denárja vredne.	K.
Pripovest o Kraljeviću Marku.
(Konec.)	j
Onda ona bejži k ocu i poveda 'se, kaj je Marko rekel. A med tem toga, dok se je Marko z devojkum spo-minjal, dojde Arapin i vidi da je odprt mejan i konjic pred ujim stoji privezan pri stupu. Veli: da gdo je ov, da se ne boji njegovoga straha? I zato veli, da ga vre navči, da se bu ga bojal. Zato bedeliju (tak se konj zval) kreče, bede-lija neče. Nu, idem taru, nečem kavge praviti, morti dobim devojKu brez 'sakoga nemira. 1 doista dojde tam, dobi de-vojku, i "se kaj mu treba, dano mu je bilo. Onda pak dojde do onoga rnejana i vidi da on konj pák tam stoji. Pák je štel iti k mejandjiji, da ga vubije; ali bedeliju kreče bedelija neče. Veli Arapin: nu, nečem kavge praviti vezda, da sem dobil devojku brez "sake kavge.
Nu gda je dalje Arapin odišel, dojde iz bašče Marko, a šarec mu veli: da kud si bil tak dugo, da me bi mogel Arapin lehko vubiti? Nu, nikaj se ne boj, moj šarec; vre burno ga, ako Bog da, vubili, ni on tebe. Onda zove išče jednu kupu vina sebi, jednu šarcu. Nu gda su se ponapili, odpravili su se na put i vu poteru za Agapinom. A Arapin išče prije rekel je svojemu vojskovodju , naj se obzire, da ne bi kakova mutna megla za njimi išla. Ov se ozre, ue vidi nikaj. Nu gda se potli drugi put ozre, opazi mutnu meglu i progovori Arapiuu: ei, gospodar, ide za nami mutna grda megla. Nu išče ni 'zgovoril, vre je Marko ze zadnjum prvu trupu sklopil i potukel. Arapin mu veli : ne budali. Marko: zakaj z nami budale praviš? Ne znam, il se šališ il budale praviš. Ja nit se ne šalim niti budale pravim, več vu istini radim. Nu tak radi, kaj si naumil, hiti kaj imaš. Nečem, nego ti hiti. Nu Arapin hiti svojega buzdovana. a Markov šarec hiti se dol i buzdovan odide prek glave Markove. Ouda Marko hiti svojega buzdovana i obori Arapina na zemlju, i skoči šarec k Arapinu i veli Marku: daj, pazi da odsečeš glavo Arapinu. I kak je šarec skočil, mahne s sabljum Marko i odseče glavu Arapiuu. a šarec brzo odskoči uazad trideset korakov. Onda truplo ostane Arapina na zemlji, a glavu da devojki i veli: ljubi vezda mrtvu, gda nisi štela živu.
Onda su odišli dimo i dal je car gosti velike napraviti i 'se Markove prijatelje i oca i majku pozvati, i dobil je svoju obečauu plaču.
