sobot, nedelj Issued daily **ct _ Sundays jad PROSVETA 1 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravniškl prostori: 2887 South Lawn dala Ava. Office of Publication: MOT South Lewndale Ava. Telephone, Rockwall 4804 LET0-YEÀH XXXIIL Oena lleta Je 18.00 «ckhm uliMk. MUw JuMiy 1«. IHt. ml ta« »ml rftt— at Aed o«Mi— m iur«k i, im. CHICAQO. ILL.. PETEK. 11 DECEMBRA (DECEMBER II). 1B41 Subecriptlon 88 00 Yeerly Acceptance for «lalling st special rate of postage provided (or la taction 1108. Act of Oct I, 181T, authorised on June < 1818. ftTEV.—NUMBER 242 V VOJNI NEMČIJO IN ITALIJO! Nadaljnja japonska bojna ladja napadena z bombami. Kitajci začeli veliko ofenzivo, da zmanjšajo japonski pritisk na Hongkong. Britske čete konsolidirale svoje pozicije v severnem delu Malajskega polotoka. Cez 14,-000 nemških vojakov padlo v bitki z Rusi na moskovski fronti. Berlin priznal umik vojaških čet iz več sektorjev ruske fronte WASHINGTON. D. C.. 12. vzdržala kongroenlca Jean 14,000 nemških vojakov je padlo v bitkah z Rusi na zasneženi moskovski fronti, pravi danes zjutraj objavljeno uradno~ poročilo.' Sovjetske čete so reokupirale deset mest in vasi na tej fronti. Rusi beležijo uspehe tudi na južni fronti. Radijsko poročilo citira izjavo generala Petrova, da sovjetske čete prodirajd naprej in podijo Nemce. Slednji so v bitkah z Rusi v zadnjih dneh izgubili 18,000 vojakov, 150 tankov, 131 bombnikov in 70 težkih topov. V bitki v sektorju pri Tuli, sto milj južno od Moskve, je padlo 600 nemških vojakov. Rusi ¿o reokupirali mesto Olec na fronti pri Orlu, pognali v beg dve na-cijski pehotni diviziji in ubili ter ranili 12,000 vojakov. Berlin. 11. dec.—Predstavnik nemške armade je sinoči priznal umik čet iz več sektorjev ruske fronte. On je dostavil, da je bil umik odrejen iz taktičnih razlogov. . Predstavnik je dalje priznal, da so nemške čete zapustile Tikhvin, važen železniški center, 110 milj južnovzhodno od Lenin- Barlina in Rima, da sta Hitler ^fl m Mu.^mi naporndale Nemšl« ofej^ je od- ložena do pomladi,H je rekel. "Nemčija nima strategičnih teženj na ruskih frontah to zimo." Kairo, Egipt, 11. dec.—Britske čete so se združile pri E1 Ademu »lie 'Rankin, ropubllkanka ln * libijski puščavi in začele napa- pacifislka ls Moniana. Ona Ja •din* glasovala proti vojni s Japonsko. V senatu Ja 90 senatorja glasovalo za vojno proti Nemčiji in Italiji ln nobon proti. Hongkong, 11. dec.—Dva japonska napada na to britsko kronsko kolonijo sta bila odbita in položaj se je stabiliziral, pravi uradni komunike. Dva japonska vojaška transporta, ki sta skušata izkrcati čete, sta bila potopljena. VSa v glavni britski stan do-«pela poročila omenjajo učinkovitost angleškega topniškega bombardiranja. Japonci, ki so «kusiili mvadirati Hongkong, so * morali umakniti pred točo ki so jih sipale obrežne topniške baterije. \ Okr«»K tisoč ameriških državljanov, Filipincev in Kitajcev se i ^liaja v Hongkongu. Mnogo j»li K' prišlo tja iz Šanghaja pred izbruhom sovražnosti med Ja-Ksko, Ameriko in Veliko Bri-bnljo Veliko število ameriških [ Oživlja nov se je registrirslo za Civilna obrambna dela. Sinqapor. 11. dec,—Britske čete w> konsolidirale svoje pozicije |v ft-mnem delu Malajskega po-ko so Japonci zabili za-î '/'Im Mb meji Siama. Japonci < v prodiranju po kopnem Miližali Kota Bahru. kjer je ve-I ^ hritska letalska baza, toda v i v «-h drugih krajih polotoka, kjer * '"ipira pot proti Singaporu. laajVf-fVji briuki trdnjavi na Dalj ! /hodu. angleške čete drže v " J"»stojanke. '•dno poročilo pravi, da se K " > i/med 3000 članov po-""**»jnih ladij Prince of Wales * ' ' pulse, kateri so Japonci po- v bližini Malajskega polo-J^* rešilo. Na ladji Prince of " sU se nahajala Cecll [*>ročevalec newyorške-»t* Times. In ODowd GaU "•porter londonskega li-'»«iv Rxprem. in oba sta M<*kva. IL nov.—Nadaljnjih Konferenca ameriških republik Vršila se bo v Rio de Janeiru Washlngton, D. C.. 11. dec.— Državni tajnik Cordell Hull je sinoči predlagal, da se konferenca 21 ameriških republik vrli v prvem teanu januarja v Rio de Janeiru, Brazilija. Na to konferenco, kr^o razpravljala o posledicah raztegnit ve vojne, bo morda, tudi Kanada poslala svoje reprezenltante. . " J Hull se je izrekel za sklicanje konference na podlagi provizij vseameriškega pakta, sklenjenega v Havani, Kuba, preteklo leto. Te provizije določajo posvetovanja med ameriškimi republikami v slučaju agresije. Obvestilo je bilo poslano vsem republikam potem, ko je Kuba kot deveta latinska republika stopila na stran Amerike in napovedala vojno Japonski. Države, ki so že prej napovedale vojno Japonski, so Panama, Kostarika, Honduras, Guatema-la, E1 Salvador, Haiti, Nikara-gva in Dominikanska republika. Mehika in Colombija sta pretrgali diplomatične odnošaje s tokijsko vlado, Argentina pa je označila Japonsko za napadalko. Sen Joee. Koatarika. 11. dec.-r-Vlada je naznanila aretacijo vseh japonskih podanikov, zaupa y» odredila preiskavo, da ugotovi, ali so res le pri prost i ribiči in obiralci bombaža kot so se predstavljali. V m aretirane! imajo dosti denarja in govore gladko španski jezik. Havtsa« Kuba, U. dec—Oblasti so prepovedale vstop tujcem iz Evrope na kubansko ozemlje. Istočasno je državni minister in-struirsl konzule v zunanjih državah, naj ne izdajajo dovoljenj za prihod na Kubo. Buenos Alras. Argentina, 11. dec.—Ameriški poslsnik Norman Armour se je včeraj oglasil v uradu zunanjega ministra in imel dolg razgovor. Po konferenci je Argentina "zamrznila " vse japonsko premoženje. Anglija podaljšala delovne ure Izpolnitev obveznosti napram Rusiji London. 11. dec.—Kot direktns posledica japonskega napada na Ameriko in Veliko Britanijo, eden fakt zasenči vse druge— porast produkcije tukaj, da se krije izguba v dotoku ameriškega bojnega materiala, od katerega sta odvisni Anglijs in Rusija. Po apelu premierja Churchilla, ds more Anglije poveča-ti produkcijo orožja in streliva, je Ernest Bevin, delavski minister, naznanil podaljšanje delovnega tedna na 50 ur, zaeno pa je namignil, da bo stopnjema podaljšan na A0 ur. Samo en dan, božič, bo pravnik v Angliji In WsW?su Novo leto bodo praznovali samo na škotskem Lord Beavefbrook. minister za dobave in zaloge, se je več ur posvetoval z načelnik! njemu podrejenih departmentov o potih in sredstvih, da se zamaši sestanek pred-stavnikov unij in magnatov Diskuzij« o pospešitvi produkcije bojne r opreme PROTISTÀVKOVNA AKCIJA ODLOŽENA Waahlngton. D» C» U. dec — Vladni uradniki io se lotili dela na več poljih v koglasju s programom, da Araarika čimprej zmaga v borbi proti sovražnikom. J v Predsednik Rotaevelt je sklical konferenco teprezentantov delavskih unij in Industrijcev, na kateri l^odo razpravljali o delavski vojni politiki* ki naj bi garantirala nepretrgano produkcijo orožja, streliva in druge bojne o^eme. Konferanca se bo pričela prihodnji tedbn v Washingr reprezentantov unij, osem £>red stavnikov industHf-tiržtirJe vladni uradniki. William S. Knudsen, sodirek-tor urada za produkcijo bojne opreme, je objavlf načrta glede pospešitve produkcije teikih bombnikov in stoodstotnega obrata v petih vojnih industrijah. Načrti določajo povečanje produkcije bombnikov na tisoč na mesec. Knudsen je apeliral na delavske unije in delodajalce za vsestransko kooperacija v naporih, da se povečs produkcija orožja vseh vrat na najvišjo mogočo stopnjo. On ja v razgovoru z reporterai izjavi* -da program določa konstrukcijo novih orožnih in municijakih tovarn ter povečanje onih, ki so zdaj udeležene v produkciji bojne opreme. Vojne industrije bodo obratovale noč in dan in sedem dn! v tednu. Vsa sredstva bodo mobilizirana, da se pospeši in poveča produkcija ; bombnikov, bojnih ladij, topov in strelivs. Keprezentante delavcev, ki se udeleže konferenca, bosts izbrali aksekutivi Ameriške delsvske federacije in Kongresa industrijskih organizacij. Vsska grupa bo imenovala štiri reprezentan-te. Izbira predstavnikov industrij je bila poverjena Willlamu L. Battu, načelniku industrijske-gs posvetovalnega sveta in predsedniku S-K-F Industries of Philadelphie. ' Zastopniki obeh grup, delavcev in delodajalcèv, bodo razpravljali glede sklenitve sporazuma o odprav! stsvk in izporov, pospešitvi produkcije in ustanovitvi posebnega arbitražnega od Domače vesti Slovenec Imenovan aa poštarja Calumet, Mich__Josip Schnel ler, tukajšnji župan že tretjega termina in lastnik groserijske prodajalna in mesnica, je bil Imenovan za tukajšnjega poštarja Čeprav je Calumet druga najstarejša slovanska naselina v Ameriki, je to prvi alovenski poštar tukaj. Schneller je bil rojen v Ameriki. Njegov oče ae je priselil okolice Črnomlja v Bell Krajini. _ Nov grob v Clevelandu Cleveland.—Dne 9. t. m. je v bolnišnici umrl Anton Žust, star 50 let in rojen na Vrhu pri Sveti^ treh kraljih pri Logatcu. V Ameriki je bil 29 let in tu zapušča ženo, dva sinova ln hčer. Bil je član družtva 142 SNPJ. Mlnneeotake vesti Chisholm, Minn.—Pred kratkim je tu umrla Leopoldina Zev-nik. doma od Črnomlja v Boli Krajini, kmalu za njo pa Ana Gorže iz Sodražice pri Hibnlci. Is Colorada tonu. Te se bo udeležilo osen! J Leadvlile, Colo.—Pred dnevi je tukaj umrl John Želeanikar, star 45 let in rojen v Želimljah na Dolenjskem. Zapustil je ženo in šest otrok. Avlna nesreča v La Ballu La Salla, 111.