Glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Ljubljana, 20. februarja 1997 A številka 6	☆ letnik 56
;0-
)b-
iv
i3
;1»
ini
pii
ig3
:o-
ije
Tl3
2i-
on
Sfi1
ia'
n3
je!
ra-1
po
Idi
ib-
eti
rO'
il>
vil
.af
je
d3
55
0'
P/?L/ POGAJANJ BO KONČAN DO ZAČETKA MARCA
Pogajanjao novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo se bodo nadaljevala tudi ta četrtek. Obe pogajalski strani namreč želita prvi krog pogajanj končati do konca marca.
Kot nam je povedal Gregor Miklič, so prejšnji teden postili največ časa za določbo o ugotavljanju presežnih delavcev. »V igri« sta bili dve metodi, izločilna in kumulativna. 1*0 prvi bi za določanje presežnih delavcev uporabili posa-btezne kriterije po njihovem vrstnem redu. Na prvem mestu |>i bila verjetno uspešnost posameznika pri delu. Pri kumu-lativni metodi pa bi za določanje presežnih delavcev uporabili vse kriterije. Pogajalci so se glede tega dogovorili le, da bodo med obema metodama poiskali kompromisno rešitev.
Neusklajeni so tudi pogledi na varstvo pri delu, ko gre za delo na domu. Delodajalci se želijo obveznostim iz tega naslova izogniti, sindikati pa predlagajo, naj imajo enake obveznosti kot znotraj podjetij.
Delodajalska stran predlaga ukinitev plačane odsotnosti ^ dela zaradi smrti v družini, poroke, rojstva, selitve, nesreče. Sindikati temu odločno nasprotujejo.
Gregor Miklič meni, da bodo šele po končanem prvem krogu Pogajanj lahko opravili dokončno inventuro odprtih vprašanj. Takrat bo tudi pravi čas, da se pogajalska ekipa posvetuje s sindikati, ki jih bo pogodba zadevala. V začetku aprila pa bodo posebne skupine, tudi zunanji strokovnjaki, morale obravnavati prioritetna nerazčiščena vprašanja nove pogodbe. V' '*««	E K.
Podpora pobudi za zavarovanje gozdov
1
Vodstva Zveze s vobodn ih sindikata v Slovenije in sindikatov dejavnosti gozdarstva, lesarstva, kmetijstva, trgovine ter gostinstva in turizma so na današnjem sestanku načeloma podprli
J
pobudo Janeza Černača za razpis referenduma "Zavarujmo naše gozdove ". Svobodni sindikati Slovenije smo že več kot pred petimi leti, ko smo na javnem shodu protestirali proti takšnemu zakonu o denacionalizaciji, opozorili, da bo povzročil neposredno gospodarsko Škodo državi, da ne omenjamo izgubljen ih delo \ m ih mest v gozdarski, lesni, kmetijski, trgovinski in drugih panogah.
Zato bodo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in njeni sindikati dejavnosti, ne glede na odnos političnih strank do pobude in njene politizacije, dosledno spremljali aktivnosti za razpis referenduma ter se vanje vključili vsebinsko in organizacijsko.
Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS
0 podaljšanju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj pišeta Lučka Bohm na strani 2 in Gregor Berkopec z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na strani 12.
DELAVKE ISKRE RELEJEV STAVKAJO PRED TOVARNO
Konec minulega tedna stavkajoče delavke in delavci Iskre Relejev niso mogli v tovarno, saj so bila zjutraj vhodna vrata v podjetje zaprta, vstop so jim preprečevali tudi varnostniki. Kasneje so stavkajoči izvedeli, da jih je vodstvo podjetja zaradi pomanjkanja repromateriala uradno napotilo na kolektivni dopust, ne da bi jih o tem poprej sploh obvestilo. Območna organizacija Skei za Podravje je delodajalca že prijavila inšpekciji za delo zaradi kršitve določil zakona o stavki. Skei je inšpekcijo za delo prav tako obvestil, da delavci Iskre Relejev še vedno niso dobili decembrske plače.
Stavkajočih delavk in delavcev ukrep delodajalca in izprtje v času stavke ni prestrašilo, sedaj pač stavkajo pred zaprtimi tovarniškimi vrati.
Več na strani 2
Martin Muršič, sekretar sindikata obrtnih delavcev:
Socialne pravice, ki jih imamo, niso priletele z neba
Nič nenavadnega ~ dmnič
Piše: Rajko Lesjak
Nič nenavadnega ni bilo v teh dneh in nočeh, in slutnje so se uresničile, ko sem si s pomočjo Machiavellija (»nikar ničesar ne povej, celo prijatelju ne, česar ne bi hotel povedati sovražniku...«) pomagal razjasniti takratno programsko, kadrovsko in siceršnjo kombinatoriko za oblast. Prvi predlog vlade morda sploh ni »padel« slučajno, morda je »padel«
celo dogovorjeno. To ni nič nenavadnega, če vemo, kako se lahko v politiki nekoga prelisiči, še posebej tiste, ki ne vedo kaj vse se lahko dogaja za odrom in kdo vse lahko komu kaj prišepetava. Nič ni nenavadno, če v državnem zboru »pade« predlog za sestavo vlade, ki ima za svojo podporo le enega poslanca več od tistih, ki prežijo nanjo in hkrati storijo vse, da taka vlada »pade«.
Nenavadno pa bi bilo, če ne bi »šel skozi« predlog nove vlade s podporo 52 poslancev. To pa bi bilo malo nerodno. Še zlasti zato, ker sta novo vlado oblikovali stranki, ki sta na volitvah pravzaprav dobili največje zaupanje volilcev. Ta vlada bi se lahko »zgodila« že veliko prej, zakaj se ni, je drugo vprašanje. Danes se je zgodilo vse to, zaradi česar pravzaprav volitve so. No, volitve gotovo niso zato, da sestavljamo pomladno opozicijo, pomladno pozicijo, pomladno alternativo, skratka, da ohranjamo neko vigred, na katero so pogledi tako ali tako različni. Sicer pa je v tem času pomladni trojček spominjal na črni teloh. Dalj si ga gledal, bolj te je bolela glava. A s tem, ko je nekdo od teh vigrednikov ugotovil, da je bolje iti na oblast kot biti še nadaljnja leta v opoziciji, ni konec demokracije oziroma tako imenovane slovenske pomladi. Nasprotno, vse to, kar se godi, je del demokracije - s pripombo, da pač stane.
Za sindikate pa je pa ta vlada še bolj priročna; da se jo stisniti in omajati, če bo za to potreba. Namreč, imeti v opoziciji dve socialdemokratski stranki, ni mačji kašelj. Seveda če gre za socialdemokratski stranki. Imeti še stranko, ki ji je blizu socialna politika, ki ji je blizu človek, ki ji je blizu družina in pravičnost, toliko lažje. In imeti na oblasti stranki in predsednika, ki bi v primeru konstruktivne nezaupnice imel zaveznike v parlamentu samo med svojimi, je za sindikate kar dobra pozicija. Zelo tenkočutna bo morala biti vlada pri delavsko-socialnih vprašanjih, ko bo imela v opoziciji to, kar ima v državnem zboru in številne sindikate, ki ščitijo ta delavsko-socialni interes. Bo pa v tem obdobju precej tega: od socialnega sporazuma, delovnopravne zakonodaje (zakon o delovnih razmerjih, zakon o kolektivnih pogodbah, zakon o minimalni plači), pokojninske reforme do zdravstvene zakonodaje. Človek bi kar zavidal enim in drugim.
Vse to, kar so počeli politiki te dni, je gotovo legitimno dejanje. In jim gledati pod prste - je izguba časa. Povsem nekaj drugega pa je, koliko besed je bilo zastavljenih, koliko obljub danih naravnost s televizijskih zaslonov, prek časopisov, za eno in drugo stran. Danes pa preprosto ugotoviš, da gre za ljudi, ki jim dane besede in stiski rok pravzaprav nič ne pomenijo. In to je tisto, kar bode v oči.
Beseda namreč dobi pomen pri osebi. Sama po sebi je brez pomena. Kadar človek uporabi besedo, ji dal živ, resničen pomen. Pomen pride do človeka. Kaj vse je prišlo te dni do ljudi?
Če vse to zavrtimo nazaj, pazljivo prisluhnemo in vse to preberemo, ostanemo brez besed. Spet si bom sposodil Machiavellija: “Vsakdo ve, kako hvale vredno je, če vladar drži besedo in živi neoporečno, ne pa prekanjeno, vendar nam izkušnje naših dni kažejo, da so naredili velike reči prav vladarji, ki so se bore malo menili za dano besedo in znali lokavo goljufati ljudi, saj so navsezadnje posekali tiste, ki so se opirali na zvestobo postavam." No, iz tega lahko nekako ugotovimo, da politiki nikoli niso bili mož beseda. Kdor je znal bolje lisjačiti, se je tudi bolje odrezal. Vendar je vse to treba dobro prebaviti, imeti trdo kožo, pospraviti čustva in znati ljudem pojasniti tako početje. Vse to uči, da so se politiki pripravljeni obračati tako, kakor velevajo vetrovi, oziroma da so se pripravljeni zmeraj, kadar terja potreba, v duhu spreminjati in biti drugačni. Po vsem tem sta dr. Janez Drnovšek in Marjan Podobnik zagotovo spretna politika. Zgodovinarji pravijo, da se zgodovina vrti kakor kolo: so trenutki, ko je nekdo na oblasti; so trenutki, ko je nekdo v opoziciji. S tem se je treba sprijazniti. Pa še nekaj: ni hujše izgube, kot če človek izgubi samega sebe - lažje je izgubiti oblast.
ZVEZA DOBILA POOBLASTILO ZA SKLEPANJE KROVNE POGODBE
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje članov po 1. 1. 1998
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je pomembna naložba v zdravstveno in socialno varnost vsakega posameznika. Praktično vsak odrasli Slovenec je v preteklih štirih letih sklenil zavarovalno polico, ki mu omogoča brezskrben obisk pri zdravniku. Na ugodnost višine premije za prostovoljno zavarovanje vpliva seveda tudi popust. Ugoden popust je za 372.000 ljudi opredeljen v krovni pogodbi, ki jo je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije podpisala decembra 1992.
S koncem leta 1997 se izteka zavarovalno obdobje, za katerega je Zveza svobodnih sindikatov podpisala to pomembno krovno pogodbo. Zveza, sindikati dejavnosti, območne organizacije in seveda zavarovanci ocenjujejo prednosti in pomanjkljivosti dosedanjega zavarovanja ter razmišljajo o pogojih zavarovanja po 1. 1. 1998. Navsezadnje so nekatere zavarovalnice, ki na slovenskem zavarovalniškem trgu ponujajo pakete prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, že pripravile svojo ponudbo za čas po 1.1.1998. Ker je krovna pogodba, ki jo je decembra 1992 podpisala Zveza svobodnih sindika-
tov, pripeljala v zavarovanje največ zavarovancev od vseh v Sloveniji, je Zveza tarča številnih ponudb zavarovalnic.
Sindikati dejavnosti so v februarju na svojih koordinacijah dvakrat razpravljali o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Sklenili so, daje treba članu tudi po 1. 1. 1998 pomagati do kvalitetnega in varnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Poleg varnosti in kvalitete pa je seveda pomembna tudi sprejemljiva višina premije. Izkušnje iz preteklih let so pokazale, da je za zavarovalnice pomembno sklepati krovno pogodbo, ki v zavarovanje lahko na organizi-
ran način pripelje veliko število zavarovancev. Na tej podlagi se je mogoče pogajati za čim ugodnejše zavarovalne pogoje. Zato so sindikati dejavnosti sklenili, da bodo tudi po 1.1.1998 za svoje člane organizirali prostovoljno zdravstveno zavarovanje v okviru skupne krovne pogodbe namesto preko po dejavnosti razdrobljenih pogodb. Zvezo so zato pooblastili, da se pogaja in sklene skupno krovno pogodbo za vse, ki se združujejo v Zvezi svobodnih sindikatov!
Sindikati dejavnosti so tudi ugotovili, da velja počakati, da svojo zavarovalniško ponudbo predstavijo vse zavarovalnice in da ne velja na vrat na nos zgrabiti prve ponudbe. Časa za pogajanja je dovolj, član svobodnih sindikatov zasluži najugodnejše in varno prostovoljno zdravstveno zavarovanje! .
Sindikati dejavnosti so tudi opozorili na namero, da Zveza svobodnih sindikatov za svoje
člane sklene ugodno nezgodno zavarovanje. Menili so, daje potrebno ob pogajanjih za prostovoljno zdravstveno zavarovanj1’ hkrati raziskati tudi možnost kombinacije tega zavarovanja z ugodnim nezgodnim zavarovanjem
Na podlagi takšnih sklepov, k jih podpirajo tudi v območnih organizacijah ZSSS (te so v preteklo sti opravile ogromno dela v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem)' je sekretar ZSSS Rajko Lesjak ž1 navezal stik z zavarovalnicami ir zahteval njihove pisne ponudbe Sindikati dejavnosti so imenovali tudi petčlansko delovno skupino ki mora zbrati podatke o ponudbi na slovenskem zavarovalniškeiT trgu, in upoštevajoč jasna navo dila in pooblastila, izbrati najbolj^ ponudbe. Končna odločitev bo skupna.
Dejstvo je, daje svojo ponudbo za prostovoljno zdravstven0 zavarovanje po 1. 1. 1998 doslej predstavila šele ena sam3 zavarovalnica. Druga je svoj0 ponudbo napovedala konec teg3 meseca. Preostale zavarovalnic0 še niso predstavile svoje ponudbe. Sindikati dejavnosti menijo; da se velja informirati o vsak ponudbi in na tej podlagi izbrati najboljšo. Časa je dovolj. Kdot bo izbral prvi, ne bo nujno izbral najbolje!
Lučka Boh"1
s,
Sl
bi
si
a]
di
Pi
sli
di
za
as
Pi
Pi
m
sii
ra
P<
st
Pi
“t
Šesti teden stavke v podjetju Iskra Releji iz Makol
SINDIKATTERJA SPOŠTOVANJE ZAKONITIH PRAVIC DELAVCEV
ra
1°
so
kc
ni
sti
or
nc
dr
Delavke in delavci podjetja Iskra Releji iz Makol stavkajo za izplačilo zaostalih plač in regresa za letni dopust že šest tednov. V boju za njihove zakonite pravice jim stoji ob strani sindikat kovinske in elektroindustrije. Nekateri sindikatu očitajo, da z dolgotrajno stavko uničuje podjetje. Sindikalisti pa odgovarjajo, da v borbi za zakonite pravice delavcev ne morejo in ne mislijo popustiti, bojujejo pa se samo za ohranjanje plačanih delovnih mest, na katerih bodo delavci uživali pravice, ki jim jih daje slovenska zakonodaja.
Triintrideseti dan stavke delavk in delavcev v podjetju Iskra Releji v Makolah, ki stavkajo že od šestega januarja, sta stavkajoče ponovno obiskala predsednik in sekretar območnega odbora Sindikata kovinske in elektropredelovalne industrije za Podravje, Branko Medik in Edi Ozimič. V podjetju sta se pogovaij ala s predstavniki stavkovnega odbora, ki ga vodi predsednica sindikata kovinske in elektroindustrije Marija Umiljenovič. Kaj pravijo o stavki predstavniki Skei?
“Ne vemo več, na koga naj se obrnemo in koga naj zaprosimo, da bi nam pomagal. Stavkamo že šesti teden. Kakor kaže, pa skoraj nikogar - razen sindikata Skei - v tej državi ne skrbi, kaj se dogaja v našem podjetju, ki delavcem ne zagotavlja več socialne varnosti. Kako naj preživljamo svoje družine?” se sprašuje Marija Umljenovič.
“Delavke in delavci podjetja Iskra Releji še vedno stavkajo za izplačilo lanskoletnega regresa za letni dopust (omeniti velja, da delavci v tem podjetju niso dobili regresa za letni dopust v letih 1992,1993,1994 in
1996, regres za leto 1995 pa so izsilili s tridnevno stavko) in decembrske plače, saj so zadnjo plačo za november prejeli konec decembra. Pa še to plačo je delodajalec zaradi stavke v novembru, ki bi po zakonu morala biti v celoti plačana, samovoljno zmanjšal,” pravi Edi Ozimič. “Direktor podjetja Iskra Releji Viktor Korošec ne spoštuje internega sporazuma, ki gaje 27. novembra lani sam podpisal s stavkovnim odborom in Skei v podjetju. S podpisom omenjenega sporazuma se je obvezal, da bo delavcem izplačal lanski regres za letni dopust v dveh obrokih (prvega naj bi delavci dobili decembra lani, drugega pa januarja letos). Poleg tega seje delodajalec obvezal, da bo do konca leta svoje interne akte uskladil z določili panožne kolektivne pogodbe in da ne bo kršil določil zakona o stavki. Po podpisu internega sporazuma je direktor Korošec stavkajočim zagotovil, da bo odstopil, če ne bo mogel izpolniti njihovih zahtev. Ker danih obljub ni izpolnil, stavkajoči sedaj od njega terjajo, naj odstopi.”
Plačnik teh izvodov je:
Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. Posamezna številka stane 150 tolarjev.
Za naročnika:
Stavkajoči delavci so direktorju že poslali javno pismo v katerem od njega zahtevajo, naj odstopi. Poleg razlogov ki jih je naštel Ozimič, delavci direktorju med drugim očitajo tudi, da s svojimi sodelavci ni sposoben zagotoviti minimalne socialne varnosti zaposlenim, da v petih letih ni uspel sanirati podjetja, daje zaposlenim iz leta v leto dajal lažne obljube, daje podjetje zaradi slabega vodenja v brezizhodnem položaju, daje izkoriščal zaposlene ter daje ogrozil eksistenco zaposlenih in njihovih družin. Zaradi vsega tega stavkajoči zahtevajo od Viktorja Korošca, da nemudoma odstopi s položaja direk- . torja podjetja Iskra Releji.
Delodajalec očita sindikatu, da s stavko uničuje podjetje. “Stavka zares traja že dolgo časa, vendar samo zaradi tega, ker delodajalec ne kaže pripravljenosti, da bi izpolnil upravičene stavkovne zahteve delavcev. Delavci ne zahtevajo od delodajalca nič več, kot jim pripada po zakonu o izvajanju socialnega sporazuma,” pravi Edi Ozimič. “Delavci so v sinidkatu za to, da jih ščiti. Če se delavci v najtežjih trenutkih zato, da bi zavarovali svoje zakonite pravice, obrnejo na sindikat, jim je le-ta dolžan pomagati. Delavke in delavci podjetja Iskra Releji se preprosto niso več pripravljeni pustiti izkoriščati.”
“Sicer pa moram povedati, da delavkam in delavcem podjetja Iskra Releji iz Makol pomeni regres za letni dopust, ki ga štiri leta niso prejeli, več kot dve mesečni plači. Delavke, ki prejemajo po 37.000 tolarjev neto mesečne plače, regres za letni dopust zares nujno potrebujejo za preživljanje svojih družin, ali ne?” je prepričan Edi Ozimič. “V boju za spoštovanje tistih pravic delavcev, ki jih določa zakon, sindikat ne more in ne sme popuščati. Sindikalisti se sicer borimo za ohranitev delovnih mest, vendar za ohranitev plačanih delovnih mest. To pomeni, da se borimo za ohranitev tistih delovnih mest, ki delavcem zagotavljajo z
Iskra Releji Branko Medik? “D°' lavke in delavci so potrpežljivi i" strpni. Stavka je zares na izredn0 visoki kulturni ravni. Po drugi struj11 pa direktor Viktor Korošec da/ delavcem prazne obljube. Ogorče" v ( sem tudi zaradi tega, ker je direk ^ tor nekorekten do sekretarja ob' p0 močnega odbora Skei za Podrav/ -. EdijaOzimiča. Po informacijah,k sem jih dobil od stavkajočih, direkto1 °v delavcem cinično govori, naj stavkajo, kerjim bo Ozimič začu* stavke prinesel denar v torbi, kak0* da ne bi vedel, kakšna je vloga si0' dikata.”
Po besedah Branka Medika d1' rektor Korošec tudi zavaja javnosj
ak
ni;
‘Trdi, da v podjetju delata dve tretji
jin>
zaposlenih in da stavkajoči grozij0 stavkokazom ter jim razbijajo šip0
Pn
hi;
ha
Pri
?a:
na domovih. Reči pa moram, da vC(
to ni res, saj dejansko stavkata d',c
tretjini delavcev, poleg tega P3 jz'
in
vic
stavkajoči delavci nikomur ne gf°" zijo, temveč se samo z demokf3' ličnimi in zakonitimi sredstvi Lj vzemajo za svoje pravice. D°J' stvo pa je, da direktor ne spoštuj0 sporazuma, ki gaje lastnoročp0 |e podpisal s stavkovnim odborom ,11:	1
sindikatom, kar ni mogoče označ/ P°:
kot razumno ravnanje. Na osno01 vsega, kar sem videl in slišal' podjetju sumim, da gre pri vsei° skupaj lahko tudi za kakšne špe)c^ lacije s proizvodnimi program111 napravami, delavci pa so samo žrtv0. Sprašujem pa se, kje je država10 njeni represivni organi (deni10 , inšpekcija za delo), ko nekdo d, grobo krši pravice delavcev, kak ob; se to dogaja v podjetju Iskra 8°’ da;
Sol
skl
29
Pri
lac
se
».v '-•'-'o J ■ i--J J -------- t,,
leji. Zakaj država dopušča, da
ladova oziroma državna podje1/ kupujejo tako imenovani “kapi13! J)1-listi brez kapitala”, ki nimajo n! Un toliko denaija, da bi delavcem pla^ ok( “špricer”, kaj šele, da bi jim tve plačo po kolektivni pogodbi? j mj takšni novodobni lastniki misl'r ’ n . da bodo lahko poplačali kreditu^ *
nakup tovarne na ta način, da bh01 L!K
delavce prikrajšali za njihove zak° hsp nite pravice? Žrtve takšnega naČib3 Kr; privatizacije družbenega oziro11! državnega premoženja, kakršne10 smo priča v primeru Iskra Rele/' so samo delavke in delavci ter nj11’1' ve družine.’
