Katollšk eerkven list V Ljubljani 6. grudna 1860. I Ani 25. Teliti XIII. Hrepenenje. Oziram milo se v višave jasne. Kjer svitlih zvezdic žarna luč gori; Nad njimi kraj dežele je prekrasne, Po kteri revno serce hrepeni. O zali kinč nebeške domovine ! Kak deleč, deleč še si ti od nas. Neskončne so do tebe nam višine. Od tam nas loči prostor se in čas. Al vender duh 6e kviško povzdiguje. Visoko gre nad senco gostih tmin, In svete vere luč mu razsvitljoje Skrivnostne pota rajskih gor višin. — Pa v zlato mesto iti še ne more, Od deleč gleda čisti, jasni žar, Kjer čudni bliš obdaja večne zore Prestol. kjer vsih vladarjev je Vladar! — Na Njega strani milostno kraljuje Kraljica izmed vsih izvoljena. Povelja svete Mu na hip spolnuje Vsa brezštevilna družba angeljska. In vsi, ki so se že od tod ločili, Ki srečno so končali časa tek, Ga bojo gori vekomaj slavili In peli »trikrat sveti" Mu na vek! — Ne vsahne nikdar Um nedolžnost bela, Ne zvene mučeništva zali cvet; Ljubezen čista večno bo gorela V plačilo kratkih pred težavnih let. De stanovitnost zopet bi minila, Nebeščanam pač tega ni strahu; Spokornost več ne bode omahnila V deželi srečni večniga miru ! Odkrita v čudnim blisu je resnica. Ki tukaj mnogokrat je skrita bla; Nikomur ni prikrajšana pravica, Nikoli čednost ni preganjana. — — Tak hodi duh zamaknjen po višini, Kar zmoti ga vihaijev jeznih hrum, Se spomni, de je v solzni še dolini. Kjer bije terdi boj sovražnih tram. Zatoraj milo zrem v višave jasne. Kjer svitlih zvezdic žarna luč gori, Nad njimi kraj dežele je prekrasne. Po kteri revno serce hrepeni. 0 zali kinč nebeške domovine, De pao ne bil tak deleč bi od nas! Pa saj neskončne niso visočine, Bom vidil te, ko bo pretekel čas! Okiiki Dobro ztiraeiio. Herodot, paganski zgodovinar, pripoveduje v ovojih basnih, de je bil imeniten posvetiti modrijan velikima kralju Aleksandru daroval dragocen iu prečudin biser, kateri je bil takosne silne teže, desiravno je bil le majhen, de je vsako se tako težko stvar pretehial, ko je bil na tehtnico položen; ako se je pa na ta biser le malo pepela potreslo, je neutegama svojo težo jel gubiti, je zmirej ložji prihajal in uazadnje je bil lahak ko majhno peresce. Aleksander veliki, to viditi, skliče učene iu modrijane svojiga kraljestva, de naj mu razložijo, kako prečudno reč bi ta biser v sebi imel, in kaj to pomeni. Ali kolikor je bilo modrijanov, toliko je bilo misel; poslednjič se vender neki modrijan serčno in resno pred kralja vstopi in reče: Tvoje serce, o veliki kralj, je ta biser, katero je takošne peze in teže, de se s celim svetam nasititi ue da; ako ga ti pa le malo s pepclam potreseš, to je, ako bi malo pomislil, de bo treba umreti in vse posvetno zapustiti: o kako bi naglo od njega odpadla vsa teža posvetne častiželje, iu tvoje ueizuierne vneiue za pridobitev ptujih kraljestev. Poglejte, ali ui biser, kateri je bil že pred dva tavžent leti macedonskimu kralju Aleksandru velikimu darovan, v primeri h sercatn vsakiga nečimerniga posvetnjaka, katero je takosne teže, de se ne z bogastvam, ne s pregrešnimi hladnostmi, ne s častjo in imenitnostjo nasititi ne more? V resnici dragocen in prežlahten biser, za kateriga je vsiga-tuogočui Bog sam, de bi ga sebi odkupil, svoje ineeo iu kri, telo in življenje dal! Ali človeško serce, vredno Boga svojiga Odrešenika, se pa svoj pot huje obtežuje z grehi in hudobijami, s krivicami iu ptujim bogastvam, s srnerd-Ijivimi mesenimi sladnostmi, s častilakomnostjo in napuham, de je misliti, te strašue teže mu ni več moč odvzeti. Potresi, potresi ga torej malo s pepelam, to je, opomni ga na suiert, de bo treba umreti iu vse posvetno zapustiti: s tem spominain bo duša grešno težo zgubljevati začela, bo z Božjo pomočjo od smerti greha vstala iu v sv. čednostih oživela. Kadar se hudobni v glob^čiiio pregreh pogrezne, tedaj on vsako opomiujevauje zaničuje in prezira, ker kakor Cesarij pravi, se iz velikih pregreh obupljivost rodi, ta pa stori, de se potem grešnik vsim grešnim sladnostim vda. Idi, opominjaj, svari, prosi, žugaj še tako goreče, po vsi moči svoje duše; pa boš vender na zadnje pri vsim prizadjanim trudu s prerokatn Ecehielam mogel reči: „Oh, po vsi moči sim si prizadjal; ali rije pregreh ni od njega serca spraviti, tudi z ognjem ne," (24, 12.) Strašne besede! Ali ga tedaj res ni sredstva, velikiga grešnika pogubljenja oteti in z Bogam sprijazniti? Je, je; poslušajte, kaj čez v grehu oterpnjeuiga in nespokorniga grešnika jokajoči iu pravični Job pravi: de samo spomin smerti ga zamore na pot pokore pripeljati. „Pelji takiga grešnika na pokopališa, in on se bo med mertvimi prebudil." (Job. 21, 32.) Opominaj in svari še tako goreče nečistuika, lakomuika, obrekovavca, prcklinjevavca; vse bo zastonj: ako ga pa opomniš, de bo treba umreti, ga bo hudo preletelo, kakor kralj David pravi: Poprej ne bo grešnik pota hudobije in oterpuosti zapustil, dokler ne bo začel misliti na smert; popred ne bo svoje kritičnosti, nečistosti, nevošljivosti, jeze iu sovraštva zapustil, dokler mu ne bo v spomin vtisnjeno, dc bo treba eukrat umreti in svet zapustiti, iu de bo njegovo truplo. katerimu tolikanj streže in vse privoli, v zemljo zakopano. ter bo trobnoba in žive/ červov. Tudi učeni kardinal lluffon pravi: nTuk<» dolgo ne ne bo v hudobijo pogreznjeni grešnik iz nje izkopal, dokler ne bo na smert začel muditi.** Tako uči hv. pismo, tako uče preroki, in to uaui postavljajo mnogi izgledi pred oči. O de bi Bog hotel, de bi ta nauk. to premišljevanje iu spomin smerti prav globoko vsim o erpujeuim grešuikam v njih serca seglo iu se vanje vtisnilo! Oh, aii bi se ne stresli in ne zjokali v svetne in mesne sladnosti pogreznjeui grešniki, ako bi bližnjo smert ravno pred seboj vidili? Aii bi ne zapustili precej poli pregreh, ter bi s pravo pokoro pot čednosti nastopili? Iloees torej, moj kristjan, dc hudobija in pregreha v tvojim i»ercu prostor zgubi, potresi ga večkrat s pepe-luiii, to je. pomisli pogosto na smert, podaj sc večkrat z mislimi v temni grob in prcvdaii, de boš Irohnobi in čer-vam v delež, kjer veter prazne časti, nečimcriiosti, sladnosti. napuha, častiželje. spomin smerti iz serca izpilia; oh, lam je padec, je gieh. je pozabljenje Božje, je večna nesreča. .Nasproti [ia. kjer se serce s pepelam potresa, se pogosto ua smert