Odgovorna urednica NT Milena Brečl če v državnem zboru obrav navati še pred morebitni." razpustom, ki bi se v primt ru predčasnih volitev zgod 8. maja. Občina gospodar tudi v praksi Celjski župan Bojan Šrot pooblaščen za pogajanja z družbo Posest - Zavod gospodar javnih objektov^ v Celju so s preoblikova- njem bivšega ZPI v javni gos- podarski zavod Zavod za ure- janje javnih parkirišč in gos- podarjenje z javnimi objekti Celje prenesli v upravljanje novega zavoda vsa urejena javna parkirišča, avtoport ob Kidričevi, hali A in B ter teni- sišča rekreacijskega centra Golovec, letno kopališče ob Ljubljanski, športno rekrea- cijska centra Mestni park in Griček, Celjsko kočo ter Celj- ski dom v Baski. Objekti, za katere se bo poslej občina preko svojega zavoda res lah- ko izkazala kot pravi gospo- dar, so ocenjeni na preko 3 milijarde tolarjev, kar pomeni petino vsega občinskega pre- moženja. Z odlokom ustanovljeni javni gospodarski zavod bo imel sedež na Dečkovi la v Celju, predvidoma bo v njem zaposlenih 5 ljudi, stroške po- slovanja pa je natančno še nemogoče oceniti. Glede na to, da je bilo zadnja leta v Celju veliko nezadovoljstva z upravljanjem športno-rekre- acijskih objektov v občinski lasti, ki so v sklopu Celjskega sejma, se s prenosom uprav- ljanja in gospodarjenja s športnima dvoranama A in B, vključno z bazenom, in teni- sišči strinjajo tudi v sejemski hiši. Opozorili so le, da bo za čas septembrskega medna- rodnega obrtnega sejma tre- ba poiskati primeren dogovor za najem teh površin. V celjskem mestnem svetu škodljivost 15. junija 1998 sklenjene pogodbe o obdob- nem odkupu javnih garaž- nih mest v GH Glazija med Mestno občino Celje in družbo Posest vidijo med drugim tudi v tem, da je po- godba, ki temelji na devizni klavzuli, obremenjena kar z 8-odstotnimi obrestmi. Sicer pa je bila večina objek- tov zgrajenih pred dobrimi tri- desetimi leti in ker se doslej z njimi ni primerno gospodarilo, so v dokaj slabem stanju in potrebni temeljitejše sanacije oziroma rekonstrukcije. Večja vlaganja bodo potrebna zlasti v zimski bazen, ureditev letne- ga kopališča, radi bi zamenjali vlečnice in posodobili smučiš- če na Celjski koči, sanacijo pa terja tudi Celjski dom v Baski. V mestni občini ocenjujejo, da bo gospodarjenje z objekti pod skupno občinsko streho lahko racionalnejše kot doslej. Nov zavod prevzema pod svoje okrilje tudi upravljanje z javnimi parkirišči, katerega iz- vajanje bodo glede na rezulta- te javnega razpisa z majem za dobo štirih let v Celju spet prepustili podjetju Kostra. Znotraj zavoda bo preneseno tudi celotno finančno poslova- nje, tako da bodo lahko učin- kovito poračunavali tudi plači- lo davka na dodano vrednost. Še vedno pa ostaja odprt problem v Celju, tudi po mne- nju večine svetnikov, za obči- no škodljiva pogodba o ob- dobnem nakupu parkirnih mest v Garažni hiši Glazija. Gre za približno 800 milijo- nov tolarjev obveznosti obči- ne do leta 2010, že tako izred- no neugoden in drag nakup pa spremljajo še dodatni stroški zaradi uvedenega DDV. Cena 394 parkirnih mest v garažni hiši je zaradi obdob- nega odkupa narasla s 507 na 860 milijonov tolarjev, od tega odpade za plačilo obresti in stroškov obdobnega odkupa preko 350 milijonov tolarjev. V občinskem vodstvu so se sprva zavzemali za prekii tev pogodbe z družbo Pose saj bi tudi plačilo pogodbe kazni v višini 40 milijonov I larjev občino stalo manj in Glede na to, da je stroš poslovanja novega zavoda i začetku nemogoče nataniS opredeliti, so mestni svetfl podprli tudi sklep, da se v tošnjem občinskem proraj nu zagotovljen, a neporablj denar za gospodarjenje z 'f nimi objekti, ob prenosu | veznosti prenakaže na zavO se letno sprostilo okoli 70 J lijonov tolarjev, ki bi jih J zavod lahko namenil za 0 podarjen je in sanacijo obS ječih ter gradnjo novih javl objektov. Po tehtni razpf pa je prevladalo stališče, s' terim so mestni svetniki predlog odbora za financ^ premoženjska vpraŠ^i pooblastili župana Boj^ Šrota, naj v pogajanjih družbo Posest skuša izbo ugodnejše pogoje obdobn' odkupa parkirnih mest, nost prekinitve pogodbe so prihranili kot skrajni zadnjo možnost. , I. STAMEJ^ m TEDNIK VROČA TEMA 5 Tisoč ukradenih ur 0 podjetnik z Zbelovega je v samo dveh mesecih ogoljufal sedem delavcev za 1000 delovnih ur - Ker so se včlanili 1 v sindikat, so se delavcev lotili še fizično ■jo je 10. aprila zvečer. Iz pekarne Boč, ki jfži zbelovskega gasilskega doma, je jadoma pritekel v belo delovno obleko J, nilajši moški in jo kar bos ucvrl proti l„jih hišam. Ko je ves prestrašen prisopi- 1^0 doma, je najprej poklical starejšega nato še policijsko postajo v Sloven- ji, Konjicah. Povedal jim je, da sta ga Izdajalca ravnokar pretepla. ^godek, ki ga je zabeležila tudi črna kroni- je le drobec slike, ki je, skrita očem, kar j^j let nastajala v pekarni Boč. Zgodbo, ki J, jo je pred dnevi v imenu sedmih pekov z (lovega razkril pretepeni Kristjan Ajdnik lavam jo bomo predstavili v nadaljevanju, jjhko začeli tudi takole: pekarno Boč boste našli v središču prijazne ice Zbelovo v Dravinjski dolini pod skriv- imo Zbelovsko goro, nad katero se mogoč- ^viga Boč. Tu žive marljivi ljudje, ki jim je ^na najtrdnejši temelj živ- ija. In tu Peter, Igor in Tone pomoči življenjskih družic- k s svojim znanjem, voljo, poslovanjem in ljubeznijo kruha uspešno vodijo Pe- no Boč. Iz jutra v jutro Ki vonj po svežem kruhu pekovskem pecivu spomi- Ijudi na toplo zavetje do- čega ognjišča. Njihovi za- li segajo v leto 1992. Od bat do danes je majhna pe- iica prerasla v večje dru- iffilo podjetje, ki v pravem wnu besede daje kruh več JKridesetim zaposlenim de- lcem...« (prepisano iz pred- »itvene mape, op. a.) lepo, ni kaj, morda celo iljivo. Vendar je to le podo- ,po kateri pozna zbelovsko kno in njen zaščitni znak, gajivega Bočka, zunanji ft. Znotraj pekarniških zi- ^ se je namreč vrsto let ?ajalo kup nepravilnosti, ki Izačele prihajati na dan šele kc lanskega leta, ko so de- ki najprej poklicali na po- K delovno inšpektorico, pa o izkoriščanju ob ve- li še sindikat in se vanj tudi tinili. iretjina plače »pod mizo« M Kristjan Ajdnik je v pe- «no Boč prišel leta 1993 kot "^itniški praktikant. Takrat "■iiladi lastnik Peter Koren '"njegova »tiha partnerja« in "°dnika Igor Ledinek in To- ■^brul pekli kruh še v naje- 'Pfostorih vaškega gasilske- ''ioma. Pred nekaj manj kot leti so Kristjana redno ^Poslili, saj se je v letih počit- I^J^ prakse in občasnega de- Jobzal kot marljiv in potr- ^'iiv delavec. Približno v č^asu so se lastniki odlo- širitev proizvodnje. Ob j J'Iskem domu so začeli gra-j ,'Pfizidek, kupovali so stro-i izdelovanje keksov in I ^•^111. Proizvodnja je stekla! Poldrugim letom. Zani- J^je, da je bil Koren v času, začeli graditi prizidek h ij^J^emu domu in se lotili naložb, ki so resda lij^'^ še nekaj delovnih 5 tudi vaški »župan«.« ^^lavci pravijo, da je prva ' "^o so za delo pri peki inj Za temi belimi zidovi pekarne Boč na Zbelovem delavcem še zdaleč ni lepo. prodaji kruha prijeli tudi last- niki, še nekako šlo, čeprav je nad njimi ves čas visela grož- nja, da bodo leteli na cesto, če ne bodo delali tako, kot od njih zahtevajo. Lastniki so bili pač prepričani, da jih bodo delavci spoštovali le, če se je jih bodo tudi bah. Očitno jim je to tudi uspeva- lo, saj so peki in ostali delavci vsa leta molče prejemali tret- jino dogovorjene plače kar v gotovini in na roko. S kuverto »pod mizo« pa so se dogajale dokaj čudne reči. Če so lastni- ki ocenili, da nekdo ni delal dobro, je bilo v kuverti le nekaj tisočakov, brez nje so vedno ostali delavci, ki so bili j v bolniškem staležu. Pa tudi sicer je bila debelina kuverte odvisna od cele vrste reči. Za vsako napako pri peki kruha je bila tanjša za deset tisoča-, kov, če je bil delavec na dopu- stu, so mu za vsak dopustniški dan vzeli po 2.200 tolarjev... Samovolje delodajalcev pa ' se ni končala le pri plačeva- nju. Za belimi pekarniškimi zidovi so se namreč skrite pred svetom dogajale še druge nepravilnosti. Brez plačilnih list Po pogodbi so imeli delavci šest delovnih dni in prosto nedeljo, če pa je kdo v nedeljo res želel ostati doma, jo je moral plačati z dopustom. Enemu od delavcev se je tako zgodilo, da je zaradi »gospo- dovega dne« izgubil ves do- pust. Če se je zgodila kakšna nesreča pri delu, o tem niso smeli nikomur povedati in so vse uredili znotraj zidov, če je kdo zbolel, je takoj dobil eti- keto, da je navaden simulant. Letos za pusta so v strahu, da bi res lahko izgubili službo, delali prav vsi, tudi tisti, ki so zaradi močnega prehlada ko- maj stali 4ia nogah. Po dva- najst in še več ur. In tako kot vedno, brez tople malice. Delavci vsa leta tudi niso dobivali plačilnih list. Podpi- sovali so se le v nekakšen sez- nam in to je bilo vse. Nikoli niso vedeli, koliko ur so jim obračunali in kaj vse jim je všteto (ali pa odšteto) v urad- nem delu plače. Lastnike so večkrat opozorili, da tako pač ne gre, a so jih vedno presliša- li. Lansko jesen pa se je nekaj pekov ojunačilo in zadevo pri- javilo inšpektorici za delo. Decembra so tako prvič dobili plačilne liste, celo za vse leto nazaj, v kratkem pa naj bi jih dobili že za leti 1997 in 1998. In kako so se zaradi prijave inšpektoratu za delo odzvali lastniki? Peter Koren je vse peke iz četrtega uvrstil kar v tretji tarifni razred in delav- cem izsilil podpis novih po- godb o delu. A jih je moral kmalu spet spremeniti, ven- dar peki pogodb kljub temu še niso podpisali. Zaradi never- jetne konkurenčne klavzule, ki delavca zavezuje, da