Tak je delil sreču junačku i z Musum Vrbanusum. Oy je imel tri srca. Boril se je Marko ž njim tri noci i tri bela danka bez prestanka, tak da je vre iz Marka izšla crlena pena a iz Muse Vrbanuse niti išče bela. Onda je Kraljević Marko povikuul: ei, sestra Vila. Vila odgovori: ne mrem ti ja pomoci, kajti mi je čedo zaspalo na ruci;
nego, zar ti ne znaš za svoje tajno oružje? Onda veli Kraljević Marko: pogledni, Musa Vrbanusa, jel vezda sunce zhaja ali zahaja. Pogledne Musa na sunce a Marko spukae nož i rezpori Musu, i kak ga je rezporil, tak ga je jako pograbil Musa, da se je komaj spodkopal izpod rezporje-noga Muse. Onda legne i odehne si Marko, a gda si je odehnul ide glet, kaj je vu tem člověku tak jakoga. Vidi da je imel Musa tri srca, jedno se je igralo, drugo se je malo, počelo a trejto neje još zato znalo. A na trejtem vidi jednu guju ležati a guja progovori Marku: hvali Bogu. da ti ja nisem zato znala; ne biti to načinil, kaj si včinil; nego zehni, Marko, da ja vu te dojdem, da budeš i ti tak jak, kak je ov bil. Marko pa se nezljuti i poseče guju ve-leči: ne treba mi takove nesnage kak si ti. Odišel je onda dalje i hodil je okol, doklam su iznajdene bile puške. A gda su iznajdene bile puške, dojde do jednoga pastira, koj je vtice streljal. Pita ga onda Marko: kaj delaš ti to? E, vidiš, ja streljam vtice, pa bi mogel i tebe. A kaj bi ti mene vumoril s tem? mene su ni janaki vubili, pa bi me i ti? pa pruži mu ruku i veli: střeli mi ovde v ruku. On mu streli i prestreli ruku. Onda veli Marko: Ne je za mene više živeti na svetu, mene bi vezda kakova god kukavica vubila; voliši ja oditi. I odišel je vu špilju i tam išče dan danes živi. V tu špilju moral je iti jeden člověk, kojega su na lancu v jedni trugi dol pustili. Gda je on vnuter došel, Vila taki stupi k njemu i veli mu: ti kršćanska duša, kaj iščeš ovde? On ji poveda kaj i kako. Ali je čul Marko, da se negdo spominja; pita taki Vilu, da gdo je to došel. Ona mu je povedala, da duša iz onoga sveta je došla glet, kaj je vu ovi špilji. Veli taki Marko, da ide k njemu, da bude vidil, kak je još svet jak i naj mu da svoju ruku. Neg mu je dala goruće železo, a Marka ga je přijel i žmikal vu rukaj j tak da je voda iz njega curela, i veli : ah, ah, još bi ja mogel živeti na svetu, da se ne bi za me tri dane ni-šče spomenuh I zapovedal mu je, da gospodi pove, da bi on ouda došel. I dal mu je pismo i s svojum rukum zape-čatil, i puščal ga je gor. Ov je stresel lanca i sel si je v trugu. Onda su ga gor odvlekli, i dal je pismo gospodi, a gospoda strahu, da ne bi Marko došel, nisu dala van pismo, da bi ljudi znali, kak je Marko išel v ono špilju. Poznaju se još stupiuje ujegovoga konja. M. Kračmanov.
H
Negda, nekdaj; ka na mestu koja, ktera; odgojiti, odrediti;
dećarec, deček, fantič, otrok; ste li, hoteli; kakti. kakor (za); keckati, tepsti; tumarati, okol hoditi, bloditi. vagari; sad, vezda, ve, zdaj; god ali goder, koli; kaj-god, karkoli; vel i, rece, pravi; nagraditi, poplaćati; poveo (prav za prav povedj), povej; cecati, sisati; drmati, premikati, tresti; išče (još, jošćei, še; pak (opet), spet, pa le; hititi, vreći, zagnati; ni gde, nikjer; vu rukaj, v rokah; zdruzgati, zmečkati; porad, zavolj; voliš a bi, jaz bi rajši; trcek, tnalo, štor, štok; evo, lej; podél (pod-del), poddjál, poddél, djal pod; duknuti, skočiti, plániti; karati, kregati, svariti; drum, cesta; 'se , vseh; divaniti, govoriti; t a ki, koj, precej ; ovud, tod, tukaj; delija, junak; morti, morebiti, morda; de dar (interj.), čaj, daj, nuj; naj (nemoj), nikár; ovdi, (ovde, ozde, ozdek, tutu), tu, tukaj; grana, veja; mam (mahom), koj, prec; na kla, na tla; kučka, kuzlja, psića; ovak, tako; dučan, štacuna; guja, kaca: balčak, roč od sablje ali meča; kucati, trkati; ba-šča, vrt; ar, ker; gde vidi, no, vidi, ker vidi; od ovud. od tod; ipak, vendar (tamen) ; košulja, srajca; nigda više, nikdar več; spominjati se, pogovarjati se (vnogo je spominjka, zlo se govori, es ist ein grosses Gerede) ; o v (ova. ovo), ta; kretati, krećem, premikati, gibati, naganjati; stup, stolp; kavga, prepir; kavgu praviti, nemir, zdražbo. prepir, razpro delati; do ista. za res; nikaj, nič; potli, potlej, potem; oboriti, vreći (na tla); crlen, rdeč; čedo (iz staroslov. čendo, sorod. z nemšk. Kind), dete, otrok; za (v prašanji), ali?; doklam, dok, dokler; pružiti, pomoliti (prožiti); kakova god kukavica pomeni tukaj toliko kakor: vsak še tako slab in nemočen]človek; špilja, jama; la-nec. veriga, ketina; nišče, nikdo, nihče.