spominja: o tam je še upati gnade spreo-bernjenja in milosti Božje, zveličanja iu večniga življenja. Marjeta kortoiiska. kakor vemo iz ujeniga življenja, je celili devet let v nečistosti živela. Imela je inajhiiiga pesička. «le si je kratek čas z njim delala. Prigodi se pa. d»* se njen pesiček za nekaj dni zgubi, iu ne more nič od njega zvedili. ter žaluje iu joka nad njegovo zgubo. Oh. ali po zgubljeni Božji guadi pa otcrpnjeiii grešnici se solzica iz očesa ne kane. še zdililjeja nc stori! .Med tem pride nje ljubi pesicek ves žalosten in oplašen na dom, • me Marjeto za lob obleke iu jo za sabo poteguje; gre za njim. ne vedoc. kam dc jo pelje; ko jo iz mesta ven v icko >11011» ali germov je pripelja. začne pesek eviliti. lajati iti z nogami razkopavati, kakoi hi hotel reci: moja gospa, odpravite to >aro. iii poglejte, kaj tukej leži. Marjeta šaro razgerne. oh! iu zagleda ranjeno iu ze vse červivo truplo svojiga nesieeuiga gr>-»uiga tovaisa. ki so ga razuzdani nečistuiki lavno /. voljo nje ubili. Vsa piestrašeua pri tem pogledu osteriiii. strah Božje pravice jo obide, iu iz glo-b»čine svojiga serca zavpije: ..Oh nesrečni! kje je tvoja d Usa?** Živo vidi zdaj pred salto strašno ostud-iio-i nesramniga življenja. nečiste pregrehe žalostni kome: vroče solze seične zaiosti se ji po licu udero. Pri ti priči odloži ves lišp. se oidcic v slabo haljo, sc opaše s poko-rivnim pas.itn. prime bic. teipi ž*jo iu lakot, in dela tri ia dvajset let ojstro pokoro. (I srečna Marjeta! kd » te je tako spreobemil, spokoril. v >v etnico spremenil ? Oilgovori: ..Pogled in spomin smerti.** O srečen spomin, o nesrečna pozabljivost na smert! O srečen, kdor verkiat na smert misli: ali nesrečen, kdor na taisto misliti pozabil Pomisli pogosto besede modriga: kaj pomaga c I o-veku. ko bi ves svet dobil, svojo dušo pa p o-gubil? Spomni se pogosto poslednjih reci, in vekomaj ne boš grešil. — (I srečen spomin smerti! Kurenec. fVrfiV/i ic žirljenju sreliga Jiarliaa šliof.. Življenje sv. Matliaa je čast. bravcam Zgod. Danice mende znano: naj torej le eno cvetico i/, njegoviga svetiga '/■vijenja utergam. in v premišljevanje dam, namreč, njegovo piizaiKstjivo. Ijube/iijivo obnašanje do humdniiga III ik-cija. njegoviga podlozuiga sobrata. Iliikcij je }o šegi malopridnih podložnikov naredbe svojiga prednika — sv. Martina — grajal, še do diugc brate zoper njega spuntati si pri-zadeval. ga očitno za norca razglasil m zasmehoval, ko je namreč sv. Martin po samostanskim vertu sc sprehajal, svoje oči večkrat prot nebesaiu pov zd igo vaje. primeri, dc neki človek Brikcija po Martinu vpraša. Na vprašanje Brikcij zaničljivo odgovori: ^Ako hočeš norca viditi. pojdr na vert, tam ga boš vidil v oblake zijati, kakor bi mu ob-pamet šlo.u Sv. Martiu to slišati, reče: ..Dobro siin slišal, Brikcij, kaj si ptujcu govoril; ti še ui dosti, de sobrate zoper mene podpihuješ, me hočeš še očitno pred svetam za norca razglasiti. — Povem ti. težka butara te čaka; ti boš inoj nastopnik — škof." Brikcij Martina posmeho-vaje za verne: rZdaj še le vem, de si v resnici norec, ker le norec zamore kaj taciga od met.e govoriti." Sv. Martin je vse zaljenje voljno poterpel, iu za spreobernjenje Brikcija vedno lloga prosil, ko drugi bratje enako večkratno zaničevanje vidijo, prosijo Martina, naj tega prederzneža kaznuje in iz samostana spodi; Martin pa. poln ljubezni do grešnika, jim krotko odgovori: „Ako je Jezus tudeža med svojimi učenci terpel, zakaj bi pa jest Brikciju no priza-nesel?u - Vedil je sv. Martin Brikciju žerjavico ua glavo nositi, kar ga je tolikanj ginilo, de se je resnično poboj-sal, je zavolj svetiga življenja naslednik sv. Martina — škof postal, zdaj pa je velik svetnik v nebesih. Sv. Martin je tukaj lep izgled, kako naj gospodarji in višji s svojimi podložnimi in nižjimi ravnajo, ako pregreške nad njimi zapazijo. Ako podložuika za malih pregreh del očitno grajaš, iz službe spodiš, ga tako na beraško palico spraviš, ali v drugi, njemu nevarni slan p. v vojašiuo stopiti priiiioruš. utegneš biti vzrok njegove šc veči hudobije iii poslednjič njegove pogube. Otl svetiga Martina. \ trinja danes zi ita zarja S;: |i<> f.u i šmarteiiski. M;li>?.t Božja jih z uliarja. Iver se varili naš časti. Martin se imenuje. \ -di Ho.encov Iii ser /.lat. ' •• k"l saiiskiiit >v »'I u »tuje . n>.t»eške družbe svat. '» lepi ngerski deželi J v » t" Martin rojen 1*<|. ;« vere sl i?- veseli --Je miiikc p >lov o neveri in svetu — Najde v B..«u mir serca. Kil j- mlad. v pcinajstiui Iclu "H.-tl vojake v službo vzet. Živel j-- v neil d/iii a cvetu. V |i< j uril njega svet. N.: |nd naziga < lm t ka V hudi zimi srečali, 1'l.ijs svel' >l.u t iii si picseka l(evc/..t ol.le«* Inti. Bolj zvesto Bogu služili. 5St.ui vojaški zapusti. Da ne v »veti vir' kerstiti, I ii le Jc/.usu m vi. Čudeži pa polerdili fco življenje mu sveto. Mu l,ube/.en pridobili In liifaiiost ljudstva vso. Zeljo ljudstva dojt.lniti, l»a zdaj h k ii I*, t z«»!iju, Dllse k Je/, u-u vodili Mu priložnost je le-to. \ es itevtruden ob^kuje Po škofiji verne vse. Sše očeta vmhi skazuje. Kcvezeiii daii daje. Kakor sveto blo življenje Svetina Martina jc, Tak častitljivo ločenje liilo je od te zemlje: Na pepel jc pulo'.iti Svoje bolno truplo dal . (•lavo k nebu oberniti. In — v Gospodu je zaspal. -k. h. Se neliolilio iz zirljeaja Gregorja ii emperle-ia. (Dalje.) Prava pobožnost. dc jc stanovitna iu pred nevarnostmi zavatvaua, mora iz žtviga, nataukiga iu globokiga spoznanja prave čednosti izvirati. K«s, veliko jih je, ki so vsi priprosti in vender z vsim sercam Bogu in čednosti * dani, iu bi raji vse, tudi življenje dali, kakor le nekoliko od te poti odstopili. Ali s tem ni še vsim sovražuikam pot zeperta; nar ucvarniši še ostane: zviti zapeljivec, volk v ovčji obleki, iii ta volk si je lahko tudi človek sam, če ne ve, kaj de |e bistvo čednosti. Zakaj krualo se utegne zgoditi, de si kaj v glavo vtisne in meni, de je popolna-tii ost, pa je le terma, njemu, še bolj pa drugim nadležna, in gotovo tudi Bogu nc prijetna. Zaljubi se tako rekoč človek sam v svojo, kakor misli, resnično pobožnost in sebe s tem slepi in slrašuo goljfuje, ker to vso rast čed- iiohIi ovira iu zatira; akoravno so sicer njegove dooro iu t*pokorne dela na vide* velike, so vender v resuici majhue. Toraj» prava