Branko Medik pa vidi še ^
dimenzijo problema. “Krivice- r
jih doživljajo delavke in delu/
podjetja Iskra Releji, se dogu/ž
zakonom določene pravice in socialno varnost. Če bi se sindikat
na podeželju, kjer se ljudje
seboj bolj poznajo in so v vs/0,
J_____ j _ i___________1
Delavska enotnost
je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije
Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • V. d. odgovornega urednika Franček Kavčič, tel. 313-942,13-16-163 • Časopis urejajorTomaž Kšela (Sindikati), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovanje in prelom), Sašo Bernardi (fotografija), Jožica Anžel (tajnica) • Naročnina 321-255 • Posamezna številka stane 150 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511	• Tisk: Dnevnik, Ljubljana, Kopitarjeva 6
odpovedal temu svojemu osnovnemu poslanstvu, bi pogajanja za podpis socialnega sporazuma in kolektivnih pogodb in zakoni, ki so sprejeti na tej osnovi, izgubili smisel. Naša država se ne bi več smela razglašati za pravno in socialno državo. Pravice, kijih dajejo delavcem državni zakoni, je preprosto treba spoštovati.”
Kaj pa meni o stavki v podjetju
dnevnem stiku. Kdo bo odgovo1 za to, če bo kakšnemu domač1 ' tv'1’ or/
ki jih nihče ne odobrava?” M0°
‘h.
prekipelo in bo segel po sredst^,,
i • • ti- . • i v	ti	n»» iy|
l'
države, morali razmisliti tudi o t .
• 5°
bi odgovorni, zlasti pa tisti, k1^,, zadolženi za delovanje prav
'ne#
opozorilu predsednika obrnoci'?
_ JI- _ _ - fl ?	1*1	.	1	•
PO|
saj
ug(
Že\
reš<
tik,
kal
sPo
bor
dne
ho\
her
I
b
n
o
odbora Sindikata kovinske in °
tropredelovalne industrije za
e
dravje.
Tonu

ko j
sto.
dno
po-
sto-
inj£
Din-
[gO-
em; v, ki ior-
klo;
/ezi
m).
kže
iiin
Ibfi
vali
inO'
ud-
cen1
ivo-
.Ijš«
bo
nu-
eno
do-
lin*1
oj°
ego
iic£
nu-
lijO;
;akj
rati
dot
iz-
Martin Muršič, sekretar Sindikata obrtnih delavcev Slovenije
SOCIALNE PRAVICE. KI JIH IMAMO
Sekretar Sindikata obrtnih delavcev kjovenije je najprej nekoliko podvomil, da 11 bilo za bralce lahko dovolj zanimivo Suhoparno naštevanje in pojasnjevanje aktivnosti sindikata v preteklem letu. Meni, “a delavci tega ne berejo radi, raje Prebirajo kake koristne napotke, ki jim fuzijo pri reševanju zagat in problemov, denimo o tem, kako izkoristiti vse možnosti Za zmanjšanje dohodnine ali pa kako Uspešno in po najkrajši poti uveljaviti kako Pravico iz dela, za katero je bil kdo Prikrajšan. Tako je Muršič podkrepil svoje ^nenje o pisanju, dodal pa še, da vse "idikalne tematike ni primerno javno Oglašati, saj meni, da s takšnim P°govorom ni dobro razkrivati podrobnosti ‘rategije sindikalnega delovanja. Vmes je Prišla na vrsto kava in pogovor je, uPoštevaje” uvodna opozorila, stekel.
NISO PRILETELE Z NEBA
Kakšne sindikalne aktivnosti ste vodili lani? Katere ste opravili uspešno, katere ste prenesli v ‘etošnje leto?
Sindikalne aktivnosti je velikokrat težko časovno razmejevati. Večino temeljnih programskih na-°g sprejema skupščina sindikata, zastavljene pa ?° °bičajno za daljše časovno obdobje. Naloge, °t so dograjevanje in uresničevanje kolektivih pogodb, zagotavljanje enotne informirano-1 Zaposlenih prek časopisa “Delavec v obrti”, ganizacija in izvedba vsakoletnega tradicional-fia Posveta in srečanja obrtnih delavcev ob me-harodnem obrtnem sejmu v Celju, sodelovanje v 0rganih in različnih projektnih nalogah ZSSS, aktivnosti pri izgrajevanju organizacije v polnem if hornenu besede itd., tečejo stalno.Tudi po izteku i, k' Prijetnega obdobja med dvema skupščinama niso leto' ovržene, ampak se nenehno dograjujejo.Tako tudi ka' aktivnosti, ki smojih vodili lani, v določeni meri n>so bde lani začete in končane.
Sindikat obrtnih delavcev ima zelo bogato Preteklost, h kateri so precej pripomogle delo-hta okoliščine, deloma pa tudi kadri, ki so pred nami delali v tem sindikatu. Ker je sindikat že v Prejšnjem sistemu opravljal klasično funkcijo ascite delavcev, je to danes dragocena izkušnja, v ^ ^r' obrtnikih ni bilo samoupravljanja. Dela-m ,C5 80 ščitile njihove marljive roke, sindikat in p3 j ■ rzava. Takrat seje sindikalizem na področju obrti !r0' jZOstril in si nabral dragoceno dediščino. Za člane ^ vi 5? .zaPos^ene nasploh je izboril kar nekaj pra-c> ki jih drugim sindikatom še do danes ni uspelo. Na primer?

, blaš sindikat je že leta 1972 oral ledino pri sk-®Panju kolektivnih pogodb. Leta 1973 je za za-as ene pri obrtnikih izposloval pravico do izo-razevanja prek kolektivne pogodbe. V ta namen J’'1' ustanlovlJeni bodisi območni ali pa občinski adi za izobraževanje delavcev. Danes je v Sloveniji Prek , S^atl0v' Kasneje smo uveljavili, prav tako lad . °!c^bvne pogodbe, tudi stanovanjske sk-Se • ’ k'j'h je sedaj v Sloveniji osem. O vsem tem ti daS'nd'*Cat ,nora'vsa *eta vccino znova pogaja-obrt' S°Se te ^ragocene vrednote za zaposlene v današ^a tU<^'za dejavnost kot takšno, ohranile do sklad njl1 ^n'' Ža*je medtem nekaj stanovanjskih ni t. Ov1u8asnilo, v štirih bivših občinah, Postoj JV^rsk, Bistrici, Cerknici in ........... ^
olfai0'-Z'-U’ Pa.zaradi spleta različnih Le ■ 1SC;,n n' Pt*8*0 do ustanovi-J lzpbraževalnega sklada. To se nek vellka škoda in žal tudi c-. ako neuspeh naše organiza-^ Je, ko omenjenih skladov nismo PeH uveljaviti ali pa ohraniti.
Poti5' k°nec so pri tem seveda sai ' delavci v teh sredinah,
Us?oH prikrajšani za možnost Ževt ne^a ^0datnega izobra-teševnic in izP0P°lnjevanja ter hkfTnnd stanovanjske problema-Lahi-^° u®oc*nejšimi pogoji.
^deo samo upamo, da se krepi
born Je’kako Pomembno seje dn™ * Za .vsako Pr'dobljeno vre-Hov °’ saj.‘z8ubiti je ni težko, po-nemo°	Pa ze skorajda
eidobljene izkušnje o načinu Ja za delavske pravice so vam ^verjetnejeprišle prav ob DJ>0V?<^ sP‘°šne kolektivne P Sodbe za gospodarstvo.
ko jP °sno k°lektivno pogodbo, stnrci ,nje lani enostransko od-Pda delodajalska stran, smo v
nizu protestnih aktivnosti z drugimi sindikati v ZSSS branili tudi mi. V sindikatu smo bili enotni, daje zgodovinsko pomembno in potrebno, da z obrambo splošne kolektivne pogodbe branimo prvo domino in da se na tej točki uspeha ali neuspeha lomi nadaljnja socialna podoba Slovenije.
V našem sindikatu pa smo podpisnik tudi dveh kolektivnih pogodb dejavnosti, in to za zaposlene pri zasebnih delodajalcih in zaposlene v podjetjih drobnega gospodarstva. Za obe dejavnosti imamo pripravljena osnutka novih panožnih kolektivnih pogodb. Vendar je nekoliko pred odpovedjo splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in večine panožnih kolektivnih pogodb, predvsem pa po njej prišlo do popolnega zastoja v pogajanjih za sklenitev novih kolektivnih pogodb, saj so v ospredje prihajale vedno nove in nove zahteve za zmanjšanje nekaterih obstoječih pravic delavcev in pristojnosti sindikata in sindikalnih zaupnikov.
V obeh na novo pripravljenih osnutkih panožnih kolektivnih pogodb smo se v sindikatu zavzemali le za večjo obligatornost nekaterih obstoječih določb ter za rahlo povišanje izhodiščne plače in odpravo omejitev dopusta nad 30 dni. Naši pogajalski predlogi so bili naravnani k temu, da bi na nekaterih segmentih kolektivne pogodbe dosegli raven, ki stajo dejavnosti glede na druge panoge v še ne tako davni preteklosti že dosegali; saj so bila povprečja naših dveh panog praviloma vedno nekoliko nad povprečji v gospodarstvu. Predlagali smo, da bi razmerje plač, ki smojih dosegali v panogi glede na povprečje gospodarstva v obdobju osemdesetih let, dosegli postopoma, do konca devetdesetih. Obrt je od leta 1993 za 13 odstotkov pod nivojem povprečnih plač v gospodarstvu, in to je, blago rečeno, zaskrbljujoče tako za zaposlene kot za razvoj panoge.
Z našo pogajalsko ponudbo, naj sedanji obseg pravic ostane nespremenjen in naj se opravijo le nekatere manjše korekcije na plačnem in nekaterih manj občutljivih delih obeh kolektivnih pogodb, delodajalska stran ni soglašala, zato smo v dogovoru pogajanja prekinili in jih bomo najverjetneje nadaljevali, ko bo znana nova delovnopravna zakonodaja, ki jo ekspertne skupine intenzivno pripravljajo za parlamentarno proceduro.
In kakšna so pričakovanja za nadaljnja
pogajanja, ko bo do njih prišlo?
DE ima svoje mesto v sindikatih!
.	•’	■, j

ni
ol je ZSSS, ostala bre/. svojega
Martin Muršič: Sindikat obrtnih delavcev se je v pravem sindikalnem delu kalil že v prejšnjem sistemu. Tam si je nabral izkušnje in spoznanja, kaj pomeni izboritev sleherne pravice s trdimi pogajanji z delodajalci.
Menim, da bi morali sindikati pri pogajanjih z delodajalci medsebojno bolj usklajeno in poenoteno delovati. Predvsem pa bi morali biti strateško bolj naravnani v izboljšanje pravic kot pa popuščanje. Vprašljiva se mi zdijo tudi pogajanja za vsako ceno, samo zato, da bi se prišlo, ne glede na rezultat, do novejšega datuma na kolektivni pogodbi; takšna manira se mi zdi nekoliko “prehlajena”.
V svobodnih sindikatih je bila lani in je še zda
velika tema povišanje članarine.
Spomladi, leta 1993, smo z odločitvijo skupščine sindikata opustili tedanje osnovne organizacije sindikata v podjetjih in začeli po načelu postopnosti graditi mrežo sindikalnih zaupnikov. Ti vse bolj postajajo sogovorniki delodajalcem v imenu delavcev in članstva pri reševanju vprašanj, ki jih glede na njihovo volontersko in strokovno raven lahko razrešujejo. Ukinili smo tudi sindikalne žiro račune pri podjetjih in v obratovalnicah. Prvi delitveni nivo pri članarini je od tedaj območna organizacija sindikata, zato je članarina v celotnem deležu bolj v sindikalni funkciji kot prej. S tem so se okrepile druge ravni sindikalne organiziranosti, zaenkrat predvsem območna in učinkovitost sindikata seje v mnogočem povečala. Za zdaj imamo še 0,6-odstotno članarino od bruto plače člana, ugotavljamo pa že dalj časa, da ta ne zadošča. Kakih resnejših pomislekov ali pa nasprotovanj zoper povečanje članarine za 0,4 odstotka sicer ni, hočemo pa pred sprejemom pravilnika o finančno-mate-rialnem poslovanju sindikata vedeti, kakšen delež članarine je potreben za delovanje Zveze in njenih območnih služb. Takoj, ko bomo to vedeli, bomo, o tem sem prepričan, v našem sindikatu uveljavili za 0,4 odstotka višjo članarino.
Kako nameravate porabiti večja sredstva?
Ker sedanja sredstva ne pokrivajo osnovnih potreb organizacije, najbrž mislite z vprašanjem, kako bomo porabili zadostna sredstva? S povečanjem za 0,4 odstotne točke bi pokrili nekako sedanjo osnovno dejavnost sindikata na vseh organizacijskih ravneh. Skladi so predvideni, ko se bo članstvo nekoliko povečalo. Edino, kar nameravamo ob tem dodatno storiti, je zagotovitev našega časopisa “Delavec v obrti” iz sindikalne članarine vsem članom sindikata. Ta časopis izhaja že od leta 1984 in je za nas ter izobraževalne sklade izredno pomembno informacijsko sredstvo. Zaradi zelo razpršenega članstva in zaposlenih v obrti edino na tak način lahko delavce in člane našega sindikata celovito obveščamo o sindikalni tematiki ter aktivnostih, kijih vodijo izobraževalni in stanovanjski skladi delavcev.
!
ma-
«■ K
Precej se je v sindikatih govorilo o reorganizaciji, o združevanju nekaterih sindikatov. To zadeva tudi sindikat obrtnih delavcev?
Določena reorganizacija bo najverjetneje potrebna že zaradi prilagajanja standardom enotne klasifikacije dejavnosti pri Evropski uniji, kjer nekaterih dejavnosti statistično ne vodijo kot smojih mi do nedavnega, pač pa v dokaj drugačnih sklopih. Tako denimo ne poznajo samostojne dejavnosti obrti in drobnega gospodarstva kakor tudi dobršnega dela drugih dejavnosti ne.Temu se bodo postopoma morali prilagoditi zbornični sistem, združenja delodajalcev, zakonodaja in ne nazadnje tudi sindikati. O tem smo razpravljali tudi že na republiškem odboru sindikata. V poštev bodo najverjetneje prišle kake oblike povezav med sorodnimi sindikati dejavnosti, odvisno tudi od nove standardne klasifikacije dejavnosti. Nemara bi bil lahko samostojen sindikat v perspektivi samo za zaposlene pri samostojnih podjetnikih, ki imajo kot fizične osebe še najbolj transparenten status. Seveda s temi spremembami ne gre hiteti, ne gre pajih tudi spregledati. Za samo članstvo te spremembe niso kakega posebnega pomena in so bolj stvar organizacije.
Kaj pa sindikalno članstvo? Praviloma je zelo malo delavcev pri zasebnikih včlanjenih v sindikat.
Kakor kje, v glavnem pa to žal drži, in to ni samo naša realnost, ampak je takšno stanje v večini evropskih držav. Veliko aktivnosti in neposredne angažiranosti naših območnih sindikalnih kolegov je potrebno za pridobivanje novega članstva pri obrtnikih, in to je najbrž vzrok, daje naš sindikat v tej dejavnosti edini. Nobeden od novoustanovljenih sindikatov ni uspel organizirati sindikata za zaposlene v obrti. Povečanje števila članstva ostaja ena naših prednostnih nalog tudi v prihodnje.
Druga je verjetno jinančna konsolidacija?
Za uspešno zaščito pravic članov je finančna konsolidacija sindikata in njegova premoženjska izgradnja prvorazrednega pomena.
Kaj pa dualni sistem poklicnega izobraževanja? To pa je velik in izjemno pomemben nacionalni projekt, ki terja in bo tudi v prihodnje terjal še več naše strokovne angažiranosti. V mnogočem pa je to tudi projekt, ki bo stestiral raven socialnega partnerstva. Za podrobnejšo razlago bi nama zmanjkalo prostora v časopisu. Ljudje neredko vprašajo, kaj pa bom imel od sindikata, preden podpišejo pristopnico.
To vprašanje ima nekako čuden prizvok. Če poskušam odgovoriti v prispodobi, bi se lahko reklo, zdravstveni zavarovanec sem zato, da bom imel čim večkrat opravka z zdravnikom, ali pa nezgodno sem se zavaroval zato, da si bom lahko privoščil za neko nadomestilo čim več nezgod; pa nam najbrž ni to vodilo pri samozaščitnih odločitvah. Verjetno sije ob izbiri sindikata v pluralnem prostoru in ob prostovoljni včlanitvi potrebno zastaviti vprašanje, ali je sindikat, v katerega se včlanjujem, sposoben dovolj učinkovito zaščititi moje pravice in interese, če bo to potrebno, in veseli bi morali biti, da bi bilo to potrebno čim manjkrat. Žal je tudi dostikrat tako, da se ljudje pridobljenega tako navadimo, da postane samoumevno. Redko se spomnimo, daje uzakonjen samo 18-dnevni dopust, daljši pa je izboijen po zaslugi sindikatov. Podobnoje z dodatki k plači za prehrano, za regres, za letni dopust, z odpravninami, jubilejnimi nagradami, socialnimi pomočmi, olajšavami pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju in še bi se dalo naštevati. Nič od tega ni samo po sebi umevno in ni padlo z neba, vse to so izborili sindikati in to predvsem sindikati v okviru ZSSS. Sindikat je bil vedno predhodnica sprememb delovne zakonodaje, kije z veliko časovno zamudo povzemala, kar je delavcem izboril sindikat skozi splošne akte, kolektivne pogodbe, socialne sporazume in podobno.
Ena izmed pomembnih nalog sindikata je tudi organizacija vsakoletnih srečanj obrtnih delavcev. Tradicionalno srečanje, jubilejno, petnajsto po vrsti, bo tudi letos ob prav tako jubilejnem XXX. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Na tem srečanju bomo ob prijetnem druženju, kot vselej doslej, najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam podelili naj višja priznanja sindikata. Srečanje je velika stvar, udeleži se ga do 3000 delavcev iz obrti. Nekaj dni po srečanju bo tudi osrednji posvet, o najbolj aktualnih vprašanjih zaposlenih v obrti, o izobraževanju in še drugih temah. Oba velika dogodka, tako srečanje kot posvet, sta v soor-ganizaciji s skladi za izobraževanje delavcev.
Boris Rugelj
20. februarja 1997
SEDEM DNI V SINDIKATIH 1
Pogovor s predsednikom Skei v Mariborski livarni Brankom Medikom
MARIBORSKA LIVARNA
JE PRED KADROVSKO PRENOVO
IN PRIVATIZACIJO
Mariborsko livarno, ki sodi med najbolj uspešna kovinskopredelovalna podjetja v Podravju, zaradi neugodnih pogojev gospodarjenja v tej panogi že štiri leta pestijo težave. Sedaj so v podjetju s pomočjo vladne skupine pripravili program kadrovske sanacije oziroma prenove tega podjetja, ki je tik pred privatizacijo. Večinski lastniki podjetja, ki bo moralo v kratkem odpustiti 84 trajno presežnih delavcev, bodo postali bivši in sedanji delavci.
“Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci bomo kmalu večinski lastniki Mariborske livarne, ki je v procesu lastninjenja že dobila drugo soglasje. Skupno bomo imeli bivši in sedanji delavci 51 odstotkov delnic podjetja,” pravi predsednik sindikata kovinske in elek-tropredelovalne industrije v Mariborski livarni Branko Me-dik. “Ko bodo novi lastninski odnosi zaživeli tudi v praksi, bo delo sindikata še bolj zahtevno, na kar se že pripravljamo. Posebej bomo morali pohiteti z oblikovanjem svetov delavcev, da bodo lahko delavci sodelovali v soupravljanju podjetja. Doslej zaradi številnih reorganizacij podjetja svetov delavcev še nismo oblikovali.”
Livarna daje delo in kruh 1185 delavcem
Zadnjo reorganizacijo je Mariborska livarna, ki jo pestijo podobni problemi kot vso kovinsko industrijo v Podravju in Sloveniji, doživela na začetku lanskega leta. Takrat so se združile v enotno podjetjeAkli-mat tri hčerinske družbe: Orodjarna,Tlačno litje in Aklimat iz Lenarta.