—Dna 7. t. m. ja avto udaril rojaka Jos. Bregača, Odpeljali so ga v bolnišnico. Preiskava poloiaja na polju trdega premoga Washington, D. C„ U, dec.— Nižja abornica ja sprejela resolucijo glade imenovanja kongresne komialje, katera naj bi vodila preiskavo položaja na antracitu. V poštov pridejo otautfv>f ifc, livhosti ter zaposlovanje Izurjenih in neizurjenlh delavcev, kakor tudl večja porafca trdega premoga. Avtor resolucije je kongresnik Patrick J. Boland. demokrat iz Pennsylvania. * Mehika je v nevarnosti, pravi Camacho Mexico City, U. dec.—Predsednik Manuel Avila Camacho je v svojem govoru po radiu opozo* ril ljudstvo, da je Mehlks v nevarnosti sovražnega napada. Ons bo zdaj najbolj pomagala Ameriki, če poveča induatrljsko ln poljedelsko produkcijo. Ameriks se lahko zanaša n* Mehiko, da bo kooperlrala z njo v vseh ozl-rih. Portugalska zaprla pot v Ameriko dati osiščne kolone na zapadni strani Tobruka. Velika bitka m tanki je na vidiku. Zveza med britskimi, južnoafriškimi in indijskimi četami je bila izvršena po okupaciji Gam-buta, strategičnega mesta, 40 milj vzhodno od Tobruka. Nemške in italijanske vojaške enote se umikajo proti zapadu. New York. 11. dec.—Radio iz Berlina citira izjavo zunanjega urada, da mirovni razgovori s sovjetsko Rusijo niso mogoči. "Nemčija se ne bo pogsjala za mir z boljševiki," pravi izjava. Boljševiška Rusija mora biti poražena." London. 11. dec.—Londonski tisk poziva sovjetsko Rusijo, naj takoj napove vojno Japonski. Ta tudi su gest i rs Ameriki, naj začne totalno vojno proti Nemčiji in Italiji. "Pozivamo sovjete, naj store zs nas tisto, kar smo mi storili zanje," piše Daily Express, list lords Beaverbrooka, ministra za dobave in zaloge. "Rusija naj na pove vojno Japonski, preden bd ta napadla Vladivostok " Nadaljnje unije obljubile podporo vladi Chicago, 11. dec —Svet stavb nih unij Ameriške delavske ie deracije je informiral predsed nika Roosevelta, da člani teh ne bodo oklicali nobene stavke pri obrambnih projektih, dokler bo trajala vojna J. C. Lewis, na čelnik organizatortčnega odbo ra klavniških delavcev, je tudl zagotovil Roosevelta. da stavk v klavnicah ne bo Unija bo skrbela. ds se zadosti zahtevsm v zvezi z vojnimi napori te deže- vfUfl ki u nastala zaradi zni-le Slično izjavo so podali ^¡lanja pošiljatve materiala Iz diteljl unije United Electrical.'Amenkl. v Anglijo. Po konfe-Kadio Si Machine Workers Okli-,frnci Je lf)avil. da mora Velika call ne bodo nobene stavke. U|Br|Un|ji izpolniti svoje obvez-bi ovirala produkcijo bojne opre- nocli naprsm sovjetski Kuetjl za m* vse nastale sporne zadeve VMjto rt-no , i-tfi« nredložrne v izrsvnsvo Opozii-ija proti popolni moM- ^ | rnT^«-*. * i^- ir— London. II. dec,—Portugalska je obvestila svoje poslaništvo v Umdonu, da mora prenehati Izbora, ki naj bi reševal vse sporne dajati dovoljenje za potovanje Iz /adeve V odnoiajlh me«i delavci, Anglije v Lizbono, K tem je od-!n delodajalci. rezan člen v verigi za Amerlča- Predsednlk Roosevelt je obve- ne, ki bivajo v Angliji, kateri sr stil senstni delavski odsek o alill- bi rsdl vrnili preko Lizbone do-canju konference reprezentantov mov. Portugalska vlada nI po-delavcev in delodajalcev, nakar jasnils te akcije, je ta potlanll na stran protistav.! 1 kovni n.M. kl ).bU U .pr.)«J v K{( t/ta of0nziva nižji kongresni zbornici. Avtor . A tegs načrta je kongreenlk How--Pn Kantonu srd Smith, demokrat iz Vlrglnl-, l^ndon, 11. dec -Radijsko po je. I^e v slučaju, ds se pred- ročilo pravi, da so Kitajci začel! sUvnlkl delavcev In industrljcev ofenzivo proti Japoncem pri ne bodo mogli aporazumeti na Kantonu, Južna Kitajska da re* konferenci, bo Kmithov načrt okupirajo to m««eto tn zmenjšajo prišel na razpravo v senatu v g pritisk na Hongkong, angleško ¡kolonijo, katero Japonci napade jo. Japonci eo vrgjl nove ČH* v 'bitko pri Kantonu, da ustavijo kltejako ofenzivo svrho akcije. Japonska pridriala Američane in Angleie •' 1 ■ Tokio, II. dec— Notrsn ji mini- A , ster je naznanil, rla ao avtoritete AretOCife japonskih Jidržale 1270 AmeHčen/»v In podanikov V Indiji nglržev od z^«etka eovrežmietl N<>w |nd|J|| |0 ^ Vs! ao pod policijskim luuiutr oblast! eo aretirale okrog dvesto •tvom. japonskih podanikov, med tem» meniha Koša Tenzakija, učenca Mohandeae K Gendhlja, voditelja indijekih nacionalistov Večina Japoncev je zapustile Indi-ko je Velika Britanije "za* Darlan konferira z Italijani Masne aretacije v Franciji New York. U. dec.*~Poročile Iz privatnih virov se glase, da jr Jean D a r I a ^ podpredsednik francoske vlade in zunanji mini star, v Turinu, Italija, kjer konferira s Mussolinijem ali-pa i zunanjim ministrom Članom Predmet dlskuzije je »tatuaTu nisije, francoske kolonije, ki me j! na Llbiju, Darlan se je ponoči odpeljal v vlakom v Italijo. Z njim je še? Charles Rochat, generalni tajnik francoskega zunanjega urada Obe, Italija In Nemčija, že dol-go pritiskata na Petainovo vlado, naj dovoli prehod oaiščnim četam preko Tuniaije v Libijo, Vichy, Francija. U. dec—Če* enajst tisoč oseb je bilo aretiranih v kampanji, da st* zatrt? terorizem, Samo v zadnjih treh dneh je policija aretirala 1H50 "komunistov*'.----- — Vladni krogi so naznanili, da so bili uveljavljeni drastični ukrepi proti teroristom. Vsi aretirane! bodo postavljeni pred sodišče. Židi m tujci, ki so izvršili zločine proti Nemcem, bodo obsojeni v smrt. Avtoritete trdijo, "da so tuji padalci isvršili več napadov i\a nemške vojake zasedeni Frincijl." Berlin. U. dec,—Trl <>aebe so bile obsojene v smrt in ustreljene zaradi. sabotaže v Bolga-i i ll, |K»tnaj*t drugih pa J»1 dobi lo več let zapora, pravi poročilo časnikarske agentujr DNH i/ Sofije. 1 '¿U- Aretacije Ameri• ar • • • mov v fiemii/i Otiiče pretrgalo komunikacijske svese hala Labor i ti ao argumentirali, da mora taki mobilizaciji slediti konak rt petje bogastvo In po- il. dec.-Veliko žt* vilo ameriških državljanov, med temi reportarje, so nacijske avtoritete aretirale, da se tako maščujejo za aretacije Nemcev in Italijanov v Združenih državah. Zadevno vest je dobila is Berline časnikarsks agentura Reuters. "Kot reprisallja Rooseveltov« odredbe glede aretacije nemških reporterjev ter državljanov, kar je v nasprotju z načeli medna* rodnegs prava, je bilo aretiranih več ameriških državljanov v Nemčiji," pravi vest.' ^ Dopisniki ameriških IlstoVy ki ao prišli na konferenco z naclj-skirrli voditelji v Berlinu, so bili pozvani, naj m* takoj «kImIi asiilji» iz dvorane in «Klidejo v svoja stanovanja. To se je zgodilo In kmalu potem eo bili aretirani, Bern, Ivlca, 11. deC,—Komunikacijske zveze meti ftvjro in uradi ameriške časnikarske agentu-re AsiMaleled Preas v Berlinu in Kftnu so bile sinoči pretrgane. Urad te egenture v Bernu ni mogel navezati stikov z uradi v lier-llnu In Rimu. ^ W «ah Ing Ion. D. C» U. de«,— Federalni justični tajnik Biddle je naznanil aretacije HSft Nem-rov, 147 Italijanov In 1281 Japon rev v zadnjih treh dneh. Med -urrtirenri je pet nemških poro-éavalcev. Slednji d Idil a retira nI v New Yorku. Kongresnik Smith napadel unije ADF Washington, D C., 11 dec Kongreenlk Howard Kmilh, de mokiat iz Virginlje in avU>r pr«»-t ista v kov nege načiia, kl je h! I «orejH v nižji zltormrl, je ne|*a-del unije Ameriške d«-levak«' federacije v («aneingu, Muh Ihv jot je, ds naniamoma ovire Jo konstrukcijo tovarne re produk ci jo. letalakih prltiklm (Irednja |tovarne je tule večkret prrkinje I ne V zadnjih tednih, ker unije , nočejo doleti z meterialom. izdelanim v tovarnah, v katerih so /upoeiem Um Uiilj CIO, diktator hitler obljubil pomoč japonski Japonska se dolgo pri• pravijala za napad I PRITISK NA PETAI^ NOVO VLADO f t ^ ^ac" Wa. h Ing ton. D. C.. U, deT— Senator Gillette, demdkrat ls Io-we, je dejal, da ja prejel informacije iz zanesljivega Arira, da ja Hitler zagotovil Japonsko, da bo dobil kontrolo nad francoako bojno mornarico prihodnji mesec, nakar Ji bo lahko nudil vso mogočo vojaško pomoč v vojni proti Ameriki. Senator je dostavil, da je informacije dobil od oseb, ki so že 2Ji. oktobra poročale, da se Japonska pripravlja sa napad na Združene države. O tem Je bil Informiran tudi državni department. Tokijska ylada jt poslala Sabura Kuruso, posebnega odposlanca, v Washlngton, ker ji Je to svetoval Hitler. Kuruso ja bil Instruiran, naj savlačuje pogajanja glede sklenitve sporazuma, da bo Japonska dobila več časa in se dobro pripravila sa agresivno akcijo proti Ameriki. Večina senatorjev in kongrta-nikov meni, da obeeg Hitlerjeve pomoči Japonski zavisi v prvi vrsti od odpora ruakih armad proti nacijsk! vojni mašini. Da bo Hitler povečal pritisk na Petainovo vlado za izročitev francoska bojne mornarica, ja gotova stvar Skoro vsi senatorji 80 u ver jeni, da ja Amerika stopila v dolgo vojno. -, • Senator Oeorge Je dejal, da bo vojna med Amariko ln Japonsko trajala najmanj tri lata, dočim je senator. Taft rekel, da bo (rajala šaat let in da bo ii-gubljenlh najmanj dva milijona* ameriških življenj. Vzelo bo tri leta za izvedbo nkčrtov, ki pred-videvajo odhod ameriških čet na tuja bojišča, Amerika bo morala končno poslati armado v Evropo, ki edina lahko str« Hitlerja Revizija nabornega zakona Amerika pošlje vojake v Azijo Washington. D. C., U. deC — Kongres je slišal napoved, da bo morala Amerika revidirati sakon obvezne vojaške službe In posla-n «. i. v A/ijo. tisoče milj daleč od svojega obrežja, die bodo v v I n d o k l n o, Slani, holand-sko vzhodno Indijo ln končno in-vadirale Japonsko. Napoved sta Izrekla senatorja Robert R. Reynolds, demokrat iz Severne Ka-roline in načeln'k odseka za ml-lltarlstlčne zadeVe, In Charles L. McNary. vodja re|Hiblikanake manjšine v.vaji kongreunl zbornici V smialu »edsnjega zakona RiN>aevcdl ne more poelatl voja-Iklh čet v kraja zunaj zapadno hemlsfere Ixjemii velja le za Ha-vsjske in Filipinske otoke In druge amerläke |xweščlne. Senator Reynolds je dejal, da ne verjame. da b! Amerika strla Jspon ! sko samo s svojo pomorsko ln letalsko silo. Vojaške čete bo morale |a»leti v Indokino, Slam, holaiulnko V/hodno Indijo, malajske drlavt in končno na Ja-Itontikii. 