podlaga čednosti je iijeuo resnično spoznanje. Bistri uni ljubiga ranjciga, ki je tako prosto plaval čez vse težave, ki razum opovirajo, iu je tako lahko iu tako globoko v vsih vednostih segal, tudi v tej uar iiue-nituiši vednosti ui bil zadnji. Saj je ui nikdar zanemarjal iu pozneje, v zadnjih letih svojiga le prekraikiga življenja, jo je visoko uad vsimi druzimi cenil iu v djanji ukazoval. Zatoraj je pa tudi rastel v nji od dne do dne, iu ker je bil njegov um vedno bistreji, je tudi toliko hitrejši se povzdignil na visoko stopnjo popolnamosti uušniga življenja. On ui bil, kakor pravimo, tje v en d; n pobožen, ali de s sv. 1'avlam rečem: ..ne kakor de bi po vetru mahal (J-Kor. 9, 26.), temuč je vcdil, kaj si je bil zvolil, po kom je hrepenel, česa je iskal. On je vidil ua levo iu ua desno gladke iu slavne pota odperte svoji bistroumnosti, ali spoznal je tudi, de ktero bi bil zvolil zunaj te, bi se bil o-menjal. Ali ravno iz tega pa tudi povzamem, de je veuu in cenil dolžnosti, ki jih imamo do svojiga telesa. Vedil je, de Bog noče in ne tirja od nas, de bi telo zanemarili ali s preojstrostjo morili; Bog zapoveduje sicer zatajevanje samiga sebe, ali pametno, de telo moč ohrani in duhu služiti more v spolnovanji imenitnisih dolžnost. Zatoraj tudi ranjki s postani ni preveč života zaliial , le navadno zmernost je v nekaki piijetni, nikdar razžaljivi popolnamosti spolnoval. Poznal je namreč svoje slabo zdravje iu je vedno po moči zanj skerbel iu si ga varoval. Vino je po malim zmiraj pil in večkrat smo mu svetovali, naj ga ne opusti, ker mu bo k zdravju iu k o-hraiijenju telesnih moči teknilo, in res rad nas je vbogal iu ga še celo takrat kake kaplje spil, ko se mu ui prileglo iu ni nič poželenja po njem imel. Saj siiu že rekel, on je prerad vbogal, iu tudi celo take, ki jim ui bil po nobeni zadevi tega dolžan in takrat, ko bi mu nihče ue bil mogel zameriti, če bi ne bil. Kavno tako je ravnal v druzih telesnih potrebah. Nikdar ni posebnost ne ishal in ne ljubil. Ue bi bil cele noči prečni, bodi si v molitvi ali pri učenji, ni znano. Poznal je vrednost spanja za ohraneiije svojiga slabiga zdravja in okrepčanje dušnih iu telesnih moči. Vender nočem reči de ne bi bil večkrat dolgo iu predolgo v noč čul — tudi čez polnoč, posebno v pervih k tih v gimnaziji — ali tudi takiat je moglo kaj posebniga bili. Naj še nekoliko pristavim, kar mi je znaniga. Ze v pervim spisu siin omenil, de se je bil med seduio šolo nar bolj spremenil iu se jel povzdigovati v dušnim življenji. To se ni kar v hipu zgodilo, ampak počasi, le nekaj saiu o-pomni, de se mu je samimu čudno zdelo, kako namreč de je posebno vnemo k molitvi dobil. Naj njegove besede tu postavim: *) „Že ob delavnikih, ko imam skoraj vedno opraviti, se mi prijetni občutljeji v sercu zbujajo, posebno kadar se zvečer preslanih težav spomnim; veliko bolj pa ob nedeljah in praznikih, ko sim dela popolnama prost -- — iu prav po serčuih željah živeli in se v višjih krogih sprehajati za morem. In tako so nedelje in prazniki zame res dnevi počitka iu veselja. Dopoldne preživim ob tacih dneh veči del v cerkvi, iu to mi je nar veči prijetnost. Posebno pa me veseli čas velikiga duhovniga opravila — in sam ne vem, kako se človeku misli tako naglo spremeniti morejo. Zakaj popred nisim mogel med veliko mašo prav nič pobožnosti občutiti. Včasih mi je bilo prav neprijetno stali, ker klečati mi je bilo še oianj po volji, sicer siui pa z mu-tastim serčnim govorjenjem pelje poslušal iu komaj čakal, de je sv. maša minila. Kdaj je pa vse drugaci. Se so opomnim, v praznik Marijiiiga vnebovzetja sim bil pervie • pravim veseljem pri veliki maši in s tem se je vse spre- •) Vrele »o is prijatilskigi pisma. oberuilo. Viiianje je postalo zgovorno, zunanje je utihnilo; iu ko siin šel potem iz cerkve sim bil za vuauje reči še vedno gluh iu mutast, ali notranje je plavalo v neizrekljivi sladkosti — — -- ; iu tako sim pri veliki maši iu pri nedeljski božji službi veduo s pravim veseljem. Slovesnost tega opravila je tudi taka, de serce za sveto premišljevanje obudi, in godba, ki sini jo pred za zmoto pobožnosti imel in grajal, te lepe občutljeje podpira in nove občutljeje veselja obuduje, ki v vsi svoji mnogoterosti le eno gov ore, namreč: Tvoja služba, o Gospod. je priprosta, jc veličastna, je polna radosti. In res, ali je kaj veličastuišiga. kakor to povzdigovanje duha nad vse pozemcljsko. iu (a lako bližnja zveza s svojim Stvaruikain. kteriga zdaj še zakri-tiga in vender cisto vidimo, ki ga bomo pa enkrat natanko razločili. Iti tako mi pravi drugi občutljej: Počakaj le iu pričakuj, veruj iu upaj, kmalo bo prišel cas tvojiga odrešenja, potem bo tvoje veselje popolnama. Iu če potem se globokeje v dušno (notranje) življenje pogledam, potem r-e mi življenje ue zdi nič druziga, kakor pripravljanje za večnost, ki se nam bo pred ali potlej odperla. Poleni se mi tudi družba svetnikov, to je, zveza med izvoljenimi iu med nami ua zemlji jasueji pokaže iu spet se mi drugi občutljej oglasi: Blagor ti, če se ta kratki čas prizadevaš, tudi ti boš tje prišel! Gotovo, če človek (o iu tako premišljuje, po tem se mu vidi vse tukaj tako majhno iu zauičljivo, iu kadar ura bije ga z veseljem ali z žalostjo napolni, če se spomni, de sc pretekla ura nikdar več vernila ne bo, in de bo prav gotovo od nje odgovor dati mogel. Posebno vesel je bil zame včerajšnji dan, namreč Marijini vnebovzetje. Ta je nar veči Marijnih praznikov, in včeraj se je lako rekoč vsa živa in neživa narava ovenčala v slavo Nje, ki se je, potem ko je bila zveličanje sveta prinesla, ravno včerajšnji dan uad to dolino solz povzdignila, de zamore toliko bolj za nas prositi. Je pred celi teden deževalo, je pa včeraj spet solnce okolico obsijalo in jo s toliko lepši praz-niško obleko okinčalo. kolikor žalostniši je poprej vse bilo. Zakaj, kaj dobriga. če nam je bilo odvzeto, in nam je zopet dano, je potem še enkrat boljši. Tako je bil res kraj prav prazničen iu v resnobnim pokoji, in ue manj v njegovi podobi, kakor v sercih so se zamogle brati besede: Veseli se, o človek, iu se raduj, ker veliko reči smeš upali od današnjiga praznika zase iu za svoje brate!'' — Naj k temu ue pristavljam druziga, razun de je ravno čez tri leta iu tri dni po tem prazniku ljubi ranjki se preselil k tej svoji