v pri- meru, če preneha delati v pe- karni Boč, dve leti ne sme opravljati svojega poklica, če pa ga, mora bivšemu deloda- jalcu plačati 600.000 tolarjev odškodnine. Če pa bi deloda- jalec odpustil delavca, bi mu kot odpravnino izplačal tretji- no mesečne plače. Zaradi sindikata po glavi Ko so delavci končno dobili plačilne liste in ugotovili, da dobijo na mesec v povprečju plačanih le 168 ur, jim je pre- kipelo. Odločili so se, da se včlanijo v sindikat in si na takšen način zagotovijo prav- no pomoč. S 1. februarjem se jih je včlanilo pet, čez en me- sec še štirje. Ker pa so se vsi odločili, da jim naj članarino odtegujejo od plače, so se Ko- ren, Ledinek in Obrul, ko je prišlo obvestilo, naj delavcem pri mesečnem obračunu od- štejejo članarino in jo pošljejo sindikatu, spremenili v lovce na »izdajalca«. Ko so izvedeli za prvih pet novih članov sin- dikata, so med delavci, ki so jih tudi sicer na vse mogoče načine poskušali razbiti v nji- hovi enotnosti, samo prikrito poizvedovali in iskali črno ov- co, ko so izvedeli še za preo- stale štirim, se je zgodil 10. april. Kristjan Ajdnik pripovedu- je: »V službo sem prišel tako kot običajno, ob pol osmih zvečer. Sodelavec mi je pove- dal, da so lastniki zgoraj v pisarni in da enega po enega zaslišujejo v zvezi s sindika- tom in grozijo. Nekaj pred deveto so poklicali tudi mene. V pisarno nisem hotel sam, zato sem prosil enega od kole- gov, naj gre z mano. Tone Obrul ga je takoj nagnal, ko pa sem za njim hotel oditi tudi jaz, me je Peter Koren zgrabil za vrat, Obrul pa je sodelavca na silo odvlekel po stopnicah. Ko se je vrnil, je zagrozil, da bo vsem razbil gobce, če ne bomo delali, kakor nam uka- žejo. Pognal sem se v beg, na stopnicah mi je spodrsnilo, izgubil sem pekovske natika- če, zato sem kar bos tekel naprej. Koren in Obrul sta me dohitela v skladišču kruha, kjer me je Obrul močno zgra- bil za vrat in me potisnil v steno, Koren, ki je zgledal kot kakšen razjarjeni bik, pa je Forto Turk, sekretar ob- močnega odbora delavcev v obrti Celje: »Tako drastične- ga primera izkoriščanja de- lavcev pri obrtniku doslej še nismo obravnavali. Delavci, ki sicer niso slabo plačani, so vrsto let prenašali veliko krivico in o vsem molčali. Zdaj, ko so se obrnili tudi na nas, ne bomo več dopustili, da bi se jim kaj takšnega dogajalo tudi naprej. Šli bo- mo do konca.« preprečil sodelavcu, ki je vse skupaj zgroženo opazoval, da bi mi pomagal. Uspelo se mi je izviti Obrulovemu prijemu, in ko sem se zunaj spomnil, da sem vse svoje stvari pustil v garderobi, sta mi s Korenom preprečila vrnitev v pekarno. Bos sem stekel domov in naj- prej o vsem obvestil brata, nato še policijo. Prav takrat, ko so prišli pohcisti, so me klicali iz pekarne in me ob- dolžili, da sem zbežal z delov- nega mesta in da bom dobil >plavega<, če takoj ne pridem nazaj.« Ko so nekoliko kasneje poli- cisti obiskali še pekarno, so tam ves dogodek zanikali, zdravniki v Slovenskih Konji- cah in v celjski bolnišnici pa so še isto noč ugotovili, da ima Kristjan Ajdnik lažje telesne poškodbe in ga poslali v bol- niški stalež. Konjiški policisti naj bi v kratkem podali ovadbe zaradi povzročitve lahke telesne poš- kodbe ter prijavo zaradi kršitve javnega reda in miru, o dogod- kih v pekarni so obveščeni tudi v republiškem odboru zveze svobodnih sindikatov in v re- publiški delovni inšpekciji. V sredo, 19. aprila, pa je lastnik pekarne Boč Peter Koren, doži- vel še en »udarec«. Dobil je fotokopijo knjige delovnih ur, ki so jo v dogovoru z delovno inšpektorico februarja in marca peki vodili sami. Številke so pokazale, da so v tem času delo- dajalci prikrajšali sedem pekov za kar 1000 delovnih ur. Le kakšni bi bili izračuni, če bi jih naredili za vseh osem let nazaj? Odpoved namesto nagrade Kristjan Ajdnik je še vedno na bolniški, kaj bo potem, ko se mu bo iztekla, ne ve. Pri zadnji plači ni dobil kuverte. So mu rekli, naj pride sam ponjo, a si ne upa. Te dni se bo sekretar celjskega odbora sindikata de- lavcev v obrti Forto Turk najver- jetneje sestal s Petrom Kore- nom in njegovima sorodniko- ma ter se poskušal dogovoriti o zunaj sodni poravnavi. Če ne bo šlo, bo sindikat celotno zadevo predal delovnemu sodišču. Če se bodo stvari iztekle tako kot se morajo, bodo mladi peki morda kmalu pozabili na brid- ko izkušnjo. Bo to uspelo tudi Zlatku Magdiču, 51-letnemu Konjičanu, ki je pred dvema letoma in pol z velikim navdu- šenjem, kot pravi, sprejel v pe- karni Boč delo grafičnega obli- kovalca in komercialista? Tudi njegova zgodba, ki jo bomo objavili po praznikih, ni prav nič lepa. Za uvod le delček iz njegove pripovedi: »Novembra lani sem za pekarno Boč poleg ostalih del dokončal tudi ce- lostno grafično podobo z 59 kreacijami. Bil sem vesel in ponosen, zadovoljni so bili tudi lastniki. Pričakoval sem pohva- lo in morda celo skromno na- grado, ki mi jo je Igor Ledinek na začetku dela tudi obljubil, a sem namesto tega v času redne-^ ga dopusta, med katerim sem tudi zbolel, 30. decembra dobil iz pekarne obvestilo, da mi z 31. decembrom prekinjajo delov- no razmerje. Takoj sem najel odvetnika, se pritožil na delov- no sodišče in tožbo dobil. Včla- nil sem se tudi v sindikat. Tre- nutno sem v bolniškem staležu, zaradi kronične bolezni in ne- katerih drugih težav z zdravjem si urejam vse potrebno za vsaj delno invalidsko upokojitev. Zelo sem razočaran in ogorčen nad vsem, kar se je zgodilo meni in mladim pekom. Kot glasbenik sem prepotoval velik del sveta in opravljal vrsto dru- gih poslov, vendar kaj podobne- ga nisem videl nikjer, kaj šele doživel. Sprašujem se, ali se lastniki pekarne sploh zaveda- jo, kaj so naredili. Sta za vse, kar se je zgodilo, kriva le mla- dostna neizkušenost in želja po hitrem zaslužku, ali pa sta to res njihov stil življenja in strategi- ja, kako čim lažje obogateti na hrbtih marljivih delavcev...« ■■■■■■11 JANJA INTIHAR FANTJE IN DEKLETA, KORAJŽA VEUA! Odbor 36. tradicionalne, turistične prireditve PIVO in CVETJE pri Turističnem društvu Laško in Odbor za etno dejavnost "MOŽNAR" pri ZKD Občine Laško pripravljata in organizirata OHCET PO STARI ŠEGI. Za izvedbo ohceti iščeta par, ki se bo poročil na omenjeni prireditvi v nedeljo, 16. Julija 2000 ob 10. uri v Laškem. Prednosti pri izboru ima par, oz. eden izmed parov, ki bo iz laške občine. Zadnji rok za prijavo Je 10. maj 2000. Pisne prijave z vašimi osebnimi podatki in kratko pred- stavitvijo pošljite na naslov: Turistično društvo Laško, Trg svobode 7, Laško, s pripisom "za ohcet". Darila mladoporočencema na lanski prireditvi so prispevali: Turistično društvo, Pivovarna d. d., Občina Laško, Zdra- vilišče, Kulturni center, Kompas Celje - p. e. Laško, Zlatarstvo Guček, Izbira-Trgovska družba d. d., Kmetij- ska zadruga, Paron d. o. o., Cvetličarna Cokan in Pro- dajalna Ježek-vsi iz Laškega, podjetje Sadeko d. o. o. Rimske Toplice in Dimnikarsko podjetje Celje. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo in jih vabi- mo, da se nam pridružijo tudi v letošnjem letu. Turistično društvo Laško .-26. april 2000 6 GOSPODARSTVO Več optimizma za gospodarstvo na Cel jsicem Nerevidirani podatki, na osnovi katerih so v celjski podružnici Agencije za pla- čilni promet naredili analizo poslovanja gospodarskih družb na Celjskem kažejo, da regija počasi okreva in se vendarle dviguje z dna, ki ga je dosegla leta 1997. Ali to pomeni tudi dolgoročno rast, je težko napovedati, če- prav so v agenciji, kot je poudaril direktor mag. Uroš Goričan, dokaj optimistični. »Gospodarstvo na Celjskem še vedno pesti velika nelikvid- nost, blokade so lani presegle magično mejo 10 milijard to- larjev, ki smo se je vsi bali, stopnja brezposelnosti je kljub zmanjšanju še vedno med najvišjimi v republiki,« ugotavlja Uroš Goričan, »ven- dar tako kvantitativni kot kva- litativni kazalci že dve leti kažejo, da se razmere izbolj- šujejo. Rast zagotavljajo zlasti velika in srednja podjetja, kar pomeni, da napovedi, da bodo celjsko gospodarstvo z najniž- je točke ponesla mala podjet- ja, ne drži. Zlasti nad malimi družbami se namreč zgrinja največ težav.« V celjski podružnici Agen- cije za plačilni promet, ki po- kriva 23 občin, je registrira- nih 3.711 podjetij, bilance stanja in uspeha jih je oddalo nekaj več kot 71 odstotkov. Približno desetina podjetij je »spečih«. Lani je bilo v gospo- darskih družbah zaposlenih 39.250 ljudi, kar je za tri od- stotke več kot leto prej, ven- dar je bilo kar 727 družb, v Mag. Uroš Goričan katerih ni bilo zaposlenega ni- ti enega delavca. Gospodarske družbe v regiji so lani že drugo leto zapored poslovale s pozitivnim finanč- nim učinkom. Lani je bil kar za štirikrat večji kot leto prej, ko je regijsko gospodarstvo po dolgem času spet poslovalo pozitivno. Obseg čistega do- bička je bil dvakrat večji od čiste izgube. Pozitivno so po- slovala velika in srednja pod- jetja, male družbe pa so ustva- rile za 4,6 odstotka več izgub kot dobička. Z izgubo je po- slovalo 752 gospodarskih družb, njihov obseg pa je bil za 27 odstotkov manjši kot leta 1998. Največjo izgubo, ki pomeni kar 37-odstotni delež vseh izgub v regiji, so imeli v celjski in žalski občini, najviš- ji delež izgub pa je v predelo- valni dejavnosti. Podjetja, ki so poslovala pozitivno, so lani ustvarila za 8 milijard tolarjev čistega dobička. Največji je bil v občinah Celje, Laško, Zreče in Slovenske Konjice. Vzpodbudno je tudi, da se je lani bruto dodana vrednost na zaposlenega povečala realno za 2,2 odstotka, na 3 milijone 355 tisoč tolarjev. Od pov- prečja