1 Zbornični lalaek za militari-stične zadeve ee je že izrekel za («•vizijo zakona obvetne vojaške šlui!»e. obenem pe je dal oblast mornertčfirrnu department«, da lahko pridrži |»»morttake in čla-ne obrežnih straž V službi preko določene dobe. I PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE Organ of and published by Slovana National Benefit Naročnin sa Zdrušena dršave (lavo« C hits ga) ia Kawaie SM na lato. $3.00 sa pol lata, Sl JO aa ¿etri letaj sa Chicago la ClaSttf 0740 sa celo leto. 03.71 sa pol leta» aa iaoaematvo 00.00. Subscription rales: for the United States (except Chicago) and Canada 00.00 per year, Chicago and Cicero 07JO per countries 00.00 per year. Cene oglasov po dogovoru'—Rokopisi dopisov la člankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (trtice, povesti drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju to v slučaju« ta je prlloftU poštnino Advertising rales on agreement.—Manuscripts at communications aad unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc.. will be returned to sender only when accompanied by self-addressed aad stamped envelope. Naslov aa vse. har Ima stik s listomi PROSVETA 2007-50 So. Lawndale Ave, MEMBER Of THE FEDERATED PRESS 130 Dobri Hitlerjevi učenci rt. ■< Zgodovinski dogodki, ki od zadnje nedelje letijo z bliakovito naglicoJnam razodevajo marsikaj. Predvsem je treba pribiti, da se japonski militarist! jako dobro uče v Hitlerjevi šoli. fiotorično zgodovinsko dejstvo je, da so Japonci na splošno imi-tatorji ali posnemalci. V dobrih sto letih, odkar jih je Amerika odkrila in jih pričela seznanjati s civilizacijo, so Japonci kopirali sploh vse, kar imajo danes modernega; njihove lastne iznajdbe so zelo malenkostne. Največje odlikovanje v kopiranju ali posnemanju pa so Japonci dosegli v militarističnih zadevah. Dočim so na eni strani kopirali ameriški kapitalizem skoro do mozga,'so na drugi strani pobrali od Nemcev vse, kar Imajo vojaškega oziroma mllitarlstlčnega. Japonski "blitzkrieg" na ameriške poseščine je stoprocentna kopija Hitlerjeve taktike in bojne strategije. Če bi japonski militarist! v Toki ju ne imeli nemških nacijskih inštruktorjev ob svoji strani, ne bi bili nikdar izvršili lopovstviT katerojih je 7. decembra 1941 ponižalo na dno vsake človeške propaloati. Propalost ni v tem, da so nenadoma prihrumeli nad nič hudega sluteče Američane na Ha vaju in Filipinih, temveč je v tem, ker ao istočasno uprizorili komedijo diplomatiČnih pogajanj za mir, katero so izrabili kot zastor, za katerim so neopazovani pripravili bombne napade. To je Hitlerjeva strategija od vsega začetka. Hitler je dekla-miral Poljakom, da noče nič drugega od njih kot mirno poravnanje spora glede Gdanska, medtem pa je, kakor strela z jasnega, padel po njilri&zraka in jim v nekaj urah razbil vse letalske baze. Na enak način je planil po Norveški, Danski, Nizozemski, Belgiji in drugih,'ko so ga najmanj pričakovale in ko jim je istočasno pel o miru. Well, človek bi bil pričakoval, da se je Amerika česa naučila v teh dveh letih, ko je videla dolgo vrsto zločinskih vpadov iz Hitlerjeve šole. $aj so ameriški listi neštetokrat poročali, da se nahajajo v Toki ju nacijski emisarji, ki vežbajo Japonce za baš takšne bliakovite izpade—da se nahajajo drugi nemški učitelji v Južni in Srednji Ameriki. Danes vemo, da nesreča drugih ni Amerike ničesar izučila. * Amerika je vsekakor verjela, da v Tokiju res mislijo na mirno poravnavo spora ln resno je razpravljala z japonskimi odposlanci —medtem ko so japonski militarist! po Hitlerjevem navodilu prer peljavall bombnike do Havaja, da udarijo tam, kjer bo Ameriko najbolj zabolelo v'hipu, ko bo Amerika najmanj pričakovala udarca. Zdaj šele vidi Amerika, kako kruto je bila preverjena in kako kruto jo je potegnil Hitler po svojih japonskih učencih. Moralo je priti staro potrdilo, da človek se nečesa nauči šele takrat, kadar pride sam v šolo—od drugih se ne nauči ničesar. Demokracija je bila že sto in stokrat obdolžena, da je silno lena in počasna; da se pripravlja kakor bolnik iz postelj« in naredi en korak na vsakih sto korakov diktatorja. Ta obdolžitev nI prazna —čeprav je v primeru Amerike predsednik Roosevelt dobro vedel —danes mu tudi največji zagrizene! dajejo prav!—kaj prihaja in če bi bilo šlo vse tako gladko kot je on hotel, bi bila Afnerika danes veliko bolj pripravljena kot je. Ampak zločinski japonski napad je hitro pokazal, da tudi lena in počasna demokracija je lahko tudi bliskovita, kadar je dokraja zdramljenu. To se je zgodilo z ameriško demokracijo. V nedeljo je treščil japonski napad, drugI dan je Amerika že napovedala vojno Japonaki. Nobene debate ni bilo v kongresu. Predsednik je stopi! pred kongres in povedal v sedmih minutah, kaj je treba; po: ure kasneje Je bila sprejeta resolucija za napoved vojne, v se-n.itu soglasno in v nitji zbornici sOmo z enim protivnim glasom (ženska!) In tri ure pozneje Je Roosevelt podpisal resolucijo. Ves proces je trajal štiri ure. ~ Ce ni to rekord, ne vemo, kaj je. Ko Je pred 24 leti predsednik Wilson zahteval napoved vojne zoper Nemčijo, je kongres debati tal teden dni, ali. bi ali ne bi. Danes pa je drugače. Šola, v katero je bila Amerika pahnjena z japonskim napadom, je Ameriko tako zabolela, da je skočila kakor ranjen lev—in konec Je bilo, kakor bi bil ustrelil, vseh praznih argumentov, vseh počasnosti in vsega natezanja. Za ameriško demokracijo je zdaj nastopila doba akcije. Govorjenja. mlatenja prazne slame je zdaj konec. fcola. v katero je morala priti ameriška demokracija, Je zelo draga. ampak ta šola je bila zelo dragocena za Ameriko. Zdramila Jo je »k! tuiUa na nogi do temena glave! - Ket je Ainetika velika <<•• muli v rebra Prebolela bo to, nu drugi atrani pa bo atismln sobe, zadrgnila hlačni Jermen, zasukala rokave in njena akcija, ki bo prej ali slej- na dnevnem redu. »M. stoterno naplacala japonske militarise s šilom za ognjilo, tako du bo strniti svet. asovi iz naselbin Bošlčnlca sa otroke DetroM. Zopet se bliža božič. Dasi je v tej deželi vsega v izobilju za vse ljudstvo, vendar je tudi tukaj še dosti mizerije in pomanjkanja med delavsko maso. Priznati pa moramo, da smo veliko na boljšem kot pa naši rojaki v stari domovini. Umori, mučenja, preganjanja, stradanje, prezebanje—vse to so tako velika in strašna grozodejstva, da človek ne upa niti pomisliti na to, kakšne božične praznike bo^ do tam preživeli. Vse to tudi na nas v Ameriki vpliva, da nismo več tako razpoloženi, ker se zavedamo strašnega trpljenja našega naroda. Vse to pa nam veleva, da vsaj malo razvootlimo naše otroke, ki še ne vedo, kako se godi otrokom v stari domovini. In tako bo gospodinjski klub SND priredil ho-žičnico 21. dec. in obdaril otroke. Vrši se v SND na 17149 John R, pričetek točno ob treh popoldne. Starši ste naprošeni, da pripeljete svoje otroke točno ob napovedani uri. Isti dan bo oddan tudi krasen električni "roaster", ki ga bo dobil srečni ali srečna. Vsi, ki imate knjižice, ste proše-ni, da se potrudite in jih razpe-Čate. Imeli bomo nekaj izrednega posebno za mladino. Dobro nam znani slovenski godbenik in učitelj glasbe Joe Werholtz, ki poučuje glasbo na različnih instrumentih, tudi mladino v Pontia-cu, nam je obljubil, da bo pripeljal svoje učence na našo božič-nico. Tako bodo ptroci videli in slišali, kaj se lahko naučijo. Torej ne zamudite te lepe prilike in pripeljite svoje otroke na našo božičnico 21. dec. v SND. Mogoče bodo tudi oni dobili veselje do učenja na kak instrument. Nihče ne more zanikati, da naša mladina ni sposobna, ali da nima talenta za glasbo. Vse je mogoče, samo ako starši hočejo. Mr. Werholtz nam je obljubil, da je drage volje pripravljen učiti naše otroke po nizki ceni. To bi bilo ponos za nas vse in za naše otroke. Detroitu, mlade in starejše, da pristopite" v naš ženski odsek SND. To zimo naš čaka veliko in plemenito delo. Treba bo šivati, likati in skupaj spravljati obleko za otroke in odrasle, da bomo vsaj za silo pomagali našim ubogim in po vojni izčrpa-nim rojakom v stari domovini. Za vse to se sedaj organizira obširen odbor, ki bo začrtal program, da bo delo uspešno. Na svidenje na božičnlci 21. decembra. ~ Mary Jurca, blaga j niča. O programu ln dopialh Elisabeth. N. J.