ljubljeni Materi, toraj med osmino tega njeuiga, ranjki mu (ako imenitiiiga iu častitiga praznika. Dosegel je od njega kar jc pričakoval iu upal. Tudi, menim, se iz teh njegovih lastnih, tri leta pred njegovo smertjo pisanih besed že lahko vidi, de je bila njegova pobožnost že takrat na posebno visoki stopnji; če pa pomislimo, de je od tega časa še vedno rastla, iu čez-navadno rastla, se lahko vidi. de ni kmalo kaj preveč rc-čeuiga od njegove čednosti, kako lepa, kako prijetna in čista je bila. (Dalje prihodnjič.) M*raro totazifo ob smerti. V saksonskim kraljestvu je bil duhoven, dvorni pridigar, k bolniku poklican, kater ga lakole ogovori: n G o* p od dvorni pridigar! jez sim zlo bolan in se bojim, de bom uinerl; zato sim vas poklical iu vas prosim, de bi mi kaj pobožniga povedali. Kno pa si izgovorim, de mi od Jezusa nič ne spomnite, ker od tega nočem nič slišati ! — Duhoven odgovori: rPrav je, de ste mi berž lo povedali, ker ravno od tega bi bil jest začel z Vami gov >rili.a Sicer imamo še veliko druziga lepiga, od česar se zamoreva pogovarjati. Hočete, de vam kaj od Boga povem? — odgovori bolnik, rto bom pa rad poslušal, ker Boga sim pa vedno zlo spoštoval." Na to pravi duhoven: „No, se bova pa od ljubezni Božje kaj pogovarjala.* Zdaj mu pripovc- daje veliko, kako je Bog Ijadi Ijabit, ia jih vedno Ijabi, Bolnika je bilo tako po volji, de gospoda pri odhodu prosi, naj zopet kmalo pride, de mu bo še veliko lepiga od Boga povedal. Beri ko gospod bolnika zopet obise, ga bolnik poprasa: „No, kaj mi bote pa danes lepiga povedali? oh tako sim vas že želel!" — Duhoven pravi: „0 imaui še prav veliko od Boga z vami govoriti. Danes vam bom pa ud modrosti Božje kaj povedal.- Zdaj mu razlaga modrost, vsiga mogočnost in vnigavednost Božjo. To govorjenje je bilo že veliko resnobneji od perviga; vender pa še prijetno bolnika. Pri tretjim obiskanji vpraša bolnik duhovniga, koga mu bo pa zilaj od Boga še povedal? „Božjo svetost bova danes premišljevala.- odgovori duhoven. Ta pogovor je bil še resnobniši od uuiga. Veliko resnobneji pa je bilo pri četertim obiskanji premišljevanje od Božje pravičnosti, tako, de je bolnik jel zdihovati. »Gospod! jeujajte za zdaj, ne morem več tega prenašati, kajti, tako me je groza iu strah, ako je Bog tako svet in pravičen, kakor vi pravite, bom večno pogabiljeu !u — Duhoven zdaj odide iu drugi dan ne pride, misleč, naj se mu le to dobro v sercu pokuha, kar je poslednjič slišal! Na zadnje pa zopet bolnik duhovniga pokliče, in ko pride, zdihne: O gospod! moj Bog, jest britkosti poginem! Povejte mi vender zopet kaj tolažljivi-ga! Meni je tako hudo, kakor bi bil že v peklu, ali pa pekel v meni; ali nič ne veste, s čemur bi se zamogel vpokojiti? -- Duhoven odgovori: „Nič druziga vam več ne vem povedati, razun de je Bog sicer milostljiv, pa tudi pravičen, iu po svoji pravičnosti mora hudo kaznovali. Po svoji pravičnosti je Bog že naše perve starše iz raja izgnal. Res, dc je Božja ljubezen znašla pripomoček, po katerim se zamore Božji pravici zadostiti in greh zopet izbrisati; ali ravno od tega pripomočka vi nočete nič slišati. Zato vam pa tudi v tej vaši stiski kar nič več ne morem pomagati." Ves hrepeneč pravi bolnik gospodu, naj mu pove prec sredstvo iu pripomoček, po katerim je še mogoče rešenje njegove duše. — „0 prav rad vam ga povem," odgovori duhoven, „tode mi morate privoliti, de vam kaj od Jezusa spomnim." — Bolnik reče na to: „Gospod! govorite v Božjim imenu, kar koli hočete, de bom le pekla rešen, kateriga sini zaslužil.- — Zdaj začne duhoven ostra-šeniinu bolniku oznanovati sveti evangeli in mu goreče in modro spriča, kako je ravno ta Jezus, ki ga je do zdaj sovražil in zaničeval, njegov Gospod in Bog, njegov Stvarnik, Odrešenik in Zveličer, ki je v rešenje grešuikov na sv. križu svojo drago kri prelil in v svoji Cerkvi zveličavno napravo, zakrament sv. pokore postavil, v katerim vsak grešnik milost in odpušenje grehov, mir vesti, in popolnama spravo pri razžaljenim Bogu zopet doseči zamore. O kako vesel je bil zdaj bolnik iu ves potolažen, ko je veliko slišal od Ijubezujiviga Jezusa, Rešenika iu Zveličarja, kater z veseljem grešnike sprejema! Ves pobožen in razkesau prejme ta bolnik sv. popoluico iu mirno pa srečno v Gospoda Jezu.-u zaspi — umerje! J- B. HedaJ bo rte io minul f* F Pogosto vprašajo: Kedaj bojo minule nadloge iu nevarnosti, ktere nas zdaj pestijo? De bi zvedili, kedaj se bo ta srečni dau zaznal, pregledujejo stare bukve, nabirajo stare iu nove prerokovanja, se posvetujejo s pobožnimi osebami, napenjajo opazovanje prihodnosti tako. de se pre-dcrznc zauicljive radovednosti krivih strore. Ne smemo sploh zavreči vere v prerokovanja, ker je Jezus duha prerokovanja svoji Cerkvi prihranil; vender se moramo pa tudi varovali, dc ue verjamemo beiž vsakimu duhu, de nimamo vsacih želja že za preiskovanje, in de sc ne vedemo po nekaki uedočakljivi iu grajanja vredni pre- •) Is turiaskiga časnika „Armonia,w t katoliškim misijonskim časnika po amiMko. To nam kače mi.-li. gU» trr up n.tših katoliških bratov po Laškim. Mission.sblaU derznosti, kakor dc bi zamogli v prihodnost kaj pogledati. Minulo bo vse to, kadar bo Bog hotel, kadar pride od Boga odmenjeni trenutek. Gotovo bo konec vzelo to satanovo početje, nad tem dvomiti dobrim vest ne pripusti, hudobni pa že v sercu vse to čatijo, de bo mitialo. Ljadje so za zveličanje vstvarjeni, pred al pozuej bo tniuula svetna, vertoglavuost sedanjih časov, strasti se bojo vpokojile, vle-gli sc bojo morski valovi, potihnil vihar. Pa kedaj se bo to zgodilo? To vprašanje se nam le vedno vsiluje. Vso je pa zdaj tako zmedeno, de uičesar ne moremo vediti, spoznati, in morebiti ravno tisti nar manj vedo, ki te zmešnjave delajo. Ko pa vender ljadje kaciga odgovora žele, pa poskusimo na zgorej omenjeno vprašanje nekoliko odgovoriti. Minulo bo to vse, kadar se bomo spokorili za svoje grehe, kakoršni so: lenoba, vuemarnost (vseenost?), zadolžena nezmožnost. Nikodemova pregreha, ki vse dopusti; pregrehe tistih, ki nič ne store, se nič ne premaknejo; pregrehe plašnih iu boječih, ki se nič ne ustavijo; pregrehe ljudstva, ki je prelahkoverno; pregrehe poglavarjev, ki so prečudno oslepljeni; pregrehe iineuituih, ki so prenapuhnjeni in poželjivi____ Minulo bo vse to, kadar bo uapolujena nesrečua