- 159
Slovanské narodne pesmi.
(Dalje.)
Preden se bo kaj natančnišega o tem govorilo, treba je, da ee veak bravec kakoršne koli enostranosti odpové. Res je, da so cloveški čuti povsod ravno tisti, ali mi imamo v sebi več umetnih in prisvojenih čutov, kakor sami mislimo. Kakor mnogo mnogo je v národni poezii pesem o Ijubezni, vendar ne misli, da bi zasledil kako romanco med njimi. Romanca je svoj kal pognala iz kerščanstva in se razevetla med nemskimi rodovi. Ljubezen, ki jo slovanské pesmi prepevajo, je naravna, je serčna, in razodeva kipeči čut člo-veških persi v celi različnosti nježnih nagibov in žarečih strasti. Nikoli ni visoka, vselaj je naravna, vselaj priprosta in bolj živa in čista pri ženskih, kakor pri možkih. Tudi možke ali heroiške pesmi slovanskih narodov nimajo kaj prida tište vitežnosti, ki je lastna narodom bolj proti zapadu. Pravi junaski pogum vojvodov in bojarjev ni slavohlepna pogumnost, ampak možakost, tista moč Homerovih ju-nakov. Go the je rekel, da je serbski junak Kraljević Marko živ absolutin heroizem. Ali Marka ni bilo nikakor sram bežati, če je na kakega močnejega od sebe naletel. Tako je po naravi, in le umetna slavohlepnost jo more pre-kositi.
V
Ce hočeš, da boš popolnoma narodno poezijo slovansko zavžival, treba je, da odložiš vse svoje navadne misli iu mnenja. Treba je, da se v mislih preseliš pod tuje pod-nebje, v kterem so se od nekdaj izhod in zahod in sever in jug na čuden način strinjali. V slovanski poezii boš dobil vse pomešano med sabo, mehkoto azijsko in terdo moč evropsko, turški fatanizem in živo moč keršanstva, zatiranih hlepnost po meščevanji in vdano podložnost podverže-nih. Pravico in krivico bo treba, da boš gledal z drugimi očmi, kakor jo morebiti s svojimi gledaš. Ce si Britanec, zdelo se ti ne bode čudno, če bereš, postavim znano škotsko balado Lady Barnard aud Little Musgrave, pa vidiš, da pesem zagovarja prešestvo nekako s tem, da so hudob-neži nesrečno poginili. Beri pa serbsko narodno pesem, vidil boš, za kako veliko in strašno pregreho se ta stvar ima. Pravi kerščan mora meščevanje in silo sovražiti. Serbska pesem pa ti to oboje slavi in mirno pripoveduje celó gro-zovitne divjačnosti, ki delajo, da nam kri po žilah zastaja. Take so zlasti starejše serbske pesmi. Ki so bolj iz novega, časa, so že manj grozovitne in manj osvetoželjne. Se čistiša moralnost pa veje v bolj malih ženskih in bolj liričnih pe-smih, kterih imajo vsi slovanski narodi sila mnogo in ki očitno kažejo, da so vse iz enega občnega vira. V teh ženskih pesmicah boš dobil naj nježniše čute človeškega serca. Le te male pesmi (ženške imenovane) se dajo nekoliko pri-merjati z baladami drugih narodov.