krepko izstopa občina Laško, najmanj pa so ustvarili v Dob ju. Kozjem in Štorah, kjer so družbe, v primerjavi z ostalimi v regiji, tudi najslab- še poslovale. Kljub ugodnemu neto fi- nančnemu učinku se likvid- nost na Celjskem ni prav nič izboljšala. Podjetja namreč še vedno za pokrivanje dolgo- ročnih obveznosti najemajo draga kratkoročna posojila, s čimer svoje zadolženosti bis- tveno nikakor ne morejo zni- žati, onemogočajo pa si tudi kasnejše normalno poslova- nje. Lani so podjetja kar dve Zaposleni v podjetjih na Celjskem imajo za dobro de- setino nižje plače kot ostali Slovenci, Povprečna bruto plača je znašala lani 138.439 tolarjev. Slovensko povprečje presegajo le v ob- čini Laško, in to kar za 18,5 odstotka. Najnižje plače imajo v občini Dobje. tretjini zalog financirala z manj kakovostnimi viri. V primerjavi š Slovenijo se ^ je lani na Celjskem relativni delež blokad spet povečal. Ko- nec decembra je znašal 11,2 odstotka, likvidnostne težave pa so se najbolj poglobile v gradbeništvu. Povprečni zne- sek blokad je bil realno za dobrih 70 odstotkov večji kot predlani, najizrazitejše težave pa ima gospodarstvo celjske občine s 47,4-odstotnim dele- žem vseh blokad. Februarja se je vsota blokad znižala z dese- Lani je bilo v celjski regiji za 20 milijard tolarjev na- ložb, kar realno pomeni za 6 odstotkov, nominalno pa za 14,5 odstotka več kot leta 1998. Največ naložb je bilo v predelovalnih dejav-. nostih ter trgovini s popra- vili motornih vozil, med občinami pa je bila dinami- ka vlaganj najizrazitejša v Zrečah, Braslovčah, Koz- jem in Žalcu. tih na 6,2 milijarde tolarjev, kar pa ni posledica dejanskega ekonomskega stanja, ampak novega zakona o finančnem poslovanju in čiščenju blo- kad. Neprekinjeno več kot le- to dni ima blokiran žiro račun 500 gospodarskih družb, ki pa se, ugotavljajo v agenciji, le redko odločajo za medsebojni pobot terjatev in obveznosti, čeprav bi s tem lahko občutno zmanjšale svoje likvidnostne težave. Obetavni pa so kazalci o blagovni menjavi s tujino. Regijsko gospodarstvo je sposobno pokriti celotne po- trebe po uvozu. Na ravni re- publike je, na primer, pokri- tost uvoza z izvozom le 85,8- odstotna. Dobrih 32 odstot- kov izvoza so dosegle družbe iz celjske občine, sledita Zreče in Žalec, po deležu izvoza v skupnih prihodkih pa izstopajo podjetja iz obči- ne Zreče. MHHMMK JANJA INTIHAR BAROMElli Okrnjena uprov, Kovinoteline v teh dneh naj bi jj dokončno znana nad.ii usoda celjske Kovinot, ki je že v skoraj 90-otK lasti kranjskega Meik Predvidoma v drugi pg]^, ci maja naj bi po sicer nj, radnih informacijah oJ pila celotna uprava dru^i a so se nekateri za ta kot odločiU še prej. S 1. bo namreč Kovinotehnoj pustil član uprave Dani j mej. Premogovnik S cerKfikalom v Premogovniku Velej so opravili zunanjo presj za pridobitev okoljske certifikata ISO 14001. St| kovnjaki so opozorili šei nekatere neskladnosti, jih morajo odpraviti že prvi polovici maja, ko; opravljena še zadnja pre; ja. V podjetju pričakuje da bodo certifikat, za p; dobitev katerega so akt: nosti pričeli že leta 195 dobili letos poleti. Dosl so že postavili sistem i vzdrževanje kakovosti ofc Ija ter zmanjševanja vpl vov lastne dejavnosti i okolje, posebno pozorna pa so namenili tudi sprei Ijanju stroškov izvajat, okoljskih programov li izobraževanju. Podjetnice iJ Sloveniji N4ed 16. in 20. majem t pri nas prvo mednarod! srečanje podjetnic, ki sei bo udeležilo prek sto žen: iz šestih držav, zlasti z o: močja vzhodne Evrof Srečanje, ki ga pripravi GIZ podjetnost, bo potek lo na Bledu, v Maribor Portorožu in Ljubljani. Sloveniji je okrog 8ft podjetnic in 9.000 obrtni statistični kazalci pa ka' jo, da se pri nas za podit ništvo odločajo žeiis* srednjih let, manj je iH" dih podjetnic. V povpret imajo višjo in visokošoli' izobrazbo. Žensko podič ništvo zelo podpirajo ' Gorenjskem, veliko jih tudi v Prekmurju, najnU' ugodna pa je za ženske vogoriška regija. Podjet- ki jih vodijo ženske, gajo manjše dobičke, \* dar so nižje tudi izgut'^ Slovenske podjetnice so- že organizirale na Obali celjski regiji, v Ljubljan' v podravski regiji. Znana merilo Finančno ministrstvo Banka Slovenije sta že f. pravila merila, po kat^|'^ bodo banke dobile dovoD nja za opravljanje plačiln^^ prometa za podjetja. Dat^| začetka prenosa račun^^^ Agencije za plačilni pr^"^, na banke bo določil agencije. Predvidoma n'J). bilo to v začetku junija, ^^^^ ten proces pa naj bi bil . končan do jeseni priho^^^j leto. Dividende Etola 1.050 tolarjev Družba Etol iz Celja je ob- javila revidirane in konsoli- dirane rezultate poslovanja za preteklo leto ter za 19. maj sklicala peto skupščino del- ničarjev. V Etolu so z lanskim poslo- vanjem zadovoljni, saj so skupne prihodke povečali za 6 odstotkov, tako da znašajo do- bre 3,7 milijarde tolarjev. Či- sti dobiček družbe znaša blizu 361 milijonov tolarjev, kar je za skoraj četrtino več kot predlani. Tri četrtine prodaje so ustvarili na tujih trgih, zla- sti v državah bivše Jugoslavije ter v državah Cefte, bivše Sov- jetske zveze in v razvitem sve- tu, za letos pa napovedujejo, da bodo delež izvoza še pove- čali, prihodki, dobiček in do- nos na kapital pa naj bi zrasli za 9 odstotkov. Direktor Etola Ivan Ferme in nadzorni svet družbe bo- sta na skupščini predlagala delničarjem, da bi si letos razdelili nekaj čez 288 mili- jonov tolarjev dobička, tako da bi divedenda na delnico znašala 1.050 tolarjev. Za di- vidende in nagrade upravi in nadzornemu svetu v višini 9,3 milijona tolarjev, bi po- rabili 93 milijonov tolarjev lanskega dobička ter za 205 milijonov tolarjev dobička in njegovega revalorizacij- skega popravka iz preteklih let. Preostanek lanskega do- bička v višini 268,7 milijona tolarjev bi ostal nerazpore- jen. JI Stepišitik odstopil Nadzorni svet celjskega Klasja je pred dnevi na čelo družbe, ki je v večinski lasti mariborske Pekarne Jager in MT Centra iz Velenja, po- stavil mag. Igorja Hustiča. Dosedanji dolgoletni direk- tor Edvard Stepišnik je od- stopil, vendar bo v Klasju ostal kot svetovalec uprave. Tako Edvard Stepišnik kot lastnik Gregor Jager in pred- sednik nadzornega sveta Du- šan Drofenik trdijo, da ni šlo za odstavitev. Stepišnik je od- stopil na lastno željo, saj oce- njuje, da podjetje zdaj posluje stabilno in da se je zanj oseb- no pravzaprav zaključilo neko obdobje. Izzive novega želi pač prepustiti mlajšim. Novi direktor Igor Hustič, doma iz Rogaške Slatine, je bil prej zaposlen v Hmezad banki Ža- lec, oziroma kasneje v Banki Celje. V Klasje je prišel že konec lanskega leta in se zapo- sli kot vodja komerciale, v imenovanje za direktorja družbe pa je, kot je povedal Dušan Drofenik, pristal le pod pogojem, da se s tem strinja tudi Edvard Stepišnik. Nad- zorni svet mu je dal sto dni časa, da postavi novo vodilno ekipo. Klasje je lani poslovalo z dobičkom, saj je predvideno tekočo izgubo pokrilo z od- prodajo dela premoženja. S sredstvi iz dezinvesticij name- rava v kratkem posodobiti tu- di pekarsko dejavnost, pa tudi sicer letos tekoče posluje po- zitivno. V podjetju si veliko obetajo od podpisa pogodbe z nemško firmo Hahne, s katero bodo ustanovili mešano druž- bo, preko katere bo Klasje svoje izdelke izvažalo v Nem- čijo in druge zahodoevropske države. Vrednost posla bo znašala predvidoma od 5 do 6 milijonov mark letno. JI V CEUU TAKOJ ZAPOSLIMO VEC DELAVCEV Poklici: brez poklica, viličaristi, elektrikarji, strojniki, kemijski, elektro in strojni tehniki. Prijave in informacije: ATAMA d.o.o., Dalmatinova 2, _ 1000 Ljubljana (tel.: 061/1332-070) SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE VOJNIK Prušnikova 14, VOJNIK . razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. 1. RS, št. 12/96) in imeti pedagoške, organizacijske in vodstvene sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Pričetek mandata bo 01.09.2000. Prijave z dokazili o izpopolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Osnovna šola Vojnik, Prušnikova 14, 3212 Vojnik z obveznim pripisom: »RAZPIS ZA RAVNATEUA« Kandidati bodo o izbiri obveščeni po končanem postopku. _! GOSPODARSTVO 7 Kovintrade širi mrežo Zaradi zaprte lastninske strukture zavarovani pred prevzemi - Nakupi podjetij doma in v tujini, letos učni center v Trnovljah ^jljska družba Kovintra- |ji je nastala iz nekdanje- l^unanjetrgovinskega toz- Kovinotehne, beleži letos ^gto obletnico samostojno- j v tem času se je razvila v najpomembnejših med- jfodnih trgovskih podjetij j nas, ki trguje po vsem jtu, z nakupom večinske- Jeleža v žalskem Feniksu dvema letoma, pa tudi v jinembno proizvodno druž- l^ovintrade že vsa leta poslu- i dobičkom in povečuje omet, filozofija njegovega jvoja pa temelji na nenehni stiin stabilnem poslovanju, pdsednik uprave mag. Du- iZorko je povedal, da so se iKovinotehne odcepili zato, I se niso strinjali z razvojno itiko tedanjega vodstva. Spr- so imeli kar nekaj težav, saj razvoj zavirala revizija po- jvanja, ki je kar dve leti in 1 zaradi morebitnega oško- iranja temeljito pregledova- matično podjetje v Celju in (gove hčere v tujini, vendar odkrila nobenih nepravil- isti. Družba se je zato olast- iiila šele leta 1996, lastniki iso poleg zaposlenih postali lili poslovni partnerji. Prav ffldi takšne zaprte lastnin- ;estrukture se je Kovintrade islej uspešno izogibal more- temu prevzemu, njihova del- ita na trgu pa je, čeprav neza- miva, dokaj stabilna. »Lani no se sicer dogovarjali s Ko- »otehno o ponovni združi- Uavračali tudi nismo mož- ati o povezovanju s kranj- Kovintrade bo letos dokon- '1 gradnjo tisoč kvadratnih letrov velikega učno-prodaj- fga servisnega centra v Tr- »vljah, ki jih je veljal 200 ['lijonov tolarjev. Center naj 'pripomogel k uveljavlja- li posameznih blagovnih "amk, ki jih celjska družba ^^topa na slovenskem trgu, NastiznamkeBuderus. N Merkurjem, vendar je Rostojnost še naprej naš os- Ni cilj,« pravi Zorko. »Se- Napa ostajamo odprti za vse plovne dogovore in sodelo- ^^•^ia. saj se zavedamo, da ne i "^femo ostati oaza v času vse pga združevanja. Da bi še utrdili svoj položaj, smo Kovintrade je v vseh desetih letih samostojnosti dobro posloval. Člani uprave (od leve): Milan Zagorac, Iztok Seničar, Dušan Zorko in Peter Tilinger. se pred kratkim odločili za nakup Metalke Consulting v Ljubljani in Metalke Praga.