mera puntov, in se bo utrudila poterpežljivost Gospodova, ki je toliko prizanašljiv; grehi so razšteti, toliko le in nič več ue! Ko bo spolujeno to število, bo pa vstal Gospod, kakor pravi prerok, ter bo pokazal, de zoper Njega uič ne premore nobena še tako oborožena inoč. nobena modrost, ne zvijača, noben nasvet, teiuuč vse se mora ukl«uiti njegovi vsigainogočiii volji. Minulo bo vse to, kadar bojo hudobneži popolnama z obraza potegnili svoje šeme, ter se v djanji pokazali, ka-košni de so, koliko premorejo in kaj de hočejo. Po tem sc bo vidilo, de le prazuo žlobodranje prodajajo, de ne ljubijo domovine, ampak le sami sebe; de ne varujejo ljudstva, temveč ga le mesarijo; dc lic pridobivajo svobode, jo le pokoučavajo; de pod hinavskim imenam bratovstva, izobraženosti, napredovanja, omike, skrivajo le svojo časti-zeljnost iu zadnjič so vzrok obrekovauja, uczaupuosti, u-gonobljevanja in denarskiga zatrošcvauja, sovraštva, novih davkov, dolgov iu vojske. Minulo bo vse to, kadar bojo zgubili Cerkev, papež, pravica iu red vse svoje podpore, in bojo rovarji in puntarji lako visoko prikipeli, de bojo mislili, zdaj se zamorejo že nebes s perstam dotikati, kakor so menili človeški otroci ob času babilouskiga turna. Božja previdnost hoče, de v sedanjim veku nevere občutimo moč uje roke, in spoznamo, de je uje Cerkev na zemlji božja, de je uernogoče papežu le tudi samo deželsko posestvo pokončati; nas hoče prepričati, de poslednjič vender le resnica, pravica in postava zmagajo. Minulo bo vse to, kadar bojo katoličaui po vsih staneh spoznali tehtnost ;:asov ter veličanstvo vojska (za pravico), v ktere so poklicani; kadar bojo ponovili izglede ljubezni, serčnosti, poterpežljivosti, pripravljenosti aposteljnov in mu-ceneov; kadar bojo že prav očituo spričali svojo ljubezen iu vdanost ter zvestobo do svete rimske Cerkve iu njeuiga poglavarja, Očeta vsih vernikov. Zdaj so dnevi obiskovanja in skušnje, so dnevi Kalvarije; pa minuli bojo, za njimi pa pridejo duevi vstajenja. Minulo bo vse to po tem, ko bojo ljudje očišeui in bo pšenica od plev odločena, kadar se bojo po vsih stanovih lahko spoznali prijalli iu sovražniki, dobri in hudobni. Razuu veliko hudiga imajo punti vender to dobro v sebi, de ljudi presejaja, in jih primorajo, de se vsakteri pokaže, kakošcu dc je v sercu; tako nas rešijo hinavcov nezvestežev iu iz-dajavcov. Tako je tudi nekdaj tista strašna hudobija, boga-morstvo pokazala, kdo je tisti Judež, kaler jc hinavsko ljubezen do ljudstva iu usmiljenje do ubozih kazal, de ie bil po tem izmed aposteljnov izguau. Minulo bo vse (o potem, kadar bote Italija in Evropa spoznale škodo, de se je vera zavergla, ter praznoto vue-marnosti (vseenosti) in nevere med ljudmi; ko bote lahko že % roko prijele, de je prava omika io pravo napredovanje le delo katoliške vere; de imajo ajdovske misli, nevera, tudi divjaško življenje v sebi; kadar bojo novi Robespjeri spoznali, de je zopet potrebno vpeljati češenje Božje ter zatreti ajdovsko brezbožnost, katera zdaj pod imenarn svobodne vesti cvete; kadar bojo oblastniki, premagani od raz-djanja in brezrednosti kakor pervi Bonaparte, prisiljeni s papežem pogodbo narediti, in bojo kakor uui rekli: „Ako bi ne bilo papeža, bi ga mogli napraviti." Ta čas bo tudi gotovo prišel, smemo ga stanovitno pričakovati, kakor ga pričakujejo sv. Oče Pij IX., iu v tem pričakovanji molimo brez nezaupa, vojskujmo se brez sovraštva, delajmo brez zarote; mi pričakujemo tega časa glede na Božje obljube in na nezmožnost ljudi, ki so le razlomljive mahove bilke; pričakujemo ga tudi od ravnanja in početja svojih sovražnikov, ki ga bojo s svojo ošabnostjo priklicali. Sila je vselej poslednja doba puntov, hudobija pa, po tem ko je dobre mučila, sama sebe vje. J. B. Pogovor dveh protestantov otl W*u-trovkk naukov. Poleg nemskiga. — Spictuje Marešič. Vilko. Dober dan, Bogoljub! zakaj si tako zamišljen, imaš kali kake posebne muhe v glavi? Bogoljub. Premišljujem besede našiga pastorja, ktere je v zadnjem nagovoru izrekel: „Poskusite vse, in kar je dobriga, ohranite." 1. Tesal. 5, 21. V. Kij si se torej namenil, Bogoljub? B. Mislim nauke našiga učeniga reformatorja, popravljavca vere dr. M. Lutra preiskovati: to bom toliko ložji do-veršil, ko imam vse Lutrove bukve v svoji lasti. V. Tako! Kje si jih dobil? B. Moj dobri prijatel Daniel mi jih je poslal iz Frankobroda. V. Prav ljubo mi bo, bukve viditi, in jih s priložnostjo prebrati. B. Marsiktero boš najdel, ktero naši gospodje pastorji nam skrivajo. V. Pst! Vsak pastor si ne more vsih Lutrovih knjig kupiti. Zakaj inala plača, ki jo pastor ima, njegova žena, o-troci, — vsi ti ga tega zaderžujejo; Bog de se preživi. B. Vilko, pojdi z menoj, ti bom bukve pokazal, in te za dober svet vprašal. V. Zdaj ue uteguein, pridem pa v nedeljo po pervi božji službi. B. Bog te obvari, stari, bodi mož beseda. Pervi pogovor. Od prestave svetiga pisma. V. Dobro jutro, Bogoljub! Ne pridem li prezgodej? B. Dobro jutro, Vilko! — — Ne, nc; veš do ti meni nikoli ne prideš prezgodej. V. Oj! Koliko bukev imaš, so li to vse bukve našiga Lutra? B. Prav vse, in dobro si pomni, de to so nar starejši knjige, ktere je Luter na svitlo dal. V. C i mu bi si mogel to zapomniti? B. Boš kmalo vidil. -- Sej veš leto, v kterim je začel Luter vero popravljati? V. Tega ne pozabim. Leta 1517, dan pred vsimi svetniki. B. Kaj misliš, ali je Luter začel vero popravljati po svoji ali po Božji volji? V. Luteranov, kakor sva inidva, ni treba tega vprašati. Sveti Duh je Lutra okrepčal, in ta mož je orodje v Božjih rokah, de se papeževe zmote oveižejo in krist-jauain sv. pismo v roke poda. B. Ali misliš na Lutrovo sveto pismo, iu meniš, de svetiga pisma ni nobeden pred Lutram prestavil? V. Tako je. Citnu sv. pismo prestavljati, če ga nobeden ne sme brati? B. Ves. kaj so ljudje ob času Latrovim od Lutroviga pre-stavljeniga sv. pisina mislili? V. Ne vem! vender mislim, de so kristjani Lutra za to grozno hvalili. B. Veš, kdo ga je hvalil? V. Ne vem. B. Luter se je sain hvalil. V. Kako to ves? B. Iz zgodovine. Luter je pisal Jurju, vojvodu Sakson-skimu tako le: „Jest Martin Luter sim sveto pismo na dan spravil, kar sc ni zgodilo tavžent, ali šesttavžent let, rečem, kar svet stoji; takiga pisina ui pri nobenim starim učeniku najti, jest sim sveto