—V nedeljo, 30. nov., smo se udeležili velike pri redbe, ki s^-je vršila v New Yorku za pomoč našemu narodu v stari domovini. Udeležba je bila velika in program zelo lep. Veselje je bilo videti mlade fante in dekleta, ki so nastopili na odru. Kot programovodja nas je najprvo pozdravil Frank Kerže Ves program je bil v slovenščini. Ti ljudje pokažejo svojim otrokom, da so Slovenci. Tam-buraški zbor iz Brooklyna je zelo lepo zaigral ameriško himno in nato "Lepa naša domovina". S petjem sta nastopila društve Domovina in cerkveni pevski zbor pod vodstvom Ignaca Hu-deta, kot tudi pevski zbor Slo van, v samospevih in duetih pa fantje in dekleta. Dva malaVa-ta in sestrica so nastopili s harmonikami. S programom smo bili vsi zadovoljni. V tem velikem mestu kot je New York, Brooklyn in Long Island so Slovenci zelo raz-treaeni, ali vse žrtvujejo in se pripeljejo k vajam, da s svojim programom razveselijo vse navzoče. Hjpamo, da bo ta priredba nekaj pripomogla našim revežem, ki so v krempljih dveh volkov—Hitlerja in Mussolinija —da jih ne bosta pogoltnila. Tone Valentinčič nam je zelo lepo opiaal svoje doživljaje in trpljenje. Vsakdo ga je lahko razumel, kaj se pravi potovati \> staro domovino z otroki, najbolj pa še tisti, ki je že kdaj kaj takega poskusil. Ko sem čitala njegov spis, mi je stopil pred oči slučaj mojega brata, ki je bil v Ameriki in je zamudil dve vojaški vaji v petih letih. Ko je prišel domov, mu je župan takoj prinesel pozivnico, da mora nemudoma v Ljubljano v kasarno. Brat se takoj odpravi. Težko nam je bilo, ker ni niti eno uro spal doma. Zložil je obleko v kovčeg in dejal: "No, zdaj pa spet k vojakom tako naglo, da se ne morem niti odpočiti doma." Imel je ameriški "papir", toda ga ni s sabo vzel, ker je menil, da je bolje, da o tem molči. Poslan je bil v Celovec k infanteriji. Bil je mesec dni na vojaških vajah po tistih hribih in v tisti vročini bilo je meseca junija. Nekega dne nam pojUje telegram, naj mu pošljemo ameriški državljanski papir, toda takoj drugi dan nas obvesti, naj mu ga ne pošiljamo. Bal se je zapora. Odslužil je dve vaji in bil potem zaprt dva tednu v Celovcu. Čez šest tednov je prišel domov ves suh in izmučen. Star je bil 27 let. Čez štiri leta je Zopet odšel v Ameriko in pustil doma družino—dva otroka in starše, od katerih se je Ni krivda tajnika, če dotični, ki plačuje asesment, spremeni oporoko in zapiše onrtnino na drugega svojega »prodnika. In tudi ni društvenih odbornikov krivda, če nekateri člani kličejo duhovnika ob zadnji uri. Kar je nas svobodomiselnih, kličemo le jdavnike, kadar smo bolni. Tuji ni naša krivda, če nastane raz-lor v družini, ker mi ga nimamo jravice izravnavati—tega lahko ešujemo le v svoji hiši, ker le to je naša zadeva. Prav tako tudi li naša krivda, če se zatekajo •ojaki na sodišče, potem pa pražijo, da bi morali biti kot brat z aratom, dočim ne znajo izrav-lavati niti svojih družinskih za-iev brez zatekanja k odvetnikom | in sodiščem. Tudi ni naša kriv-la, če članica ni bila zadovoljna j onim, ki ga je imenovala v cer-ifikatu, da mu zapušča smrt-nino. Ni resnica, da je podpisani že /eč let imel spor s kakšnim kampanjskim manažerj.em. Resnica pa je, da je bil letos celo pri njemu na domu, da je kot notar podpisal neko listino, ki jo je ra-ail neki rojak. . Da smo imeli pri društvu neko iporno zadevo radi smrtnine, je vzrok to, ker imamo odvetnike, ki vtikajo svoj nos tam, kjer kaj zaslužijo. Ni pa odborova krivda, če se člani zatekajo k odvetnikom. Če sem šel jaz kdaj v hi§e, je bilo radi tega, ker so drugi pred mano hodili po hišah. Dokaz: Leta 1939 nam je na decembrski seji kandidat napravil "spič", da so ga člani nagovarjali, naj prevzame mesto predsednika, ampak za enkrat da odklanja. Torej so člani hodili k njemu v hišo in lahko, da je bil tudi ta tam, ki nam to na krožniku prinaša. Drugič nam je znano, da si je nekdo podplate znucal, ko je agiti ral proti temu dopisniku. Tret jič nam je znano, da so ženske letale in agitirale za izvolitev kandidata, pozneje pa sov rekle, da jim je žal. Znano nam je, da so ravno tisti, ki tako strašansko delajo proti temu dopisniku, izvolili odbornika, potem pa zahtevali od podpisanega, da se ga mora odstraniti. In ko je bil od stranjen, so najbolj rjoveli tisti, ki so zanj glasovali. To so pribiti fakti, katerih ne bo nihče ovrgel. Posebno pa ne taki, ki nič ne store za društvo, ampak smatrajo, da lahko le kri- so bili. In ti nas hočejo učiti po-' bo litike Ali bi ne bilo bolje, da bi1 mi vas učili? Frank Barbič. 53. . Urednikova pripomba: Iz urada gl. tajnika smo glede te zadeve prejeli in tu objavljamo sledeče informacije. Uršula Starman je imela svojo smrtnino narejeno na svojega moža do aprila 1930. V maju tega leta je pa iz-premenila oporoko v korist svoji hčeri Mary Jantar in ko je umrla, je bila smrtnina izplačana njeni hčeri kakor je bilo določeno v certifikatu. Ker naši arhivi ne izkazujejo nobene korespondence glede smrtninske zadeve kot jo br. Vinko Starman omenja dnevniku Prosveti dne 5. decembra, je očividno, da je name noma zapisal neresnico ali pa je našo jednoto zamenjal s katero drugo organizacijo, ,Vsled tega je potrebno, da doprinese dokaze za svojo trditev, namreč da glavni odbor ni vedel postave države Ohio. , Vsakega malo St. Loula, Mo.—Tudi od tukaj se je treba malo oglasiti, da bo svet vedel, da smo Slovenci še v tem mestu. Prej so ga klicali "zakajeno mesto," sedaj pa ni več, ker se kuri tako, da ni več dima, ali dosti je še zakajenega. Tako se je zakadil v zakonski stan tudi dobro znani Matt Speck ml. Veselje smo obhajali 29. nov. v SND ob veliki udeležbi članov in prijateljev. Obilo sreče mlademu paru, društvu pa novo članico! Pred nekaj tedni sem se udeležil 30-letnice društva SNPJ. v Springfieldu, 111. Ko sem prišel nazaj, je bilo dosti govor je nja o meni. Dotičnim bi priporočal, naj pometejo pred svojim pragom, poštenega medveda pa pri miru puste, ker ni še nikdar nikomur nič žalega storil. Stari Medved je še vedno pripravljen povsod pomagati, pa bilo oseb no, za društvo ali za unijo. Tako obrekovanje dostikrat povzro či razdor v družini. Če jaz ne čem več piti opojnih pijač, je moja stvar, ni pa treba trositi okrog o kakšni nerednosti. To sem zapisal zato, ker so dotični-ki tudi naročniki Prosvete. Program, kot je bil v Springfieldu, bi se moral veliko pre, pričeti. Tako je tudi glavni tajnik Vider, s katerim sem skupaj sedel, že nestrpno čakal, da je prišla vrsta nanj. On je za- in gostoljubnost. pnho(in P* ne pozabltc medvedje pil .j ke kadar vas pot ^ v Minnesoto Anton ** vu, da so mu ribe ka, skakale, ko je ribani v Mm soti. Torej hvala vsem pr£ 'J?? *!L Posteljicam in šal svidenje. IK V/H UAC. UUUSO Ul Biaisc, »ju MtClill oc JVT u 111 {ju rv aiiiouaju, u« uuinv " «------ ----—---» ~ • ----> r L Prosimo tudi vse Slovenke V tudi zadnjikrat poalovU. Umrl tizirajo. Da, lahko, toda kritika iftLgovoriti že no šestr uri^v* ialostinke, nowce^, nagrow je od "flu" leta 1918. Lepo je citati doživljaje. Či-tatelji Prosvete se zahvalimo Tonetu Valentinčiču za njegov zanimiv spis. Sedaj pa tudi hvala Sprogarju in mr. in mrs. Okla k, ki so .me s seboj vzeli na prej omenjeno priredbo v New York in tudi nazaj pripeljali. Agnee Paaarlch. Odgovor Starmanu Cleveland.—Skoraj ni vredno odgovarjati človeku, ki se sam pokazuje v svojem dopisu, koli- *nora biti povsod. Kjer te ni, je ko on da na pravila. Kaj so mu mar zaključki onih, ki jih je izvolila konvencija, da rešujejo ono, kar je v nesoglasju z raznimi zaključki. Če hoče, mu lahko odgovori gl. upravni odsek, ki je napravil svoj zaključek in je njegova dolžnost, da pove, kaj sme in kaj ne sme storiti to ali ono društvo. Tudi mi ni treba odgovarjati Starmanu, kar se tiče naše naselbine okrog Slovenskega delavskega doma, ker Vinko je vsem dobro poznan s svojimi nastopi na društvenih aejah in veselicah. Pojaanil pa bom članstvu, kar se tiče spremembe oporok. ne doprinaša porast članstva. Ampak članstvo le raste. Ali ste v zadnjih letih, ko smo. pri društvu napredovali, storili vi kaj za to? So li vaši otroci v SNPJ? Če niso, se boste seveda na nas izgovarjali, toda mi nismo krivi, ker nimamo kontrole nad njimi. Krivi ste vi in nam torej ne prinašajte svojih hib. Kadar ti vprašaš za informacije one, ki so nad tabo, ker je tvoja dolžnost, ni to nobena diktatura, ampak le disciplina, ki anarhija. Naši pri Enakopravnosti so se V uvodniku dotaknili nekih lutk. Kdo so te lutke, ne povedo, ker nimajo hrbtenice. Vendar je res krivda v Chicagu, ker oni, ki se ponašajo z razumom, ne bi smeli vtikati svojega nosu tam, kjer jih radi počešejo. Nam ne gre v glavo, zakaj glavni odbornik, ki drugim prepoveduje rabo drugega lista v jednotinih zadevah, se ga sam poslužuje in da "človekom" povod za napadanje in hvaliaanje o naši politiki. Dasi so tukaj že več desetletij, še ne vemo, ali so ali še niso državljo-1 ni, vsaj pred dvema letoma še ni- PRED DVAJSETIMI LETI (I/ Prosvete. 