« Kovintrade ima danes 95 za- poslenih, skupaj s podjetji in Podjetje Feniks iz Žalca, ki je v 61-odstotni lasti Kovin- tradea, 39 odstotkov pa ima Slovenska razvojna družba, je lani ustvarilo za dobro mi- lijardo tolarjev prihodkov in 9,7 milijona tolarjev dobič- ka. Pred kratkim so s skandi- navskim koncernom ABS pod- pisali 600 tisoč mark vredno pogodbo za izdelavo poseb- nih odlitkov iz sive litine, ki jih tuji poslovni partner po- trebuje v proizvodnji črpalk. predstavništvi v tujini ter žal- skim Feniksom, pa je na druž- bo vezanih 300 ljudi. Poleg trgovanja na slovenskem in mednarodnem trgu se vse bolj vključuje tudi v mednarodne proizvodno-trgovske poveza- ve. Najmočnejše uvozno tržiš- če je Nemčija, ki zavzema kar 54-odstotni delež, najmočnej- še izvozno pa je z 29 odstotki Belorusija. Član uprave Iztok Seničar je napovedal, da bodo v prihodnjih letih svoje seda- nje tržne deleže še bolj utrdili, zunanjo trgovsko mrežo pa širili tudi na Češkem, Slovaš- kem ter v državah nekdanje Jugoslavije, kjer vidijo veliko poslovno priložnost. Kovintra- de ima v tujini štiri podjetja, in sicer v Celovcu, Pragi, Bra- tislavi in Miinchnu ter pred- stavništva v Moskvi, Minsku , in Pekingu. Milan Zagorac, ki je v upravi zadolžen za Rusijo in Kitajsko, je povedal, da so eno redkih slovenskih podjetij, ki je kljub krizi obdr- žalo predstavništvo v Moskvi in ga celo okrepilo, saj preko njega sodeluje s pomembnimi podjetji v Nemčiji, Italiji in Španiji ter velikimi koncerni v Rusiji. Čeprav so torej v Kovintradeu v veliki meri ve- zani na ruski t^, pa od njega niso odvisni. »Želimo, da bi bila naša mreža čim bolj raz- pršena, saj imamo s preveliko navezanostjo le na eno tržišče slabe izkušnje,« poudarja Du- šan Zorko. Kovintrade je lani ustvaril s prodajo za 5,6 milijarde tolar- jev čistih prihodkov, kar je za dobri dve milijardi več kot predlani. Član uprave Peter Tilinger pravi, da letošnji re- zuhati verjetno ne bodo tako dobri, saj je na lanske vplivala tudi uvedba davka na dodano vrednost. Kljub temu so v družbi zadovoljni s poslovanjem, saj so ustvarili tudi nekaj več kot 35 milijonov tolarjev čistega dobička, donos na kapital pa je 5- do 6-odstoten. Z dobič- kom so poslovale tudi vse hče- rinske družbe, konsolidirana bilanca pa bo gotova v prihod- njih dneh. Lastniki družbe bo- do letos dobili 120 tolarjev bruto na delnico. Uprava na- mreč predlaga, da bi za divi- dende namenili 13,7 milijona tolarjev dobička, preostalih 21,8 milijona tolarjev pa bi ostalo nerazporejenih. JANJA INTIHAR Jubilej družinskega podjetja Keros Keros iz Rogaške Slatine, ki letos praznuje desetletni- co obstoja, se že nekaj let uvršča med najhitreje rasto- ča podjetja pri nas. Zaposlu- je 90 ljudi, ki so lani ustvari- li 3,1 milijarde tolarjev pri- hodkov in 72 milijonov to- larjev čistega dobička, ki ga bodo namenili za naložbe. Začetki družinskega podjet- ja Keros v Turnišču pri Rogaški Slatini sicer segajo že v leto 1983, podjetje Eriha Krašovca pa je bilo ustanovljeno aprila leta 1990. Imelo je le 72 kva- dratnih metrov prodajnih po- vršin, v njem so bili zaposleni trije delavci. Danes dela 90 delavcev na 6500 kvadratnih metrih prodajnih površin. Pod- jetje za proizvodnjo cement- nih izdelkov in trgovino je vr- hunec doseglo lani, ko so v Turnišču odprli trgovski center v vrednosti 800 milijonov to- larjev in velikosti 4200 kva- dratnih metrov. Letos načrtuje- jo okoli 4 milijarde tolarjev prometa. Trenutno Keros sode- luje z okoU 150 dobavitelji in ima na prodajnih pohcah pre- ko 25 tisoč artiklov. Njihovi največji dobavitelji so GIZ Mre- ža Trading iz Domžal, v katere- ga se je pred petimi leti združil tudi Keros, ter Kovinotehna, Tuš in Mercator. Keros zelo dobro sodeluje z občino in upravno enoto Šmarje pri Jel- šah, nimajo pa najboljšega mne- nja o pomoči države, še pose- bej zato, ker so na meji med Slovenijo in Hrvaško ter zaradi tega v specifičnem položaju. Direktor Erih Krašovec je na novinarski konferenci ob jubileju povedal, da se bodo po lanskih velikih vlaganjih nekoliko oddahnili ter se us- merili bolj v izobraževanje ka- drov, saj sta od njih odvisna promet in zadovoljstvo kup- cev. Zanje so v jubilejnem letu pripraviU več nagradnih iger, v začetku maja bodo v njiho- vem gostišču devet dni gosto- vali kuharji z Madžarske, osred- nje srečanje pa bo junija. V Kerosu se pohvalijo, da imajo kupce iz Lenarta, Mari- bora, Slovenskih Konjic, Vele- nja, Celja in Brežic, iz hrvaške- ga Zagorja, Zagreba, Karlovca, Siska, Varaždina in drugod. TV Intereuropa obfavila ponudbo Intereuropa iz Kopra, ki je že skoraj 51-odstotni lastnik }, 'Jskega STC, je objavila ponudbo tudi za odkup ostalih *mic te družbe. Za delnico ponuja 2.100 tolarjev, ponud- velja do 26. maja. Koprska družba, ki je že konec marca napovedala namero prevzem družbe STC, je že pridobila dovoljenje Agencije trg vrednostnih papirjev, prošnjo za izdajo soglasja k ^ "-Hovanemu povezovanju pa je posredovala tudi uradu za ^stvo konkurence. Po zagotovilih obeh podjetij gre za jl^teljski prevzem. fitereuropa v ponudbi za odkup delnic ni določila mini- ' ^'riega odstotka delnic, ki jih mora pridobiti, da bi bila ij |^';jdba uspešna. V Kopru pravijo, da jim je cilj večinski L ^ž, ali ga bodo tudi dosegli, pa je odvisno predvem od ^nikov celjskega podjetja. JI FINANCE Vrednostni papirji delniških družb Vrednostni papirji invesKcijsicili družb Tečajnico Borzni indelcsi * v tednu od 16.4.2000 do 22.4.2000 ^.-26. april 2000 8 KULTURA Knjižnico približati ljudem Vse več knjižničnih podatkov no spletnih straneh Osrednje knjižnice Celje mmmmm Osrednja knjižnica Celje naj bi po najrazličnejših variantah vendarle našla rešitev za svoje prostorske težave in to z novogradnjo ob vrtcu Anice Černejeve na Kajuhovi, vendar šele čez pet let. Razširiti in posodobi- ti pa bo potrebno tudi knjiž- nici Štore in Dobrna. Podatki kažejo, da se je v Osrednji knjižnici Celje pove- čalo število obiskov za 33 in izposoje kar za 70 odstotkov, kar jim omogoča zlasti raču- nalniška oprema in uravnote- žen program. Izrazita razvojna naravnanost se odraža tudi v številnih pro- jektih, v knjižnici pa se lahko pohvalijo še z razvejanim pro- gramom dejavnosti za otroke, starejše in druge v obliki raz- stav, krožkov, razgovorov, pre- davanj ipd. Vse bolj obširna sta tudi programa Univerze za III. življenjsko obdobje in pro- gram za otroke. Med slabosti štejejo obstoječo lokacijo, ki ne ustreza potrebam sodobne knjižnice, prevelik poudarek kulturne in premajhen izobra- ževalne in povezovalne vloge knjižnice. Uporaba osebnih ra- čunalnikov zahteva dodatno delovno mesto računalnikar- ja, problem pa še vedno ostaja neurejena področna zakono- daja. Na tem mestu naj bi zrasla nova celjska knjižnica. Med pomembnimi novosti je potrebno izpostaviti pro- jekt Iz Celja za Celje v obliki lokalnih informacij, izdelavo Celjskega biografskega leksi- kona, koledarja pomembnej- ših dogodkov iz preteklosti Celja in okolice z naslovom Zgodilo se je v Celju, Knjižni- co na obisku ter prenos gra- div na mikrofilme. Celjski bio- grafski leksikon, v katerem bodo na enem mestu, sprva v elektronski obliki (internet). kasneje pa tudi v knjižni izda- ji, zajeti podatki o znanih Celjankah in Celjanih, naj bi z leti postal zanesljiv kažipot za orientacijo in pripomoček vsem, ki bodo potrebovali to- vrstne podatke. Osnutek lek- sikona, ki bo kot projekt kan- didiral tudi na javnih razpi- sih, bo izdelan v letošnjem letu, prav tako letopis Zgodi- lo se je v Celju, ki bo dosto- pen na spletnih straneh knjiž- nice. Knjižnica na obisku je po- sebna storitev za tiste uporab- nike, ki bi radi brali, pa sta jim starost ali bolezen onemogoči- li, da sami pridejo v knjižnico in uporabljajo njene storitve. Dostava na dom je brezplačna. Na željo uporabnikov so se v knjižnici odločili tudi za pre- nos gradiv, zlasti periodičnih izdaj, na mikrofilm, z name- nom, da ohranijo izvirnike. MBK' BOJANA JANČIČ HHBm Foto: GK Kaj je narobe s petjem mladih v Šentjurju? Vsako leto ob tem času je že običajno, da se javnosti predstavijo poleg odraslih zborovskih skupin tudi naši šolski mla- dinski zbori. Občinske, oziroma ob- močne revije se kar vrstijo, vrhunec pa dosežejo na državni reviji v 2^gorju, oziroma vsako drugo leto na Mladin- skem pevskem festivalu v Celju. Tako so imeli pretekli teden revijo šolskih pevskih zborov tudi v Šentjurju, kjer takšen koncert že tradicionalno vklju- čijo v spored prireditev ob jurjevanju. Tokrat je nastopilo deset otroških pev- skih zborov, ki so zapeli po dve pesmi.. Odločitev organizatorjev za takšen pro- gramski pristop verjetno ni najbolj na mestu, saj imajo s tem zbori le premalo možnosti, da se bolj celostno predstavi- jo. Ne nazadnje so