pismo spod klopi spravil." — Lej Vilko, se ne pravi to samiga sebe hvaliti. (Sram me je, ko se tako baha.) V. Je že imel pravico, se hvaliti. B. Koliko pravice je imel, se tako bahati, naj pove Cvingli, tudi reformator ali popravljavec vere ob Lutroviiu času. Cvingli zve, kako de se je Luter v pismu do vojvoda Saksonskiga bahal, napravi neki popis od zadnjo sv. več«rje, da ga natisiiiti v Ziirihu 1527, iu v tem spisu nagovori Lutra, rekoč: „Po mojih mislih ue delaš prav. zakaj če pomislimo može, kteri so nas sv. pismo učili, moraš Erazma, — Valla, in pobožniga Beuhlina in Pelikana. spoznati za orodje jezikov; brez pomoči teh bi ne bili ne drugi ue li nič koristili. Prizanesem ti, ljubi Luter, desiravno si se v mnogo druzih spisih in pismih še bolj prevzetno bahal. tepsti bi te mogli zalo, zakaj resnično je, kar sam lahko veš. de ob času, ki si se tako šopiril, je bilo veliko lacili. kteri so bili v branji in v jezikih bolj premedeui od tebe." - Kaj skleneš iz tega. moj ljubi? V. Iz tega sklenem, de je Luter opombe iu prestave druzih mož p »rabil v prestavljanje svojiga sv. pisma. Ko je pa sv. pismo prej bilo le v greski iu latinski jezik prestavljeno, čast ostane vender Lutru, de jc sveto pismo v nemšino prestavil, de se ga ljudje poslužiti zamorejo. B. Zgodovina nas drugač uči, moj ljubi Vilko! Za tako kratek čas od znajdenja tiskarstva do Martina Lutra, in za tako malo število ljudi, kteri so znali brati, je bilo sveto pismo v zadosti mnoge jezike prestavljeno in že pred Lutroviiu natisnjeno. Cilej, kaj govori dr. Nikolaj Wiseinan v svojih bukvah Regeiisburg 1838, iu vidil boš, kako gerdo nam lažejo, kteri pravijo, de pred Lutram ni bilo svetiga pisina za ljudstvo. VViscman govori: Najde se še dandanašnji prestavljeno sveto pismo, v kterim sc ne bere ne lelo, ne kraj natisa, stara prestava mora biti. zakaj v pervih časih natisovanja se ni ne kraj ne leto natisa na znanje dajalo. Drugič, Fust je natisnil katoliško sv. pismo leta 1472, skorej 60 let pred uuim Lutrovimdrugo prestavljeno sv. pismo je prišlo ua dan leta 1467, četerto in peto leta 1472 in 1493, v Nirnbergu leta 1177, in je bilo še trikrat natisojeno. preden je Luter svoje pokazal. V Avgsburgu je bilo leta 1477 in potlej šc osemkrat natisnjeno, preden se je kaj od Lutroviga slišalo. Koburg je dal katoliško sveto pismo ua dan lela 1483 in 1488, v Avgsburgu 1518. drugič lita 1521. Na Špaujskim je bilo sveto pismo prestavljeno in natisnjeno leta 1178, ko jc bil l.ulcr komej rojen. Na Laškim, ki se skorej papeževa dežela imenuje, jc bilo sv. pismo po Malermi v Benetkah 1471 prestavljeno, ta prestava je do leta 1500 scdemiiajstkrat, iu 33krat pred Lutrovim sv. pistuam natisnjena. V Kimu leta 1171. v Benetkah po llruccioii 1532. Francoske prestave v letih 1 178, 1484, — po Jakobu Le le lire leta 1512 i. t. d. Na Češkim leta 1488 i. t. d. Iu če tudi tisti čas ni bilo sveto pismo po svetu razširjeno, kakor je danes, je bil vzrok tega malo število tiskaruic iu oseb, ktere bi bile brati znale. Kaj se ti zdi, Vilko, zastran vsiga tega? V. To je temu naravnost nasproti, kar se nam trobi. B. Kavno to se mi ne dopade. nekaj že mora biti za herb-tam, ko se nam zuiirej vpije, de pred Lutiam ni smel noben katoličan svetiga pisma brati. Čimu bi bile tolike prestave v tako mnoge je/«ke? V. Tvojiga modrovanja poterditi .aj povej, kaj se iz svojiga pogovora utegneva učiti? V. Sram me je prav iti. mislim, si pa, de je bil Luter ba- hač ali prevzetneš iu lažuik. B. Je sv. Duh učil Lutra se bahati in lagati? V.......Z Bogam ! jutri pridem. Offieti po Sto renski m in dopisi. Iz I Jnliljane. Pervo adventno nedeljo so naš vikši pastir. Milostljivi gospod Jernej Vidmar, ljubljansko mesto posebno razveselili; so namreč ta dan v pričo uc-številuc verne množice. velik del iz nar bolj olikanih stanov, pervikrat v Senklavzu pridigali, ('asu primerne tvurine v vsestranski prei/.vcrslni obliki visokiga govora so gotovo na dobi o zt mljo padle k»-r veliko zadovoljni»t in cnoserčno željo so obudile: ljubljeniga vikšiga pastirja večkrat slišati. («rof I horiiiskv. dosedanji poglavar ua Kranjskim, so izvoljeni poglavar na Moravskim in Sleskini. Iz I Jllliljanc. G. A. Praprot ni k naznanuje v ..Novicah," de bodo ob novim letu nekteri ljubljanski učeniki začeli ,.1'čilcljski list** na svitlo dajati. Oil nekod na kranjskim. 27. kim. c) — Častiti vrednik! Ko se je spomladi t. I. milošnja za S. Očeta na-biiala. se ui nibče nadjal. de bo stiska še veliko hujši, kakor je bila lacas. Ne zadosti, de Mu jc cerkvenoropna derhal skorej vse dežele pon pala. so Mu iz cele Italije pregnane uboge minihe pritirali, češ. na) jih preredi. Kar pa človeka nar bol) k občudovanju spodbadati mora, je. de S. Oče nobene daritve od nezvesliga Judeža prejeti noče. Premišljevaje le iu druge reči, sim si namenil, svoje groše: kar mi jih je od vesoljniga pogina ostalo, S. Očetu podarili. Vas pa, častivredni vrednik. prosim, blagovolite te krajcarje ***) odrajtati. kamor so namenjeni. Ihuge poti ne poznam; pridencin pa še milo prošnjo, de la rec popolnama med nama ostane. Ce pa ni mogoče tega dnarja v Rim poslali, ga pa za afrikanski misijon obernite. ali kakor se vam sicer prav zdi ***j. •) Men um. «ir enači h blazih rnzodevanj. kakor so naslednje versti-ee, sedanji rasne cre zanmlcevali. ilrsiravno človeka nc povemo. ••) 1'rrjrli v sn bi u : 1 tal., t j . I cold. st. dn., 1 tol., t. j., 1 „id<2. n. «li».. 4 tol. po kr. st. «!n.. in 10 dvaj.