12 decembra 1921) Domafre vesti. \/ Clandgeja. Pa., poročajo rojaki o dobrem uspehu svoje zadiužne prodajalmce. Delavske veatl. Rudarji v Illinoisu *o prišli v konflikt z Lewi-T^rr Zaradi pomoči kansašktm rudtrjcm(kl stavkajo It inosematva. Knomeaečna kabinetna kriza v Jugoslaviji je bila končana, ko je Ljuba Davidovič prevzel mandat za sestavo nove vlade Sov letaka Rualla. Sovjetski komisar za zunanjo trgovino je začel pošiljati kote v Ameriko. Ameriški rušiloc Reu bon James, kl ga le potopila nemška podmornica v bllšlnl Islandije. liko prepozno. Tak program bi se moral pričeti najpozneje že ob eni uri. Slike so začeli predvajati šele tedaj, ko bi moral biti po vseh pravilih že doma v St. Louisu. Slike iz stare domovine so se mi zelo dopadle. Tudi Savin pevovodja mr. Muha ga je dobro pihnil z jako dobro ubranim pevskim zborom. Tak zbor bi potrebovali v "St. Loui su, potem bi ga pihnili. Ves pro gram je bil bogat in pohvale vreden. . Ne vem, kako so se Čikažan domov vozili, ker so bile vse ceste poplavljene. Ampak vaš fur man, stara korenina, se je izra zil, da je takih potov že vajen Hvala prijateljem za kosilo ti sti dan in ne zamerite, ker sem se bolj kislo držal, ker sem bi takrat pri bolj slabem zdravju In ker je bil z mano tudi prija telj Frank Jarc, ki je bil na že nitovanjskem ogledu, sem torej tudi jaz imel furmana. Okrog 11. zVečer sva zasedla "lizo" in prišla domov v St. Louis po en uri precej izmučena. Frank se je čez teden dni oženil s Cecilijo. Obilo sreče! Sedaj pa še malo o seji illinoi-ske federacije SNPJ, ki je bila tudi v prijaznem Springfieldu. Bila je še povoljno obiskana in se je vršila v dobrem redu. Po seji smo se napotili k mrs. Petji na okusno kosilo. Posebno čast so delali štruklji, kot v starem kraju pri mlatičlh. Vsa hvala sestri Petji za tolikšen trud, ki ga4e imela z nami. Hvala tudi za dobro potico, ki je zopet romala v St. Louis. Dobil jo je podpisani, drugi dan pa tudi moj partner. Prišlo je skupaj dosti prijaznih Slovencev, tako da bi morali s prostorom kmalu narediti po ribhiško. Ne smem tudi pozabiti našega furmana, ki je nas moral ie zgodaj pobrati na postaji s svojim novim avtom, potem pa k njeni materi na zajtrk. Ta voznik je bila prijazna in uljudna ' Millie Church Torej hvala družini Church za prijazno postrež- Clrll Medved. 107. O pokojni sestri Gillespie. IIL-Preteklo Je neka; časa, odkar sen, * lf la- Prosveti. Prejel sem par n menih priporočil, naj nadali jem zaDočeto poročilo o zad konvenciji SNPJ. Sem že p, cej napisal, toda ne odposlal tisk, ker mi je v tistem času zt ela sestra, omožena Mlačnik 40 milj oddaljenem Auburn Od tedaj sem porabil skoraj v arosti čas z obiskovanjem n Ker se je njena bolezen ved bolj slabšala, mi je bilo stino do pri srcu, posebno še, ker videl marsikatero solzno njenih tamkajšnjih prijatelji ki so jo obiskavali—meni seve ni bilo mogoče biti ves čas ta Ko sem 15. nov. prišel z de me je doma čakal telefonični ziv, naj pridem nemudoma.. Auburn. Z ženo sva se hitro; oblekla, da se odpeljeva v A burn s poulično. V tistem ča pa prideta bratranca Ludvik ženo in Friderik, ki so šli ti v Auburn. Ko pridemo na strin dom, smo jo našli ž^v zavesti, iz katere se ni več- pi budila. Drugi dan ob 12:45 izdihnila svojo blago dušo. Da je bila priljubljena pri deh, so dokaz številni venci šopki cvetlic, ki jih je prej tudi iz oddaljenih krajev—iz troita, Chicaga, Springfielda, Louisa, Kansas Cityja, Benk Gillespie j a, Henderson villa domačega Auburna. Najle hvala vsčm, kakor tudi vst obiskovalcem ob njenem mrt škem odru. Dne 19. nov., na t njenega 48. godu, smo jo polo k večnemu počitku ob ve udeležbi. Ako pomislimo, da skoraj vsi i moški uposleni v t času, sem bil presenečen radi ko velike udeležbe na delo dan-^In ravno to je dokaz, je bila pokojna sestra prilj ljena pri ljudeh. Kot njen brat se v svojem v imenu njene družine, moža dveh sinov, prav lepo zahval vsem, ki ste jo obiskali za ča njene bolezni in ob mrtvaški odru, pevkam, ki ste ji zap mu govorniku in vsem, kl ste spremili k zadnjemu počnk Prav lepa hvala za vašo v#nH dušnost in požrtvovalnost ostajam vaš prijatelj, John Rugal s POTOVANJA "BIG TONYJA" vii. O a klan d. Cal.-Konvenc SNPJ sem se udeležil 13. in septembra. Nekateri so misl da sem delegat. Da nisem Wl voljen za delegata, ne bom v m potopisu omenjal, ker je prcd<" ga istorija in bi tudi nic no p magalo, ker konvencija je zc nami. Vendar pa naj omen to, da tisti člani, ki so delov za moj poraz, niso imeh nobe ga osebnega dobička, kakor t ne koristili društvu nit. stol nobene časti SNPJ. Naj v* le svoje zmage, jaz se pa ker sem bil na -konvenciji, c prav nisem bil izvoljen za gata. Tudi ..poteka konvencije bom tu omenjal, ker to so to že drugi. Moj namen jr ^j fl sem vtise z našega dolgega H vanja. Konvencije sva « udeležila, ker sva želel. naše prijatelje. In res *e e zgodilo. Rokov.H zem kot z. stavo predan ^ rovanju. Kličejo mr ^ in res res sem se počutil v M ga. ko so prišli k nam ^ neznanci in nsju pozd^ želeli srečen povrati* < Californij" Dne 13. in 14. "P^J ,e udeležila konvenene^ I grama v Slovenskem -lom« dobro sva si zapomnil* ] "Norec\ ki je Clevelandčanili 14 del bila itfianS ^ptefvtbrsj zanimanjem cem. posebno pi ^ " £ | nil M.lann Medvrfk- * * Uko vživel v svojo » •cv***J tako godil0 i . (Dalje ns J. »tr«u.) \ ^ \ ^ImtrnakaBiarnbtta Vohponta iröturti Stoinpetdesetletnica ameriških državljanskih garancij Prva deaetorica dostavkov (amendmentov) k ustavi (kon-Stituciji) Združenih držav je znana pod skupnim imenom Bili of Righta. Ta tradicionalni nasi v prihaja ix angleška Zgodovine; starodavni Bill of Rights je bil tam uzakonjen 1. 1880 in s njim ao bile zajamčene osnovne svobode državljanov. Ameriški Bili of Rights je postal osnovni cfel ameršike ustave dne 15. decembra 1791, ko je driava Virginia odobiila predlagane amendmen-te in tako zaokrožila predpisano tričetrtinako večino dr/av, potrebnih za končno uveljavljenje ustavne sprefkembe, predlagane od kongresa. Nekatere države, ki so bile odobrile predlagane amendmen-te poprej, so že proslavile to obletnico. Na primer država New Jeraey je bila prva, ki je odobrila te uatavne spremembe že 30. novembra 1789 ali samo 58 dni potem, ko je prvi kongres predložil spremembe v odobritev. Ker pa je BiH of Rights postal del uatave še le po odobritvi oziroma ratifikaciji dršave Virgi-nije, se dan 16. decembra po predsednikovi proklamaciji pro-slavi kot National BiH of Rights Bay. Ko se je sestavljala izvirna konstituclja, so pretresali potre-bo uključitva določb o ustavnih garancijah državlja'nakih pravic. BiH of Rights pa je bil namenoma izpuščen. Člani ustavo-tvorne konvencije so imeli dvoje razlogov aa to opuatitev. Kna stranka, ki jo Je vodil Alexander Hamilton, Je bila mnenja, da i z ozirom na to, da federalna vlada ima tako omejeno oblast, ni atrahu, da bi mogla ogruiati civilno svobodo ljudstva Drugi razlog Je bil v tem, da ao državne uatava že vsebovale garancije o civilnih svobodah. Ljudstvo pa ni bilo zadovoljno. Mnogi ao bili * mnenja, da jim nova vlada na jamči ravno lati h svobod, radi katerih so se borili proti angleški vladi. Na-aprotstva proti ndvl kohstltucij! so izvirala baš iz opuatitve takega BiH of Righta iz konatltuclje. Država Rhode laland in druge niso hotele odobriti nove kon-1 Nil D YOUR HUP! kal Hitlerja in z njim koval zločinske naklepe. Njegovo izdaj-stvoje pustilo grd madež na imenu TCaradžordževičev, ta madež pa lahko izbriše le mladi kralj Peter II. Če je Peter res patriot, vnuk velikega domoljuba Petra Osvoboditelja, naj stopi s prestola in s tem omogoči ustvaritev velike jugoslovanske republike na Balkanu, ki se bo razprostirala od Jadranskega do Črnega morja. - Ko je bila zgrajena prva Jugoslavija, se je moral črnogorski kralj žrtvovati za edinstvo in dobrobit jugoslovanskih ljudstev— nadaljuje Količ v svojem "Odprtem pismu"—-pri formiranju druge in večje Jugoslavije je pa potrebno, da se iz istega razloga žrtvuje srbski kralj. Količ zaključuje svoje "Pismo" z apelom, naj general Si-movič čim prej izposluje abdika-cijo kralja Petra II. in proklami-ra federalno republiko za vse jugoslovanske narode, nakar naj povabi voditelje bolgarske kmet-ske stranke, ki so v izgnanstvu in kateri predstavljajo največji del- bolgarskega naroda, dalje naj povabi voditelje Hrvatov, Slovencev, Črnogorcev in Mace-doncev, ki so v pregnanstvu in z njimi vred sestavi novo in ljudsko vlado, katera bo uživala zaupanje ogromne Večine ameriških Jugoslovanov in bo nedvomno dobila tudi podporo Churchil-love angleške vlade in Roosevel-tove administracije. Količ je prepričan, da bi ta Si-movičev čin izzval vstajo vseh onih Bolgarov, ki verujejo v demokracijo in sovražijo današnjo sramoto hlapčevstva pod Hitlerjem, na katero jih je ponižala lakajska bolgarska vlada kralja Borisa. Na tisoče Bolgarov bo revoltiralo in se pridružilo srbskim četnikom—in na ta način bo vstala nova slovanska fronta na Balkanu,, ki bo z večjo silo rušila nacijsko despotstvo od znotraj, dočim bodo svobodni Srbi, Hrvati, Slovenci, Črnogorci, Macedonci in Bolgari v inozemstvu z velikim navdušenjem strnili vse svoje sile na strani Si-movičeve vlade in delovali od zunaj za zmago in poveličanje velike svobodne in federalizira-ne Jugoslavije. Opoldne smo se sešli z mrs. Ste-klasovo, ki je prišla, da nas še enkrat vidi.' Nagovarjala je naju, naj se še ustaviva pri njih mimogrede, ko se peljeva v Cleveland, pa «ni bilo mogoče. Težko se je poslovila od