med letom verjetno naštudirali več kot dve pesmi, s katerimi bi se lahko predstavili tudi širši javnosti. Pa vendar se je tudi pri tako skromnem pesemskem izboru lahko zaznalo, kak- šna je programska usmerjenost tamkajš- njih mladinskih šolskih zborov. Bilo je kar precej glasbenih banalnosti, ki razvo- ju otroških glasov in otrokovemu doje- manju glasbeno estetskih vrednot gotovo ne bodo v korist. V večini so zbori sicer peli dokaj čisto, vendar s precej skromni- mi glasovnimi možnostmi, kar kaže, da se oblikovanju lepih pevskih glasov pola- ga premalo pozornosti. Nastopili so tudi štirje mladinski zbori, ki so v učnih programih opredeljeni kot triglasni, saj jih sestavljajo učenci višjih razredov. A smo na tej reviji razen redkih izjem shšali zgolj enoglasje. Podobno kot na območni reviji v Celju pred dnevi, je bila tudi tu narodna pesem precej zapostavljena in lahko obstaja bojazen, da mladi rod za slovensko narodno pesem kmalu ne bo vedel. Vemo, da je ohranjanje narodne kulture še kako pomembno za narodov obstoj. Toda, ali se tega zavedamo? Vse- kakor bodo morali o tem razmisliti tudi pristojni, ki bedijo nad glasbenim pou- kom na naših šolah. Šentjurska revija je pokazala, da na večini šol obstajata dva zbora, so pa tudi šole, kjer zborovsko petje nikakor ne more zaživeti. Vzroki so verjetno še ved- no v pomanjkanju ustreznih učnih moči, kjer pa so vodstva šol kljub vsemu razu- mevanju dostikrat brez moči. V prihod- nje pa bi si morali ^na tem področju vsekakor prizadevati, da kakšen od zbo- rov doseže kakovost, ki jim bo omogočila tudi sodelovanje na reviji v Zagorju. EG Evropske legende v Goreniu V avli poslovne stavbe Gorenja v Velenju je na ogled razstava plastik in risb akadem- skega kiparja Stojana Batiča, poimenova- na »Evropski miti in legende«. Na otvoritvi so po krajšem kulturnem pro- gramu, ki so ga izvedli člani okteta Premo- govnika Velenje pod vodstvom Danice Pireč- nik, zaigrali še člani orkestra simfonikov RTV Ljubljana. O bogatem opusu kiparjevih del je spregovoril dr. Zoran Kržišnik, razstavo pa je odprl predsednik uprave Gorenja Jože Stanič. Umetniku je zaželel, da bi ustvarjal še dolgo časa, in poudaril, da bodo razstavo videli številni domači in tuji partnerji, ki prihajajo v Gorenje. »Potrudili se bomo, da jo bo videlo tudi čim več članov našega velikega kolektiva, ki s to razstavo vstopa v praznova- nje petdesetletnice Gorenja,« je še dejal Sta- nič. HINKOJERČIČ ZAPISOVANJA Filozofija v nahrbtniku Ce filma o Nabah. o ljuds- i tuu, ki živi v Sadanskih gorah - nekateri jih imenujejo kar i »Nubske gore«, na meji med ; arabsko in črno Afriko, ki sta j ga za nacionalno televizijo : pripravila scenarist Tomo . Križnar in režiserka Maja Weiss. še niste imeli priložno- . sti videti, potem je nikar ne \ zamudite, ko bo ta film na ■. sporedu. Toplo priporočam! \ Pa ne zato. ker bi bil film tako ] zelo šokanten, pač pa izključ- ] no zato, ker je izjemno dobro I narejen. Tako v vsebinskem \ kot v formalnem smislu. Bra- ', vo Majal In bravo Tomo! S \ filmom o ljudstvu, ki izginja, ] nad katerim se vrši sistemati- ] čen genocid, smo se tudi Slo- '. venci vključili med vse tiste humanitarne konvoje, ki vo- 'i zijo med Vučitrnom na Kosovu ] in Lokačijem na kenijski stra- \ ni meje med Sudanom in Ke- ] nijo. Pa kakorkoli se že ime- j nujejo. Zelo dobro! In tem ] stvarem ni kaj očitati. Zbode \ pa nekaj drugega; dejstvo, da j se vsi svetovni popotniki, vsi ' tisti, ki po petkrat obredejo : svet, ki spijo med pozabljeni- ■ mi ljudstvi in narodi, ki pade- jo v druge civilizacije, ki doživ- ljajo kulturne šoke. na katere ^ menda niso pripravljeni, pa ] čeprav gredo ravno to iskat tja : na drugi konec sveta, čutijo \ poklicane reševati svet. Še \ več; slej kot prej vsi zabredejo j v neko transcendentalno po- lje, na katerem se izgubijo v\ tistem trenutku, ko je treba to j transcendentalno polje razlo- \ žiti. Ker. če sledimo spet tisti; famozni Marx-Engelsovi 11. Tezi o Feuerbachu. ki pravi »da ne gre zato. da svet razla- gamo, pač pa da ga spremi-1 njamo«, potem je treba to po- \ Ije najprej razumeti. Ga nato: razložiti in ko je enkrat razlo- \ ženo, še spremeniti. Vsakršno \ prehitro poseganje v to polje se ] izkaže za jalovo. In takšni so i vsi ti poskusi svetovnih popot- nikov. Vključno s Križnarje- vim, pa čeprav mu nihče ne- more oporekati, da za nesreč- ne Nube ni storil ničesar ali dovolj. Nasprotno; kapo dol in i vsa čast. Pa vendar; kot da to \ ni dovolj! Kot da je treba stori-; ti še nekaj. Kot da sto kilogra- mov pretihotapljenih zdravil ni veliko. Ni ogromno. Ne. \ Tomo Križnar se čuti poklica-l nega rešiti Nube. Ne vem! Jih- morda celo preseliti v drugI svet, jih vreči iz njihovega ne- razumljenega sveta. Ja, že pred Križnarjem je-. Nube obiskala Leni Rieffen-\ stahl, tista zloglasna režiser-', ka dokumentarcev, v katerih] je glavno vlogo vselej igral] Adolf Hitler In za razliko od \ Križnarja je Rieffenstahlova ■ nubski svet, svet druge civili-] zacije, zgolj skušala razumeti, j dokumentirati, ga razlagati s pomočjo fotografij... In pri tem, se je končalo. In resnici na"- ljubo, naredila je več kot do-1 volj. Ni se spuščala v zadeve, ] Piše: TADEJ Cater ki jih ne razume in kijiju kos. Pa je podobno kot Krii^ že večkrat prepotovala svet. Kaj hočem povedati^ Pl vsem to, da potovati po sv^ se igrati avanturizem, hji^ tem bi se dalo seveda šepr^ povedati (na primer to, daj avanturizmu tipa Zvone'^ ga bolj malo avanturk^ prepotovati na motorju sug vsekakor lep dosežek, todu le takrat, kadar za tabo stoji dvajset sponzorjev, atc ne pomeni biti rešitelj si/tj Že res, da nekatere stvaril lijo. da kulturni šoki niso boleči, pa vendar; mar poj niki ne potujejo ravno zm, se pustijo presenetiti? Kak je potem smisel kolesarje okrog sveta, če je pot natari zarisana, potovanje sista tično in načrtno, če ima i vek - recimo - na vsaki to postanka vnaprej rezenm hotelček ali motelček ali pn telja, pri katerem bo spal,> kamp? Ja, če hočete, prdiA popotništva je v tem, da pos ne pretirano popotništvo sam biznis. En sam poklic, tega se kajpak spodobi opi Ijati kar najboljše. Kot v. drug poklic. In ravno v ten ves kleč popotniških ma vanj. Ej, gotovo poznate i nekoga, ki si je šel od b\ ogledat Indijo in bil nad. Ijenjem in nad modrostmi uravnavajo tamkajšnje žii nje, dobesedno šokiran, b jo vam je neskončno hvali jo povzdigoval tja nekanU kamor menda še bogovi sežejo. Toda tam ni ostal nil se je v svoj mali svet ei" ske civilizacije. In s poz Evropejca tvezil zgodbe o želi, ki je niti ne razume, šele da bi jo znal razložili Ne rečem, da je takšen Križnar, toda tudi on ne s zmore prepoznati zgolj svetovni popotnik. In še enkrat; film pa i vsekakor treba ogledati! Upokojenci za Celjane H Pevsko društvo upokojencev Celje pripravlja v četr^^B maja, ob 19.30 uri v Narodnem domu letni koncert.-^ vodstvom zborovodkinje Jožice Soko bodo pripravili P^^^^m večer narodnih in umetnih pesmi. Kot gostje bodo nastc^ pevci Celjskega okteta pod vodstvom Alenke Firšt. ll KULTURA 9 Godalci v znamenju Bacha Spet zanimiv koncert Celjskega godalnega orkestra zadnji abonmajski kon- yi Celjskega godalnega or- ^jtra pretekli torek je iz- ^^„el v znamenju Bacha, lirigent Nenad Firšt je to- sestavil spored, s kate- so orkestraši obeležili ko se proslavlja 250 let f fojstva tega velikega moj- j3 baročne glasbe. pruga posebnost lega ^ega glasbenega večera je^ j nastop dveh orkestrovih jlistov, ki sta imela tokrat priložnost posredovati ljubi- teljem tovrstne glasbe in or- kestra svoje bogato glasbeno znanje. V prvi točki sporeda so glasbeniki zaigrali uvodni stavek iz Bachovega znanega dela, ki predstavlja pravza- prav višek njegove polifonske kompozicijske tehnike Kunst der Fuge. Izvedba je bila v ritmičnem in dinamič- nem gibanju vseskozi čista in je, kljub nekoliko nedoreče- nem zaključku, izpostavila orkestrovo preseganje zgolj ljubiteljskega muziciranja ter dirigentov prefinjen glasbeni okus. Podobna ugotovitev ve- lja tudi za zaključno točko koncerta, ko je orkester izve- del edinega šestih Branden- burških koncertov, ki ne zah- teva pihal. Solisti, godalci iz vrst orkestra, so dobro opra- vili svojo nalogo in pubhka je izvajanju naklonila kar pre- cejšnje simpatije. Vmes med obema orkestralnima točka- ma sporeda sta v solo točkah nastopila violinist Marko Zu- pan in čelist Igor Švarc, oba sicer tudi stalna člana Celjske- ga godalnega orkestra. Cha- conno in Partito sta odigrala navdušujoče, občudovanja vreden pa je zlasti dosežek prvega, ki poleg glasbenega ustvarjanja opravlja še zahte- ven zdravniški poklic. Minuli "koncertni dogodek priznanega celjskega orkestra nas že navdaja z zanimanjem, kaj bodo celjski koncertni publiki naši glasbeniki pripra- vili za njihov zadnji abonmaj- ski koncert čez dober mesec dni. S tem pa verjetno njihova letošnja sezona še ne bo kon- čana saj, kot pravimo, dober glas seže daleč in vabil za na- stope Celjskega godalnega or- kestra je kar nekaj. Tako bodo nastopili skupaj s flavtistko Ireno Grafenauer v Murski So- boti, vabijo pa jih tudi v Hrvat- sko in Makedonijo na festival Ohridsko leto. To so vsekakor priznanja, realizacija teh vabil pa najbrž ni odvisna le od članov orkestra. Pa to je že druga zgodba. EG Glasbeno-plesno sodelovali je Konec tedna, v času veli- onočnih praznikov, so v lesnem forumu Celje gosti- skupino glasbenikov iz emškega, Celju partner- tega mesta Singen. Z Mla- [nskim orkestrom iz Singe- a namreč celjski plesalci opravljajo mednarodni