-ttic. ***J Komo -kušali |>ot najti, de pritle v roke »v. Očetu, slasti ako V Ilresei, v kastvanski fari, dobre pol ure od Bcr-guda na Primorskim, je ravno kar nova cerkev dozidana. Tako mi v unih krajih, kjer so poprej le majhne cerkve bile, v 4 poslednjih letih tri preccj velike cerkve vstale. Med temi je tudi Bergud, kjer bodo poleti šc nov 21sto!ni zvon dobili, ki je že pri gosp, Samasatu v Ljubljani naročen in zagotovljen. Iz Primorskima. (_— u — ž—) V Deviui poleg ja-dranskiga morja na Goriškim bodo tretjo nedeljo v adventu obhajali dve veliki slovesnosti. Najprcd bodo vuiesteui novi dekan čast. gosp. Stefau D olja k, mož po Božji volji, duha. kakoršniga vsim duhovnim privoščimo. Skazali ga bodo zbranimu ljudstvu v farni cerkvi sv. Ivana nekdanji mnogozasluženi dekan de\iu.»ki, vis. čast. gosp. Jožef Tu ni. sedanji mestni fajmošter pri fari sv. Ignacija v Gorici. Vpletla se bo v lo častito slovcsnest druga še vc-selejši, še častiliši. Komej vmesteni dekan bodo namreč sv. kerst opravljali nad odraščeuim judam, ki po prerojenji duliovskim že več let hrepeni. Jc sedaj čuvaj pri železnici v Nabicziui. Boler mu bodo nek sami knez lloheulohc, posestnik grajščine devinske. soprug groftnje Turnove, var-hinje ravno te fare. Privabile bote te slovesnosti gotovo prav obilno ljudstva v St. Ivan. Naj bo vse Bogu v vikši čast. pobožnim ljudem pa v veselje iu dušno korist! Naj bi kdo gospodov, ki se bo teli svetih veselic vdeltževal, blagovolil nam jih popisati, de se tudi mi nepričujoči veselimo z veselimi, v Kristusu Jezusu. Iz Verone, 20. listopada. Iz zanesljive roke imamo naslednje naznanila zastran dobrotuiga vstava človekoljuba gosp. Mazza-ta : Prizanesite, ko nisim poprej odgovoril; vzrok je bilo zakasujeno popotvanje zamureov (i/. Verone v Neapelj), kteri so šc le v ponedeljik popolne liste dobili, 20. I. m. Po njih odhodu sim imel tolike skerbi, de nisim bil zmožili verstiee zapisati. Zdaj ko se malo odiham, si štejem v dolžnost, ... vam naznaniti zastran zamuicov io našiga vstava. Zamurci, ki so z g. Danit lam Koiuboni-em v Nea-pcl v ondotni za murski v.stav popotvali, so naslednji: Stanislav (Ljubljanski, ki je bil od mesca majnika v Veroni), Tomaž, Jo/.e llabtši (llabesiuski). iu naš klenk Nasri.... Kar tiče gospodarsko stran našiga vstava, se nam slabo godi: Bog nas terdo skuša; naj se zgodi Njegova sveta volja. Zdaj nas je v moškim vstavu 193 ljudi; v ženskim jih je čez 300. Vsi pomocki za živež iu ohranitev so zastavljeni na Ijubezin dobrotnikov in ua Božjo previdnost, ktera se nam nikoli ni umaknila, desiravno nas je več-kiat v trepetu pustila. Namen nioškiga vstava je, od-gojevati blažili iu nesebičnih mladenčev, kteri se po svoji dopolnjeni učenosti iu resnično keršanski od rej i utegnejo v kakoršui koli stau v ptid sv. Cerkve in človeške diužbe podati, torej jima spodobno povračevati, kar so od nju dveh prejemali. Sploh pa se vender naši mladenči duhovskiga stanu poprijemajo, in zares štejemo ta čas po šknlii in drugod čez 74 fajmoštrov, učenikov in druzih, ki delajo v vinogradu Gospodovim s popolnama zadovo||nostjo duhovnih vikšili, Eden zmed njih je sedanjo dobo tajnik pri apostolj-skim poročniku na Dunaji. V vstavu nas je petnajst duhovnov, nekteri pri odreji belih iu černih mladenčev, drugi pri bogoslovskim učenji, zakaj sleherni naših mladenčev se mora po dopolnjenim bogoslovslvu še štiri leta učiti, de se v duhovskih učenostih popolnama vterdi. Imamo vcih lega osemnajst klerikov (duhovnikov **) ali bogoslovcovj, kteri še kora kaka dobra misel obide. Pri ti priložnosti opomnimo, de spomladanske zbirke smo ljubljanski prečasiitljivi veliki namestim oilrujtovali in so z drugimi darovi nase dt-ielc vred v Kun poslane bde. Vred. •) Prav bi bilo mori-biii, de bi so za „Ueistlirhera rab la le beseda rd uho ven. duhovni," kakor je sploh v navadi, rdu-hovnik** pa naj bi veljalo za „kIei ik a. bogosloven." Vred. vedno zvikšujejo lepo upanje za sv. Cerkev. Černih mladenčev imamo samo pet, zmed kterih sta 2 majhna Abisina, kakor vam je mende g. Komhoni pisal. Ali v 5 ali 6 mescih jih dobomo kakih 20 do 30, ker g. Komhoni. ko bo uuc v Neapelj pripeljal, bo dalje popotval, iu se podal v Aden za Kudečim morjem, in bo poiskal tacih, ki se mu bodo vidili nar lepših dušnih zmožnosti iu nar boljši nade. Moj dobrozasluženi vikši se ue ostraši zavolj pomanjkanja telesnih pouiočkov, ou v Boga zaupa in gre serčno dalje: tolika vera pa mora in mora z velikim uaslcdkam kronana hiti. On ves gori za Afriko, neizrečeno ljubi nesrečne Ka-ui"»ve sinove, in v njih prid posvečuje vso svojo skcrb-Ijivost in poslednje leta svoje častitljive starosti. Nadušujte, o gospod, tudi vi ... nadušujte tiste dobre gospode v Ljub-Ijaui, de naj pripomorejo k tako svetimu in tako zvišeno katoliškimu delu ter podpirajo prizadevanja mojiga vikšiga z hlagoseičuimi darovi. (^Taki vstav podpirati je čast za blage dobrotnike. Vr.) Iz Sciala v Sudanu piše v. č. g. provikar M. Kirehner, dc je nova misijonska odprava 22. ko/.op. v Selal dospela; g. provikar pa meni. ker ui ilic duhovnov vmes. de hi tudi drugih nc bilo treba. Duhovni hi hili tolikanj bolj potrebni, ker frančiškanski veliki prednik jc naravnost rekel, de prihodnjih deset let ne more iz svojiga reda nobene pomoči obetati. Lansko leto so hili 3 patri v Selal odme-njeni; eden je v Kairi umeri. t). Hciullialcr iz ti rad ca je šel zdaj na Belo reko, t). Buzili Fraticclli pa sc je umaknil v Ncgadi v gornjim Kgiptu. V Selalu so zdaj z g. provikarjem gg. Bcltramc, Dalbosko, spreohcrujcucc rokodelec Frančišk. 11 zamureov. 1 evmpejsk Ic-ar. iu 4 novi. Zavolj Imlehuosli in ker je iz Itima od propagande tehtnih naznanil pričakoval iu ker jc tudi v Selalu potiehin, zavolj tega g. provikar ui šel sani na Belo reko. ampak je poslal g. M«ilaug-a z O. Keiulhah rjem. g. Koflerjem . inko;k Icam Višnjevskim in 1 zamurei. Ta odprava je bila tolikanj bolj p-tiebna, ker so brodiiurji uekiga sionokostnarja pri s\. Kiižu misijoii.-kiga zvi-stiga opravnika. zauiuica Ačeu-a ali l*i ingi-a. umorili. Sužinjsko trrgovstvo in ncu-miljeuo-t gospodiiri nudi gori. — liosp. 1'aier piše. t, ampak oh Hudečim morji, ker ljuhoje giede *> slonokos jem kupcuje. iSttzf/Feti po hevsuHshhn srefn. Dunajski časniki, se ve kakošni. se nekaj časa sem zoper prav pohlevne ucohorožctie Litja. ki še nikomur na svetu niso žaliga storile, hudo vojskujejo, namreč: zoper sestre reda. strežnice v videniski bolnišnici, ktere ti listi iu možaki gerdo opravljajo. Ni davno, kar so 7 ozdiav Ijeiuh. ki so hili dolgo c;»sa v bolnišnici, natanko mustili iu izpraševali zastran živeža, strežbe ild.. pa ni-o mogli dinziga zvediti, razun kar je bilo usmiljenim čluve-koljuhuicam v čast in poštenje. — Tode — ne bodi jih sram — tih vitezov! Sej šc neki Viktor-Finanvclov general, ki praviiiiu uapolitaiiskiiuu kralju zveste kmete stielja. stoli enim tiitli zoper ženske vojskuje: dal je pet iu trideset ženam v Fuori tirotla batine iu jih je poleni zapeti, ker so Frani išku II. slavo klicale in se zoper zdiuženjc \apolitaiiskiga s Sardinijo vzdignile. l'o nektcrili ogcrskili mestih derhali gerdo