naju, kakor tudi midva od tako priljubljene ženice kot je ona. No, če bomo zdravi, se še vidimo. Zborovanje istega dne je šlo proti koncu. Po prečitanju pozdravov in telegramov sem vprašal za besedo in jo tudi dobil. Predsednik vpraša zbornico, če mi dovoli, da spregovorim par besed, zraven pa še doda, da nisem delegat.1 Čeprav sem velik sem se čutil ponižanega, .ker sem član SNPJ že od leta 1907. Nekateri so njegovo pcynoto razumeli, drugi pa tudi ne. To-dá, ker kern velik in dobre narave, bom tudi to prenesel. . Isti dan sem izvedel, da je Joe Hrvatin, tajnik društva 118 in I delegat, zbolel. Seznanila sva se v Slovenskem domu in sem ga šel obiskat. Oba sta uljudna in aktivna pri društvih. Tisti večer sem se zamudil največ v spodnjih * prostorih Slovenskega doma, kjer sem vzel slovo od vseh starih in novih prijateljev. Drugi dan vstaneva zgodaj zjutraj , da se pripraviva na potovanje. Posloviva se od gostoljubne mrs. Progar, se ji zahvaliva za udobno stanovanje in odide-va. Predno sva zapustila Pittsburgh, sem še telefoniral mojemu staremu prijatelju Franku Drazumeriču, s katerim se nisva videla že 31 let. Neki rojak na Butler st. mi pravi, da ga dobro pozna, toda ni več med živlhii. "To ni mogoče,1' sem rekel. "Ja, ja, pred par meseci je umrl." Mislil sem si: Ti že veš, kaj govoriš, ker tukaj živiš. "On je na Butler ju imel Music Store in koncertlno ie igral kot Jaz." "Yes, prav tisti je umrl," pravi. Ko sem telefontfffl^sem si mislil: Sedaj pa mrtvega) kličem k življenju. Oglasi se njegova žfc-na. Nisem vedel, kaj bi rekel. Ona me vpraša, kaj želim. "Well," sem rekel, "s Frankom bi rad govoril, če je še živ." "Počakajte malo, ga pokličem." Kmalu se oglasi moški. "Hello, ali si ti, Frank?" ga vprašam. "Yes." "Sedaj pa z mrtvim prijateljem govorim." "Kako?" me vpraša. Pojasnil setf mu vso is-torijo. "Kdo pa govori?" me vpraša. Povedal sem mu ime. "Big Tony?" se začudi. "Yes, to je Big Tony." Za neksj časa Je kar umolknil, tako 'je bil presenečen. Dogovorila sva se, da pride po naju na Butler st. in 57. cesto. Kmalu je bil ns mestu. Bil je zelo prijeten sestanek po fa>likll» letih. Potem naju povabi na njegov dom. Seznanila sva se ž njegovo gostoljubne» soprogo, Malo smo pokramljali in ae sku-paj slikali. Par komadov sva skupaj zaigrala. Čas je hitro tekel. Poslovila sva se od atarega prijatelja in jo odkuriva proti Clevelandu, kamor doapeva ob 4. popoldne. Bil Je vroč dan, tako da sem na poti večkrat usta-vil, da sem napojil šoferja.—-(Se nadaljuje.) Anton Tomalc. Sporazum med ADF in CIO v Detroitu Detroit, Mich., 11. dec.—Petletna borba med unijami Ameriške delavske federacije in Kongresa industrijskih organizacij v Detroitu je bila zaključena. Predstavniki obeh grup ao na konferenci sklenili sporazum in naznanili, da so vse praske v pro-šlosti pozabljene. Odslej naprej bodo unije ADF in CIO delale roka v roki in skrbele, da se razkol ne ponovi. Predstavniki obeh grup so zagotovili Rooseveltovo administracijo, da bodo stoodstotno sodelovali z njo v naporih, katerih cilj je povečanje produkcije bojne opreme. ^ HUMOR Siromak ln post Siromašnemu kmetu naloži spovednik za pokoro oaemdnevni post. Kmetič ae prestraši in odgovori: Te pokore pa ne morem sprejeti, ker presega moje razmere. Videl sem, kako ae poati gospoda—ščuke, karpi, race, |o-lobje, fazani, fige in najboljše sočivje. Za to bi šlo pol moje bajte. v 4 Nemogoče Zdravnik: Kolikokrat sem vam že rekel, da ne jejte ničesar, kar vam nadllL_________________L Bolnik s plahim pogledom na svojo mlado ženo: Da, gospod doktor, toda če bi se ravnal po vašem naavctu, bi moral od lakote umreti. ŽA B02IC BOM NAREDIL NJENO KUHINJSKO DELO VESELJE I Glasovi iz naselbin ^ (Nsdsljevsnje i 2. atrani.) čanem programu smo bili skupaj v spodnjih prostorih. Milan me je seznanil še z drugimi igralci. Vprašal sem ga, katera je bila tista mati, ki je bil tako hud nanjo. Sedela je poleg mene, migs Bertha Eršte, zelo uljudna in družabna. Človek se res počuti srečnega, če se nahaja v tako ljubki družbi. Drugih igralcev si nisem zapomnil.^ Prišli so tudi Steklasovi iz Aliquippe in več drugih iz iste naselbine, da so videli igro "Norec". Tisti večer so bili spodnji prostori premajhni—le škoda, da se jih ni moglo povečati. Drugi dan pa zopet na konvencijo. Voda Je nevarna —Da se mi ne boš nikoli brez moje vednosti kopal—svari oče sinčka.—-Ne pozabi, da je voda nevarna. —-Tudi meni se zdi tako, očka. Za vsak slučaj se niti ne umivam. Zato ker bodo ta darila prinesla njihovim ženam leta resnične zadovoljnostl, jim bodo njih soprogi dali ta Božič nove plinske štedilnike in plinske ledenice. Pridite v vaš Public Service (las Appliance Store ... Izberite Iz CP plinskih štedilnikov in Servo) Elect rol ux plnukih ledenic. Pridite danes! Navada Radijski napovedovalec se zagovarja pred sodiščem. —Koliko ste stari?—ga vpraša sodnik. Nspovedovalec pogleda na uro in odgovori: Ko odbije ura deset, bom star točno 22 let, dva meseca, dva tetina, dva dni, dve uri, dve minuti In dve sekundi. , . . Halo, radio LJubljana. 1942 Ser vel Elect rol ux PLINSKA LEDiNICA Nov ('/>, plinski ¿tedflnik t«4»tet V M «t**uw«l*ltt *t•<.«•> r SMi hat#>« t* |m*u*iU AmiIMa O« Km•<*«•> t MM Tu MftWt Müll «I • AfMMWM wiM .»MMU* • or*M m m«»a «a*«i asMi «iimmm MutoMMH tu »m t* »t"*'» 4»t»v V«4MM «»•• »« PRODAJALCI PLINSKIH ŠTEDILNIKOV in PLINSKIH LEDENIC BMk. k.i. d.l*9.t< M tonrwUI Mil CIO » D»lr»U«. Mich ODPLAVUENCI (Se nadaljuj«.) "Nič prida je ni, te dekline!" ji je pojasnil oni. "Videti je nedolžna kot angel, pa ni prav nič nedolžnega na nji in imela jih je že nié koliko! Tudi mene je ie lovila in le s težavo sem ji ušel, kajti zlomek je navihan, da le kaj in v takih rečeh prava umetnica!" Zofija je z očmi poiskala Jakoba in njegovo plesalko ter jima ves čas med plesom zvesto sledila. In prav nič ji ni ugajalo, ker se je Jul-ka tako nežno prižemala k Jakobu ter mu tako mehko zrla v oči. Godba je utihnila ln Zofija se je vsedla na prejinjo mesto, meneč, da bo Jakob takoj prišel k nji. Pa ga ni bilo. Julka ga je zadržala pri sebi. • Tam doli na onem koncu dvorane sta stala ter se pomenkovala — ona živahno, ljubeznivo, on vidno v zadregi. Le kaj si imata povedati? Zofiji je postajalo neugodno pri duši. -, Toda ona dva si nista imela povedati kdo ve kaj. Julka je hvalila Jakoba, kako dober plesalec je. "Z vami bi plesala do sodnjega dne!" mu je goreče zatrjevala. v Jakob je menil, da pretirava. Ona da je pač dobra plesalka, on pa bolj neroden. Ali ne bi rajii govorila o čem drugem? Julka je pokazala dve vrsti drobnih belih zob ter med smehom zajela v pljuča zvrhano mero pokvarjenega zraka, da so se ji nosnice razširile kot prhajočemu žrebetu. "Joj, kaj naj pa govorim, če nočete slišati prav nobene hvale?! Drugače, kakor pohvalno, o vas sploh ni mogoče govoriti! Kako lepo na primer pijete! Jaz sem vsa neumna na vale povesti!" To je bilo preveč za Jakoba, ki je začel su* miti, da nekaj ni v redu, da dekle ni to, kar se dela. "Katera izmed mojih povesti pa se vam tako dopade?" je hotel vedeti. Julka je bila v zadregi, Jakobovih povesti ni poznala, nekaj naslovov je pač videla mimogrede, a se jih ni mogla spomniti. "Vse ..." se je končno odrezala in ker je godba zopet začela igrati valček, ga vprašujoč pogledala. "Vsaka je lepša od druge, človek ne more reči^katera je lepša..." r Jakob je razumel njen pogled ter zopet za-pleaal z njo; toda z njenim odgovorom ni bil zadovoljen. "Vzlic vsemu bi rad vedel, katera vam je posebno ugajala," je tiščal v njo. Julka si je v tem priklicala v spomin naslov neke Jakobove črtice, ki je bila šele pred kratkim priobčena v "Našem času". "Povest 'Črne ribe*, Mr. Muren, ml je posebno ugajala." . "In kaj vam je v nji najbolj ugajalo?" Julki je posulo vroče. Vražji človek, mar jo hoče res vtakniti v precep, da se. ne bo mogla Keniti? Saj je ie v precepu. Kako bi ae zdaj izvila iz tega precepa? Julka je obupno brskala po spominu, ali si ni morda zapomnila imena kakega karakterja iz tiste nesrečne črtice? Zazdelo se ji jt, da je mimo grede videla ime Rezika ln nekaj o solzah, nakar je olajšano vzdihnlla: "Rezika in njena žalostna usoda sta se me res dojmill ... In kako romantično . . ." Jakob jo je debelo pogledal, nato mu ja hušknil preko obraza pomilovalen nasmešek. Tako je torej s to stvarjo! Navadna čutna gos, ki bi rada flirtala z njim, ga nemara celo rada vzela k sebi na posteljo! In pri vsem tem še tako prekleto neoriginalna, rabi same stare, plesnive fraze, budalosti! Da bi jo šment! Ampak njega s Ukimi triki ne bo dobila, to /i lahko pove! . V črtici "Črne ribe" namreč ni bilo nobene Rezike in nobene romantike, pa tudi tragike ne! Bila je čisto navadna kratka satira! Julka je slutila, da ga je na smrt polomila. Čutila je, da ae ji njegovo telo uporno odmika, da se ne pusti več priviti k njenemu razgretemu telesu, skozi katerega so ie strujile iskre razpaljene čutnosti, in zaželela si ga je bolj kot kdaj poprej. "Ne boš mi ušel!" si je zatrjevala v mislih ter ae sačela privijati k njemu kot mačica, da bi mu razdražila kri. Toda Jakob se ni hotel podati; vztrajno se je boril z njo in ta nevidna borba je trajala prav do poslednjega zvoka plesne godbe. Ko sta