Izmed vseh slovanskih narodov imajo samo Serbi veče epične pesmi, (ki se možke ali junaške imenujejo). Tudi drugi narodi nimajo nič kaj takega, ali pa, kar imajo, je, bi djal, jek od poprejšnih časov. Laške storie brez konca io kraja so res daljše od serbskih, ali teh ne gre nikakor s serbskimi primerjati.
Škotske, uemške in švedske národně pesmi so zeló dramatične; slovanské je nimajo te lastnosti celó nič ali pa le čisto malo za spoznanje. Se celó pogovorov med dvema je malo dobiti, k većemu tedaj, kadar se kaj pripoveduje.
(Dalje sledi.)
Hudodelnik.
v	g-	M	w
Žalostěn izgled napacne otroške odreje.
V.
Tamna in viharna je zimska noč; — zvezdic ga ni sledů, sever brije s sneženih gorá ter veže močvirja in potoke v ledene spone. Merzlo, pa vedro je.
V osamljeni neki ulčici skoraj na kraji mesta stoji majhna nesnažna hišica. Streha ji je skoraj vsa razpadla, zidovje je od zvunaj poškodovano in nečedno, od znotraj pa stene gole in od dima vse sajaste. Dve majhni oknici bi prav za prav imele spušati svitlobo v revno stanico; — bile ste sicer nekdaj vloženi s steklenimi šipami, al zdaj ste z nesnažnem popirjem raznih barv. Oprava po hiši je ravno tako slaba in siromaška, stara in na pol polomljena. Lampica, na pol polna nesnažnega, žaltovega in smerdlji-vega olja, berli na polomljeni mizici, kteri se pozná, da je nekdaj polikana bila. Pri ti berleči lampici sedí pozno v noči mlada žena ovenjenega, osušenega in bledega lica. Vidi se ji, da, neprestano kašljajoča, vene in hira ter ni upati, da bi še dolgo živela.
Poleg žene leží v borni posteljci dete, spavajoče iu sladko se na smeh deržaje. Blagor ti, dete, ker ne poznaš svoje hude revsine; pa še bolj blagor ti, ker ne poznaš svojega roditelja! Ako bi ga poznalo, bi gotovo ne spalo, še manj pa bi se tvoje rudeče ličica in žnablica deržale na smeh; čulo bi iu jokalo s svojo materjo vred. Še drugo de-tice derží mati pri svojih persih, pogosto ga pritiskajoča k svojemu žalostnému sercu in globoko zdihajoča iz dua one-raoglih pers.
In zakaj sedí ta bolna žalostna žena s svojimi otroci tako kasno v noči in sama? Morebiti sirota nikjer nikogar nima? — Imela je starega očeta, al zdaj ga več ni; žalost in sramota ga je umorila in zdaj počiva v hladném in tihem grobu — zavoljo hčere! Imela je svekervo (mater svojega moža), pa tudi ta že počiva v černi zemlji pod zeleno travo. Prežalostna mati ni zamogla preživeti zgube svojega premoženja, tudi ni imela moči, prenesti razujzda-nost svojega jedinaka. Začela je hirati in veniti od dušnih bolečin ter šla pod zemljo. — Ima pa pomilovanja vredna žena tudi moža, očeta onih dvéh nejakih otročičev. Pa kje je-on? — saj nas prislovica učí, da v nevoljah in nesre-čah še le se pokaže prava ljubezen, prijatelstvo in zve-stoba. Kaj ovira moža, da ni pri bolni ženi in nejakih otro-cih? V družtvu je. — V vinu utopiti želi svoje skerbi, za-kvartati svojo hudo osodo in v šumu in hrupu pozabiti svojo propast. Zena ga caka, otroci v hladni sobi zmerzujejo in stradajo, med tem ko nečloveški oče pije in kvartá. Je li mogoče, da mu je serce tako kamnito ali zverinsko, da ne občuti očetovske in zakonske ljubçzni in usmiljenja, ko se poverne iz kerčme ter vgleda bolno ženo in svoje nedolžne nejake otročiče? Pripetilo se je sicer že večkrat, da jehu-dobnež jokal, obetal poboljšati se, sklepal vdariti po drugem potu in gnjusil se nad svojem vladanjam. — Pa v jutro? — v jutro zopet je iskal navadno družtvo, v kterem je postal malopridnež in zapřavil vso svojo srečo. —