lasbeno-plesni projekt Get Bck, s katerim bodo pre- lierno nastopili 11. junija v iingenu. Nemški glasbeniki so v Ce- ju gostovali zaradi skupnih priprav, mednarodni glasbe- no-plesni projekt pa nastaja napobudo dirigenta Andrea- ^iihmidta, ki je ob-izteku [iMetja in stoletja želel na iler postaviti nekakšen pre- (z skladb, ki so zaznamova- f20. stoletje in so hkrati pri- »erne za orkestralno in ple- noizvedbo. K sodelovanju je »vabil celjsko koreografinjo iogo Stefanovič Erjavec, ki f s plesalci Plesnega foruma 'flje podoživljanje glasbe 20. ■olelja strnila v celovečerni tojekt, zasnovan na »ple- leni potovanju« skozi različ- obdobja zadnjih desetletij. Projekt je vsekakor izziv za *a ansambla; tako glasbenike ^ot plesalce. Zastavljen je pre- cej spektakularno, v njem pa pleše 20 plesalcev ob spremlja- vi 25-članskega Mladinskega orkestra iz Singena. Intenzivne skupne vaje so plesalci in glas- beniki imeli od petka do nede- lje, v soboto pa so glasbeniki nastopili še na dopoldanskem koncertu sredi mesta. Po pre- mieri glasbeno-plesne predsta- ve Get back 11. junija v Singe- nu, se bodo plesalci in glasbe- niki slovenskemu občinstvu pr- vič predstavili, predvidoma na Starem gradu, konec junija v okviru prireditev Poletje v Ce- lju, knežjem mestu. IS, Foto: GK Mladinski orkester iz Singena v soboto dopoldne na celjski mestni zvezdi. ^^^Iska ekipa zmagovalne predstave celjskih gimnazijcev. Prišli, videli, zmagali v Ljubljani je bilo 17. apri- la državno tekmovanje v an- gleških skečih, na katerem so sodelovali tudi dijaki 2. c razreda Gimnazije Celje - Center in se z nadvse izvir- nim nastopom odlično odre- zali. Tekmovanje sta organizira- la založba Tuma in Macmillan Heinemann English Language Teaching, pokrovitelj pa je bil angleški ambasador v Slove- niji, njegova ekselenca David Andrew Loyd. Na tekmovanje so prijavili 42 skečev, v polfinale pa se jih je uvrstilo 33. Dijaki 2.c razre- da Gimnazije Celje - Center so s skečem Rodeo and Judiette poželi velik uspeh in se uvr- stili v finalni del tekmovanja, kjer se je vseh 15 skupin, raz- vrščenih v tn kategorije, pred- stavilo komisiji v Cankarje- vem domu. Tam so celjski gimnazijci uspeh ponovili, udejanjili Cezarjeve besede »veni» vidi, vici« in si prislužili nagrado, potovanje v Lon- don. Skeč Rodeo and Judiette sta zasnovala Sandra Feketija in Matija Jašarov, ki sta tudi na- stopila v naslovnih vlogah. Ju- diettino mamo je odUčno upo- dobila Anja Šmid, lorda Des- sexa Marko Petan, služkinjo pa Nina Pader. Z režijo sta se spopadli Vesna Žličar in Bro- nja Kozel, za sceno sta poskr- beli Ana Brunčič in Vesna Planine, glasbena oprema pa je bila delo Anje Fric. Sicer pa so pri skeču sodelovah vsi di- jaki omenjenega razreda, saj je bilo treba poskrbeti za neo- bičajne pričeske, hčenje in ko- stume, pa tudi scensko posta- vitev je bilo treba menjavati med predstavo. Do zmage sta mladim ustvarjalcem z nasveti in spodbudami pomagala mentorja, profesorica Alek- sandra Komadina in Chris Bedea, asistent za angleški je- zik na Gimnaziji Celje - Center. M.A. PRIREDITVE GLEDALIŠČE Dvorana Društva upoko- jencev v Kostrivnici 29. 4. ob 20. uri burka v treh dejanjih Moža je zatajila ali Sovražnica mož, dramske skupine Ko- strivnica. Ponovitev bo 30. 4. ob 15. uri tudi v gasilski dvo- rani Sveti Florijan. KONCERTI Kulturni dom Šentjur 26. 4. ob 19.30 - 10. Jurjeva revija odraslih pevskih zborov in oktetov. Pred prodajnim centrom Lipa Šentjur 29. 4. ob 10. uri 4. Jurjeva revija pihalnih or- kestrov in godb. Oder pred cerkvijo Sv. Ju- rija v Zgornjem trgu v Šent- jurju 30. 4. ob 11. uri medob- močna revija folklornih sku- pin celjske regije. Župnijska cerkev Sv. Egi- dij 29. 4. ob 18. uri 1. orgelski koncert. RAZSTAVE Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju, stalna razstava. V okviru razstave bo 28. 4. ob 10. in 16.30 demonstracija urarja Ivana Krivca, 3. 5. pa frizerja Avgusta Čatoriča. Kulturni dom Šentjur raz- stava Društva likovnih ustvar- jalcev Šentjur. Knjižnica Šentjur razstava Jožeta Vodeba. Osrednja knjižnica Celje Razgledi lepega mesta. Kulturni center Laško Da- rinka Pavlerič - Lorenčak. Savinova hiša likovna dela Klavdija Palčiča. Galerija Velenje Slovenija odprta za umetnost, do 3. 5. Banka Velenje, ekspozitu- ra Šoštanj Jože Svetina, do 31.5. Pokrajinski muzej Celje Celjski grofje. 3. 5. bo od 16. do 17.30 delavnica Jaz, vitez Celjski, ki jo bo vodila zgodo- vinarka Barbara Kozmelj. Galerija Riemer Sloven- ske Konjice Milan Todič. Občasni prostori Muzeja novejše zgodovine 100 let Leona Štuklja - Ave, Triump- hator. Krekova banka Vlado Ren- čelj - Ver; Borovo trade Vesna Filipič, do 4. 5.; galerija Volk Anton in Janez Repnik; Etol Niko Ignjatič, do 3. 5.; avla Splošne bolnišnice 22. april, svetovni dan Zemlje, do 3. 5.; Merx Štefan Vrbanič; do 3. 5.; Optika R&R Vlado Renčelj- Ver; Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana, Razlagova ulica 5, Celje, ki ga ni več. OSTALO Knjižnica pri Mišku Knjižku 3. 5. ob 17. uri pravlji- ca Sanje male miške. GUTENBERGOVA GALAKSIJA Eni in drugi Občinstvo na prireditvah si je v grobem mogoče zagoto- viti na dva načina. Prvi način je, da zadevo otvori ali nago- vori dovolj visok predstavnik javnega življenja. Za njim kot domine prikaplja večina, ki ji tako veleva službeni ali vljudnostno družabni proto- kol. Čeprav marsikatera službeno - družabna maska prikriva neznansko zehanje, je cilj dosežen. Pomembno je biti tam. O lojalnosti in spo- štovanju je prepričan slav- nostni gost, podrejeni so de- ležni njegove prijaznosti, nadvse počaščen je tudi pri- reditelj, saj se na pomembno klientelo TV objektivi in no- vinarska peresa lepijo kar sa- ma od sebe. Nekje v ozadju in ob straneh pa se pomikajo običajni obrazi, nekako kot kulisa za glavnimi igralci. Nujni so, toda neopazni, po- dobno kot drobni davkopla- čevalci v državi. Brez njih si- cer nič ni, v medijih pa ven- darle nastopajo le kot pro- centi ali pa kot zvezde dnev- ne ali nočne krčnike. Drugi način je nekako bolj za dušo. Pride pač, kdor bi rad srečal znanca oz. kogar zadeva zanima in je v sebi sklenil, da se bo o stvareh natančneje poučil. Ta model je sicer zelo prijeten, je pa tudi zelo tvegan. Če se sreč- no ujame kulminacija dogod- kov, namreč da zunaj ni pre- lepo ali pregrdo vreme, da ni kakšnega moč- nega športnega dogodka ali od- daje, da ti ni v zadnjem hipu prireditvenega datuma na- skočila kakšna konkurenčna branža - se zna izcimiti prav prijeten dogodek. Eno je pa skoraj gotovo. Uglednežev iz prvega tipa prireditev na ta- ke dogodke praviloma ni. Nihče jih ni prosil za besedo, da bi se pa kdaj preprosto vsedli med ljudstvo in se če- sa v miru naučili - to nekako ni zapisano v njihovo vedenj- sko kodo. V družbah s tradi- cijo se prestižnost elite oce- njuje tudi po tem, kohko se udeležuje tovrstnih priredi- tev. Pri nas pa je ta logika še nekako obrnjena. Imenitnost prireditve se ocenjuje po tem, kdo jo je otvoril in obi- skal. Torej, dragi organizatorji, lahko izbiramo. Če želimo izpasti imenitni, naj pride vsaj državni sekretar, če- prav bo pasja procesija. Ali pa priznamo tudi veljakom, da so čisto običajni ljudje; utrujeni po delu, željni miru in zasebnosti. In jih ne vle- čemo za rokav za vsako malenkost. Ko se bodo od- počili od vse družabne na- vlake, jih utegne še kaj za- nimati. Bibeljnik 10 NASI KRAJI IN UUDJE Kisli vodi sledi odlično vino Slatinsko vinogradniško društvo je v podravski deželi zdaj med najboljšimi - Kateri imeni na Bakhusov pokal v vrednosti 1,2 milijona tolarjev? v društvu vinogradnikov Rogaške Slatine so upraviče- no zadovoljni. Na letošnjem ocenjevanju vzorcev vin sla- tinskega društva je komisija ugotovila, da je kar 55 odstot- kov vin vrhunskih ter 45 od- stotkov kakovostnih. Izjemni napredek Slatinča- nov je posebej poudarila ug- ledna strokovnjakinja, članica komisije prof, dr. Slavica Ši- kovec iz Ljubljane, ki je med slovesno razglasitvijo dejala, da je Rogaška Slatina odslej prepoznavna ne le po mine- ralni vodi, ampak prav tako po odličnem vinu. Zaradi visoke- ga števila vzorcev sta vina oce- njevali kar dve komisiji, ena pod vodstvom mag. Borisa Beloglavca, druga z mag. To- netom Vodovnikom na čelu. Povprečna letošnja skupna ocena vinskih vzorcev je 17,99, kar pomeni, da je Rogaški Sla- tini za las »ušla« skupna zlata diploma. Tako so med 35. vi- nogradniškimi društvi vino- rodne dežele Podravje med najboljšimi, pri čemer je treba povedati, da so bili pred nekaj leti na zadnjem koncu lestvice. Zato je med podelitvijo letoš- njih priznanj predsednik sla- tinskega društva Franc Jan- kovič poudaril, da razveselju- je prav skupni napredek tam- kajšnjih vinogradnikov. Po oceni strokovne komisi- je je prejel med predikatnimi vini najvišjo oceno z veliko zlato diplomo Valter Zorin iz okoliša Pečica in to za suhi jagodni izbor laškega rizlinga. In kdo so najvišje ocenjeni prejemniki letošnjih zlatih di- plom? Strokovna komisija je med belo zvrstjo najvišje oce- nila vzorec Franca Peršuha iz okoliša Majšperk, laški rizling in beli pinot Anice Zorin iz Lovnika, zeleni silvanec in Rajko Pečnik in Valter Zorin, najboljša vinogradnika na ocenjevanju vinogradniškega društva v Rogaški Slatini. S predsednikom društva Francem Jankovičem. sauvignon Martina Ogrizka iz Zgornjega Gabernika, char- donnay Franca Namurša iz Spodnjega Tinskega ter Vere in Franca Žemljica iz Pavlov- skega Vrha, sivi pinot (letnik 1998), traminec in penino Iva- na Mijoška iz Negonja, kerner (letnik 1997) Rajka Pečnika