“V Mariborski livarni dela po zadnjih podatkih iz začetka tega leta 1185 delavcev, v krovnem podjetju pa 104 delavci. V Akli-matu, kjer delajo nova orodja in popravljajo stara ter izdelujejo izdelke iz aluminija, radiatorje, kopalniško opremo in še nekatere druge izdelke, dela 397 delavcev. V Predelavi bakra, kjer proizvajajo odkovke in različne druge vlečene in stiskane izdelke iz bakra, je zaposlenih 219 delavcev. Armal, ki proizvaja pipe, armature ter ventile in številne druge izdelke, daje delo in kruh 339 delavcem. V podjetju Vzdrževanje in energetika, ki se ukvarja s storitveno dejavnostjo, pa je po zadnjih podatkih zaposlenih 109 delavcev,” pojasnjuje
Medik.
Največ delavcev Mariborske livarne oziroma natanko 483 j ih je razvrščenih v prvi tarifni razred, precej - blizu 10 odstotkov zaposlenih - pa jih je tudi v šestem, sedmem in osmem tarifnem razredu. Od 1185 za-
poslenih je 319 delavk.
Število zaposlenih v Mariborski livarni seje v zadnjih letih zelo zmanjšalo. “V najboljših časih je bilo v podjetju zaposlenih 2111 delavcev, pred desetimi leti pa je v podjetju delalo 1995 delavcev. Včasih je podjetje mesečno proizvedlo okoli 1800 ton izdelkov, sedaj pa proizvede v povprečju od 600 do 700 ton izdelkov, včasih tudi nekoliko več.”
Mariborska livarnaje veljala in še vedno velja za eno najbolj uspešnih kovinskopredelovalnih podjetij v Podravju. “Kljub temu pa podjetje zaradi neugodnih pogojev gospodarjenja že štiri leta pestijo resne težave. Čeprav smo lani ustvarili okoli 85 milijonov mark celotnega prihodka, je podjetje poslovno leto zaključilo z manjšo izgubo,” pojasnjuje Medik. “Mariborska livarna 55 odstotkov celotne proizvodnje izvozi (20 odstotkov na Hrvaško in 35 odstotkov v druge države), 45 odstotkov izdelkov pa proda na domačem trgu.”
Program kadrovske prenove
Mariborska livarnaje vključena v vladni projekt kadrovske sanacije enajstih podjetij iz vse Slovenije. Vladna projektna skupina je v sodelovanju s strokovnjaki iz podjetja in zavoda za zaposlovanje že pripravila program kadrovske sanacije oziroma prenove Mariborske livarne, ki gaje slovenska vlada že sprejela. “Po kadrovski prenovi bo v Mariborski livarni zaposlen 1101 delavec. Od tega v Aklimatu 313, v Predelavi bakra 188, v Armalu 304, v podjetjuVzdrževanje in energetika, ki bo po novem invalidsko podjetje, pa 229. V krovnem podjetju bo zaposlenih 67 delavcev. Razvojnega oddelka ne bo več, preostale oddelke pa bodo skrčili.”
“Ker bo zaradi kadrovske sanacije oziroma prenove v Mariborski livarni 84 trajno presežnih delavcev, je projekt-
na skupina že pripravila tudi program za razreševanje problemov trajno presežnih delavcev.
Probleme trajno presežnih delavcev bodo reševali po določilih zakona o delovnih razmerjih ter po panožni kolektivni pogodbi. Nekaterim delavcem bodo dokupili zavarovalno dobo in jim tako omogočili predčasno upokojitev. Del delavcev bodo prerazporedili na drugo delovno mesto, nekatere pa bodo prerazporedili v druge družbe Mariborske livarne ali k drugemu delodajalcu. Del delavcev bodo poslali na prekvalifikacijo. Zainteresiranim delavcem bodo ponudili pomoč pri samozaposlitvi. Takšni delavci bodo dobili šestmesečno nadomestilo plače in odpravnino v enkratnem znesku. Nekatere starejše delavce in invalide bo podjetje poslalo na čakanje. Nekaterim delavcem bo prekinilo delovno razmerje po šestmesečnem odpovednem roku, dobili pa bodo odpravnino.”
V Mariborski livarni so že lani zmanjšali število zaposlenih za 152, vendar izključno z mehkimi metodami. “Vsem trajno presežnim delavcem je podjetje z vladno pomočjo izplačalo tudi odpravnino. Lani je na pobudo Skei prišel v podjetje na delovni obisk minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, ki je podjetju obljubil pomoč. Moram povedali, daje minister Dragonja vse obljube, ki jih je takrat dal, kasneje tudi izpolnil,” pravi Medik.
84 trajno presežnih delavcev
Ker je stekel postopek za ugotavljanje trajno presežnih delavcev, vlada med delavci Mariborske livarne strah pred izgubo delovnega mesta in negotovost. “O programu kadrovske sanacije je v Sindikatu kovinske in elektroindustrije v
Branko Medik: ‘‘Delavci bomo večinski lastniki Mariborske livarne.”
podjetju že stekla razprava. Pred nedavnim smo imeli sestanek v družbi Aklimat. Delavci s predsednikom Skei na čelu so jasno in glasno povedali, da bi moralo biti gradivo še bolj konkretno. Delavci želijo zelo konkretno vedeti, kako bo poskrbljeno za njihovo socialno varnost, če bodo izgubili delo,” opozarja Medik.
Predsednik Skei v Mariborski livarni pa opozarja še na en problem. “Ugotavljamo, da so nekateri delavci že sedaj na čakanju. Nekateri že celo več kot pet mesecev. Sindikata o tem ni nihče obvestil. Če so vodstva posameznih družb in podjetja zainteresirana za korektno sodelovanje s sindikatom, bodo morala v bodoče o takšnih zadevah sindikat obveščati.”
Branka Medika skrbi, ker se kljub zmanjševanju števila zaposlenih rezultati gospodarjenja bistveno ne izboljšujejo. “Zato smo do vodstev kritični. Vendar pa se tudi sprašujemo, koliko so za težke razmere v celotni kovinski industriji krivi zunanji dejavniki. Politiki na veliko govorijo o zniževanju obresti, vendar so le-te še vedno prevelike. Izvozniki ne uživajo pra-
vih olajšav. Prispevki in davki na plače so preveliki. Vlada nima strategije gospodarskega, kaj šele industrijskega razvoja Slovenije. Ali se ob vsem tem še sploh lahko čudimo, zakaj naša kovinska industrijani konkurenčna na tujih tržiščih?
Industrijska podjetja morajo vse plačati: elektriko, vodo, plin, surovine, transport, davke in prispevke. Vsi hočejo denar takoj, samo tovarne morajo čakati na prilive od prodaje izdelkov na trgu. Če jim zmanjka denarja pa morajo najemati drage kredite.”
Plače po kolektivni pogodbi, vendar z zamudo
Tudi zaradi tega dobivajo v Mariborski livarni delavci plače z zamudo. “Plače v podjetju so po panožni kolektivni pogodbi, vendar jih običajno dobivamo ob koncu tekočega meseca za pretekli mesec,” pojasnjuje Medik. “Prizadevamo si, da bi podjetje delavcem plačevalo stroške prevoza, ki jih sedaj krije le delno. Regres za malico dobimo po kolektivni pogodbi, regres za letni dopust
pa smo lani dobili v 11 obrokih. Šest obrokov v višini 45.100
tolarjev smo dobili vsi v bonih preostanek do 82 in več tisoč tolarjev pa je vsak delavec dobil
v	gotovini. V letošnjem letu sim’ že prejeli prvi obrok regresa v višini 10.000 tolarjev v bonih, čeprav se o višini letošnjega regresa še nismo začeli pogajati-Podjetje dolguje delavcem še zamudne obresti za regres za leto 1995 v višini 2.000 tolarjev.”
“Menim, da so zaposleniv Mariborski livarni kljub vsen1 težavam pri izplačilu plač izredno potrpežljivi in razumni, kar jo dobro za podjetje in njegov obstoj ter za ohranjanje čim večjega števila delovnih mest-Skei v podjetju si prizadeva, da bi do sredine letošnjega leta zmanjšali zamik pri izplačevanja plač in da bi se izplačilni dne;
vi	pomaknili čim bližje roku, ki ga določa kolektivna pogodba’
Kako pa deluje sindikat V podjetju? “V Sindikat kovinske in elektroindustrije je včD' njenih 944 delavcev Mariborske livarne. Člani so organizirani v podružnicah, ki se združujejo v konferenco. Sindikat v podjetju dobro dela, k čemur veliko prispevajo člani, ki konstruktivno sodelujejo pri njegO; vih aktivnostih, hkrati pa so tudi kritični do sindikalnih vodstev-1 Zato moramo marsikdaj tudi vodilnim v podjetju povedati' kar ne slišijo radi, saj to od n^ terja članstvo,” pravi Medik-
Uspešno delo Skei v podjetju	j;
“Da bi lahko čim boljše de' ir tali, se sindikalna vodstV*1 n
udeležujejo seminarjev in usp°' si sabljanja, ki jih organizir11 [ območni odbor Skei za PodrU' ti vje. S seminarji smo zelo z®' p dovoljni, saj na njih predavajf K dobri predavatelji. Nekaj paje o jasno: če hoče sindikat dobr° d delati, morajo bili sindikat1 k zaupniki primerno usposO' 4 bljeni.”	S1
Sicer paje Branko Med^ Z; prepričan, da bodo morali sim b, dikalisti še bolj strniti vrste j11 st stopiti skupaj, če bodo želeli hi11 n kos vsem težkim nalogam, ki s° pred kolektivom. “Ko bodoV; ^ praksi zaživeli novi lastnins^1 Pl odnosi, bodo delničarji terjali ^ S1 večji dobiček, sindikat pase h° moral zavzemati za to, da bodel0 ^
plačano pošteno in po kolekU' r vni pogodbi. Z uspešnim la' s|
stninjenjcm se naše delo ne h° p, končalo, pač pa v novih pogUr / ponovno začelo,” je preprič**1’ p, Branko Medik.	..
Tomaž
DELAVCI RUŠKEGA MINA ŽE DESETI MESEC BREZ PLAČI
Status delavcev podjetja Min iz Ruš, še vedno ni rešen. Kakor smo v Delavski enotnosti pre časom že poročali, delavci v tem podjetju niso dobili plač od maja lanskega leta, od 4. novembra naprej pa stavkajo. Tako so brez plač in socialne varnosti že deseti mesec, čeprav po zakonu še vedno veljajo za zaposlene za nedoločen čas oziroma za nezakonito odpuščene. Ker je delavcem zmanjkalo denarja za prevoz na delo, čakajo na razrešitev problema svojega statusa doma.
Okoli 25 bivših delavcev Tovarne dušika iz
ni hotela zaposliti nazaj, na zavodu za zaposh1 vanje pa jim doslej niso priznali pravice do dc narnega nadomestila za čas brezposelnosti, naj bi bili nezakonito odpuščeni. Tako so se ^ lavci znašli v začaranem krogu, iz katerega^0 slej še niso našli izhoda.	^
Edini, ki delavcem ves ta čas pomaga reševil f problem njihovega statusa, je območni o$0 sindikata kovinske in elektroindustrije za Podrafl Po besedah Edija Ozimiča si sindikat priza°4 va, da bi si lahko prizadeti delavci zagoto^
Ruš je bilo premeščenih v podjetje Min, ko je to podjetje odkupilo od republiškega razvojnega sklada del proizvodnih prostorov Tovarne dušika. Ker seje kasneje izkazalo, da so bile nepremičnine, ki jih je Min kupil, obremenjene s hipotekami, je začel Min kupoprodajno pogodbo izpodbijati. Delavce je obvestil, da so jim prekinili delovno razmerje.Tovarna dušika prizadetih delavcev
socialno varnost na zavodu za zaposlovanje-
tem delavcem pomaga tudi služba pravne poi11®., pri območni organizaciji ZSSS za Podravje. Del3,
Mina so se zatekli po pomoč tudi k varuhu1
pekovih pravic Ivanu Bizjaku. Jim bo po deSj, tih mesecih pomagal iz začaranega kroga neu
-------- •	•	• i-i
govornega ravnanja in nesmiselnih zakona rešitev vsaj varuh človekovih pravic? j. f

100
lih,
soc
ibil
mo
a v lih, 5ga atije za to-
li v en' ino rje
r0V
:iiTl
;st-
da
eta
nja
ne-
,k>
,,i
»a-t v in-■la-or-žiru-kal iur ^n-
udi
ev-
jdi
iti,
i^
k-
NOVODOBNI PODJETNIKI RIBARIJO TUDI V LJUBLJANI
Direktor Emone Ribarstva je sindikatu predlagal, naj vpliva na agencijo plačilni promet, da bi dovolila izplačilo dveh plač v enem mesecu
Na prvi pogled se zdi, da so delavci v našem glavnem mestu delavcu načelno pripada 18 dni b°lj zavarovani kot kje na Štajerskem. Občutek je seveda dopusta, vendar so mu jih na le navidezen, saj delavcem pravice na podlagi kolektivnih upravi odobrili le 15. Trije dnevi P°Hodb kratiin tudi v T.iuhliani. To žp nptnnUt impcpppv manj so rezultat nenavadnega
V C1.IIJ 14 OVWJlll IVI	1IA7 V .
Ker plače zamujajo, podjetje nakazuje obroke z zamudo. Banke pa jim pošiljajo opomi-
P°godb kratijo tudi v Ljubljani. To že petnajst mesecev manj so rezultat nenavadnega doživljajo delavci Emone Ribarstva d. o. o.	preračunavanja: 24 x 7 :8 = 21.
Zanimivo bi bilo izvedeti, na čem
„SPr°bl.e.m^k°tf.gaP°dJetJa J/j f>rma novembra lani imela SpusJu^ml^onič^gal^lja
bk.kjran z.ro račun, soj,m plače	[e navidi|o ki g° njih^
znizal. se za dodatn.h deset vi obratovodje prejm|jo pJ0 te. odstotkov.	lefonu
Podjetje dolgujie zaposlenim Zaposleni se jezijo tudi za-regreszaleti 1995m96. Regresa radj problemov z bankami pri za leto 1994jim niso izplačali odplačevanju svojih kreditov, v celoti, delih so ga nekako po ^	~	•• •
položajih.
Delavci, ki predelujejo, pakirajo in razvažajo postrvi in morske ribe, prejemajo le nekaj več kot 40.000 tolarjev neto plače. Namesto po 40 ur jih vsak teden naredijo 42.To podaljšanje delovnega tednika direktor utemeljuje s pogodbami, ki sojih zaposleni podpisali prostovoljno.
Slab položaj podjetja je povezan tudi z odhodom nekaterih bivših šefov. Ti so ustano-
je d,rpw Z0b™0StJ°a Ker Zaradi denacionalizacije so iz-gjjjv ekt0rf-a smdikat nedose-	gubili obrat v Ljubljani, na Cesti
dvjces.ne.ros.o,"0^
Ceseslanek bo, se ga bodo skušali ' Cjubijam na Slovensk, ulic, udeležiti tudi drugi	17’so Prodal1 za 250.000 mark,
Zaposleni vedo, da so večinski vendar ne vedo’ za kai ie bila
o piuDieinaiiKo lega poajetja nas je seznanil Valter Zavec, ^ekretar območnega odbora sindikata kmetijstva in živilske •ndustrije. Poslal nam je direk-toijeve odgovore na zapisnik sinodalnega sestanka, na katerem s° zaradi zamude plač, regresa ln drugih oškodovanj zaposle-J!1 Postavili stavkovne zahteve, r^ektor Andrej Rupnik je Zavcu odpisal, da so delavci obveščeni o vsem. Zapisal je tudi, da regresa za leti 1995 in 1996 niso mogli izplačati zaradi blo-klranega žiro računa in po-manjkanja sredstev. Ker Zavec ln župnik probleme opisujeta Popolnoma nasprotno, smo se obrnili še na
Zdravka Kostanjška, pred-^dnika sindikata v tem podjetju.
Zdravko Kostanjšek, predsednil sindikata Emone Ribarstva, pra
snih prodajaln. z direktorjem pred pričami, saj t Zaposleni so prikrajšam tudi podjetju, ki je v njihovi večinsk
i veuo, aa so vecmsKi 'astnik Emone Ribarstva. Ne vedo
Pa, kolikoje firma vredna in kdo ^
ima kolikšen delež. O lastništvu	Zaposleni so prikrajšam tudi podje^ , „	_ __________
nimajo nobenih papirjev tudi	dopustih. Novemu mlademu	lasti, ne vedo skoraj ničesar.
jjtatuta firme ne morejo dobiti.
■rektor jim je dejal, da je sta-ui Poslovna tajnost. Obveščeni Pa so, da sta direktor Andrej ^npnik in njegov sin Janez, ki npravlja vlogo komercialnega i'i , '^btorja, za lastinjenje najela
40.000 mark. Kredite za fa-st'njenje je najela tudi večina ZaPoslenih. Po Kostanjškovih esedah so zaposleni pri lastninjenju uporabili tudi obvez-lcjpza premalo izplačane plače.
Medsebojne odnose najbolj ■otijo prenizke plače in neiz-Placevanje regresa. Da bi pomagali podjetju, so zaposleni no-vembra 1995 pristali na20-od-:,fl 2- znižanje plač, ki naj bi d' r Ja*oletrimesece.Dogovo-
soš-3ai,mai0 v pisni obliki.Takrat	________________ ____________________________
PJačpom^. b0d° Z znlzanjom Kostanjškovim besedam šo pritrjevali tudi drugi, ki delajTvtnii Za C ?al'°hranltl P°d-letje-	skem 0hratu- PodjetJe ima Se ribogojnice na Dvoru, v Dragom fu ,
Plače™ 1 odstotkov zmzane	Ilirski Bistrici. Sedež podjetja je na Veselovi ulici, v središču Lji
Pa prejemajo še sedaj. Ker bljane.
elt
ne, zaračunavajo tudi zamudne obresti. Komercialni direktor Janez Rupnik je zaposlenim obljubil, da jim bo Emona Ri-barstvo po odplačilu kreditov ta strošek povrnila.
Ko so se zaposleni odločili za včlanitev v sindikat kmetij-, stva in živilske industrije iz sestave ZSSS, jim je direktor rekel, da jim bo sindikat le oči mazal, pravi Kostanjšek. Načelno pa sindikatu ni nasprotoval. Kostanjšek je prepričan, da so zadnji dve plači dobili prav zaradi včlanitve v sindikat in grožnje s sindikalnim bojem.
Čudno se mu zdi le to, da so šele po napovedi stavke za 12. februar delavci izvedeli, da so jim decembrsko plačo nakazali prav tega dne. Že osemnajstega februarja pa naj bi dobili plačo zajanuar. Ker je verjetno ne bodo dobili, se bodo do konca tega tedna odločili, ali bodo vnovič zagrozili s stavko. Z direktorjem se želijo o vseh problemih soočiti čimprej, vendar ne le prek predstavnikov. Želijo, da na soočenju sodeluje tudi Valter Zavec, sekretar območnega odbora njihovega sindikata.
Kakšen je odnos direktorja do sindikata in delavcev, kažejo njegovi odgovori na stavkovne zahteve, ki jih je najprej poslal Zavcu, kasneje pa še Kostanjšku. Iz njih citiramo: “Ker ima naša družba blokiran žiro račun, tudi ni možno izplačevati dveh OD v enem mesecu. Obračam se na vas, da bi morda vi vplivali na agencijo za plačilni promet, da bi dovolila dvakratno izplačilo osebnih dohodkov v enem mesecu.”
V citiranem pismu še omenja, da sodelavci z vsem seznanjeni. Poudarja tudi, da zaradi objektivnih težav v proizvodnji, izgube objektov in denacionalizacije podjetje ne more realizirati vseh finančnih obveznosti. Če delavci od svojih zahtev ne bodo odstopili, bo uprava prisiljena razmišljati o uvedbi likvidacije ali stečaja. V tem primeru pa bi delavci izgubili še svoje vložke v družbo. Zato jim predlaga, naj zahteve rešujejo strpno in razumno v mejah možnosti.
Prepričani smo, da so problemi delavcev Emone Ribarstva v tesni zvezi z lastninsko preobrazbo podjetij. Uprava, v kateri sta le dva človeka, lahko po svoji volji kroji usodo 24 delavcev. Revizija poslovanja bi mogoče dokazala, da oba člana uprave odplačujeta za lastinjenje najeto posojilo iz svojega zaslužka. Delavcem, ki so tudi lastniki, pa zatrjujeta, da podjetje ni dovolj donosno in da jim zato ne more izplačati niti tistega, kar jim pripada po kolektivni pogodbi.
Franček Kavčič
B
svet valili nenosredno?
Državni svet naj bi bil »drugi dom« parlamenta, nadziral naj bi zakonodajno oblast, ki je v rokah državnega zbora. Državnemu zboru lahko daje tudi pobude za sprejem zakonov in sodeluje v prehodnih obravnavah. Ima tudi pravico do referendumske pobude. Na sprejete zakone lahko izreka odložilni veto, s katerim začasno odloži uveljavitev zakonov. Zaradi veta mora državni zbor o takšnih zakonih še enkrat glasovati, obveljajo le, če zanje glasuje večina vseh poslancev. Zdi se nam, da se državni svet v štirih letih delovanja ni uveljavil toliko, da bi bistveno vplival na današnji in jutrišnji položaj ljudi.
Predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan je pripravil pisno pobudo o spremembi zakona o državnem svetu. Po njej bi 22 državnih svetnikov, ki predstavljajo lokalne interese, volili na neposrednih volitvah. Po sedaj veljavnem zakonu 18 od 40 svetnikov volijo na državni ravni organizirani predstavniki funkcionalnih in socialnih skupin (delodajalci, delojemalci, zaposleni v negospodarstvu, kmetje, obrtniki, samostojni poklici). Po zakonu o državnem svetu bi na letošnjih volitvah vse državne svetnike volila posebna elektorska telesa.
Pobuda Ivana Kristana je zelo aktualna, saj je zdaj skoraj zadnji čas za spremembe zakona. Nov državni svet moramo namreč dobili do konca letošnjega leta, ko sedanjim svetnikom poteče petletni mandat. Ker je konstituiranje državnega zbora in vlade politične razmere zelo razgibalo, se bo Kristanovi pobudi mogoče pridružila še kakšna. V javnosti se največ govori o tem, da bi namesto sedanje sestave državnega zbora dobili še senat-pravi drugi dom parlamenta - ki bi bil sestavljen le iz predstavnikov lokalnih interesov. Ta razmišljanja pa so v nasprotju z rezultati volitev, saj župani, ki so verjetno najboljši predstavniki lokalnih interesov, že sestavljajo skoraj tretjino državnega zbora.
Kristanovo pobudo je komisija državnega sveta za politični sistem sprejela. Prevladal je argument, da bodo neposredne volitve predstavnikov lokalnih interesov omogočile večjo povezanost svetnikov z volilci in povečale tudi njihovo neodvisnost od strank. Spremembe načina volitev državnih svetnikov, predstavnikov lokalnih interesov, naj bi bile povezane tudi z ustanovitvijo regij ali pokrajin, ki jih predvideva ustava.
Vladna služba za zakonodajo je temu dodala, da so bile zakonske določbe o prvih volitvah državnih svetnikov le začasnega značaja. Torej tudi pravni strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da bi dižavne svetnike volili na neposrednih volitvah. Tudi druge spremembe niso izključene.
Mnenja državnih svetnikov o Kristanovi pobudi niso bila enotna. Predstavniki delojemalcev so ji edini nasprotovali, saj je bila izsiljena. Tako nam je povedalGregor Miklič, ki je eden od štirih predstavnikov delojemalcev. Menili so namreč, da bi neposredno izvoljeni državni svetniki imeli večjo težo kot drugi, kijih volijo elektorska telesa. Ker so drugi predstavniki funkcionalnih interesov Kristanovo pobudo podprli, jim je po Mikličevem mnenju za naprej očitno vseeno.
Če naj bi novi državni svet začel delati decembra, bomo morali nove svetnike izvoliti najkasneje novembra. Razmišljanja in predlogi o spremembi načina volitev državnega sveta so verjetno tudi prvi odsev interesov posameznikov za izvolitev v ta organ, ki se je dosedaj veliko premalo uveljavil. Zgolj neposredne volitve polovice državnih svetnikov pa njegove veljave ne bodo povečale.
s
Zveza Svobodnih Sindikatov ^ Slovenile (Svet)
!wiSij? Za sindi!?.alna priznanja Sveta ZSSS objavlja, skladno z določbo 8. člena vi mka o podeljevanju odličja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Za ^delitev »plakete Svobodnih sindikatov Slovenije« (v nadaljevanju: plakete) v letu 1997,
njihov^!31*0 Prejrnei° siidikati, ki so člani Zveze,	respv članov in pri uveljavljanju ter razvoju sindikata,
e oblike onramziranin in nr.cnmP™i xinni tur -učinkovite zaščite in uveljavljanja temeljnih člo-
^ oblike organiziranja in posamezni člani ter Sanica 36 or2anizaciJe ZSSS, lahko pa tudi druge or-
vekovih pravic članov,
- pomembnega prispevka k zdravemu in humanemu delovemu okolju.
0	. J-	UUIIU.
a 21ZpC9e ‘n njihovi predstavniki.
komisija kZbir‘ kniidiclatov za dodelitev plakete bo uciuvcmu umjiju.
kriterije a j°M^ei^aSatelj teh odličij ZSSS upoštevala 3. Po 9. členu pravilnika so upravičeni prcdlag; se plaJk’ Jinao,oča7-člen pravilnika. Poteh določilih telji za podelitev plakete: sindikati podjetij, druži ■ naslednbh.f je-ZuP,0^ebne.doSez*<;e Prec*vsem zavodov in ustanov; sindikati dejavnosti; območn
la naslednjih področjih delovanja:
j i-vvnji m uc-iuvanju.
J " * * *	VIVC
socialnega položaja članov,
- uveljavljanja zahtev sindikata v organih lokal-jamouprave in institucijah na državni ravni,
*** luauiuLijmi na uizavni ravni, Sjn~|r1azvoia ‘n krepitve samostojnosti ter učinkovitosti ikata na posameznih ravneh organiziranosti, ^popularizacije in razvoja določene dejavnosti
... uoiuuu., oinuiivau ucjuvnusu; uumocnt organizacije ZSSS ter druge interesne oblike sindikalm organiziranosti in organi ZSSS.
Predlogi morajo vsebovati pisno obrazložitev.
4.	Plakete bo podelil predsednik ZSSS na seji Svet: ZSSS ali ob drugi javni svečani priložnosti.
5.	Predloge za plakete morajo upravičeni predlagatelji iz 3. točke tega razpisa poslati komisiji najkasnejt do 25. marca 1997 na naslov: ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE, KOMISIJA ZA SIN-
sodelS™*3 dda - POdroČJU -^^ikalnega	^
Saniif3 VCČIctno del° in Pomemben prispevek v or-	riri,
---^-ln orSanizacijah ZSSS pri uresničevanju inte-	predsednik komisi
KMETIJCI SE PRIPRAVLJAJO NA EVROPO
Srečko Čater, predsednik, in Jovo Labanac, sekretar sindikata kmetijske in živilske industrije Slovenije, sta prejšnji teden sodelovala na večdnevnem srečanju sindikatov povezanih v mednarodne organizacije sin-, dikatov IUF, ki je bilo na Dunaju. Po vrnitvi nam je Labanac povedal, da bo ta mednarodna zveza, v katero se povezujejo nacionalni sindikati delavcev prehrambenega področja, skušala pomagati sindikatom dežel, ki so na poti v Evropsko unijo. Prihodnje leto bo ta centrala organizirala posvet o posledicah vključitve novih dežel v Evropsko unijo. Med tistimi, ki pridejo v poštev, so omenjali le Poljsko, Češko, Madžarsko in Slovenijo. Za
uresničitev tega dogovora bo skrbel koordinator IUF Wolf-gang Weinz.
Sestanka na Dunaju so se poleg Slovencev in domačinov udeležili še sindikalisti z Madžarske, Hrvaške, Slovaške in Nizozemske. Enotno so ugotavljali, da privatizacija v tranzicijskih deželah močno povečuje brezposelnost.
Čater in Labanac sta se na Dunaju dogovorila tudi za krepitev stikov s sindikati posameznih dežel.Tako bo naša delegacija že maja obiskala kolege na Slovaškem, avgusta pa k nam pridejo kolegi iz Avstrije. Pri kolegih iz te države bo naš sindikat proučil zlasti analizo posledic njihovega vstopa v Evropo. Junija bo v
Dubrovniku mednarodna konferenca IUF, na kateri bodo govorili o problemih, ki zadevajo vse delavce v Evropi. V jeseni pa bo v Sloveniji mednarodni seminar, na katerem bodo sindikalistom iz dežel v tranziciji predavali kolegi iz razvitih dežel. Organizator tega seminarja bo naš sindikat delavcev gostinstva in turizma, ki se tudi povezuje v to mednarodno sindikalno centralo. V vseh teh stikih bo priložnost tudi za pogovor o združevanju sindikatov manjših dejavnosti na nacionalni ravni, je prepričan Labanac.
Sicer pa ima naš sindikat redne stike s hrvaškimi kolegi. Skupaj so obravnavali tudi težave v Planiki iz Kobarida, obratu Kraša iz Zagreba. S hrvaškimi kolegi redno izmenjujejo informacije in listine, ki vplivajo na položaj zaposlenih.
F K.
20. februar 1997
Sindikalna lista
februar 1997
Prvi del
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom
delovnega časa in konča dve uri po njem)	1.218,00
2.	Kilometrina (od 1. 1. 1997 dalje)	25,50
3.	Ločeno življenje	49.866,00
4.	Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5.	Regres za prehrano	12.492,00
Drugi del
V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje september-november 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 79.969 SIT.
1.	Jubilejne nagrade
-	za 10 let	39.984,00
-za20 let	59.977,00
-	za 30 let	79.969,00
2.	Nagrada ob	upokojitvi	239.907,00
3.	Solidarnostne	pomoči	79.969,00
Vir: Zavod RS za statistiko	Strokovna služba ZSSS
Opomba:
Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS.
Dopolnilni podatki
V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma:
1.	Minimalna plača za mesec januar, februar in marec 1997	55.942 SIT
2.	Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje september-november znaša 124.915 SIT
Strokovna služba ZSSS
iim
Kako deluje Evropska unija (9)
Slov ija, EU m sindikati
Piše: Metka Roksandič
O nujnosti vključitve Slovenije v Evropsko unijo (EU) očitno ni več dvomov. Zdi se, da kljub težavam, kijih bo približevanje EU in bodoče polnopravno članstvo v njej prineslo, druge možnosti preprosto ni. Smo šele na začetku procesa približevanja EU, saj pridružitveni sporazum, podpisan julija lani, sploh še ni začel veljati. Med drugim ga celo slovenski parlament še ni potrdil (ratificiral). Ne glede na to pa bo proces približevanja trajal dalj časa.
Kaj je EU, kako delujejo njeni organi in kakšna je organiziranost in vloga sindikatov v njej, smo pojasnili že v prejšnjih člankih. Poznavanje vsebine, osnovnih principov delovanja in prioritet, ki veljajo v EU, je nujno, če hočemo v tem procesu sodelovati. Ne glede na osebna mnenja posameznikov ali sindikalnih organizacij o EU in nujnosti ali potrebnosti vključevanja Slovenije v to združbo, je odločitev o tem država sprejela, že ko je uradno poslala prošnjo za članstvo v EU.
Že samo s tem je bil spodbujen proces, pri katerem sindikati ne moremo in ne smemo stati ob strani. Država bo v pogajanjih za članstvo imela možnost uveljavljati nekatere že zdaj uveljavljene rešitve, nekatere pa bo morala še sprejeti oziroma urediti. Poznavanje zakonodaje EU in njenih držav članic je ena izmed< pomembnih vsebinskih podlag, tudi za sindikate, da se Slovenija pri prilagajanju zakonodaje ne bo sklicevala na evropsko ureditev, če za to ne bo nobene potrebe. Že danes obstaja utemeljena bojazen, da bo oblast poskušala zmanjševati pravice na delovnopravnem področju, pri socialnem varstvu, zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju, zavarovanju za primer brezposelnosti tudi pod krinko usklajevanja zakonodaje; v resnici pa bo vzrok za to lažje uveljavljanje strankarskih programov in »potrebnih« sprememb za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Tisto, kar je v EU in državah članicah urejeno v prid delavkam in delavcem, pa bodo prestavili na najkasnejši možni čas (jamstveni sklad za neizplačila plač zaposlenim pri nesolventnih delodajalcih, pravica do odpovednega roka zaposlenih v primeru stečaja delodajalca...). V EU je socialna politika pomembno področje, predvsem z vidika vzpostavljanja enakih pogojev poslovanja podjetij. Pri tem je treba omeniti tudi boj EKS za pravice zaposlenih do zakonsko določene minimalne plače.
Sindikati v Sloveniji ne moremo in ne smemo stati ob strani. Če hočemo uveljavljati interese delavk in delavcev, se moramo že danes začeti pripravljati. Ker gre za državni projekt, je jasno, da bomo tudi sindikati v Sloveniji morali vzpostaviti vzvode skupnega nastopanja z argumentiranimi, strokovno podprtimi predlogi. To bomo morali spoznati sami sindikati in ne zato, ker prihajajo spodbude od EKS. Če se hočemo sindikati uveljaviti kot zanesljiv socialni partner, ki ve, kaj hoče, in ve, kako uveljaviti svoje interese, je za nas nujno tudi mednarodno sindikalno povezovanje
Za to so seveda potrebni znanje, informacije, pripravljenost za dogovarjanje, zrelost pri odločanju in doslednost pri uveljavljanju skupnih interesov.
ČAKAJOČ NA GODOTCf
1
Milica Dabanovič, sekretarka območnega odbora Sin-lesa Celje, že od 15. januarja čaka na odgovor Irene Colja s Sklada RS za razvoj, kako bi lahko sporazumno razrešili zapleteni položaj 15 delavcev Koplasta Mizarstva iz Slovenskih Konjic, ki so med decembrsko stavko namesto plač za avgust, seprember, oktober, november in december 1996 prejeli sklepe, da so - tehnološki presežki!
Zgodba o propadu Koplasta Mizarstva, ki je mešanica dobrohotne naivnosti zaposlenih in spretnosti Ivana Soviča, direktorja zdaj že olastninjene delniške družbe Koplast Plastični izdelki, se je začela jeseni 1992, ko seje takratno Mizarstvo Skala zaradi prezadolženosti zateklo pod okrilje Sklada RS za razvoj. Taje 80 odstotkov podjetja marca 1993 za 300.000 mark prodal podjetju Koplast Plastični izdelki, ki je bilo tedaj še v družbeni lasti, preostalih 20 odstotkov pa zadržal za kasnejše lastninjenje zaposlenih.
Pogodba s Koržetovim skladom je Koplast Plastične izdelke zavezovala, da mora 20 prevzetih delavcev zaposlovati vsaj pet let. Toda Ivan Sovič je tem delavcem predlagal, naj z njim in še nekaterimi vodilnimi iz zasebnih firm Koplast Proizvodnja oken in vrat ter Koplast Ekstruzija in konfekcija ustanovijo zasebno podjetje Koplast Mizarstvo ter se na ta način rešijo okoli 20 milijonov tolarjev dolgov Mizarstva Skala. Pameten predlog, so menili delavci-in pristali. Kot seje kasneje izkazalo, je bil to prvi, kamen spotike: Mizarstvo Skala in Koplast Mizarstvo sta v začetku poletja 1993 sklenila sporazum o prehodu delavcev v Koplast Mizarstvo, zdaj pa ni jasno, ali je s tem Mizarstvo prevzelo tudi obveznost Koplasta Plastičnih izdelkov, da mora prevzete delavce zaposlovati vsaj pet let...
Začetek konca
Da bi Koplast Mizarstvo lahko poslovalo, mu je Koplast Plastični izdelki oddal v najem nekdanje prostore Mizarstva Skala in vsa osnovna sredstva. Najemnina, v katero so bili vključeni tudi stroški za elektriko in vodo, je znašala 20.000 mark. Čeprav je Koplast Plastični izdelki zadnji obrok za plačilo Mizarstva Skala v skladu s pogodbo plačal šele marca 1995, je Mizarstvo Skala že od marca 1993 praktično »fantomska« firma. Nima nobenega premoženja in nobenega zaposlenega. Po podatkih iz sodnega registra je njen direktor Zvone Mikulič, sicer pravnik v Koplastu Plastičnih izdelkih, ki to funkcijo »volontersko« še vedno opravlja...
Koplast Mizarstvo je prvi dve leti poslovalo brez večjih težav, januarja lani pa očitno ni šlo več tako gladko. Večinski lastnik Sovič, kije k svoji funkciji direktorja delniške družbe Koplast Plastični izdelki medtem primaknil še predsedovanje v nadzornih svetih vseh treh (!) zasebnih podjetij (torej Koplasta Ekstruzije in konfekcije, Koplasta Proizvodnje oken in vrat, Koplasta Mizarstva), je namreč tedaj direktorja Draga Mohorka zamenjal z Ivanom Kodričem. Ta naj bi se spopadel s poslovnimi težavami, ki so po Sovičevih trditvah izvirale predvsem iz nesolidno opravljenega dela doma in na tujem, a je bil pri tem menda tako za-
(Konec)
ŠE VEDNO NIČ KONKRETNEGA - Sindikaliste Dušana Djor-djeviča, Bojana Kramarja, Kristjana Severja in Braneta Mišiča (z leve proti desni) kajpak najbolj zanima, kako bo reorganizacija PC Mercator vplivala na delovna mesta.
gnan, da je zaradi delovnih naporov resno zbolel. Kot v. d. ga je zamenjal Samo Košir, dotlej komercialist v Koplastu Mizarstvu, ki pa kaj veliko ni mogel več ukreniti. Nasprotno: ker za lani Koplast Mizarstvo ni moglo Koplastu Plastičnim izdelkom plačati 240.000 mark najemnine, je lahko s Sovičem ob koncu leta podpisal samo sporazumno prekinitev najemniške pogodbe...
tenje
prihodnjih šestih mesecit sta likor je potrebnih, da se |cilc prijavimo na zavodu za z^fr vanje, spet ostali brez karkoli prejemkov. Od česa naj L živimo?!?«
Ob novem letu na cesti
Delavci Koplasta Mizarstva, ki so zadnjo, julijsko plačo dobili »že davnega« 27. avgusta lani, so predsedniku nadzornega sveta 19. novembra poslali pismo, v katerem so poleg izplačila zaostalih plač in drugih obveznosti zahtevali še uvedbo ukrepov za sanacijo poslovanja in rešitev krize vodenja. Ker o kakršnem koli odgovom ni bilo ne duha ne sluha, so 25. novembra napovedali, 28. pa začeli stavko, ki naj bi trajala do izpolnitve vseh njihovih zahtev. »Naj bi«, kajti po novem letuje niso mogli nadaljevati, ker so se med prazniki na vhodnih vratih do njihovih delovnih mest »pojavile« nove ključavnice...
»Od petnajstih, kolikor nas je še bilo zaposlenih, jih je devet že po nekaj dneh stavke dobilo sklepe, da so trajno presežni delavci; drugih pet, ki zaradi brezposelnih zakoncev sodijo v zaščiteno kategorijo, je bilo v nadaljevanju stavke .razglašenih’ za začasne presežke, direktorje pa tako ali tako že lep čas na bolniški,« je povedal predsednik stavkovnega odbora Alojz Rečnik. »Za nameček pa so vsi ti sklepi še nepopolni, saj ne vsebujejo določila o prejemanju 70-odstotnega nadomestila plač, do katerega smo delavci upravičeni v času .čakanja’. Zato bomo v
Kdo je kriv?
Ali so delavci nekdn1 podjetja Mizarstvo Škaf socialne varnosti predvsf svoji zaslugi? Če tega podj' bi zapustili, bi jim Sklad ^ razvoj jamčil delovna me '" še do letošnjega marca.? upali, da bo tudi njim šM dobro, kot gre zdaj vodiH preostalih treh podjetjih »jj vnega sistema Koplast«? f Sovič se namreč po opravki važa s službenim porscheji
Kot smo zapisali že uv ' je sekretarka območnega] ra Sinlesa Milica Daba podrobno kronologijo dog in z vsemi omenjenimi dej* januatja letos seznanilalretf s Sklada RS za razvoj, ki je| dno 20-odstotni lastnik M Skala. »Predvsem bi rad na podlagi določil pogo daji večinskega deleža tel djetja preverila pravne f' za rešitev statusa delavce' sta Mizarstva, vzporedfi0! pa seveda tudi obveznostijj Koplast Plastični izdelki J ma Sklada RS za razvoj do] delavcev Mizarstva Sk» podlagi teh informacij I izvedela, koga naj tožim' ne bo prišlo do spora?] rešitve,« nam je povedal^ veda me pa zanima še i Kako je lahko direktor! nik nadzornih svetov vs snih družb, na primer..I
Vse to kajpak najbolj2 predvsem delavce Kopla! zarstva, ki so dobili svojo* plačo že davnega 27. ^ lani...
NA DAN Z BESED
Zaradi načrtovane reorganizacije Poslovnega
Mercatorje bilo prejšnji teden v profitnem centru
k’ /
Postojna zaznati »povečano sindikalno aktivnost«* ji dajali ton predvsem izredni seji izvršnega od bob1 dikata delavcev trgovine Slovenije in sindikata obvla^1 družbe Mercator d. d. Ljubljana.
Vodstvo obvladujoče družbe Poslovnega sistema Mercator je prisostvujočim ponovno obrazložilo razloge za reorganizacijo v profitnem centru Nanos, pri čemer so kajpak »operirali« predvsem s poslovno logiko. Sindikalisti pa so poudarjali, da se s predvideno reorganizacijo pomembno spreminjata poslovna in razvojna strategija, ki bo brez dvoma pomembno vplivala na ekonomski in socialni položaj ne le postojnskih, temveč tudi vseh drugih delavcev tega naj večjega trgovskega sistema v državi.