Učimo se iz tega lahko, kako težko je zapustiti svoje huđobne strasti, kadar se razprosté in ukoreninijo. Ce bi bil Jefrem v svoji sreči se zgodaj naučil berzdati hude po-željenja in bi se ne bil družil z malopridnimi iu hudobnimi tovarši, ne bil bi nikdar postal hudodelnik, ampak stopal bi bil po stopnjah svojega očeta in bil bi zdaj přemožen in spoštovan mestnjan, srečen človek, srečen oca in mož! —
Malopridnež, ue nadjaj se dobrega na zemlji ! —
(Dalje sledi.)
Novičar iz avstrijanskih krajev.
V	-	É	' "
Iz Zeleznikov 12. vel. travna. Večkrat že sem hotel
omeniti v „Novicah" neke zlo nevarne navade, ktero imajo pastarice v nekterih krajih po Gorenskem; — rečem nevarne navade, ker ona taistem življenje pri paši stavi slednji trenutek kakor kapljico vode na od vetra mejani vejici. Vidi se namreč pogosto, da pastarice ženejo po 2, tudi 3 in 4 krave po mejah ob njivah na pašo, in da živina v škodo ne vhaja, imajo vsako na svojo vervico natvezeno. To je sicer prav, al kar je pri tem zlo uevarnega, je to, da si

160
pastarice ovijajo vervice krog rok in velikrat tud se celó krog požne čase ohranilo, zatorej od tega molčim in le povabim
Kaj je pač na tem nevarnega? bi utegnil kdo vse gospode, kteri so se že naročili in druge vse
sebe.
vprasati. Odgovor: Prav lahko bi se jim kaj tacega pripe- se se niso, da sežejo po lepih sostavah.
tiio,	lm M áHHHHMI B^H
5
kteri
L« H. « •
Prignal
kar se je preteklo saboto nekemu kmeticu blizo nas.
je se mlado junico k nekemu tukajšnemu mesarju,
imel jo je pa po imenovani nevarni navadi na vervi, in verv krog svoje roke otvezeno. Na kraji, kjer Sora kake 3 sež-
Iz Ljubljane. 18. t. m. so přísle perve češnje iz
Vipave v Ljubljano.	r *1 H
nje globoko v zlo kamniti strugi sumlja, se mu junica splaši
?
Novičar iz raznih krajev

skoči čez zid, in kmetiča, ki si v naglici in strahu vervi
odvezati ni mogel,
saboj
na
kamnito obrežie potegne.
Nj. c, k. Veličastvi, Cesar iu Cesarica
sta
Sreća velika, da se obadva nista do dobrega pobila; kmet pa je toliko skupil, da gotovo ne bo živine več tako vodil.
poslednji novičar omenil, odhod iz Buda-Pešta
Pa se drugo
u

veliko bolj žalostno dogodbo imam „No
vicam" priobčiti, ktere priča je bila naša okolica ravno imenovauo saboto večer. Farna vas Bukovšica leži kake dvé uri odtod v sicer prav prijazni, pa samotni stranski dolinici,
V
, kakor je
avoljo oboljenja princesnje Gisele za 10 dni odložila. Zavoljo tega so se poslanci iz serbske vojvodine in Temeškega banata z ondašnjem deželnem poglavarjem, fml. grofom Coronini-tom iz Segediua, kjer so Cesarja iu Cesarico 14. t. m. priča-kovali, odtod v Budo-Pešt podali, presvitlemu Gospodu in
po kteri pelje pot iz Selske doline v Krajnsko okolico.