ro-govilijo iu razsajajo; kdo ve, kaj Še hočejo verh tega. kar j i iii je s ces. pismam 20. kozop. dovoljeno? V Hegciislmrgu sn v dopolnitev Viltmnnn-škofove zaloge napravili vstav za zanemarjene fantiče ondotuc skoli c. „Sioit" svetuje, de nuj bi se naprava zračila šolskim hralam. \a Parskim več škofov v pastirskih listih opominja k molitvi iu darovani za sv. Očeta. V Moiiakovim so 20. u. m. pričeli dev eldnevnico t i sv. Očeta. V Materi eerkvi usmiljenih sester v Monakovim ie 21. vinotoka trideset devic prejelo oblačilo usmiljenic. Pri dvanajsti obletnici Pijeve družbe v Kegcns-burgu je glavni govornik pričal, de vzrok sedanjiga ro-varstva je tajeujc katoliskiga načelstva (principa) od strani vlad a vii i h oblasluij iu je sklenil: „Sc hujši mora priti, šr več vladarjev mora iz svojih dežel pregnanih hiti iu še več milijonov ljudi mora biti darovanih, prejden se visoko iu nizko zopet krog zauicevaniga Križa zbira, in .Njega inoli. ki so ga zavergli." Pri Pije\iui zboru v llratislavu 14. kozop. je bilo k manjši mu 1000 mdž pričujočih. Ogovori so ohravnovali sedanje zadeve od katoliške strani. Se vidi. dc katoliška Cerkev povsod veliko prijallov ima, ko hi le toliko serčnosti imeli, kolikor njem prekanjeni sovražniki! Poziiauski viksi skof 1'riluski v pastirskim listu duhov.stvo iu ljudstvo k goreči molitvi iu stanovitnim darovani za >v. Oeela hude. De bi se tolikanj več pomoči za sv. rimski Stol v njihovih stiskah pridobilo, so dali ituhovsiiii oma-t. ua 1'ozuaiiskim družbo sv. Stanislava, na tiuczaiiskiiu pa družbo sv. Adalberla vstanovili. V Ostiiigiiaiisen-ii na Vcstfalskim je šolski ogleda u cenike iu uceuicc okrožja nagovoril, de vsak dan po soli molijo z mladostjo molitev za sv. Očeta. Dal je za posamezne «!in odločene molitve natisniti, ki se posamezno piouajajo. skupuiua pa sc za darove sv. Očela eii.<•, z.v,/, i/.hcra-citi. kakor ti. \ tnder pa. do»ier jc U.i| v p.ipežev im ž« pu. ou lo lieli z ubogimi m nesrečnimi. N zemi to ie. budi lober kristjan iu moli za-iuc in za Ceikev." iu polili s,i o.cma obilno milovsiuo. V UartlinalsUim /jnini 1». u. m. je bilo izrecen«, de naj bi sv. tke II..o zapUstdi; vtn«icr se še nič prav ne ve, kaj bodo storili. Ailiioiiia" v Turiuu je že 200.000 lir nabrala za sv. Očeta. Iz v s !i krajev gornje Italije onilue darove v ta ramen dobiva. V škofijskim sciiicilišti \ Itcilonii ua Parinczan-skim so I j. u. m. zjutraj našli ta bogoslovcov mertvih / njdi prefcklum vred po njdi posteljah. Bili so poprejšnji dali peč zakurili, de bi -e pobei|cue stene posušile, iu hudi sopai od tod jih je zadušil, de.-uuvno je bil na dveh krajih dušek napravljen Sardiiiski katoliški listi, kterih ni ravno malo. prav goreče zbirajo darove zj sv. Očeta in razglasujejo dolge vnsle prejelili nabirk. lii.it ber^amskiga škofa, korar Speianza. je ml picmoiileške sodnijc na tri mesce v ječa obsojen in mora 000 frankov plakati, ker je ..očitno M.nijo prosil, dc naj uasiluika posestev >v. Očeta s cudczeui podere." (fli-ltlo rovarst\o zopet pravno vlado sc l.aham mnogoletno utepa; po Apulii iu Ahrucah gospodaiija oborožene derhali. ki so že mesta Maljauo. Celatio iii Talja-nozzo poi upale. \«i .V-ajiolitanskim se po več krajin, zlasli v gl.n-niiu mestu razodevajo gdianja za praviga kialja Franca II. IVahilillijt1 za |i;»|»cžc\o \ojuo ua Francoskim iu na 1'ar.skim zopet dohio n:., ii« v kr..j„„. "^JJ-gJj^ skiga poslanca Gramont-a od sebe odvracuje. Ministersk ukaz na Franeoskim je škofovske pastirske liste policijski cenzuri in štempeljuu podvergel. MMuiiOVShf SM9CV€» »kolje so se zoper to naredbo razodeli, in kardinala Morlot y )Ski nadAkofii so odločeni čč. gg.: Masera in Gonsset sta se v njeno odvernitev k cesarju podala. Jq. u ek ita v »t. Maur, Cibič A nt. za 1. duh. Misijon v Abisimi je zadela br.tka zguba Apo- y Boy Ku«trin jan., novoraašnik, za 2. duh. stoljski prednik (prefekt), ki je bil cez 20 let med ne.z- v y Rovec rečenim trudam in terpljenjem apostelj te dežele, g. žl. Ja- y ................ j u Lob s je 31. mal. serp. t. I. umeri. Na popotvanji se je . V ljubljanski s k o f,, so naslednji gg. duhovni po- mogel Jan ustaviti in pod nekim drevesam je dušo izdihnil, močniki prestavljen,: Jern. Ba bi, ,k ,z Kamne gor.ee 6 r____v Železnike; Jožef Meglic v Dole; Jožef Vog- GflPta. Iar Do1 v Mirno» Voglar iz Mirne v . * . kM Kamnik; Jožef Boucelj iz Černomlja v Šmartno Gaeta! pred enajstmi leti si in zvezda bila: . katolskim' sveta kot mornarja v noči si svetila. Pri Krailjl. na M »AR za prihodnje leto 1801. Časniki in dnevniki imajo razločne namene, poganjajo se eni za kake posvetne koristi in osnove, ki so jim nar ljubši in občinstvu, vladi, domovini v prid; drugi se penijo zoper pravico in resnico in so bolj ali manj očitni sovražniki sv. Cerkve, pravnih vlad iu obnnsk.ga reda; pravi cer-kveni listi delajo za dušni blagor vernikov. Naša „Zgodnja Danica" je darovana Bogu, pravi veri in lepimu življenju, časnimu in večnimu blagru vernih katoličanov, kakor je znano. Kdor je z nami enih misel, naj blagovoli tudi štirnajsti letnik našiga cerkveniga lista podpirati, nanj naročiti se, in po okolišinah poskerbeti, de se njegovo branje čezdalje bolj razširja. Zdaj j.h je ze obilno zmed ljudstva, zlasti mlajših, ki znajo brati, gotovo bi lorej duhovni pastirji njih dušni prid obilno pospesili, ako bi tako ravnali, de bi se v vsaki vasi saj en iztis vZgodnje Danice" bral, k c.mur je ob nedeljah več priložnosti. Torej je zmiraj naša želja, de bi list zopet na teden izhajal, kakor v začetku, ako bi okolišine dopustile. Vsim blagoserčnim prijatlam našiga cerkveniga lista, zlasti se P™n\m gg. dopisovavcam, naznanimo naj priserčniši zahvalo, pritaknivši prošnjo, de naj bi tudi v prihodnje ,,Danice" ne pozabili. Novo leto bo naglo naglo pred durmi; prosimo torej častite naročnike, naj skusijo, naročilo urno obnoviti, de bodo list v novim letu brez pomude dobivali. Velja pa Zgodnja Danica: Za celo leto po pošti ............2 gold. 70 kr. n. den. Za pol leta po pošti.............* " " " Za celo leto v tiskarnici...........2 „ 12 „ „ Za pol leta v tiskarnici ...........* 5? ® » » Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača.....— « 20 „ ,, Ako je treba napis med letam prenarejali.....— » ^ " v Loka Jeran, Ml««nlk, vrednik. založnik. _