iz Bučke Gorce, renski rizling Valterja Zorina in rumeni muš- kat Vinogradništva Čebular iz Sladke Gore. Slatinsko vinogradniško društvo je podelilo za prispe- vek k napredku društva listino o častnem članstvu direktorju Steklarne Rogaška Davorinu Škrinjariču, slatinskemu žu- panu mag. Branku Kidriču, di- rektorici šmarskega radia Mi- mici Kidrič, direktorju GIC Gradnje Ivanu Cajzku in stro- kovnjaku mag. Tonetu Vodov- niku. Zanimivo je, da ima vino- gradniško društvo iz Rogaške Slatine za vina rednih trgatev nov pravilnik (podobnega kot velja na radgonskem ocenjeva- nju), po katerem velja za šam- piona letnika tisto vino, ki je dobilo vsaj zlato diplomo ter vsebuje nepovret sladkor z naj- več 25 grami v enem litru. Tako so po društvenem merilu prva- ki sort za belo zvrst, rumeni muškat in in chardonnay Ivan Mijošek, za laški rizling druži- na Hrepevnik iz Negonja, za beli pinot Katarina Kunstek iz Tržišča, za sivi pinot in renski rizling Martin Amon iz Viršta- nja, za sauvignon Miran Čoki iz Vršne vasi in za traminec Franc Jančič iz Sladke Gore. Na podelitvi letošnjih priz- nanj so podelili prvakom sort Probusove kristalne pokale, posebni izdelek Steklarne Ro- gaška v vrednosti 200 tisoč tolarjev. Kristalni kelih velikan je prejel za kerner letnika 1997 Rajko Pečnik iz okoliša Buč- ke Gorce ter za predikatno vino suhi jagodni izbor laške- ga rizlinga Valter Zorin s Peči- ce. Njuni imeni so prav tako vpisali na Bakhusov veliki kri- stalni pokal v lasti društva, vreden nič manj kot 1,2 milijo- na tolarjev. V društvu so se namreč odločili, da vgravirajo vsako leto po dve imeni naj- boljših vinogradnikov, enega za vino redne trgatve ter dru- gega za predikatno. m BRANE JERANKO ■ Foto: STANKO MESTINŠEK PLANINSKI KOTIČEK Dva izleta za proznike Planinsko društvo Zabukovica pripravlja v času prvomaj- skih paznikov dva izleta. Prvi bo v torek, 2. maja in sicer se boste podali na Lisco. Odhod bo ob 7. uri iz Zabukovice. 6. maja pa vse pohodnike vabijo na tradicionalni pohod na Blegoš. Prijave za oba izleta zbira Franci Ježovnik, pri njem dobite tudi vse podrobne informacije, če ga pokUčete po telefonu 717-178. MM Majski pohod na Sentjungert Planinsko društvo Vojnik vabi vse, ki ljubijo naravo in sproščeno druženje na 7 tradicionalni majski pohod Vojnik - Sentjungert, ki bo v nedeljo, 7. maja. Pohod se bo začel v Breznikovi ulici pri mostu čez Hudinjo ob 8. uri, zaključil pa na Šentjungertu, kjer so za udeležence pohoda po malici pripravi- li tudi sveto mašo. Bo.J. Sveti zavodov osnovnih šol - OŠ Franja Malgaja Šentjur, , Ulica skladateljev Ipavcev 2, 3230 ŠENTJUR - OŠ Hruševec, Gajstova pot 2a, 3230 ŠENTJUR - OŠ Blaža Kocena Ponikva, Ponikva 29a, 3232 PONIKVA - OŠ Dramlje, Dramlje 7a, 3222 DRAMUE - OŠ Dobje, Dobje pri Planini 1, 3224 DOBJE PRI PLANINI razpisuje delovna mesta RAVNATELJEV Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/ 96), in imeti organizacijske sposobnosti za pedagoško in poslovno vodenje zavoda. Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov posamezne šole s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA. Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku. Dan Zemlje v projektni pisarni Celje zdravo mesto so v petek, 21. aprila, pripravili risarsko delavnico, v kateri so ob dnevu Zemlje, na temo ljudem prijaznega okolja, ustvarjali otroci. Pri delu jim je pomagal celjski likovni pedagog Dejan Petrovič. Niso le slikali s prstnimi barvami, temveč so se pogovarjali o problemih v okolju, ki jih otroci opazijo in o tem, kako jih dojemajo. Po njihovem mnenju ljudje premalo skrbijo za zelene površine Celja. In tudi premalo jih je, pravijo otroci. Dobro pa vedo, da smo za mesto, park, ulice, igrišča in prostor, v katerem živimo, odgovorni sami. AA Z^OJEGA OKNA Čas, denar in rožice cvetoče Piše: PIKA KUKERL Ne vem, kdaj začnejo na vas vplivati daljši dnevi, am- pak meni se zdi, da se bleš- čeči dnevni svetlobi (pre) mnogi začnejo prepoz- no prilagajati. Nekaterim se pa to sploh ne zdi potrebno. Imajo najbrž dovolj tehtnih razlogov, da ljudje pred de- veto stojijo pred zaprtimi vrati ali pa da ob šestih zve- čer za njimi že zapirajo. Ne, nikar se ne ustrašite - saj ne govorim spet o trgovinah! Govorim o lepotah sveta, ki jih najprej vneto ustvarja- mo, potem že malo manj vneto ponujamo, na koncu se pa skorajda čudimo, zakaj bi jih kdo hotel gledati ob nemogočih urah... No, da ne bom preveč dol- govezila: Savinjski gaj, ki te dni v Mozirje vabi ljudi z vseh vetrov Slovenije, je dolgim dnevom navkljub ob običajnih aprilskih nedeljah svoja vrata nepreklicno zapiral ob 18. uri. Pozimi bi rekli zvečer, na april- sko sončno nedeljo pa se je meni, moji družini in še kar nekaj razočarancem zdelo to še tako rekoč sredi popoldne- va. Že mogoče, da si je prizo- rišče, ki se bo te dni ob svoji tradicionalni veliki razstavi ki- tilo z več kot milijonom različ- nih cvetlic, težko ogledati v recimo samo dveh urah, koli- kor od šeste popoldne naprej še traja dan. In popolnoma mogoče je, da se lahko komu za tak »prekratek«^obisk par- ka zdi škoda odšteti 600 tolar- jev na glavo. Ampak če se je že kdo prebil do Savinjskega gaja prek vseh tistih ne ravno lepih cest od kod daleč, se mu pa res lahko za malo zdi, da ga na nedeljsko popoldne že vsega naveličan možakar enostavno odslovi, a ne. Ker je ura pač že skoraj šest ... Glede na to, da je po neka- terih podatkih v 22 letih Sa- vinjski gaj obiskalo že mil in pol ljudi in da so vanj mnogi prostovoljci vložili veliko truda, časa in volje,' mnogi tam gor v Zgornji vinjski načelno in genera in sploh z vsem skupaj za voljni. Naj bodo! Ampak, mejdun, da bi imeli razloj za zadovoljstvo še več, če znal ta gaj živeti tudi taki ko ni ravno velikih razstav, katerih pravi ljubitelji cvi tako ali tako bolj težko uži jo, saj jim pogled povsod kriva množica ljudi, pot i Mozirja je pa v tistih dne precej čudaško doživetje živce. Nenazadnje se la| park pohvali z mnogimi et grafskimi zadevščinami, ki nikoli posebej ne izposta jo. Ali ste že slišali koga, ( je šel v Gaj ogledat staro k čo, preužitkarsko hišo, čeW njak, kapelico Svetega Vald tina ali kovačijo? Če ni iz Mi zirja doma, je šel tja zagotflj samo rožce duhat... ' No, mi smo hoteH otrokoj čisto zares pokazati čebel njak. In čisto zares smo bi pripravljeni za vstopnino a šteti toliko, da bi lahko nek( tistemu - koncu koncev na brž res čisto nič krivemu« krbniku - plačal kakšno n duro za vratarske dolžnosi Ampak kot da se prilagodi vost Savinjčanov nekako šei prijela. Pa se jih bo moral veste, ker je drugod že opa^ ti njene znake. V konkureni nem Volčjem potoku na p' mer, kjer so čisto uradno C prti do mraka ali do 20. ure^ imajo celo vstopnino za f deset tolarjev cenejšo...Vsaj času, ko ni razstave. Če se| to v teh histerično razstavo dneh pri enih ali pri drug" spremenilo, ne vem. Vem da bo ne glede na vse pri e"'' in pri drugih gneča. P.S.: Prilagajanja novi" časom se vidijo tudi v upo^^ bi medijev in komunikac'' skih sredstev. Samo za W na i - poskusite prek snih slovenskih spletnih kalnikov najti Savinjski g^' Ko boste rahlo razočara" nad tem, kar boste našli. P"^ novite vajo z geslom tu m Volčji potok. In če ho<^^ te še malo mučiti svoj ii^'^^ lekt - poskusite odgovof'^ na vprašanje, zakaj za vr^s se obe velil^i razstavišči^ narske umetelnosti napi"^, jeta v istem tednu. TuHP^j dokazano cvetijo tudi prvim majem. In po njei^ l/l TEDNIK NASI KRAJI IN UUDJE 11 Poldrugi milijon rož .j toliko rož se bohoti v Mozirskem gaju, med spomladansko razstavo pa bodo nagradili obiskovalca s to številko ,^boto so v Mozirskem jiidi uradno odprli raz- ' p cvetje in ideje 2000, ki 'likrati s prodajnim sej- ' na ogled do prihodnje ig^ 2. maja. V parku slo- jjkih vrtnarjev se bohoti |(,n tulipanov, ki so v teh jI, v najlepšem razcvetu j^edni ogleda. j^ovost letošnje razstave je, 5j]0 vse tulipane, 200 razhč- ivrst čebuhc smo zasadili, tega 40 vrst popolnoma no- tudi etiketirali. Ob vsaki iifni vrsti stoji lična tablica z ^0 imena in sorte,« je po- jil Božo Plesec iz Ekološko ijkulturnega društva Mozir- gaj, ki upravlja s parkom (enskih vrtnarjev. Člani ^tva so letos tudi uradno vzeli ime Mozlrski gaj, ker bilo potrebno ob vsakem jpotu za Savinjski gaj, ka- še je prej imenoval park v izirju, pripisati tudi kraj; po- [tega pa so za dve leti podalj- [ mandat staremu upravne- lodboru, tako da društvo še ino vodi Darko Bele. Sicer se je v Mozirskem gaju leg čudovitih tulipanov raz- letelo več kot 500 tisoč sadik rtonega slovenskega oet^j - najbolj pogosto na rf/fl!ih gredicah opazimo a&he, trobentice, marjetice in spominčice, ki so jih vzgojiH slovenski vrtnarji. Ker je Mo- zirje bogatejše za most čez reko Savinjo (uradno bo most v soboto, 29. aprila, v okviru krajevnega praznika odprl Ja- nez Podobnik), so se novi pri- dobitvi poklonili tudi v gaju: čez Ločko strugo, ki teče skozi park, so postavili 8 ličnih mo- stov, ki so jih slovenski proi- zvajalci cvetja okrasili z bal- konskim cvetjem in drugimi okrasnimi rastiinami. Poskr- beli so tudi za prikaz zasajeva- nja balkonskih korit, v gaju pa vrtnarji predstavljajo modne trende v Sloveniji in Evropi. Med razstavo so odprti tudi i etnografski objekti. V času razstave pričakujejo,' da bo Mozirski gaj obiskal : gost, ki ga bodo v evidenco ' vpisali pod številko 1,500.000- I tega obiskovalca bodo nagra- dih z izdelkom podjetja Svea iz Zagorja, ki je pred kratkim postalo generalni sponzor par- ka. Tudi za prodajni sejem na parkirišču pred gajem je veli- ko