Zato so od uprave zahtevali, naj skladno z 28. členom Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije sindikatu pravočasno dostavijo delovno gradivo »Priprava
kadrovskih rešitev«, 'č
rega naj bo razvidni
sem:
potrebno število^1
mest v novi organizif31’1 lokaciji Postojna; h / -število in kvalifi^3 *•
struktura delavcev; sabljanja s podeletn^j^fj
-morebitni progr3nJ.,
-programmorebi^ ]) razporejanj delavcev0 J1,jve cije izven občine P°st
-program morebi^J,^ sežnih delavcev, ki b>
z novo reorganizacij1'; ‘Jn''toi sem pa njihovo razre5 T"/u Sindikat meni, ^aAiL^' dno s 1. členom 'Uči pogodbe dejavnosti Slovenije uprava °^v družbe Mercator d.d. I^f’ sindikatu poslati za1 indormacijo.	fA ^
'ZA STEČAJ SO TISTI, KI NE /IDIJO DRUGE REŠITVE«
^Trbovljah nič novega!« Tako nam je tik pred zaključkom akcije »raportirala« Evelin Merva, predsednica stavko-l^ga odbora Iskre Semicona, ki je zaradi stavke v sredo ^ že trinajsti dan. »Zdaj čakamo le še na stečaj,« je 'bujeno dodala in si v isti sapi zaželela, »da bi se to zgodilo nPrej...«
^l^otsmo že poročali, je 156 Ipk in delavcev Iskre Se-■f 0r|a, ki so že četrti mesec kakršnih koli dohodkov, —'. dvema tednoma potr-Nedokončno minilo: začeli ,eC' .javkati z zahtevo za iz-S ali	za oktober, novem-
lkal' 'n ^ecember - kajpak z Pripadajočimi dodatki ■ »Vendar so nam bili de-
lodajalci med pogajanji pripravljeni izplačati le fiksni znesek v višini 38.000 tolarjev na glavo (tudi direktorjevo),« nam je povedala predsednica Merva. »Zato smo se potem na zboru delavcev odločili, da bomo stavkali vse dotlej, dokler ne bomo dobili tistega, kar smo že zaslužili.« V nadaljevanju je zavrnila očitke, ki so v ja-
vnost pricurljali iz poslovodnih krogov, češ da s tem sami rinejo v stečaj. »Nasprotno, mi niti slučajno nismo za stečaj; smo pa čedalje bolj prepričani, da si tako .rešitev’ želijo predvsem nekateri možje, ki sedijo v upravi in nadzornem svetu.« Pri tem je omenila mag. Daliborja Kluna in nas vprašala, ali nam to ime kaj pove. Pritrdimo, da smo si ga zapomnili kot »pogrebca« Metalne iz Senovega. »No vidite,« je zavzdihnila. »In če bo prišlo do stečaja podjetja, bodo zanj odgovorni predvsem ti ljudje, ki vsem akademskim nazivom
navkljub niso našli ustrezne poti iz krize!« Za delavce prav gotovo ne, zase pa...
Medtem je poslovodstvo Iskre Semicona že predlagalo uvedbo stečajnega postopka, nadzorni svet pa je kajpak njen predlog podrprl. »Zdaj čakamo, kdaj ga bodo začeli, in nemočno opazujemo, kako iz podjetja odnašajo vse, kar je še kaj vrednega,« nam je včeraj dopoldne povedala predsednica stavkovnega odbora Evelin Merva. »Hkrati pa upamo, da bo vsega tega res konec v desetih dneh, kot so nam obljubili.« Potem naj bi se množici 1600 brezposelnih vTrbovljah pridružilo še kakšnih sto ljudi. V dveh manjših podjetjih, ki naj bi nadaljevali del Iskrine proizvodnje, naj bi jih namreč v prvi fazi našlo delo le kakih štirideset...
D. K.
OD OBLJUB SE NE DA ŽIVETI
»Spoštovana gospa, sporočamo vam, da bomo od 6. februarja do izplačila plač za november in december - doma na čakanju!« Pismo s takšno vsebino, ki ga je podpisalo 19 šivilj iz Šmarja pri Jelšah in bližnje okolice, je bilo naslovljeno na Bredo Drofenik, lastnico »Urša Centra, s. p.« iz Šmarja pri Jelšah, »v vednost« pa gaje dobil tudi Porto Turk, sekretar območnega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Celja.
Jt°bn ^ ŠIVALNIMI STROJI - Takšen je te dni pogled v pa/i. 0Prem‘jelt<>, a prazno dvorano Urša Centra v Šmarju pri
Urša Centarje markanten, v marmor odet poslovni objekt na obrobju trga, ki bi lahko po zamislih pogumne podjetnice postal celo jedro šmarske »zgodbe o uspehu«. Zal pa seje že kar kmalu izkazalo, da so bili to računi brez krčmarja. Najemniki pisarn in lokalov so Urša Center začeli zapuščati, čim so ugotovili, da v njem zaradi slabega prometa še za najemnino ne bodo zaslužili. Zdaj gaje torej zapustilo še 19 delavk, ki so v njegovem »tekstilnem delu« pod vodstvom lastnice Brede Drofenik izdelovale uniforme za medicinsko in strežno osebje, po zamisli njene hčere pa sešile celo obleko, v kateri je najlepša Slovenka Alenka Vindiš lani v Indiji kandidirala za miss sveta.
»Sprva jim je kazalo kar dobro, saj so zaslužile precej bolje kot zaposlene v Konfekciji Šmarje,« smo zvedeli med nedavnim obiskom v Šmarju pri Jelšah. Vendar je bilo kmalu konec tudi te »sre-
če«: ker na januarski plačilni dan niso dočakale ne plač za november in december ne dela regresa za lansko leto, so se 24. januarja odločile dolg izterjati s stavko. »Lastnica seje izgovarjala, da zaradi stečaja Kreditne banke Triglav ne more priti do svojih depozitov,« nam je povedal Porto Turk, ki je delavkam v teh težkjh dneh rade volje priskočil na pomoč, četudi v podjetju niso bile sindikalno organizirane (»So pa bile naše članice, ko so delale še vTopru ali Elegantu«), »In ker direktorica ^►tudi na skupnem sestanku 6. t. m. ni vedela povedati, kdaj bodo plače, sem delavkam predlagal, naj jih počakajo -doma. Le zakaj bi zadnje tolarje zapravljale za prevoz!?!«
»Z delom smo pripravljene začeti takoj, ko boste izpolnili naše zahteve,« so uvodoma omenjeno pismo svoji direktorici Bredi Drofenik končale delavke. Takih pa je v Šmarju pri Jelšah vse več. Preveč...
D. K.
Sindikat delavcev gostinstva in turizma
Denar dobite, če bo spoštovana kolektivna pogodba!
Na uradni obisk v Slovenijo je prišel gospod Abdel Karin Kebiri, predstavnik mednarodne organizacije dela (ILO). Med svojim tritedenskim obiskom je namenjen obiskati večino institucij, ki so odgovorne oziroma delajo na področju gostinstva in turizma.
Ob tej priložnosti seje oglasil tudi na sedežu Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT), kjer gaje sekretar Ivan Jurše s sodelavci seznanil s položajem zaposlenih v GiT in problemih, s katerimi se srečujejo. V pogovorih je bila posebej poudarjena možnost denarne pomoči te organizacije pri izobraževanju zaposlenih v GiT.
Po izjavi gospoda Kebirija je ILO pripravljen dodatno izobraževati zaposlene v vseh sektorjih GiT po programu, ki bo na osnovi njegovih ugotovitev najustreznejši. Izobraževanje naj bi s sodelovanjem vlade potekalo daljši čas. Pri tem pa je izpostavil pogoj, da mora biti v panogi dosledno spoštovana kolektivna pogodba in druga delovnopravna zakonodaja.
Torej, denar za izobraževanje gostinsko-turističnega kadra bo le, če bo spoštovana KP in zakoni v tej panogi. Ali so pripravljeni na takšno ponudbo?
D. K.
Gremo smučat!
Vabimo članice in člane, ljubitelje belih strmin, ki želijo preizkusiti svoje smučarske sposobnosti, da se udeležijo tekmovanja v veleslalomu 21. marca 1997 na ROGLI.
PROGRAM TEKMOVANJA:
9.00-9.15 - prihod tekmovalcev v hotel Planja na Rogli, kjer bo prevzem gradiva;
9.15-9.45 - dvig štartnih številk na cilju veleslaloma (Ostruščica III -Jasa);
10.00	- pričetek tekmovanja ob vlečnici Ostruščica III - Jasa
14.00	- kosilo v športni restavraciji hotela Planja; po kosilu razglasitev rezultatov ter podelitev priznanj, kolajn in nagrad.
Po uradnem delu tekmovanja bo v nadaljevanju družabno srečanje udeležencev.
Kategorije po starostnih skupinah:
A - do 30 let,
B - od 30 do 40 let,
C - od 40 do 50 let,
D - nad 50 let.
Udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost. Strošek na udeleženca znaša 3.500 SIT (startnina, celodnevna vozovnica in kosilo).
Rok za prijavo: do 12. marca 1997.
Vse dodatne informacije lahko dobite pri sekretarju Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije, Ivanu Juršetu, po telefonu: 061/ 317-983, telefaksu: 061/318-294.
VABLJENI IN DOBRODOŠLI NA BELIH STRMINAH ROGLE!
V'
Športni referenti, pozor!
Športna unija Slovenije (ŠUS) je tudi letos pripravila in izdala Koledar športa za vse 1997, ki prinaša najpopolnejšo ponudbo programov športa za vse v Sloveniji. Lična, a kar zajetna knjižica(300 strani!) vsebuje skupaj več kot 2.000 podatkov (!) ošportnorekreativnih in športnoturističnih prireditvah, vadbenih programih in aktivnostih ŠUS-a, vendar je vseeno zelo pregledna, saj je koledar razdeljen na več sklopov: prireditve po dnevih, mednarodne prireditve, ponudba ŠUŠ-a in prireditve po oir režnih telefonskih skupinah. Skratka: če kdaj ne boste vedeli, kod in kam, vas iz zadrege lahko reši že pogled v ta koledar...
Cena Koledarja športa za vse 1997 je 1.200 tolarjev; kupite ali naročite ga lahko na Športni uniji Slovenije, Tabor 14, Ljubljana (telefon: 311-728 ali 13-19-277).
e^vska enotnost, 0; Januar 1997
invalid '•kategorije ne ^ne biti uspešen ^nostnik?
Čla^m S' Ne^ha,
n|t4W;!,k' sindikata VARGAS-AL.
nj<imT!mp,>d,em naslovom' na-lp(,drJp,,]asnil ‘"Pomislekov, v"r"ostno stroko.
navaj(l: »Vstrnili m !fTh m S!uibah Zbornice ‘	^ Slovenije za zasebno va-
f Slovenije za zasebno vi A '"tl nadaljeva"J" ZRSZV) se %kbam jntenz,vna Sonja proti V R, : kl 50 registrirane za sto-i%iz‘Cne8a varovanja in imajo \[^riioaf 0,sl.enih ^validovIII. ka-
T
‘,,lje0dOieljen status invalidskega ha tpg^jo elanki sekre-
gospoda Inga Paša,
dipl. iur... (sicer opomba V. B.) prvega ministra za turizem v Peterletovi vladi). Avtor med drugim omenja, da naj bi gospod Paš kršil zakonska določila, ter ustavo, zato ker invalidske gospodarske družbe postavlja v pravno neenakovreden položaj nasproti drugim gospodarskim družbam, čeprav so vse registrirane za varovanje premoženja in oseb. Nežmah se sprašuje, zakaj tak odnos do invalidov, zakaj jim ne pustijo opravljati storitev, za katere so usposobljeni in jih kvalitetno in strokovno opravljajo... v letu 1996 so vsi uspešno opravili strokovne izpite pred komisijo ZRSV v skladu z. zakonom o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja...«
Ne bom se spuščal v upravno-pravna razmerja v omenjenem primeru, kjer je gospod Paš po obstoječi normativni ureditvi to uredil po principu »kadijo toži, kadijo sodi«. Po tem principu se je sprejemala celotna normativna ureditev. Že od ustanovitve združenja na Brdu 17. aprila 1993 sem poudarjal, da moramo pri organz.a-ciji zasebne varnosti upoštevati »tripartitnost sistema« drž.ava-delodajalci-delavci. Zasebno varnost naj bi organizirali kot del gospodarskega sistema, brez. vpliva dnevne politike. Vsem varnostnim podjetjem naj bi dali enake možnosti in pogoje. Takrat je, ne vem od
kod, direktor Enigme gospod Bu-rkelca, sicer eden od pionirjev zasebne policije v Sloveniji, na ustanovno skupščino privlekel gospoda Inga Paša. Ta po moji presoji o varnosti ni obvladal niti osnov poznavanja stroke. Gospod Paš je s politizacijo in podrejanjem varnostne industrije ministrstvu za notranje zadeve naredil velikansko škodo številnim varnostnikom. Da ne navajam, kaj vse je naredit, da tripartitnost z. močnim sindikatom, ki bi ščitil delavce-var-nostnike kot socialnega partnerja na tem področju ne bi zaživel in da bi lahko on delal, kar hoče. Kvaliteta in cena storitev naj bi bila osnova delovanja varnostne industrije. Kako bo varnostna agencija registrirana, pa nikjer na svetu ni pomembno. Za državo je najbolj pomembno, da pobere davek. Če seje naša država na podlagi mednarodnih delovnih konvencij in priporočil odločila, da invalidskim varnostnim družbam da davčne olajšave, je po mojem civilizacijsko ravnanje in humani odnos do delavcev invalidov III. kategorije. V teh invalidskih gospodarskih družbah naj bi delavci-invalidi preostalo delovno zmožnost kot varnostniki (večina kot telefonisti in recepcionarji) opravljali delo pod enakimi pogoji kot vsi drugi. Kot je večini znano, so to delavci; niso brez. rok in nog, temveč so v večini
z zdravstvenimi okvarjami (alergije, bolečine v hrbtenici, s povečano bolezensko odsotnostjo). Pa tudi v državah EU javni policist invalid III. kategorije ne gre v pokoj, temveč gre v sistemu zgodnje rehabilitacije v zasebno policijo in dela do konca svoje delovne dobe polovični delovni čas. Glede na to, da imajo ta podjetja večje odsotnosti z. dela, jih gra veliko v likvidacijo mimo tega, da imajo davčne popuste. Drži dejstvo, da je položaj delavcev varnostnikov v neinvalidskih podjetjih v večini primerov še težji... V varnostni industriji vlada nelojalna konkurneca (veliko družb se ne drži minimalfle tarife).
Zbornica ZRSZV in ministrstvo za notranje zadeve ne opravljata svojega dela v nadzorstveni funkciji. Nasprotno, pri odvetnikih ima ministrstvo za pravosodje težavo, kako brzdati tarifno postavko za odvetniške storitve.
Z likvidacijo invalidskih varnostnih agencij si neinvalidske ne bi preveč pomagale. Dobička pri zaposlenih invalidih ni, tog. Paš dobre ve. Invalidi so bili v varnosti, so danes in bodo še naprej; ne zato, ker to narekuje trg - to jedel evropskih norm in standardov. Delovni in drugi invalidi uživajo posebno zaščito v vsaki sodobni, demokratični, pravni in socialni državi. Ta dejstva izkušeni dolgoletni prav-
nik in odvetnik g. Paš dobro pozna. Interes g. Paša in delodajalcev je povečati profit varnostne industrije. To je legitimno dejanje. Legitimno dejanje je tudi zavzemanje sindikata VARAGAS-AL, ki se bori za interese invalidov svojih članov... Naš iniciativni odbor Sindikata varnostnikov in detektivov Slovenije, ki je povezan v Zvezo Svobodnih sindikatov Slovenije, jih podpira v upravičenih zahtevah. Kot socialni partner in skupina pritiska na delodajalce in predlaga pogajanja z. delodajalci o ureditvi statusa ne samo invalidom-var-nostnikom, ampak tudi drugim 8.800 tako ali drugače prizadetim delavcem-varnostnikom in detektivom Slovenije. Po ISO 9001 izpolnjujejo pogoje vsi tisti invalidi, ki jim je medicinska stroka dala preostalo delovno zmožnost. To preostalo delovno zmožnost invalidom nima nihče pravice vzeti, samo mati narava v obliki bolezni oz. poškodbe. V nobenem primeru ne tudi gospod Paš, pri katerem je beseda humanost, etika in solidarnost do varnostnikov-inva-lidov očitno postala tujka. Denar za strokovne izpite je Zbornica od vsakega varnostnika-invalida sprejela, takrat naj bi bili sposobni kot varnostniki. Za delo pa naj ne bi bili sposobni. Na medicino dela, zakonitost in posebno pravno zaščito invalidov pa se g. Paš požvižga. To je ne samo žalitev prizadetih invalidov. Ta krivična gonja invalidov je brez. primere v zahodni civilizaciji ter cinizem brezprimere, vreden moralne obsodbe javnosti. Da to

in druge krivice počenja g. Paš, ni samo njegova krivda. Krivda je tudi v odsotnosti močnega socialnega partnerja delavca-varnostnika oz. sindikata, ki je omogočila konfliktno štiriletno obdobje »odprtega vprašanja« zasebne policije in »community policing« ter ga pripeljala do vrelišča. Varnostniki ne glede na invalidnost želijo končno imeti urejen poklicni status s certifikatnim strokovnim dopolnilnim izobraževanjem v redni srednji šoli. Želijo biti izenačeni v pogojih dela z. javno policijo, kot imajo to v EU. Za enako delo enake pravice. S socialnimi korektivi želijo varnostniki in detektivi to kompenzirati (beneflkacija delovne dobe - tri oz. štiri mesece, redno plačo, regres, plačano nočno delo, jubilejne nagrade ipd.). Žogico in potezo naj bi končno po štirih letih podal močan, transparenten Sindikat varnostnikov in detektivov Slovenije (SVID). Žogico pa naj bi vrnili Paševa ZRSZV, Detektivska zbornica in MNZ. Edino, o čemer se strinjam s Pašem, je to, da varnostniki in detektivi nismo nobeni komunalci. To ne pomeni, da nomenklaturna številka dejavnosti de-lavcu-varnostniku prepovedujeopravljanje dela varnostnika v invalidski varnostni družbi. To je tudi politično vprašanje. Na pragu EU in 21. stoletja temeljnih človekovih pravic delavcem-vamostnikom-detektivom invalidom III. kategorije naj ne bi kratili.
Viktor Balažič, dipl. obr. prof. ing., za iniciativni odbor SVID

|||
8
20. februarja 1997
SEDEM DNI V SMUKIH
IZKUŠNJE BAVARSKEGA POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA SO ZA NAS ZELO ZANIMIVE
V začetku februarja je slovenska mešana strokovna skupina, v kateri so bili predstavniki vlade, obrtne in gospodarske zbornice, centra za poklicno izobraževanje in sindikatov, obiskala Miinchen. Tja nas je povabila Obrtna zbornica za Miinchen in Zgornjo Bavarsko. Cilj strokovne ekskurzije je bil temeljita seznanitev z vlogo, organiziranostjo in financiranjem poklicnih in tehnoloških centrov (BTZ) na Bavarskem.
Obisk je bil ravno v času, ko se v Sloveniji poslavljamo od usmerjenega izobraževanja in uvajamo dualni sistem izobraževanja. Naši socialnimi partnerji pripravljajo projekt ustanovitve medpodjetniških izobraževalnih centrov, za nekatere poklice pa so eksperimentalni programi poklicnega izobraževanja že sprejeti.
V Miinchnu smo se temeljito seznanili z vsemi prednostmi organiziranja poklicnih tehnoloških centrov, ki imajo osnovno nalogo učencem nuditi vse tisto teoretično znanje, ki ga ne pridobijo niti pri delodajalcu niti v izobraževalnem centru. Osnovni cilj usposabljanja v poklicnih tehnoloških centrih je torej učence teoretično in strokovno usposobiti za bodoče samostojne strokovnjake na posameznih poklicnih področjih in s tem pomembno prispevati k bistveno večji samozaposlenosti.
Vse aktivnosti pri postavitvi, financiranju in organiziranju po-
klicnih tehnoloških centrov vodi Obrtna zbornica za Miinchen in Zgornjo Bavarsko, kije najbolj zainteresirana za izobraževalni sistem, iz katerega bodo prihajali teoretično in poklicno izobraženi bodoči delavci in obrtniki.
Sedaj je na Bavarskem sedem poklicnih tehnoloških centrov, v katere je vlada vložila preko 170 milijonov mark, približno 30 odstotkov pa Obrtna zbornica za Miinchen in Zgornjo Bavarsko.
Udeleženci tridnevne ekskurzije smo se prepričali, da se vlada in ministrstvo za gospodarstvo, čutita zelo odgovorna za poklicno izobraževanje mladih. Vlada se tudi zaveda, da so vložena sredstva za odpiranje poklicnih tehnoloških centrov dobra podlaga za napredek gospodarstva, kije z vdorom cenenih izdelkov iz vzhodnih dežel že v krizi.
V razvoju obrti vidi vlada pomemben prispevek k obvladovanju negativnih gospodarskih gibanj, predvsem z zmanjšanjem
hitro naraščajoče brezposelnosti. Samo v obrti je na Bavarskem zaposlenih več kot 500.000 delavcev, ki delajo v 56.000 obratovalnicah.
Izobraževanje v poklicnih tehnoloških centrih v Nemčiji
ima dva glavna cilja, in sicer: izobraževanje za potrebe podjetja ter popolno izobraževanje za posamezni poklic, v katerega so vključena nekatera specialna znanja.