Gospej svojo vdanost in zvestost skazat
Cesarjevi hcerki
to vas pride v saboto večer krog 11. ure 6 osemljenih po- zboléla
Giseli je odleglo; pa tudi perva hčerka, Zofija, je nekoliko
tepúhov in poterkajo fame cerkvice. Mlinar
na vrata nekega mlina, ki stoji blizo
Zobčki jima nagajajo
Serbski knez je poslal
v narboljših letih, neoženjen, klonit
dva gospoda 16. t. m. v Budo se Nj. Veličanstvoma po
sploh spostovan in dobro obrajtau človek, jim v mislih, da je morebiti še kdo v mlin priuesel, radovoljuo odprè. Vsi stopijo v mlin, vrata se zaprejo, kaj pa se je zdaj notri godilo, to je zakrivala noćna tmina, — iu ako bi bil tudi kdo vidil, brauilo bi se gotovo vsako pero, strahovito do-
Z enakem nameuom je přišel belograđski paša v
imenu turškega cesarja
V petek
15
t
m. je Nj
c. k. visokost, nadvojvoda Franc Kori premije za kmetij
sko
or »
godbo popisati.
Dekla mlinarjeva, ki je pod streho v svoji izbici ležala, je sicer slišala terkanje, in da so se vrata odperle, potem pa ni nič več čula, dokler nekdo včs ošemljen tudi v njeuo izbico ne plane, ji nož na persi na-
ojzdnarstvene razstavke slovesno razdelil. Bilo je o tej priiožnosti 42 zlatih, 108 velicih in 150 malih sreberuih, 133 velicih iu 87 malih bronastih medalj al koj na mestu razdeljeuih, ali pa bodo pozneje tištim poslane, kteri so bili tajistih vredni spoznani.
stavi in ji zažuga, da jo bo, ako le besedico čerhne, prebodcl. Potem pride še drugih 5, tirja denarje od nje

koj
in
Dunajska mestna gosposka je nov načiu vpeljala, po kterem se goveja živina beržeje vsmertuje. Tudi se živini, predeu jo v mesnico ženejo,
ne
kako oči
ker taji, da jih nič uima, ji pokrov škrinje s sekirami raz-cepijo, in stikujejo samo po deuarjih. Ker pa nič našli niso, jo dalje ne nadlegvajo, ampak zapusté urno izbico iu mlin. Vsa preplašena zdaj dekla vstane, hiti v spodnjo izbo,
zavežejo, ker je skušnja pokazala, da se začne živinče, kri viditi, na celim životu tresti in jo je težko v
mesnico spraviti. Znano je, da je meso živine, ktera urno pogine, boljega okusa. — lz Dunaja je neki kontrolor bankne dnarnice pobegnil, ki je 350 do 360 tavžent gld. sčasoma skrivaj
blizo Dnnaja dobili.
» Pa
kaj najde tù? Mlinar je ležal sred izbe, roke na herbtu zvezane, tudi noge terdno zatrenčane, pa vendar je le inol-
iHHi^l^HMi^l^BHIH

na
ojo stran spra
15. t. m. so
ga
Pravijo, da je strastno v lotei ijo stavil in tej strasti svoje
bil je mertev!
poštenje in svojo srečo zertvoval
Avstrijanski romarji
Imel je le majhno rano na sencu, 8Veto deželo so imeli nesrečo, vernivši se iz Jeruzalema
rudeci zulj krog vratu pa je naznanoval strahovito in ža lostno smert zadušenja z vervjo. Sla je sicer dekla koj ljudi klicat, al nečloveki so bili odnesli že varno peté.
