PESMI 
Gema Hafner 
SLOVO 
Jesensko je jutro. V globoko tišino 
kaplja ščebetanje le lastovk na žlebu. 
Osamljena tavam in v črno praznino srca 
mi solze polzijo slovesa. 
Sočutno me gledajo gola drevesa, 
se sklanja nebo kot srebrna perut... 
Moj dragi, bi planil na prag in razprl roke, 
če slutil bi le, da odhajam ihte, 
v slovo krizanteme zatikam v podboje? 
Boš jutri zakrilil nad breznom samote, 
zazrl se vase in znova me vzljubil? 
Vse dni te kljuvalo kesanje bo, da si izgubil 
edino, kar v tvojem življenju bilo je res — tvoje 
187