Vsebino izobraževalnih pro-
gramov poklicnih in tehnoloških centrov določijo delodajalci in sindikati z uredbo. V centrih se izobražujejo predvsem učenci vajenci z učno pogodbo, ki ima nekaj značilnosti delovnega razmerja. V centrih se usposabljajo tudi pomočniki, ki po končanem šolanju dobijo naziv mojster; mojstri, ki pridobijo naziv samostojni obrtnik; strokovni, vodilni in menedžerski delavci pa pridobivajo dodatna znanja za vodenje obratovalnic. Zanimiveje tudi, da se v poklicnih tehnoloških centrih usposabljajo brezposelne osebe. Te pridobe s prekvalifikacijo in dokvalifikacijo poklice, ki so na trgu delovne sile iskani.
Urad za delo plača strošek izobraževanja za posameznega nezaposlenega delavca, strošek prekvalifikacije oz. dokvalifikacije vojakov pa plača obrambno ministrstvo.
V Nemčiji so poklici raz- | vrščeni v 12 do 16 poklicnih skupin v katerih je evidentiranih okrog 400 različnih poklicev.
Obrtna zbornica ima pomembno vlogo pri informiranju in obveščanju učencev osnovnih šol (te so devetletne), o možnosti nadaljnjega poklicnega izobraževanja. V ta namen stalno izdaja propagandni material in vzpostavljajo neposredne stike z osnovnimi šolami. Sicer pa učenci že v osnovni šoli opravijo dva tedna obvezne prakse v dejavnosti, v kateri vidijo svoj poklicni interes.
Obrtna zbornica na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja zelo dobro sodeluje s sindikati. Predstavnik sindikatov je celo član vodstva Obrtne zbornice za Miinchen in Zgornjo Bavarsko, kjer je izvoljen za i podpredsednika.
Zbornico in sindikate druži želja zgraditi model poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki bo učencem po končanem šolanju zagotovil delo.
Udeleženci strokovne ekskur-zije smo opazili veliko angažiranje in skrb ministrstva za gospodarstvo, obrtne zbornice in sindikatov za poklicno izobraževanje. Po našem mnenju bi pozitivne izkušnje na področju poklicnega izobraževanja z Bavarske morali še bolj preučiti in jih vključiti v naš novi sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja. Da bo do tega prišlo, i smo odgovorni tudi vsi social- ! ni partnerji, ne le sindikati.
Sandi Bartnl
Vajencem in vajenkam se z mojstri obetajo neposrednejši odnosi
I
I
(
ki
d,
Vi
sl
d.
Vi
ki
či
št
KAKO JE SOCIALNI SPORAZUM VPLIVAL NA PLAČE
Na podlagi določil socialnega sporazuma, zakona o njegovem izvajanju in navodil za prikazovanje podatkov o plačah delodajalci posredujejo podatke o izplačanih plačah na posebnih obraze ih Agenciji za plačilni promet in Davčni upravi RS. Podatke o izplačilih plač pri delodajalcih pa v skladu s svojimi predpisi spremlja in obdeluje tudi Statistični urad RS.
Na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije seje povprečna plača v mesecu oktobru 1996 v primerjavi s povprečno plačo v letu 1995 povečala za 21,1 % (novembra za 23,4 %), od tega v gospodarstvu za 19,4 % (novembra za 21,9%).
Povprečne plače so višje v vseh skupinah oziroma podskupinah dejavnosti. Od povprečne plače v letu 1995 najbolj navzgor odstopajo povprečne plače za mesec november v teh dejavnostih: pomorski promet 54,4 % (197 zaposlenih), izdelava in popravilo električnih proizvodov 30,2 % (29.877 zaposlenih), ladjedelništvo 18,6 % (118 zaposlenih), gradbeništvo 21,3 % (29.247 zaposlenih), zavarovanje posesti, oseb 36,9 % (4.789 zaposlenih), črna metalurgija 19,4 % (4508 zaposlenih), raziskovalnorazvojno delo 28,2 % (7285 zaposlenih) ter grafična dejavnost 24,9 % (3402 zaposlenih).
V	času veljavnosti zakona so bila mesečna gibanja na ravni gospodarstva različna. V maju so v primerjavi z aprilom plače porastle za 2,4 %, v juniju so padle za 1,5 %, v juliju so porastle za 4,9 %, v avgustu in septembru pa je obakrat izkazano minimalno znižanje, v oktobru so porastle za 3 % in novembra za 2,1 %. Povprečna plača meseca novembra je v primerjavi s povprečno plačo meseca maja večja za 7,8 %.
V	primerjavi s povprečjem leta 1995 so nominalne bruto plače v gospodarstvu v obdobju enajstih mesecev leta 1996 porastle za 13,2 %, realno pa so v tem obdobju višje le za 3,4 %. V negospodarstvu pa so nominalne plače večje za 16 % in realno za 5,9 %.
Agencija za plačilni promet je na podlagi predloženih obrazcev obdelala podatke za izplačane plače za mesec maj do vključno za mesec november 1996. Obdelave podatkov za mesec maj 1996 ne vsebujejo podatkov vseh zavezancev, ki opravljajo plačilni promet preko Agencije za plačilni promet, saj je bil zakon, na podlagi katerega je bilo izdano navodilo, uveljavljen šele 30. 6. 1996.
V	analizo niso vključeni podatki tistih zavezancev, ki predlagajo obrazce Davčni upravi RS. Ti podatki bodo obdelani ločeno za celotno obdobje.
Podatki so prikazani na ravni področja, panoge in podskupine dejavnosti, in sicer skupaj za vse
pravne osebe ter ločeno za olastninjene in neola-stninjene pravne osebe. Podatki so prikazani tudi ločeno za zaposlene, za katere velja tarifni del kolektivne pogodbe, in za zaposlene, ki izplačujejo plače na podlagi individualnih pogodb. Pri tem je potrebno opozoriti, da zakon velja za vse pravne in fizične osebe v gospodarstvu, v negospodarstvu pa le za tisti del, kjer se plače zaposlenih ne določajo na podlagi zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti oziroma posebnih zakonov.
Ker podatki Agencije ne zajemajo vseh izplačevalcev plač, se podatki mesečnih gibanj plač Urada za statistiko in Agencije razlikujejo.
Mesečna gibanja povprečnih plač glede na predhodni mesec so bila po podatkihAgencije različna. Tako je povprečna plača v mesecu juniju porastla za 1,96 %, v juliju za 4,1 %, v avgustu za 0,73 %, v septembru se je zmanjšala za 0,3 %, v mesecu oktobru je porastla za 3,2 %, v mesecu novembru pa samo za 0,6 %. Povprečna plača meseca novembra pa je bila glede na maj večja za 10,1 %. Gibanja po podskupinah dejavnosti so različna, in sicer od izkazanega znižanja za okoli 19 % do povečanj za 100 % in več.
V	času veljavnosti zakona je obseg sredstev za plače na ravni gospodarstva glede na mesec maj vsak mesec višji, in sicer meseca novembra za 19,77 %, meseca oktobra za 19,96 %, meseca septembra za 15,39 %, meseca avgusta za 16,31 %, meseca julija za 11,74 % in meseca junija za 4,95 %.
Obseg sredstev za plače v mesecu novembru je v primerjavi z mesecem oktobrom ostal na isti ravni, čeprav je število zaposlenih v primerjavi z oktobrom padlo za 1 %. Tako se je lahko pri isti masi sredstev povprečna plača, izplačana na podlagi individualnih pogodb, v primerjavi z mesecem oktobrom povečala za 2 % in povprečna plača, izplačana po kolektivnih pogodbah, za 0,34 %.
V	mesecu novembru je povprečno plačo za več kot 2% povečalo 852 pravnih oseb (22,9 % vseh pravnih oseb) s 103,957 zaposlenimi, meseca oktobra 1.569 pravnih oseb (43,4 % vseh pravnih oseb) s 176.269 zaposlenimi, meseca septembra 898 pravnih oseb (25,3 % vseh pravnih oseb) z 90.944 zaposlenimi, meseca avgusta 745 pravnih oseb (21 % vseh pravnih oseb) z 83.933 zaposlenimi in meseca julija 1470 pravnih oseb (42,7 % vseh pravnih oseb) s 180.153 zaposlenimi. Razlike v rasti plač med podjetji so zelo velike. V posameznih primerih so se plače povečale za več kot dvakrat, čeprav je bilo možno povečanje v skladu z eskalacijo za največ 5,5 % za celotno obdobje. Povečanja iz naslova poslovnih rezultatov pa ne bi smela presečni
ene povprečne plače v celem letu. Izplačila plač iz naslova*ezultatov do vključno meseca novembra predstavljajo v kumulativni masi za plače od meseca maja do vključno meseca novembra 0,71 celotne mase.
Več kot 740.000 SIT povprečno na zaposlenega (kar je najvišja dovoljena plača meseca marca) je izplačalo v mesecu novembru 145 pravnih oseb, od tega 129 v gospodarstvu, v mesecu oktobru 118 pravnih oseb, od tega 106 v gospodarstvu, v mesecu septembru 110 pravnih oseb, od tega 99 v gospodarstvu, v mesecu avgustu 98 pravnih oseb, od tega 87 v gospodarstvu, ter v mesecu juliju 88 pravnih oseb, od tega 80 v gospodarstvu. Za pravne osebe, ki so izplačevale višjo plačo od 740.000 SIT je značilno, daje bila pri njih rast plač po individualnih pogodbah višja od rasti plač po kolektivnih pogodbah. Od meseca junija do meseca novembra je bila v primerjavi s preteklim mesecem rast plač po individualnih pogodbah: 4,61 %, 3,55 %, 4,47 %, 8,6 % in 11,54 %, po kolektivnih pogodbah pa: 3,38 %, 3,17 %, 0,4 %, 6,06 % in 7,45 Nesocialni sporazum za leto 1995 je veljal do vključno meseca marca 1996, zato v nadaljevanju prikazujemo primerjavo plač z mesecem marcem. Povprečne plače po individualnih pogodbah so v mesecu novembru (418.293 SIT) v primerjavi z mesecem marcem (337.556) večje za 24 %. Največja razlika glede na marec je v teh panogah: turistično posredovanje 16 3 %, proizvodnja krmil 58 %, proizvodnja barvnih kovin 56 %, kultura, umetnost, inf. 54 %, zavarovanje posesti in oseb 52 %, osebne storitve 44 %, elektrogospodarstvo 38 %, stanovanjska dejavnost 37 %, proizvodnja nekovin-* skih rudnin 36 %, instalacije in zaključna dela 33 %, proizvodnja in predelava tobaka 30 %. Povprečne plače po kolektivnih pogodbah za mesec november so v primerjavi z mesecem marcem večje za 8 %. Zriatno večja povečanja povprečne plače pa so bila v stanovanjski dejavnosti, pomorskem prometu, zdravstvenem varstvu, zavarovanju posesti in oseb, mestnem prometu, izobraževanju, projektni in drugih dejavnostih, in sicer od 23 % do 47 %. Pri tem so bile povprečne plače v mesecu novembru v primerjavi z marcem po kolektivnih pogodbah večje od plač po individualnih pogodbah v pomorskem prometu, izobraževanju in projektni in drugih dejavnostih.
Agencija spremlja podatke o plačah ločeno za olastninjene in neolastninjene pravne osebe. Od meseca avgusta dalje pa spremlja pri neolastninjenih pravnih osebah plače ločeno za delavce, za katere velja tarifni del kolektivne pogodbe, in za delavce
za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe-Tako se lahko spremlja izvajanje 6. člena zakona-ki določa, da plače delavcev, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, pri pravnih osebah-ki niso pridobile drugega soglasja ostanejo na ravni izplačanih plač meseca marca. Povprečna plača pri neolastninjenih pravpih osebah v mesecu novembru za zaposlene po kolektivni pogodbi je bila 117.539 SIT, 6 % manj kot pri olastninjenih pravnih osebah. Za zaposlene po individualni pogod' bi pa 426.536 SIT, kar je 6 % več kot pri olastninjenih pravnih osebah.
Na podlagi 5. člena zakona se plače pri delodajalcih lahko povečajo tudi na podlagi doseženih poslovnih rezultatov. Prvo izplačilo na podlagi reZhl' tatov poslovanja je bilo mogoče za obdobje januaf -junij 1996. Kumulativni znesek, izplačan iz tega naslova do vključno meseca novembra, )c 2.409.7067.477 SIT. V mesecu novembru pa je izplačano 2.005.935,396 SIT ali 83 % vseh izplačani« sredstev na podlagi poslovnih rezultatov. Novern' brsko izplačilo na podlagi rezultata tvori le 3,8 ^ sredstev za plače za mesec november.
V prvih treh mesecih leta 1996 je bilo gibanj2 plač v gospodarstvu še pod vplivom Dogovora 0 politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih ^ gospodarstvu kot separatu Socialnega sporazumi1 za leto 1995. Značilno za to obdobje je, daje bP' to plača na zaposlenega v gospodarstvu realno sP' gnirala. V aprilu in maju je realna bruto plača naraščaj za okoli 2 % mesečno. Sele konec maja je bil s p rep nov socialni sporazum za leto 1996, zakon o izvajanj11 socialnega sporazuma pa koncem meseca junij3' Socialni sporazum določa višino minimalne plač2, način usklajevanja izhodiščne plače z rastjo cen n3 drobno ter tudi pravilo izplačil iz naslova poslov' nega presežka, vendar pa določanje višine izhodiščni'1 plač v kolektivnih pogodbah na posameznih rp" neh prenaša na gospodarske subjekte. Bruto plP3 na zaposlenega v gospodarstvu seje sicer za ms' sec junij realno znižala za 2 %, za mesec julij P1! je izjemna 4,6-odstotna realna rast skoraj v celot vgrajena v osnovno plačo. Skromna avgustovsk realna rast (0,1 %)) potrjuje, da julijska izjemna faS plač ni bila posledica izplačevanja plač iz rezu«3 tov poslovanja. Za mesec september je bruto pln3 na zaposlenega realno upadla za 0,6 %, v oktobf je porastla za 2,1 % in meseca novembraje bila realn višja za 1,6 %, v oktobru je porastla za 2,1 ^ !|, bila novembra realno višja za 1,6 %. V enajs11 mesecih lani pa so v primerjavi s povprečjem p(C dlanskega leta plače realno porastle za 3,4 %• ,L ■Iz priloge k poročilu o izvajanju socialnega sporazUiV
povzel c-
tr
s g "g a & sr a. o < tri a-,a. o 5? s tj «—->■*« a. = =3 < -o 3 -g -o o- ™ ta 3 z.™’ O 3* n oa o m Z. < m era < 3 m < te. ™ Q<-3 &	n < 3	o.<sjo c zr-3 3-3 ^ooaomo
20. februarja 1997
SEDEM DNI V SINDIKATIH
V	V
h
t-
i-
SE VEDNO USPESNO POSLOVALO?
Bivši direktor Elrada Elektronike mag. Slavko Gabrovec, kije v letu 1994 in 1995 vodil podjetje tako, daje poslovalo z dobičkom, je prepričan, da bi še danes lahko uspešno poslo-v’alo. Sedanje težave v podjetju so po njegovem mnenju posledica načina dosedanjega poteka stečajnega postopka za delniško družbo Elrad.
Resnica je ena, vendar pa ima več plati - odvisno od tega, s katerega zornega kota se j i želimo čim bolj približati.V eni prejšnjih številk našega časopisa smo pisali 0 težavah, ki pestijo podjetje Elrad Elektroniko iz Gornje Kadgone.V članku smo med družim zapisali, da so ocene o Uspešnosti poslovanja podjetja različne - nekateri menijo, da bi moralo podjetje v stečaj, drugi Pa sodijo, da je bilo njegovo tekoče poslovanje v bistvu Uspešno, bremenile naj bi ga le obveznosti matere v stečaju. Opisali smo tudi, da bo poslovanje Elrada Elektronike pregledala neodvisna revizijska hiša.
Elrad je moral v stečaj tudi zaradi notranjih Nesoglasij in nasprotij
. bivši direktor Elrada Elektronke Slavko Gabrovec, ki seje v Elradu zaposlil nekaj mese-Cev pred njegovim stečajem, bil Paje tudi njegov finančni direktorje svoj pogled na reševanje Zdravega jedra bivšega Elrada predstavil takole: »V kratkem Ca*vi sem odkril več nepravilno-st|. ki so povzročile uvedbo tečajnega postopka. Elrad ni šel v stečaj samo zaradi propada jugoslovanskega tržišča, kakor so 111 nogi takrat pojasnjevali, tem-voč tudi zaradi notranjih neso-Smsij in slabosti.«
Dva meseca pred stečajem Elrada je skupščina mag. Gabrovca imenovala za vršilca dolžnosti hčerinskega podjetja Elrad tektronika. Januarja 1994je na prožnem sodišču v Murski °boti stekel stečajni postopek delniško družbo Elrad in štiri ^cerinska podjetja (Antene, Profesionalna, Orodja in Kabli). Od celotnega sistema Elrad se Je stečaju izognilo samo hče-rtesk° podjetje Elrad Elektro-H kije bilo v stečajnem po-MoPku že od leta 1991. Leta 1993 Pa Se je stečajni postopek končal Prisilno poravnavo.
K;. Ker za Elrad Elektroniko ni
poslen po pogodbi o delu za določen čas. Stečajni upravitelj mi je mandat podaljševal mesečno,” pojasnjuje mag. Gabrovec. “Elrad Elektronika je začela poslovati iz nič. Podjetje je sicer po prisilni poravnavi leta 1993 ohranilo opremo, proizvodne hale, zaloge in terjatve ter obveznosti, vendar je stečajni upravitelj kot njegov lastnik vse premoženje in obveznosti prenesel na mater. Aktivirali smo žiro račun podjetja, nismo pa imeli ne finančnih sredstev za zagon proizvodnje, ne surovin, ne repromateriala -skratka ničesar razen volje in želje, da bi ohranili in postavili na noge zdrave programe bivšega Elrada ter s tem zagotovili tudi delo in zaposlitev čim večjemu številu delavcev.”
Elrad Elektronika je začela iz nič
Kako je v takšnih pogojih sploh bilo mogoče poslovati? “Zaloge materiala in gotovih proizvodov smo začeli na kredit odkupovati od stečajnega upravitelja. Tako smo v bistvu morali kupovati svoje lastne zaloge, hkrati pa plačevati
Slavko Gabrovec: Elrad Elektronika je poslovala uspešno
ročnega kredita. V letu 1994 smo zaposlili 128 delavcev za nedoločen čas, okoli 160 delavcev za določen čas, 34 sodelavcem pa smo omogočili, da so ob delu končali osnovno šolo. Tako smo zaposlili polovico delavcev, ki so ob uvedbi stečaja za poslovni sistem Elrad izgubili delo.”
“Prvo leto svojega poslovanja (torej poslovno leto 1994) je Elrad Elektronika zaključila s 180 milijoni čistega dobička,” pravi mag. Gabrovec. “Vendar pa so se leta 1995začele težave. Vodilna ekipa je dobila pogodbe o delu šele junija z veljavnostjo do konca leta. Delo v negotovosti je bilo težko. V vodilni ekipi ni bilo več
uyeden stečajni postopek se
PoPd°^a|a priložnost, da v tem Jetju organiziramo poslovni očes za vse proizvodne progra-e ki so bili pre(j tern predmet Poslovanja v drugih delih poslo-nega sistema, ter da tako ohra-nirno oziroma ponovno postavi-teo na noge zdravo jedro Elra-a’ pravi mag. Gabrovec.
ohraniti zdravo ldro podjetja
nr??rnJ' Radgoni so takrat n j.pEini iskali možnosti za ohra-NT ,V zdravega jedra Elrada.
cKateri so predlagali, da bi bila cina ustanovitelj novega po-JJ*’ ^rugi so menili, daje po-p| i'10 Programe prenesti naElrad cktroniko, ki po prisilni pora-Q a',> m poslovala, in podobno, 'mo so se te razprave končale začetka februarja 1994, saj je Jrat stečajni upravitelj imenoval
ni;HrrsMt0rjaElrada Elektronike pred tS aVka Gabrovca’ ki Je že zdrl Popravil program rešitve rninij6-3 Jedra z akdviranjcm
SkaC“??HdjfJaElradElek-
k ' Kot direktor sem bil za-
najemnino za prostore. Na pomoč nam je priskočilo ministrstvo za delo, ki gaje takrat vodila Jožica Puhar. Za ohranjanje delovnih mest smo dobili šest milijonov tolarjev, to paje bilo na začetku tudi vse, karsmo imeli. Poslovali smo zelo težko, saj so dobavitelji zahtevali predplačila in podobno. Ko smo v Elrad Elektroniko prenesli programe bivšega Elrada, smo seveda celotno podjetje tudi na novo organizirali in do skrajnosti racionalizirali poslovanje. Zato smo tudi opustili proizvodnjo na Meleh in jo preselili v proizvodne prostore v Gornji Radgoni. Pri tem nam je priskočil na pomoč tudi tedanji izvršni svet občine Gornja Radgona, ki gaje vodil Miha Vodenik. Dodelili so nam 13 milijonov tolarjev kratko-
upravitelj je odprodal del premoženja bivše matere, ki gaje imelo podjetje Elrad Elektronika v najemu. Naše podjetje je preko SKB banke dvakrat vložilo ponudbo za nakup deleža lastnika v podjetju (kupiti smo ga nameravali s pomočjo tujih poslovnih partnerjev), saj smo bili prepričani, da je to edina možnost za njegovo ohranitev in za ohranitev 300 delovnih mest. Vendar pa odgovora nismo dobili. Težava je bila že v tem, da so bile v ustanovnem vložku podjetja nepremičnine in premičnine, ki jih je stečajni upravitelj v medčasu delno že odprodal, mi pa nismo vedeli, kakšna je
o nakupu celotnega podjetja z različnimi poslovnimi partnerji, med drugim tudi z avstrijskim podjetjem Horizonte Venture management. “Poslovni partner seje zanimal za nakup celotnega podjetja. Zaradi omenjenih nejasnosti pogovori niso bili uspešni. Iz istega razloga tudi podjetje Elrad Elektronika ni moglo pripraviti poslovnega načrta za naslednja tri leta. Za delno odprodajo poslovnih sredstev bi moral biti izdelan program, ki bi opredelil možnosti nadaljevanja proizvodnje v Elradu Elektroniki. Zaradi odprodaje poslovnih sredstev so v Elradu Elektroniki postali nekateri delavci, ki so bili zaposleni za nedoločen čas, trajno presežni,” pravi mag. Gabrovec.