obstala, se je Julka čutila poraženo in nekaj čaaa ni vedela, kaj bi rekla ali storila. Potem se je spomnila, da ji je vroče, pa ni bilo robca pri rokah in Jakob ji je ponudil svoj čisti žepni robec. Nato, ko je Jakob že mislil oditi od nje, ji je prišlo na misel, da je žejna. Jakob jo je kot se za gentlemana spodobi peljal v točilnico, kjer ata spila vsak vrček pive. Potem bi bila rada, da bi stopila skozi stranska vrata na prosto, da bi se navžila malo svežega zraka. "Saj je docela južno vreme in prav toplo," je menila, se ga oklenila za komolce ter mu proseče pogledala v oči. Zdaj je Jakob natančno vedel, koliko je bili ura. Prijazno, toda odločno je odklonil, češ, ni ^tiu prav nič za prehlad, ki bi si ga lahko nakopal razgret zunaj na mrzlem, a tudi mora k ženi, ki ga čaka. "Nekaj minut lahko še potrpi," je moledovala Julka. "Samo nekaj minut... Ah, tako rada bi vam nekaj zaupala, a tu notri ni mogoče .. . Niti nekaj minut mi hočete jtrivoščiti? Mr. Muren!" S Mr. Muren pa se ni dal pregovoriti. S .hladnim nasmeškom na obrazu se je je vljudno rešil ter odšel k Zofiji, ki ga je pozdravila a čudno vprašujočim pogledom, da se ji je moral za-smejati. "Neumnica!" ji je rekel veselo. "Misliš, da me res vsaka gos lahko zvije?!" In Zofija se je oddahnila. Oba pa sta trenutno pozabila na žepni robec, ki ga je Jakob posodil Julki, kar je tudi Zofija videla, in ki je pri nji tudi ostal. Julka pa, t drugače na videz tako krotka in nedolžna, se je vrnila k svoji prijateljici razdražena kot gad, da je Marička takoj presodila, da ni uspela. "Mar ti nisem povedala, da Muren ni .navaden oreh?" je rekla napol pomilovalno in napol škodoželjno. "Ej, Julka, vsak moški se nam ne da v roke! . . ." Razočarana mladenka jo je ošinila z besnim pogledom, nato je jezno vrgla na tla Jakobov žepni robec, ki ga je bila nervozno mečkala med prsti ter se zaničljlvo zmrdnila: "Maram zanj! Imam boljših na preostaja-nje! ..." "Gotovo . . , taka zala deklina . . . deset na vsak prst . . . !" se ji je prikrito porogala Marička. Julka jo je v zahvalo gnlo pogledala, nato pa je molče odšla iz dvorane in (isti večer je niso več videli. Kmalu za njo je odrinila proti domu tudi vesela vdova Marička. V svoji ročni torbici je imela spravljen Jakobov robec, ki ga je kar tako, brez kakega pravega namena, pobrala še predno je razjarjena in razžaljena Julka odnesla svoje pete ven. (Dalja prihodnjič.) Obsojenci Vladimir Levstik (Nadaljevanje.) "Križ božji, deta moja mila, kaj treba tu prerckc in ogorčenja? Glavno je, da je jajce kurje, ali ne? In jajce je od kure, kajti kura ga je zlegls; ln s kuro je bil petelin, torej je tudi od petelins, če se ml prav dozdeva .. . To pa, od katerega je, naj se zmenijo Kikirikavs, Kirikav-k c/. in Kokodinda; oprostite ml nerahločutnost... Meni"—ie dodal s ciničnim povdarkom—"se je brlčas odveč izgovarjati, da nem nedolžen . . ." Kukuricnil je ter jim pokazal hrbet. Naposled je prišle še gospodinja, dolga in suha lenščina, napol slepa, z obvezo na desnem očesu, ptKlobns slikani Pravici; tudi ona se je začudila jajcu, in tudi Icmenatar, ki je prišel zS njo. "Ampak, kura k« je zlegla. o mati." je zaključil globoko premišljevanje, "in s kuro je bil petelin, ergo pravi logika, da bo piščanec . . IV. Genljlvo je bilo gledati drobno Kokodlndo. ko je ¿dela noč in dan na svojih jajčkih ter je in ga vabila v življenje. In še lepše ji je prlstojala nežna lepota mlade matere kaaneje, ko je izprevajala objokane picke po dvorišču, iz kraja v kraj, razko-pavaje tla, koderkoli^e.dišalo po nesnagi, da jim poišče primerne in koristne hrafié. Picki pa so tekali okoli nje, lepi in košati, pisani ln beli, naj zastavne jšl med vsemi trije belinčki Piv-piks, Kivkiks in Čivčiks. Samo eden, eden le med številnimi otroci je bil v žalost njenemu srcu, in to je bil tisti, ki je prilezel iz čudnega jajca; zakaj tudi to se je izleglo. Mati Brtoncljeva so že menili, da ne bo kruha iz moke in so že držali jajce v roki, da ga vržejo na gnojišče; toda Kokodinda je kričala tako milo in proaeče, da so sklenili počakati—tri dni in nič dalje več. Tretji dan pa se je privalilo bitje iz razklju-vane lupine,—bitje, pravim, da ga je bilo groza pogledati; in veliko začudenje se je dvignilo iz vseh kurjih grl pri hiši Brtonc-Ijevi, kajti žive čase še ni prišlo enako pišče iz kokoši. Život neroden in napol razvit, obraščen z redkimi kosmatinaml, kremplje. ki niso bili kurji kremplji, voščenorumenkast kljun, ki ni bil ljun poštenega ln količkaj normalnega pirka—in pa glae,— o. kakšen glas' Tako nepopisno ra zlopt r jen Imi prst in z razpro-|je kričalo novorojeno revšče. in strtimi krili grela bodoči zarod je gledalo okoli sebe s širokim, divjim očesom, prispodoba žalosti in nesreče same, kakor da ne bi poznala ni matere ni očetov. Po njegovem ^turobnem kriku mu je bilo ime^Aiiika in vsa kurja družina se nekaj ur ni mogla spomniti, kaj to pomeni. Šele enooka mati Brtoncljeva so rekli, da se pravi: "lačen!" in so vzeli piščanca v krilo ter so mu naauli kuhanega prosa. Toda Aiiiks ni znal zobati iz krila; čakal je kakor princ iz kra-ljtvake hiše, dokler se gospodinja ni ponižala pred njim ln ga ni napitala v kljun. Pa še takrat je delal žaloatne in nemilostlji-ve obraze, ki jih ni razumel živ krst izmed navzočih. "Aiiiks, Aiiiks, Aiii!" je kričal, da je rezalo v vsa kurja in človeška ušesa. "Aiiiks ne mara kuhanega prosa! Aiiiks hoče nečesa drugega, toplega, sladkega, rdečegu in dišečega po krvi! Tisto mora trepetati in nekdo mora stati pred menoj, s širokimi krili, visoko nekje in vse modro mora biti za njim, in solnce mora plamcneti v bližini . .. Aiiiks je ftaloMcn in lačen. Aiiiks je nesrečen, Aiiiks ne mara kuhanega pnma!^ In res. izprva je kljuval po črnih, razpokanih prstih matere Brtoneclc in je bljuval nizko pi-čo nazaj kakor mu jo je potiskala v grlo. Toda. ko se je glad oglašal s čimdalje hujšo neiz- FROSflTf prosnostjo, se je odločil ubogi Aiiiks in j« pogoltnil prvo zrno, in drugo za njim, in še mnogo naslednjih; najedel se je tistega zoprnega prosa in je kričal, venomer kričal, po drugi hrani, ki je rdeča in krvava, in po vročem solncu in po globinah sinjega proetrantsva. Kurjad pa se je zbrala na skladovnici: pošten jakar-Kikirikavs, aristokrat Kirikavfcež, madam Kokomunda, sentimentalna Ko-komela, naivka Kokodela, in tudi mamica Kokodinda je poslušala od daleč izmed nadebudnih potomcev. Celo belinčki Kivkiks, Pivpiks in Čivčivks, celo oni ao se že vadili zborovati in so z neprestanimi medklici motili bistroumne razprave dičnih put in zaslužnih putoljubov petelinov. Predsedoval pa je zboru starina Kikirikež,, in ko je vsakteri povedal svoje mnenje ter je vsaktera prekokodakala svoje nazore na dolgo in široko, je dvignil očaški glas ter je ku-kurikal takole: "Kikirikirikiks! Slavno zborovanje! Dične dame, spgštovani gospodje, in ti, steber bodočnosti, up naš in nada naša, ti, ó mladina! Resna skrb nas je združila današnji'dan v bratov-ski in neskaljeni slogi, skrb za sveta sporočila slave in preteklosti kurjega plemena ... Da, ta-korekoč, gospoda moja,- zbrali smo se takorekoč in smo kolikor toliko popolnoma in temeljito pretehtali vprašanje: kaj pomeni, ako se takorekoč rodi piščanec brez mahu, piščanec, ki takorekoč ne mara hoditi po nogah, kakršne sta mu dala oče in mati, piščanec, ki takorekoč zaničuje kosilo bratov svojih in svojih sestra? In dognali smo, gospoda moja, da je natura takšnega piščanca bodisi nemoralna, bodisi nenormalna, ali pa oboje; zakaj piščanec je in piščanec ostane, kajti rekel bi, da ae je rodil od pute in puta da je bila s petelinom. Zdaj pa vas vprašam, o pwte in putoljubi: ali ne pomeni takšen izrodek črne in preteče nevarnosti za obstoj vae naše kurje morale, vse naše kurje tradicije in vseh načel, ki ao vcepljena v srce plemena kurjega po zemlji? Da, vam pravim, gospoda moja! In zdaj, bi se mi zdelo, da premislimo: kaj nam je storiti s tem našim izpride-nim ali, milo rečeno, nenormalnim piščancem? Najbolje bi pač bilo, da mu privežemo mlinski kamen ter ga potopimo v globo-čino morja; toda naša srca, o dame in o goqxxlje, so usmiljena in prenapolnjena s sočutjem! Zakaj ne bi skrbeli za siromaka, zakaj ga ne bi rešili pregrešne nature in nekurje čudi, ko vemo vsi in ko vsi spoznavamo, kako prekrasno se podaja usmiljenje vsaki puti in vsakemu petelinu? Poglejmo grešnika, dične pute in cenjeni petelini; piítéanec je, kajti puta ga je rodila, in s petelinom je bila puta, in dasi je le ena puta njegova mati, vendar bi se skorajda reklo:—mi vsi smo njegovi očetje! Ko pa je piščanec, noai v skriti globočini svojega bitja namen in v dn\i svoje duše dolžnost, da se razvije do vrha kurje popolnosti, da postane petelin med petelini, putoljub med putoljubi, v čast in slavo plemena, v prid in v ponos celokupne druiine. In zatorej, slavno zborovanje, bodi naša naloga, da storimo nenormalnega piščanca takorekoč deležnega naše morale in kulture, da ga osrečimo z vsem pridom in haskom takozvane vzgoje in ga takorekoč pripeljemo na pravo cesto prave kurje popolnosti in plemen itoati,—v kar nam Bog pomozi!" S hripavim glaaom je končal modri oče Kikirikež; in šumno odobravanje vaenaokoli mu je pričalo, da so vsi navzoči njegovega mnenja. "C'est ce que j* amelle parlé en homme de bien!" je kimala Kokomunda in brž ji je pritrdil Kirikavkei Earl of Dorking: "All right!" . •Tako bodi!" je kukurikal Kikirikavs. ' Kdor zna, U zna!" "Prav imajo oča Kikirikež! Svetu pokažimo lik kokošje navade in miali!" sls ae strinjali Kokodela in Kokomela. Belinčki trojčki pa so klicali s tenkimi glasovi: "Kivkiks' Tako je!" "Izvrstno! Pivplka!" "Clv! Izborno! Čivčiks'" "Aiiiks! Aiii! Aiiika!" je zaje-čal. nenormalni piščanec. (Dalje prihodnjič) ¿ Maribor nekdaj in do okupacije (Nadaljevanje.) ' Novi časi Francoske čete je sicer videl Maribor že leta 1797, a trajno ni bilo mesto nikoli v rokah Francozov. Francoske armade so le korakale skozi Maribor na sever in izžemale mesto s težkimi kontribucijami. Ko je bila ustanovljena Ilirija in je bil izvoz na Kranjsko zaradi carinskih mej otežkočen, si je Maribor poiskal novih tržišč na severu, v Avstriji in na Štajerskem. Zaradi svoje lege ob veliki trgov ski cesti, je postal Maribor izhodišče Podravja na sever. Se večjo važnost, posebno v gospodarskem pogledu, pridobi Maribor z otvoritvijo železnice Murzzuschlag-Celje 1. 