—-*¦*    43    '"¦— JANEZ BLEIWEIS:
Iskrice življenja.
/^^        iO$^\   olnce še ni zašlo, ako se je skrilo za oblake. Tudi I    I             Lm!          sreča naša še ni  vselej  izginila, ako se mislimo
\ V         f$\        nesrečne.
RK     w   ^^TN.             Solza otožnega srca je dostikrat kapljica, ki
*l  1^3  I    I   s^ozi n]i° ^!orve'k šele zagleda mavrico prihodnjega
^------¦-------------                 Luna mila, enaka se mi zdiš pravemu prija-
telju; vidimo te šele, ko je solnce naše sreče šlo za goro.
Kdor išče stanovitnega veselja v hrupu sveta, je že izgrešil pravo
pot do njega.
*
Kakor megle in oblaki le iz zemlje izvirajo, tako izhaja tudi nesreča naša večjidel le iz nas samili.
Kakor se zvezde šele prikažejo, kadar noč nastopi, tako se šele raz-
odeva v nesreči prava vrednost človeka.
«
Ne tisti, ki domovino ljubi v sreči, je pravi njen prijatelj, ampak tisti, ki ji ostane zvest v nadlogah.
Za vse imej roko na srcu, za enega le srce na roki.
*
Prijatelj, veokrat se podajaj v naročje mile čudapofoie prirode. V njej neprenehoma šumlja studenec prave modrosti, ki iz njega zajema ranjeno srce tolažbo, pokoj in srečo.