So nekateri škodovali lastnemu podjetju?
Mag. Slavko Gabrovec pa ni bil razočaran samo zaradi tega, ker je stečajni upravitelj po delih razprodajal proizvodna sredstva, ki jih je imela v najemu Elrad Elektronika, pač paje začel sumiti tudi, da nekateri delavci Elrada Elektronike delujejo skupaj z delavci posameznih drugih podjetij na škodo lastnega podjetja. “Tako so denimo nekateri moji sodelavci v času, ko je imelo podjetje zaradi manjših prilivov likvidnostne težave, kupili od
prave enotnosti in medsebojne pomoči. Dve sodelavki sta od stečajnega upravitelja celo zahtevali, da me odslovi. Kljub temu paje podjetje še uspešno poslovalo. Tako sem denimo ministrstvu za znanost in tehnologijo prijavil dva razvoj na projekta (izdelal sem ju s pomočjo sodelavcev), za katera je podjetje prejelo 17,5 in 6,9 milijona tolaijev. Mimogrede naj povem, daje stečajni upravitelj kasneje prvi projekt prodal, podjetju pa ni vrnil 35 milijonov tolaijev, kolikor je bil projekt v celoti vreden. Upam, da bo stečajni upravitelj ta del dolga do Elrada Elektronike še poravnal.”
Odprodaja po delih
“Podjetje pa seje srečalo tudi z drugimi težavami. Stečajni
V ELRADU ELEKTRONIKI n	OHRANITI
OIIVI VEČ DELOVNIH IVIEST

vrednost odprodanih poslovnih sredstev. Naše podjetje pa tudi ni bilo nikoli ocenjeno, zato nam je postalo jasno, da seje lastnik odločil za odprodajo po delih,” pravi mag. Gabrovec.
Vodstvo podjetja Elrad Elektronika seje leta 1995 pogovarjalo
nekega partnerja brez moje vednosti izredno drago napravo, ki je stala več kot štiri milijone tolarjev. Poleg tega sem ugotovil, da so karštevilni sodelavci začeli v podjetje nositi na popravilo zelo drage naprave, po popravilu pa sojih sami zopet odnašali z re-
verzom iz podjetja, ne da bi kdor koli preveril, koliko materiala so vanje vgradili. Zasumil sem, da je na ta način izginilo iz podjetja veliko dragega materiala.”
Zaradi takšnih okoliščin je Slavko Gabrovec oktobra 1995 kot direktor odstopil (v prejšnjem članku smo pomotoma zapisali, daje bil direktor do konca leta 1996, za kar se mu opravičujemo). “Upal sem, da se bodo postopki razdelitve podjetja prekinili, če podjetje zapustim in omogočim novi zagon v do tedaj uspešni rasti,” pravi. Do konca meseca je ostal v podjetju kot vodja proizvodnje, nato pa je Elrad Elektroniko zapustil. Podjetje je od takrat vse do nedavnega imenovanja novega direktorja Ivana Maroviča vodil Branko Sagaj.
Opozorilo pristojnim
Pred odstopom s funkcije di-rektorjaje mag. Slavko Gabrovec poslal predsedniku stečajnega senata pismo, v katerem ga je seznanil z vsemi svojimi pomisleki v zvezi z vodenjem stečajnega postopka zaElrad. “Podjetje posluje z dobičkom,” je zapisal. Na koncu pisma paje opozoril: “V javnosti so že informacije o delni odprodaji poslovnih sredstev, zato se že kažejo blokade dobaviteljev in zahteve po avan-siranju nabav, kar pomeni počasno zmanjševanje proizvodnje in dokončno uničenje podjetja.”
Mag. Slavko Gabrovec ne skriva svojega mnenja, da je težaven položaj Elrada Elektronike, o čemer smo že pisali, v veliki meri posledica načina, kako teče stečajni postopek za delniško družbo Elrad. “Stečajni upravitelj je prenesel vse premoženje in obveznosti hčere na mater, sedaj paje obveznosti brez premoženja hčeri vrni I. Poleg tega je premič-nine in nepremičnine, ki so bile v ustanovnem vložku hčere, prodajal po delih. Na enak način je prodajal tudi proizvodne prostore in opremo matere v stečaju, ki jo je imela hči v najemu. Tako je podjetje Elrad Elektronika, ki je tekoče uspešno poslovalo in ustvarjalo dobiček, postavil v nemogoče pogoje gospodarjenja,” pravi mag. Gabrovec. “Nemajhen del odprodanega premoženja so pokupili tudi bivši vodstveni delavci Elrada Elektronike, ki so bili v moji ekipi. Nasploh je odprodaja poslovnih sredstev Elrada Elektronike potekala na precej neobičajen način. Ali je običajno, da premoženje ceni človek, kije podjetje vodil do stečaja? Ali je običajno, da ta isti človek potem to isto premoženje tudi odkupi? Alije običajno, da se vodstveni delavci podjetja kasneje zaposlijo pri kupcu poslovnih sredstev, ki sojih v bistvu sami pomagali pro-dajati?Takšnih vprašanj, ki niso značilna samo za podjetje, o katerem govorimo, temveč nasploh za stečajne procese in procese privatizacije in lastninjenja v Sloveniji, visi še kar nekaj v zraku tudi v Elradu.”
“Vsekakor, o tem sem prepričan, bi bilo zdravo jedro Elrada, ki smo ga v letu 1994 in 1995 postavili na noge v Elradu Elektroniki, mogoče rešiti in na njem postaviti v Gornji Radgoni novo in zdravo podjetje, ki bi dajalo delo in kruh več kot 300 delavcem,” pravi mag. Slavko Gabrovec.
Tomaž. Kšela
Zunanjetrgovinska bilanca lanskega leta
MALO MANJŠI PRIMANJKLJAJ
Po predhodnih, še nedokončnih podatkih Statističnega urada Slovenije o zunajetrgovinskih rezultatih slovenskega gospodarstva je lanska blagovna menjava s tujino ostala vrednostno na približno enaki ravni kot leta 1995. Za naše izdelke smo na tujem iztržili 8,3 milijarde dolarjev, za las manj kot leta 1995, za uvožene pa potrošili 9,4 milijarde dolarjev ali odstotek manj kot leto prej. Zunanjetrgovinski primanjkljaj znaša torej 1,1 milijarde dolarjev in seje lani za malenkost zmanjšal. Z izvozom smo pokrili 88,4 od-stotkA uvoznih stroškov, v letu 1995 pa 87,6 odstotka. Statistični urad pri tem poudarja, da se podatki kljub svoji nedokončnosti ne bodo bistveno spremenili.
Ker je bila lani vrednost dolarja glede na marko za pet odstotkov večja kot leta 1995, je moč sklepati, da so naša podjetja lani izvozila in uvozila več izdelkov kot leto prej. V zunanjetrgovinske rezultate je zdaj vključena tudi dodelava izdelkov (Ion poslov po domače). Zato je prikaz regionalne strukture izvoza in uvoza zdaj bolj realno prikazan. Izvoz v države Evropske unije je bil lani malo manjši kot leto prej, indeks je 96,2, uvoz za je zaostajal nekaj manj (indeks 97,3). Deficit v blagovni menjavi z Evropsko unijo je precejšen, 990,5 milijona, in je malo večji kot leto prej, ko je znašal 957 milijonov dolarjev. Močno je lani upadel izvoz v Veliko Britanijo, za 30 odstotkov, v Francijo, za 12, in v Italijo, za 9 odstotkov. Naj večji primanjkljaj v trgo-
vinski menjavi smo lani imeli z Italijo, in sicer 488 milijonov dolarjev, Francijo (326 milijonov) in Avstrijo (282 milijonov). Primanjkljaj z Avstrijo je slovensko gospodarstvo nekoliko zmanjšalo, z Italijo in Francijo pa povečalo. Le z Nemčijo imamo še vedno 502 milijona dolarjev velik velik presežek v blagovni menjavi. Odnosi z državami Evropske unije so za Slovenijo najpomembnejši, saj tja izvažamo slabi dve tretjini, uvažamo pa dobri dve tretjini vsega izvoza in uvoza.
Države s področja nekdanje Jugoslavije so za Slovenijo še vedno zelo pomemben trgovinski partner, zlasti Hrvaška, ki se uvršča med pet naših najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnerjev. Se pa struktura trgovanja s temi državami spreminja v prid BiH
in ZRJ, trgovanje s Hrvaško pa je v zadnjih dveh letih zašepalo. Lani je Slovenija na področje nekdanje Jugoslavije izvozila skoraj 17 odstotkov vsega svojega izvoza, uvozila pa le dobrih 7 odstotkov. Tako seje suficit v trgovanju s temi državami lani celo še povečal in zdaj znaša 688 milijonov dolarjev. Deficit pa smo ustvarili pri trgovanju z državami Cefte, kamor smo izvozili 5,4 odstotka na tuje prodanih izdelkov, nakupili pa 6,5-od-stotni delež vsega uvoza. Vendar se izvoz povečuje, tako da seje lani deficit zmanjšal na 163 milijonov dolarjev. Še leta 1995 je znašal preko 230 milijonov. Suficit pa smo ustvarili v trgovanju z državami nekdanje Sovjetske zveze, in sicer v vrednosti 153 milijonov dolarjev, predvsem na račun veliko manjšega uvoza iz teh držav. Izvoz se je povečal le za štiri odstotke. Neevropske članice OECD so za nas pomembne kot trgi, kjer pretežno kupujemo, zlasti surovine in reprodukcijske materiale. Zato tudi ne čudi visok deficit v trgovanju z njimi, v višini 244 milijonov dolarjev, zlasti še, ker smo lani tja ob naraščajočem uvozu prodali manj kot leto prej. In katere izdelke smo lani najlaže prodajali v tujino: izdelkov za široko porabo ne, saj je njihov izvoz upadel skoraj za 20 odstotkov; izdelkov za reprodukcijo pa smo lani izvozili kar za 15 odstotkov več, in izdelkov za investicije za 6 odstotkov več kot leto prej.
B. R.
Stroški delovne sile v luči konkurenčnosti gospodarstva
NETO PLAČE SO DOBRA
POLOVICA STR0SK0V DELA
Kam s preostanki certifikatov
v	V
ZIT0-DOBRA PRILOŽNOST
Čeprav je do izteka veljavnosti lastninskih certifikatov še štiri mesece časa, je možnosti za njihovo vnovčenje že zelo malo. Sprejemajo jih še nekateri skladi, vendar to za hiter dobiček ni najboljša možnost. Podjetij, ki bi se še lastninila tudi prek javne prodaje, pa je preostalo le še za vzorec. Precej težav imajo lastniki majhnih ostankov certifikatov, vrednih nekaj tisočakov, ki jih vzamejo komaj še kje. S temi ostanki namreč skorajda ni mogoče kupiti nikjer niti delnice, saj so te praviloma vredne več. Med zanimivejšimi preostalimi podjetji za vložitev certifikata je denimo Žito, za katerega pa datuma začetka javne prodaje niso mogli navesti ne v podjetju samem ne vAgenciji za privatizacijo, kjer pripravljajo izdajo prvega soglasja zanj. Neuradno smo slišali, naj bi se začela sredi tega meseca, vendar se po vsej verjetno v febmarju sploh še ne bo. Žito je imelo precej težav z vračanjem premoženja prvotnim lastnikom, saj je bilo nanj naslovljeno 30 denacionalizacijskih zahtevkov, med katerimi še niso vsi rešeni. Prvo soglasje k Žito-vemu programu lastninskega preoblikovanja je Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo sicer že dala, a gaje morala umakniti zaradi nekaj pritožb denacionalizacijskih upravičencev. Da bi pospešili postopek ponovne pridobitve soglasja, je podjetje sporne nepremičnine izločilo iz privatizacijske mase. V Žitu so izbrali naslednjo for-
mulo lastninskega preoblikovanja: 40 odstotkov premoženja bodo prenesli na sklade, petino bodo dobili upravičenci v notranji razdelitvi, 23 odstotkov bodo oddali v notranjem odkupu, 17 odstotkov pa ponudili v javni prodaji za certifikate državljanov in kajpak za gotovino. Vrednost kapitala podjetja je po otvoritveni bilanci 4,9 milijarde tolarjev. Od tega znaša družbeni kapital 4,85 milijarde, rezervacije za delnice denacionalizacijskih upravičencev pa54,76 milijona tolarjev. Na podlagi cenitve pa je vrednost podjetja 1. januarja leta 1993 znašala4,22 milijar- I de tolarjev. Kako primerno je to podjetje za vložitev certifikatov? Po zagotavljanju vodstva poslujejo dobro, saj je od Žitovih družb samo tovarna čokolade Imperial lansko leto imela izgubo, vendar pol manjšo kakot leto poprej, ko je dosegla 47 milijnoov tolarjev. V zbirni bilanci pa so celo zabeležili okoli 300 milijonov tolarjev dobička. Podjetje je torej lani poslovalo precej bolje kot v preteklih letih, ko gaje v nekaterih programih pestila izguba. Zato v Žitu, v katerem je zaposlenih 2100 delavcev in v okvir katerega sodijo Mlini Ljubljana, Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana, Pekarna Krško, Šumi Imperial ter deloma PekarnaVrhnika in Gorenjka, pričakujejo dober odziv na ponudbo lastništva v javni prodaji.
B. R-
Na sejmu mode o položaju tekstilne in čevljarske industrije
POMEMBEN DELEŽ V IZVOZU
Z vso bleščavo, ki se za takšno prireditev spodobi, seje v torek začel tradicionalni ljubljanski modni sejem Moda — Fashion 97. Hkrati so se strokovnjaki iz tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije ter ministrstva za gospodarske dejavnosti na seji upravnega odbora zborničnega združenja za tekstilno in usnjarsko-predelovalno industrijo in malo kasneje še ob okrogli mizi lotili pogojev poslovanja teh dveh dejavnosti in možnosti za povečanje njune konkurenčne sposobnosti. Kar so na obeh sestankih povedali, je draga plat bleščave podobe sejma. Za kakovost izdelkov je tema dejavnostima treba samo
čestitati, saj dokazujejo, da so se v obeh zelo potrudili prestreči udarec, ki ju je zadel po razpadu Jugoslavije. Ker uspevajo v večini podjetij izvažati skoraj vso proizvodnjo na zahtevne svetovne trge, v nekaterih pa celo uveljavljajo svoje blagovne znamke, bi lahko trdili, da si dejavnosti zelo prizadevata racionalizirati poslovanje. V zadnjih letih seje obseg tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije skoraj prepolovil, enako tudi število v njiju zaposlenih. Plače slej ko prej ostajajo na repu lestvice plač v slovenski industriji. Upravni odbor združenj a je obravnaval konkretni položaj in ugotovil, da tekstilna in usnjarsko-
predelovalna industrija sami nista sposobni izboljšati konkurenčne sposobnosti in rentabilnost podjetij, saj kljub racionalizacijam in nizkim plačam ne ostaja dovolj denarja za posodobitev proizvodnje in močnejšo promocijo lastnih blagovnih znamk na trgu To kajpak ne pomeni nič drugega kot to, da bo morala država (udeleženci so nežno rekli “okolje”) s sistemskimi ukrepi pomagati dejavnostima pri prestrukturiranju. Plače naj bi bile manj obremenjene, obrestne mere na posoji la na evropski ravni, tečaj tolarja pa naj pokriva razliko meč domačo in tujo inflacijo. Ali sta tekstilna in čevljarska industrija pomembni za Slovenijo? Kljub hudi ogroženosti zaradi vse večje konkurence se jima najbrže ne kaže odpovedati, saj prinašata 17 odstotkov vsega priliva od izvoza industrije ali 1,25 milijarde dolarjev (v letu 1995). g ^
Včasih smo preprosto dejali, da so prevelike ali premajhne plače, zdaj pa vsi govore o stroških dela ali kvečjemu še o dodatkih k plači. Za večino ljudi sta ta dva pojma, zlasti pa “stroški dela”, povsem nerazumljiva. Oglejmo si, kaj vse sodi v okvir tega pojma, kije za delodajalce kot rdeča cunja za — veste koga. Ti so ob obrazlaganju, zakaj so odpovedali splošno kolektivno pogodbo in zakaj zahtevajo zniževanje nekaterih stroškov dela, navajali precej dramatične številke o vplivu the stroškov na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Oglejmo si torej, kaj vse sodi v rubriko “stroški dela”.
Dodatki k plači, ki so spodbudili delodajalce k razdrtju splošne kolektivne pogodbe, sodijo med tako imenovane direktne stroške. Tu je plača za dejansko opravljeno delo, dodatna izplačila na podlagi kolektivne pogodbe; del plače za delovno uspešnost in uspešnost poslovanja; nadomestila plače za plačano, a neopravljeno delo; nadomestilo plače za letni dopust in praznike; bonusi in druge denarne nagrade; regres za letni dopust; jubilejne nagrade; odpravnine in dokup delovne dobe. V ta sklop stroškov uvrščajo tudi “plače v naturi”: izplačila v blagu, delnicah, obveznicah ter stroške delodajalca za nastanitev zaposlenih, stroške za službene avtomobile. Vsi ti direktni stroški dela prispevajo dobre tri četrtine (točneje 76,38 odstotka vseh stroškov dela v letu 1995, za katerega imamo na voljo te podatke).
Stroške dela povečujejo še delodajalčevi prispevki za socialno varnost, torej za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno varstvo, sredstva za zaposlovanje.Ti v strukturi stroškov dela “tehtajo” 11,12 odstotka.
Dodatno dogovorjeni prispevki za socialno varnost, kot je na primer solidarnostna pomoč, in zavarovanja zaposlenih v breme delodajalca niso veliki, komaj 0,41 odstotka stroškov dela pomenijo. Zato pa so z 2,61 odstotka pomembnejša nadomestila plač za čas bolezni, nesreče, smrti v družini, poroke, čakanja na delo,odpovedni roki in še kaj: socialne ugodnosti z eno besedo.
Stroški izobraževanja so zanemarljivo nizki, samo 0,71 odstotka, zato pa so drugi stroški dela, mednje sodijo stroški za prehrano, za prevoz na delo, kadrovanje, kulturne in športne prireditve, z 8,76-odstotnim deležem v vseh stroških dela tretji najvišji izdatek. V podjetjih, kjer izplačujejo previsoke plače, morajo k stroškom dela prišteti še davek na plačilno listo.
Statistični urad Slovenije je naredil zanimivo primerjavo strukture stroškov dela med Slovenijo, Češko, Madžarsko, Portugalsko in Nemčijo. Plače pri nas in v Nemčiji ter na Portugalskem zavzemajo približno enak delež v stroških dela. Češka in zlasti Madžarska sta z 68,8- in 62,6-
odstotnim deležem na slabšem. Dodatno dogovorjeni prispevki za socialno varnost so približno enaki v Sloveniji, Češki in Nemčiji, precej nižji so na Madžarskem, mnogo višji pa na Portugalskem, kjer zavzemajo kar petkrat večji delež v strukturi stroškov dela kot v Nemčiji (2,71-odstotnega nasproti o,51 -odstotnemu). Podoben delež kot v Sloveniji imajo socialne ugodnosti v Nemčiji. Na Portugalskem so zanemarljive, komaj 0,33-odstotne, na Češkem in Madžarskem pa jih ne poznajo. V Sloveniji in na Češkem čutijo
delodajalci približno enako potrebo po izobraževanju. Madžari namenjajo temu odstotek vseh stroškov dela, Nemci in Portugalci pa po 2,46 oziroma 2,58 odstotka. Koliko časa bomo lahko še trdili, daje ena izmed prednosti našega gospodarstva visoka usposobljenost zaposlenih?
Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici je iz tujih in domačih statističnih virov preračunala ume postavke stroškov dela v industriji za vrsto držav. Stroški dela, vzeti za primerjavo, so okleščeni,
saj vrsta stroškov med državami ni primerljiva: na primer stroški za regres, za prehrano, posredni stroški za delodajalca, 13. plača in še drugi. V njej so upoštevani poleg stroškov rednega dela ter plačane odsotnosti z dela še socialni in drugi prispevki delodajalcev. V Indiji in na Kitajskem naj bi taka urna postavka stroškov dela znašala četrt ameriškega dolatja, na Češkem 1,30, Madžarskem 1,70, Poljskem 2,00, na Portugalskem 5,35, v Sloveniji 5,74, naTajvanu 5,85 in v Grčiji 8,95 dolarja. V visoko razvitih državah
Ne delamo kot črnci, tudi plačani nismo tako malo, kljub temu pa so naši prejemki še vedno skoraj prenizki za spodobno življenje.
taniji. Britanci višajo svo konkurenčnost s samo 13,' dolarja vredno urno postavk najbližji so jim Italijani s 16,-dolarja in Američani s 17,'
dolarja vredno urno postavko-Japonci, Danci, Avstrijci, Švicar)1 in zahodni del Nemčije so se razvrstili med 23,66 in 31,88 dolarja vredno urno postavko-Če pa podatke o stroških preračunamo na dejansko opra' vljeno število delovnih ur (izpU' stimo torej vse ure, ki so bil6 plačane, čeprav zaposleni takrat niso delali), so primerjave precej drugačne. Na žalost razpolaga' mo samo s primerjavo tako izra' čunanih urnih postavk v Slov6, niji za leto 1995 in nekateri;1 državah članicah Evropske unij6 za leto 1992. Ker so s tem poda; tkom kot argumetom nastopali tud1 delodajalci med razlaganje11' odpovedi kolektivne pogodbe, ga omenimo. Leta 1992je bila tak0 izračunana uma postavka stroŠk°v dela na Portugalskem 10,20 mark6’ v Grčiji 12,80 (s tema državai'1’1 se najpogosteje primerjamo, k° ugotavljamo našo zrelost za vstop v Evropsko unijo), v Veliki Br1' taniji 24,08 in v Španiji 27,7 marke. Povprečje Evropske unij6 je bilo tedaj 32,64 marke na ur0. Pri nas je bila leta 1995 enaka un1*1 postavka 13,81 marke. Ta čas Pa je inflacija tudi v Uniji povečal stroške dela. Po prepričanju d°' lodajalcev so stroški dela na ur pri nas razmeroma visoki pred sem zaradi prispevkov za social0 varnost in široke palete drug1 osebnih prejemkov. . g p.
P'
p
i/
Vl
ni
O
P.
Pi
Ij:
a)
b) V 0 ka
c) Pr
č ZT E. ^	■>> a'U
20. februarja 1997
[ UL
i
PREDZADNJA STRAN
r
Delavska enotnost št. 6
UUBEZEN DR. tlVAGA
APOIERA
M o H o V
UGANIC AR
57

v~~>/
IZHAJA VSAK PETEK! BOGATE NAGRADE! VSAK MESEC POSEBNA IZDAJA!
URESNito,
UVllJAVHEV
AAIERIŠRI
LOVEC
.NA
LLOtUHARJE
MMEMAjična
Znanka
bela snov za
SlAJENJE
SKUPINA OTOČKOV V JADRANSKEM MORJU
VIISNJENJE
OČESNO
JABOLKO
IZDELOVALEC KOVIN. PREDMETOV
SLOV. SKLADATELJ (Donilo)
OPORNIK
SKUPEK
LAS
TEKSTILNA NIT Z ZANKO
DAVID NIVEN
RODOLJUB
DEKLICA
V
Čudežni
deželi
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
GLAVNI ŠTEVNIK
CEROV
GOZD
ERBIJ
VETRNI JOPIC S KAPUCO
USTNATO DREVO Z BELIM LUBJEM
OLGA
Cehov
TOVORNI DEL KAMIONA
JAVOR dolinsko)
STOTINA
ŠVICARSKEGA
FRANKA
AKTINIJ
ŠPORTNIK TRDIH PESTI
MESTO
V NORMANDIJI, FRANCIJA
PRISTAN
V
IZRAELU
GRŠKI BOG VETROV
KOŠTRUN,
BACEK
KRAJ PRI CERKNICI
OLIVER
CROMVVELt
UREK STANE
MAJHNO OKO
ULINOVY
HKRATEN STREL IZ VEC TOPOV
UBEŽNIK
PRED
TURKI
NASPROTJE
OD
DOBREGA
DEL
KMEČKEGA
VOZA
SPOMINSKI
STEBER,
NAGROBNIK
IGRALKA
BLVTH
SLOVENSKA
KOŠARKARICA
(Ui5o)
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar
kako sklepamo participacijski dogovor in rešujemo
SPORE MED SVETOM DELAVCEV IN DELODAJALCEM
nov”' '* lzo*,ra^eva'neSa seminarja je teoretična, predvsem pa praktična usposobitev čla-mejSvetov delavcev in sindikalnih zaupnikov za sklepanje participacijskih dogovorov sporn Vet°!I1 c*e*avcev ‘n delodajalcem. Na seminarju bo predstavljen tudi način reševanja Pres7me^ svetom delavcev in delodajalci, ter vloga sveta delavcev pri postopku reševanja sezkov delavcev in način pogajanj o participacijskem dogovoru.
Seminarja se lahko udeležijo člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
Cas: 13. in 14. 3. 1997
Kraj. Sindikalni izobraževalni center Radovljica, Gradnikova 1.
Vsebina:
Četrtek, 13. marec 1997, od 9.00 do 15.00 ure
t	Temal:
Vsebinska priprava osnutka participacijskega dogovora
VozaUceleŽenec Prejme vzorec možnega participacijskega dogovora kot delovno gradi-nih rt-Ct Vn° s°delovanje v razpravi. Udeleženci nato z usmerjeno diskusijo o posamez-cijskes h h’ nJ ve m bistvu ter možnih variantah skupaj oblikujejo osnutek participa-Podlin« do8°vora, kakršnega je potem z manjšimi prilagoditvami mogoče uporabiti kot V Ulago za začetek nonainni v nndietiu
Od 15.30 do 17. ure n v .	Tema II:
Kesevanje sporov med svetom delavcev in delodajalcem
-	naiV*! mozn'h sP°fov v zvezi z uresničevanjem ZSDU (interesni in pravni spori),
_ ‘aCela za reševanje spornih razmerij,
_ Qw'°Peh zadržanja odločitve delodajalca,
-	s mirnega reševanja sporov (konciliacija, mediacija, arbitraža),
-	a« ".pred delovnim sodiščem,
-	spP^iranjc inšpekcije dela.
Pravic''''2 *,ostoPh°v za prekrške in kazenskih postopkov zaradi kršitve soupravljalskih PrejP™'’3 pisnih vlog v pravnih postopkih.
Ijani. a 6 J: dr Zvone Vodovnik, direktor Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljub-
Petek, 14. marec 1997, od 9.00 do 13.00 ure
^	Tema III:
Kako se pogajamo o participacijskem dogovoru
-	(]n?n£re,na "avotlila za vodenje pogajanj aoločitev strategije in taktike pogajanj,
^Priprave na pogajanja,
' nr’u,Z0Vanje ln prepričevanje,
_ Problem popuščanja v zahtevah,
' z7ni.nesPorazumi v ‘eku pogajanj, h, “fbecevanje pogajanj in sklepanje sporazuma.
V nrakf1; aCIJa P0ugaJ,ani (>>case pogajanja«)
0 vodenhI'7aJl bodo po metod' 'granja vlog prikazana in preizkušena teoretična pravila kakršen^, Ki|gajanj,,na osn').v,1 konbretnih rešitev iz osnutka participacijskega dogovora, cž Anal'^ b* Prvl dan izoblikovan v okviru delavnice.
Predstn^r VSebinf doslej sprejetih participacijskih dogovorov v Sloveniji
jene bodo ugotovitve iz analize doslej sprejetih participacijskih dogovorov v

Prijavnica za izobraževalni seminar
KAKO SKLEPAMO PARTICIPACIJSKI DOGOVOR IN REŠUJEMO SPORE MED SVETOM DELAVCEV IN DELODAJALCEM«,
ki bo 13. in 14. marca 1997
Ime in priimek:.....................
Datum rojstva:......................
Izobrazba, stopnja izobrazbe:.......
Naslov doma:.......................
Zaposlitev: naziv in naslov družbe: .
-	delovno mesto:............................
Član sindikata dejavnosti Slovenije:........
Član sveta delavcev:	DA
Član nadzornega sveta:	DA
(naziv in sedež družbe):....................
Telefonska številka:
-	doma: ........................- v službi:
NE
NE
V....
dne, .
Žig in podpis odgovorne osebe
TURISTIČNA AGENCIJA
li
Sloveniji, ki jo je po naročilu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve opravil ITEO iz Ljubljane v okviru širše študije o uresničevanju zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Predavatelj: dr. Bogdan Kavčič, konzultant za upravljanje človeškega dejavnika pri ITEO - Inštitutu za trženje, ekonomiko in organizacijo iz Ljubljane
Od 13.15 do 14.00 ure
Splošna razprava in sklepne ugotovitve ter priporočila
Metode dela: predavanja, razprave, igranje vlog, delavnica
Prijave za seminar pošljite na izpolnjeni prijavnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 5. marca.
Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prijav. Ce bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar.
Kotizacija za seminar, ki vključuje tudi strokovno gradivo, znaša 21.000 tolarjev za udeleženca. Prijavnici za seminarje treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji (kopijo virmana).
Kotizacijo nakažite naŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite »Seminar VI., sklic na število 11«.
Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti v ustrezni rubriki na prijavnici.
Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 6.000 tolarjev).
Dodatna pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta, telefon 061/316-489.
Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS
v
I
!%!
. iw

STALNO BORZNO SPOROČILO
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na 061 /131 -00-33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101 -601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure.
A.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI,
KI VAM JIH NUDIMO
BOHINJ-počitniškihišicivUKANCU, KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom. MORAVSKE TOPLICE -zasebna hiša, 2	3 - in 4 -posteljne sobe, POKL-
JUKA - 2 - ali štiriposteljni apartmaji ali brunarica za 8 oseb , RATEČE - PLANICA - počitniški dom. NOVIGRAD -trisobno stanovanje, BOHINJSKA ČESNIC A- privatna hiša, BANOVCI - termalna riviera - hišice za 4 osebe, ROGLA - apartmaji za 4 osebe, ČATEŽ - hišice za 4 osebe. ATOMSKE TOPLICE - za 4 osebe. KANIN - garsonjere ali enosobno stanovanje.
B.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI,
KI JIH POTREBUJEMO
V zimsko-turističnih krajih potrebujemo ponudbo počitniških hišic v času šolskih počitnic -15. 2. do 2. 3. 1997.
C. DOPUSTI
BARBARIGA pri PULI - enosobno stanovanje, PIRAN - štiriposteljni apartmaji, UMAG - hotel in apartmaji, NOVIGRAD -hotel MAESTRAL, MAREDA PRI NOVP GRADU - dvosobno stanovanje , POREČ -hotelTAMARIS-7 dni, polpenzion 262 DEM, hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 205 DEM , hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 320 DEM , hotel NEPTUN -7 dni, polpenzion 217 DEM, KRANJSKA GORA-Penzjon Porentov dom, dvosobne sobe. MALI LOŠINJ - 7 dni - 240 DEM. Na zahtevo vam lahko pošljemo poletno ponudbo.
D. SINDIKALNI IZLETI
Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih.
Enodnevni izlet po VIPAVSKI DOLINI -malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, PRAGA - 4 dni, 2 polpenziona, avtobusni prevoz. Cena za skupine 299 DEM. PARIZ - vikend potovanje za 680 DEM.
E. SEJMI
FRANKFURT - glasbila - 26. 2. do 2. 3. 1997. MILANO - MOD 97 - sejem mode -28.2. do 4.3.1997.MUNCHEN-IHM-sejem obrti-8.3.do 16.3.1997. LONDON-knjižni sejem - 16. 3. do 19. 3. 1997.
F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC
G.	VELIKA POTOVANJA
PEKING - 12 dni, 3.450 DEM. ZAKLADI TAJSKE -10 dni 2.800 DEM. ISTAMBUL -
4	dni 495 DEM.
H.	POSEBNA POSLOVNA
POTOVANJA
Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa
I. ŠOLSKE POČITNICE
(od 15. 2. do 2. 3. 1997) Sprejemamo prijave za Bohinjsko Bistrico, Krvavec, Kranjsko Goro, Kanin.
5	splošnimi in plačilnimi pogoji vas seznanimo v agenciji ATRIS.
J. POLETJE - DOPUSTI 97
Pokličite nas in poslali vam bomo katalog Poletje 97. Sindikalne zaupnike, ki bodo organizirali dopuste za večje število sodelavcev vabimo, da za ponudbo pokličejo ATRIS. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi atrisovo ponudbo v celoti.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
Z Metodom Zalarjem, direktorjem turistične agencije ATRIS
SLOVENSKE POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI NA
HRVAŠKEM VREDNE 3.5 MILIJARDE NEMŠKIH MARK
Turistična agencijaATRIS, ki se ukvarja z borzo tako imenovanega sindikalnega turizma in tudi z organizacijo drugih zahtevnih turističnih aranžmajev, bo letos zakoračila v sedmo leto svojega delovanja. Sindikati so jo ustanovili z željo, da bi bile razmeroma bogate počitniške zmogljivosti slovenskih delavcev izkoriščene več kot dva meseca na leto in da bi končno pričeli dopustovati tudi ljudje, ki si tega skoraj nikoli niso privoščili.
Na naše prvo vprašanje, s čim se ATRIS po dobrih šestih letih življenja lahko pohvali, nam je Metod Zalar, direktor borze, odkritosrčno odgovoril:
»Predvsem s tem, da smo še med živimi. Naj bom bolj neposreden: v Sloveniji imamo približno 700 turističnih agencij, torej eno na manj kot 3.000 prebivalcev. Poleg tega pa je treba upoštevati še dejstvo, da kupna moč slovenskega delavca ni tolikšna, kot je bila pred leti, in da gre mnogim ljudem zelo za nohte, prenekaterim pa za golo preživetje. Včasih smo godrnjali, češ da gre vsako leto na zaslužen dopust le vsak drugi delavec, danes pa bi bili s tem podatkom še kako zadovoljni...«
-Je to vse?
»Ne. Resnici na ljubo moram povedati, da ima naša agencija že širok krog ljudi, ki se redno obračajo naATRIS.Ta zvestoba je dokaj zgovorna. Med drugim potrjuje, da so stranke za-
dovoljne z našo ponudbo. V minulih šestih letih smo zabeležili blizu 100.000 prenočitev, rekord pa je 22.000 prenočitev v letu dni. Zadovoljni smo, kot že rečeno, da se prenekateri gostje vračajo, ker so pri nas dobili pač to, kar so želeli in pričakovali.«
-	Agencija se ukvarja tudi z organizacijo strokovnih potovanj, mar ne?
»Drži, pa čeprav je to dokaj zahtevno delo, saj strokovnih ekskurzij ne moremo enačiti z običajnimi turističnimi izleti. Zato seje potrebno, ko popelješ na pot v Nemčijo, Italijo ali Anglijo izbrane strokovnjake, še precej bolj potruditi. Mi smo se, zato smo si ustvarili ugled tudi na tem področju.«
-	Pa neuresničeni načrti? »Med drugim si želim, da bi
imelATRIS svojo pravo poslovalnico, kakršno pač potrebuje. No, ta zalogaj nas še čaka. Za preživetje in še nekaj več potrebuje sleherna agencija ustrezne delovne pogoje. Naša jih nima. In to me še najbolj žuli. Za primerne prostore in opremo bi ATRIS potreboval kakih 150.000 mark. Kajpak tega denarja, vsaj zaenkrat, agencija ne premore.«
-	Kako je s slovenskimi počitniškimi zmogljivostmi ob Jadranu oziroma na Hrvaškem ? Ste še vedno črnogledi?
»Za kdo ve kako velik optimizem, žal, ni razloga. Včasih
smo imeli v sosednji državi 54.000 počitniških postelj, od tega jih je ostalo le še 35.000. Zelo veliko smo že zgubili. Precej tisoč ležišč je bilo prodanih, veliko zmogljivosti pa je načel zob časa, ker so domovi zaklenjeni in ker jih nihče ne vzdržuje. Seveda velja to tudi za počitniške prikolice, pa za bivalne kontejnerje, bungalove in podobne zmogljivosti. Vzrokov za propadanje domov ni malo, glavni pa je nedvomno ta, da se je slovensko premoženje preko noči znašlo v drugi državi. To dejstvo je upravljanje naših počitniških zmogljivosti na Hrvaškem zapletlo do tolikšne mere, da so prenekateri dvignili roke in se preprosto odpovedali svojemu imetju.«
- Kolikšna je vrednost slovenskih počitniških zmogljivosti v sosednji državi?
»Presenetljivo velika. Če upoštevamo vse, to je objekte, takšne in drugačne, pa opremo in seveda zemljišča, gre za premoženje, težko 3,5 milijarde mark! Zato je skrajni čas, da prizadeti v Sloveniji stopimo skupaj in se končno dogovorimo za strategijo. Čas se namreč izteka, saj hrvaška vlada ne bo odstopila od svojih zahtev. Prepričan sem, da bi nam morali pri tem priskočiti na pomoč najvišji politični, vladni in drugi vrhovi v Sloveniji, saj gre konec koncev za krvave žulje in
dolgoletno zategovanje pasov slovenskih delavcev. Noben počitniški dom ni bil podarjen. Vse, tudi najbolj skromne počitniške zmogljivosti so bile trdo prigarane. Zakaj bi se jim zdaj
tako zelo zlahka odpovedali? Poudarjam: glede vsega tega pričakujemo pomoč vlade, saj posamezni lastniki nimajo toliko moči, da bi sami ubranili svoje pravice...«
Metod Zalar
- Pa vprašanje beguncev?
»Zal tudi to vprašanje še vedno ni rešeno. Počitniška skupnost Murska Sobota, ki ima svoje naselje v Monseni pri Rovinju, je še vedno praznih rok. V njenih bungalovih prebivajo begunci, ki so si poiskali delo, nekateri celo v Nemčiji, medtem ko zasežene hišice oddajajo turistom. Zgodba je dolga, razpleta pa še ni na vidiku. Tudi zato ne, ker hrvaška vlada ničesar ne stori, da bi lahko slovenski lastniki spet prišli do svojega premoženja. Podobno kot v Monseni je tudi na opatijski rivieri, pa na Rabu, na območju Zadra in verjetno še kje. Slovenska država pa nič. Odgovorni molčijo, tudi na pisma ne odgovarjajo...«
-	Možnosti cenenega letovanja pod streho sindikalnih počitniških domov so torej iz leta v leto bolj skromne, mar ne?
»Drži. Računam, da sije lansko leto privoščilo vsaj skromne počitnice le 38 do 40 odstotkov prebivalcev Slovenije. To je zaskrbljujoče malo. Polovica dopustnikov je počitnikovala na domači zemlji, druga polovica pa v tujini, od tega velika večina na hrvaškem Jadranu. Ob vsem povedanem ne pričakujem, da bo letošnje poletje kaj drugače.«
-	Verjetno ste že sredi priprav na novo sezono. Bo treba s prijavami pohiteti?
»Vsem sindikalnim zaupnikom priporočam, naj zares pohitijo s svojimi željami, saj v drugi polovici marca ne bo več na voljo najbolj zanimivih aranžmajev. Počitniških zmogljivosti je manj kot pred leti, zato bo tudi ponudba nekoliko skromnejša. Skratka, velja pohiteti in si pravočasno zagotoviti prepotrebni letni oddih. Zdaj je še čas, kmalu pa bo prepozno,« nam je dejal Metod Zalar, direktor ATRISA.

Andrej
Za nami so štiri leta izvajanja sistema zdravstvenega zavarovanja, ki je v celoti začel veljati 1. januarja 1993. Pri tem je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije konec leta 1992 na pobudo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in zatem še nekaterih sklenil krovne pogodbe o sklepanju skupinskih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj za doplačila pod ugodnimi pogoji, med drugim tudi z zagotovitvijo znatnih popustov na zavarovalno premijo.
Na začetku leta 1997 lahko z gotovostjo ocenimo, da je izvajanje sklenjenih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj na takšni osnovi potekalo brez problemov. Zavarovanci so lahko brez težav uveljavljali zavarovanje z našo izkaznico o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju pri vseh izvajalcih obveznega zdravstvenega zavarovanja, tj. pri svojem splošnem zdravniku, pri specialistu, v bolnišnici in zdravilišču, v lekarni.
Tako se je Zavod v preteklih štirih letih izkazal za zaupanja vrednega partnerja pri vseh zavarovancih, ki imajo njegovo prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila.
Zavod pripravlja zelo konkurenčno ponudbo za podaljšanje sedanjih zavarovanj po krovnih pogodbah (višina premije, popusti itd.). Hkrati posodablja sistem spremljanja poslovanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, kar bo podlaga za še bolj učinkovito poslovanje. V skladu z zahtevami zakona o zavarovalnicah bo ta posodobitev uveljavila številne prednosti za njegove zavarovance pri uveljavljanju zavarovanja (npr. pri uveljavljanju bonusov itd.).
Zavod je kot zavarovalnica s svojim prostovoljnim zavarovanjem doslej zanes-
ljivo in odgovorno zadovoljil pričakovanja tako zavarovancev pri uveljavljanju zavarovanja kot izvajalcev zdravstvenih storitev s tekočim izplačevanjem zavarovalnin za svoje zavarovance. Ob posodobitvi sistema poslovanja bo za svojih 1.2 mUiion, zavarovancev tako postal še zanesljiveiši partner.

Gregor Berkopec