1846, ki se 1849 podaljša do Ljubljane. Leta 1863 je bila zgrajena železnica Maribor—Celovec. Železnica je omogočila Mariboru ¿voz kmetijskih pridelkov v industrijsko Pomurje in tako je Maribor postal končnoveljaVno izhodišče vsega Dravskega polja za sever in zahod. Po zgraditvi železnic se je s priselitvijo prebivalstvo znatno pomnožilo in 1. 1851 se mestne meje razširijo z nekdanjega obzidja preko predmestij, v glavnem do današnjih mestnih mej. Važna letnica v razvoju Maribora in našega Podravja je bilo leto 1899, ko je bil prenesen sedei lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor, s tem je pridobil škof Anton Martin Slomšek 10 slovenskih dekani j od Marenberga do Velike Nedelje. Na nove župnije je nastavljal slovenske duhov nike in s tem rešil narodne smrti Slovenske gorice, Dravsko dolino in Ptujsko polje. V 60 letih je postal Maribor tudi središče štajerskega slovenstva. 1861 je bila ustanovljena Slovanska Či talnica, ki je z javnimi priredi tvami, Besedami širila slovensko narodno zayest. 1867 je prvič izšel Slovenski Gospodar, 1868 je začel izdajati T. Tomšič Slovenski Narod in tako je narodno življenje Slovencev precej cvetelo. Toda po zmagoviti nem-ško-francoski vojni 1. 1870 so za-Nemci vedno bolj odrivati vence iz samoupravnih in dr-nih uradov in poizkušali preprečevati slovenske prireditve. Leta 1882 je bilo ustanovljeno Slovensko politično društvo to Čitalnica je z Dramatičnim in Glasbenim društvom živahno delovala, prirejala slovenske predstave in tako razširjala vzlic šikanam od strani vlade in policije slovensko misel in slovensko besedo. — Mnogo je bilo šikaniranja in zalezovanja Slovencev od strani Nemcev, posebno nem-čurjev, ki so ovajali svoje slo-vensko-zavedne rojake oblastem. Mnogo so Slovenci prestali med balkansko vojno, še več pa v burnih $asih svetovne vi hre, ko so jih brez povoda v trumah zapirali, jih gonili v Gra dec pred sodišče in metali v ječo brez obsodbe. . Tedaj pa je prišel prevrat in zlom dvojne monarhije. Na svojem mestu se ie znašel general Mai^rr in v odločilnem trenutku* pridobil Maribor za Jugosla vijo. V teh usodnih dneh je imel vlado Podravja ln Maribora v rokah Narodni svet na čelu i predsednikom dr. Verstovškom 1. decembra 1918 je bilo proglašeno zedinjenje in s tem je napočila za Maribor nove doba. V tej novi dobi (to je od 1. decembra 1918 do 6. aprila 1941, ko so nemške čete zahrbtno napadle Jugoslavijo) ae je Mart bor nadvse lepo in vsestransko razvijal toliko na gospodarsko-socialnem kot na kulturnem polju. kar smo ie preje podrobneje pisali. Sedaj ko so nemški modemi barbari prišli vladat v naš lepi Maribor, se ponavljajo spet preganjanja, mučenja iti smrtne' obsodbe nad našim zavednim in mučeniškim slovenskim ljudstvom, ki. se že dolga stoletja bori za svoj narodni obstoj na najsevernejši točki naše narodne države. Upamo pa, da bo to ponovno trpljenje trajalo le malo časa, ker smo gotovi, da ne bo zmagala krivica in da bo spet zasijalo sonce svobode nad našimi lepimi slovenskimi kraji. Narodnostne prilike v Mariboru Od narodnosti nekega kraja moremo govoriti šele za tiste čase, ko je zavest pripadnosti pri temu ali onemu narodu bila vzbujena, oziroma ko je zavest lastne narodnosti zajela narod sam. V srednjem veku ni nikdo govoril o slovenski narodnosti v naših krajih. Takrat so bili prebivalci razdeljeni le na gospode in podložne. Govorili pa so o narodnosti prebivalcev bivše avatro-ogrske monarhije v 19. stoletju. Če pa že govorimo o narodnosti prebivalcev Maribora in njegove bližnje okolice v srednjem veku, potem moramo reči, da je narodnost maloštevilnih Mariborčanov bila v srednjem veku vsaj nedoločena, dočim zagotovo vemo, da je cela bližnja in daljna okolica Maribora bila slovenska. Mi vemo, da je v srednjem veku med manj ko 2000 prebivalcev v mestu Mariboru bilo predvsem mnogo tujcev, privan-drancev, in tudi mnogo Židov. Saj bi mogli reči, da je bilo sretf-jeveško nemško prebivalstvo Maribora, v kolikor ga je pač bilo, pod velikim vplivom Židov. Gotovo je, da je bila nem ška nepriseljena gospoda, ki je v Mariboru in njegovi okolici vladala. O pravi narodnosti pri nas pa govorimo šele za one ča se po letu 1848, ko so narodi avstrijske monarhije dobili svoje svoboščine. Narodnost Mariborčanov se je ugotavljala prav za prav šele pri ljudskih štetjih, ki so bila leto 1867, 1880 in potem vsakih 10 let. Prav za prav je šele pri ljudskem štetju leta 1890 bilo prebivalstvo popisano po narod mo ke nosti, in sicer po "TTm„ sprache", to Je £ Jeziku. Podatki od leta issT prej nam bodo služili Tt kratki razpravi, v kateri se — omejili predvsem na n« kako je bilo razmerje v -nostnem pogledu med Ni i olov^nci. Avstrijska uradna 8tatilt r , P» ljudskih štetjih ugo^ ^slednje narbdnostno stani Mariboru (z vojaštvom): Leta 1890: Nemcev 15 931 c vencev 2,653, drugih 393. Leta 1900: Nemcev 19 29} < vencev 4,062, drugih 93. ' Leta 1910: Nemcev 22 656 < vencev 3820, drugih 11,7. (Dalje prihodnjič) Pri branjavki — Ali boste imeli za veliko 1 dovolj svežih jajc? — Seveda jih bo dovolj smo se založili s svežimi n za pol leta. * Pred sodiščem — Obtoženi ste, da ste sn pred polnočjo pretepli tožite Kaj ne veste, da je to prepo dano? — Prosim, gospod sodnik, bi bil vedel, da to ni dovolj, pred polnočjo, bi ga bil premi stil po polnoči. »»»»»««*........ , rtttt TRINERJEV' PATf JOTICEN STENSK KOLEDAR ZA 194: Trtnerjevi stenski koledarji zelo popularni v vseh dobah, pak letošnji Trinerjev 1942 ste koledar je krasnejii kot Se k preje. Njegova krasota je Fcrr va reprodukcija patrijotična "Slog Izjave Neodvisnosti". Or nal visi v Smithsonian Instit v Washingtonu, D. C. Benja Franklin, John Addams, in Thoi Jefferson so neumrljivi na ti I Vi lahko dobite ta koledar pri šem lekarnarju, kjer kupujete 1 nerjevo grenko vino z vitamin B-l, ekselentna želodčna zmes zdrav apetit in dobro prebavo. L ko tvgli pišete po enega na Jos< Triner Corporation, 1333 S. Ashli Ave., Chicago, 111. in priložite I za poštnino. (Adv. TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli I Tlaka vabila aa veselice In abode, vislinlce. časnike, ka» koledar)«, letake lid. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, sngleškem Jeslka In dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO S N PJ. I TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cone smerne, unijsko delo prva «t Pišite po Informacije na naslovi SNPJ PRINTERY | 2657-5? S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. ILLINQ TEL. ROCKWELL 4104 naročite si dnevnk PROSVETO , Po sklepu 1L redne konvondte ss lahko naroči na tet Prosvstc^ priit«)« eden. dva. tri. štiri ali pet ¿Ionov Is ene drušlae k aril oer*-ninL List Prosveta stane sa vae enako, sa člane ali oečlsns * w » eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri asesmentu llJoa tednik, se )ln to prišteje k naročnini. Torej sedaj * "T da Je list predra« sa člane SNPJ. Ust Pzosveta Je vaša tostelas is gotovo Je v vsaki družini nekdo. Id bš rad čital Ust vssk dsn. Pojasniloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člss SNPJ. ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sera svoj im tednik, bode moral tisti član is dotlčne družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti uprsvniltvui iis . in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvets. Ako tel* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto nsroenisu Cena listu Prosveta Jei ^ Za Zdruš. države In Kanado 0040 Za Cleeeo In Chleego |a—■«V 1 tednik In.-------4J0 1 * la._______Mt t t M»11" S tednike te. 4 tednik» te™ 5 tednikov in 1.40 1J0 9 4 I tednikov ta te........ ■■— te------- te-..... ____,—— IM Za Evropo Jo.----------------------^ Ispolnlto spodnji kup«*, priložite potrebne ^ Order v pisma lo si naročite Prosveto. IlsL Id Je vsàs iss» - PROSVETA. SRP J. t4l7 So. Loándolo Ave. Chicago. ÏIL Priloženo pošiljam naročnino sa Ust Presveto vsote I ______ .......¿L droštvs št I) Naslov _ Ustavite te aa pripišite k moji m^^ 1) 01 4) 0) et dmštvs št tL droštvs št ¿I, droštvs ti. Ct drošte. št r