Pridno jih iscejo zandarji (slisal sem ravno, da so jim ze na sledu). — Bog daj, da bi jih le kmalo dobili. Ljudje se tega tudi zlo nadjajo, ker pravijo, da Bog tacega hudodelstva gotovo ne bo prikritega pustil. Za vislice so pač taki trinogi zreli, kakor hruška v pozni jeseni na drevesu.
Vém, da ta žalostna dogodba ne služi moji domovini
na poti med tem mestom in mestoin Bejrút Beduincom v roke priti. S težkimi dnarji so se mogli odkupiti in so prišli srečno v Bejrút. Te dni pridejo v Terst. — Bavarski kralj pride te dni v Pariz in slišati je, da si bo o svojem biva-
neapolitanskem kraljem io
nji ondi prizadeval, razpor med než francozko in angležko vlado poravnati
cesarstva še nič posebnega ni slisati
jakov
Nekaj
in parobrodov je že prišlo v ondasnj
Iz Kitajskega angležkih vo-
3. Brati je
kraj
se zamogel zderžati, zapisati jo
namena, da naj bise, po
v nobeno čast, pa nisem in sicer edino le zato in iz tega posebno v samotah stanujoči ljudje varovali in pařili, komu da ponoći odpirajo. Ni še mnogo let tega, kar je blizo Krajna neko noč tudi na enako vižo dober in gostoljuben kmetič tolovajem z laetno roko hišne vrata odperl, iu kmalo potem zdihnil svojo dušo pod njih neusmiljenimi rokami.
Bog nas varuj v prihodnje takih žalostink!
J. Levičnik.
daj
da bodo tudi Rusi eno fregato in eno korveto v ki
tajsko pomorje poslali s posebnim poslancom do cesarja ne-beškega kraljestva. — Danilo, knez Černogorcov, je přišel

5. t. m. do
V Kotoru
se ni skoraj nič
ça
je
kala množica Černogorcov, ktere je z beseda
jel : cijo

N
pecam se za Rusij
tudi ne
m spre Avstrijo ali Fran
i
pa tudi ne za Turčijo. Od nikogar nie ne potrebujem
kar
mi je serce
Vtegnil nisem, sicer bi bil vse oprav
želelo !" Danilo ima nameu, za leto 1857 še enkrat toliko
davkov poberati, kakor doslej.
Slišati je , da sta se av
krat
Iz Ljubljane. Veliko gospodov na deželi ine je več- strijansk
nister grof Bu
in
ležk
rd Clarendon v
popraševalo, če
bo že skoraj pervi
del „hymnov in an
uaccrtu zastr
uanja podonavskih knežij zedinila, kteri
tifonov" slavnega gosp. Rihar-ja na svitlo dan; ali ker je bilo pisanje zlo težavno in mnogo poprav potrebnih, jim ni-
ima namen, njim hasni po mogočosti
ati, ktere bi jim
politično strinjenje dati

Na m eu tega uacerta
obe
sem mogel določno odgovoriti
zdaj jim pa za gotovo
morem naznaniti, da je že dogotovljen.
Napravljen je
sostavno za možki in ženski čveterospev in tudi razstavno za možki in ženski gias skup, zraven so pridjaui posamezni glasovi, kar bo tuni gotovo vsim gospodom všeč Prodajali se
dvomiti
čertu svojo dovoljenje dala
d
bo
ška vlada temu
ma knežijaina popoluo enako vojasko, pravno, postno m colno upravo dati. Ni
iez Konštantin se vil in je v mesto
5. t. m. pri fi
je 1
Bordó odi
k
Veliki k
r j u p o s ! o
kodar bo obmorske inesta
pregledavši sel

bodo le vsi deli skupaj in sicer po 2 il. Kar se lepote viž vtiče, mi ni potreba popisovati, ker slehernemu je znana izverstnost si. gospoda, in kar se je iz njegove godbine žile

ležko k
v Londo
glavitno augležko mesto
y
obiskat.
izeimilo,
zmiraj slo velo
njegov spomin
pozne
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.
\