zanimanja, saj lahko obi- skovalci izbirajo med števil- nim cvetjem in drugimi rasth- nami. Vsak gost bo z vstopni- co brezplačno prejel zložen- ko, v kateri so opisani etno- grafski objekti, avtohtone dre- vesne vrste in grmovnice ter ribe. Tako bodo obiskovalci lahko park še bolj podrobno spoznali. Poleg mostu preko Savinje, ki je za gaj izjemnega pomena, saj so zgradili tudi dovolj širok pločnik za obiskovalce, so se v parku z izgradnjo nove do- vozne poti za ribiče končale tudi več let trajajoče razprave in konflikti z Ribiško družino Mozirje, ki ima v osrčju parka svoj dom. Z novim dovozom so se ribiči »ločili« od parka, ki ga bodo poslej tudi zaklepah in ga s tem zaščitih pred kraja- mi. Novosti je v mozirskem par- ku kar precej, vendar se uprav- Ijalci parka zavedajo, da bodo morali gaju dati nekaj povsem novega, če hočejo biti aktualni in še naprej privabljati toliko obiskovalcev kot doslej. Božo Plesec je povedal le, da bodo poskrbeli za novo otroško igrišče, o drugih načrtih pa v EHD Mozhski gaj zaenkrat še molčijo. Nič čudnega, saj še vedno ni jasno, kako bo z upravljanjem in lastninjenjem gaja, vendar pa so vsi odgovori na strani občine Mozirje, kjer se morajo odločiti, kaj bo s parkom v bodoče. V EHD so prepričani, da je izjemno dobro sodelovanje s slovenskuni vrt- narji dovolj vehka garancija za kakovost pripravljenih razstav, pa tudi idej jim še ni zmanjka- lo. Posebej pa se zahvaljujejo vsem domačinom, ki pomaga- jo pri urejanju parka v času pred prireditvami - hkrati pa je njihovo sodelovanje porok, da bo Mozirski gaj še dolgo cvetel. US, Foto: TT ^^goslov velikonočnega ognja in netenje lesnih gob pri župnijski cerkvi na Polzeli. Ogenj velike noci zunanje simbole velike noči sodi tudi velikonočni ki ga prižgejo v bližini cerkve zgodaj zjutraj na 3^ soboto, duhovnik pa ga blagoslovi. V tem ognju ^^i, ki pridejo od blizu in daleč, prižgejo lesne gobe, ki ^ '^nju oddajajo prijeten vonj. I od nekdaj je navada, da gobe prinese fantje, dandanes pa L^osi tudi precej starejših ljudi in deklet. V prejšnjih časih lijjj|kje niso prej zanetili ognja na ognjišču, dokler ni prišel k L blagoslovljeni ogenj, saj se žegen, ki ga ta dan pripravljajo, Po stari šegi kuhati samo na njem. T. TAVČAR Ohcet po stari šegi Odbor za etno dejavnost Možnar bo tudi letos organi- ziral »Ohcet po stari šegi«, za katero išče par, ki bi se bil pripravljen poročiti v nede- ljo, 16. julija, v okviru priredi- tve Pivo in cvetje v laškem. Zadnji rok za prijavo parov je 10. maj, prednost pri izboru pa bo imel par, ki prihaja iz laške občine. Bo.J. DESKANJE PO SPLETU Naivnost in pogoltnost Pred kratkim je v moj poštni nabiralnik priletelo pisemce, ki mi ga je poslal znanec. Bilo je verižno pi- smo, ki je obljubljalo, da bo brezplačno dobil Ericssonov GSM telefon, če bo pismo razposlal na 15 naslovov. Znanec je v spremnem dopi- su deloval tako navdušeno, da si nisem mogel kaj, da mu ne bi pokvaril veselja ter mu razložil, da je pogolten naiv- než. Bil je namreč že deseti, ki mi je poslal isto pismo. In za kakšno pismo je sploh šlo? Preprosto, takšnim ve- rižnim pismom se reče po angleško hoax, po sloven- sko pa potegavščina. V njih so običajno obljublje- ne privlačne nagrade, seveda v primeru, če bo prejemnik takšno sporočilo dovolj agil- no in v zadostnih količinah posejal naokrog po Internetu. Včasih obljubijo denar, drugič spet, tako kot v omenjenem primeru, telefone in kaj jaz vem kaj še vse. Ljudje jih po- šiljajo naokrog - saj nas nič ne stane, a ne - in tako se te klobase počasi razširjajo in razširjajo, dokler vsa stvar ne postane prekleto nadležna. Druga, sorodna veja teh pi- sem, so obvestila o strahotnih virusih, ki da se prenašajo na najbolj neverjetne načine in ki da uničujejo vse kar je raču- nalniku podobnega, pri če- mer nič od napisanega ni res. Ker pa pri teh zadevah nikdar ne moreš biti povsem prepri- čan, kaj je dejansko res in kaj ne, si je dobro med priljublje- ne spletne naslove dati kak- šno stran, ki se ukvarja z zbi- ranjem in preučevanjem tak- šnih lažnih obvestil. Tudi ta se namreč vsled naivnosti in, če smo čisto pošteni, dobrote uporabnikov, širijo po Inter- netu kakor črna kuga. Ena izmed takšnih strani je Computer Virus Myths (http://www.kumite.com/ myths/), na prvi pogled dokaj neugledno zdizajnirana stran, ki pa pravo lepoto skriva v vsebini. Ko boste naslednjič prejeh kakšno izmed verižnih pisem, se oglasite na tej stra- ni. Poleg obširnega seznama lažnih alarmov v zvezi z viru- si, je tu še vrsta drugih podat- kov in člankov, med drugim tudi anahze medijskih histerij v zvezi z virusi. Če potrebnih podatkov ne boste našli na njej, si boste lahko pomagali s koristnimi povezavami. Več o tem pravzaprav ni potrebno govoriti. Če lažnega alarma ne boste našli na sez- namu, vam še vedno ostane povezava z navodilom, kako ločiti med resničnim opozori- lom in prevaro. Poglejmo si na hitro, kaj pravijo navodila: preverite, ah je to besedilo napisala ista oseba, ki vam je poslala sporočilo. Če gre za posredovano sporočilo, bodi- te previdni. Če je nekje ob koncu sporočila stavek »To sporočilo pošlji vsem«, potem že lahko sumite, da ne gre za resnično opozorilo. Če je ce- lotno sporočilo bolj emotivno kot informativno, pa že lahko sumite, da se nekdo norčuje iz vas. In tako naprej. Skratka, včasih se izplača biti malo previden, preden pošljete sporočilo vsem, ki jih imate v vašem elektronskem imeniku. V bistvu bi se tudi moj znanec lahko obvaroval pred mojim, priznam, dokaj nevljudnim odgovorom. Za to ni potrebno ne vem kakšno poznavanje računalništva in Interneta. Za začetek bi si bil lahko mislil, da v zahodnem svetu že dolgo ne obstajajo stvari, ki bi shšale na besedo »brezplačno«. Vasja Ocvirk vasja@kibla.org Tudi v Ločali eico šola Osnovna šola Loče se je v teh dneh pridružila vse bolj razvejani mreži čisto posebnih šol - eko šol. V šoli so razvili projekt, ki uvaja okoljsko vzgojo v či- sto vsak razred, do vsakega učenca, in ga izvajajo že drugo leto. Svojo pozor- nost so namenili problemu oskrbe s pitno vodo, prou- čevali so vode v svojem okolju, življenje v njih ter vplive onesnaževanja voda za okolje. Na osrednji prireditvi v šol- ski telovadnici so nato slove- sno podpisali eko hstino in tako postali ena od triinpet- desetih šol, ki so že vključe- ne v ta projekt. Še posebej razveseljivo je, da so v ko- njiški občini v mrežo eko šol sedaj vključene že vse šole. Gostje prireditve v Ločah so si lahko ogledali tudi skrbno pripravljeno razstavo, na ka- teri so učenci prikazali svoje projektne naloge. Ob podpi- su eko listine pa so učenci sprejeli tudi okoljsko kodo šole. Pri tem so poudarili, da bi bih zelo veseh, če bi njihov način razmišljanja in ravna- nja za svojega sprejeli tudi odrasli. Brez skrbne mentorske pomoči učiteljev projekt ne bi uspel. V Ločah so sodelo- vah z učenci vsi učitelji, vodih pa sta ga učiteljici Vesna Cel- cer in Ljudmila Strahovnik. Dan, ko so postali eko šola, bo bo ostal v spominu tudi bodočim generacijam, ki bo- do preživljati proste trenutke v senci krošnje lipe, ki so jo predstavniki šole, konjiški župan, predstavnika podjetja Eko in predsednik krajevne skupnosti Loče, zasadili ob koncu prireditve na šolskem igrišču. J.VH. -36. april 2000 12 NASI KRAJI IN UUDJE Konjiški festival do jeseni Na sam dan Jurijevega go- dovanja je v Slovenskih Ko- njicah svoja festivalska vrata odprl drugi Jurijev festival. Skupaj s petinštiridesetimi državami, ki združujejo 369 festivalskih mest, imajo svoj festival tudi Konjice. Letos se je med organizatorje le- tega uvrstila tudi sosednja, zreška občina. Župana Ja- nez Jazbec in Jože Košir sta skupaj odprla festival in so- delovanje obeh občin se je pokazalo kot uspešno in obetavno. mmmmmmmm v pozdrav lepemu pomla- danskemu dnevu in prvemu dnevu Jurijevega festivala so se na ploščadi pred kulturnim domom najprej predstavile najrazličnejše skupine iz vseh koncev Slovenije in tudi iz sosednje Avstrije. Ves čas so rajanje, prepevanje in igranje budno spremljali konjeniki slovenskih Iconjenic, ki so združeni v slovensko treking združenje. Po povelju stotni- ka Pohorske konjenice Mira Pukla so konjeniki, opremlje- ni z zastavami festivala, prvi krenili v povorki. Množico nastopajočih in gledalcev so popeljali na drugi konec me- sta pred občinsko stavbo. Tam sta oba župana izrazi- la zadovoljstvo nad sodelova- njem obeh občin, pozdravila goste in festival ter svoja pooblastila predala v roke carju in princesi festivala. Pri- sotne je pozdravil tudi pred- sednik evropskih festivalskih mest Henry Ferdinand van der Kroon. Povorka z nasto- pajočimi, kočija s carjem in princeso ter številno občins- tvo so nato krenili proti farni cerkvi svetega Jurija, kjer je festival in vse njegove priredi- tve blagoslovil še konjiški ar- hidiakon Ivan Pajk. Popoldan so zapolnili z brezplačnimi ogledi zreških in konjiških turističnih, zgodo- vinskih, etnoloških in kultur- nih zanimivosti, festivalski dan pa so zaključili v dvorani konjiškega kulturnega doma z srečanjem narodno zabavnih ansamblov in pevskih skupin. Jurijev festival (letošnji je drugi po vrsti) se začenja na god konjiškega zavetnika, 24. aprila, in se končuje na svetov- ni dan turizma, Id je 27. sep- tembra. Vsa vmesna dogaja- nja, ki bodo sledila, k skupne- mu uspehu festivala dodajajo zrno na zrno. Letošnjega pr- vega festivalskega dne se je udeležilo mnogo nastopajo- čih: folklore, mažoretke, kop- jaši, muzikanti, pevci, konjeni- ki in med najbolj atraktivnimi v tem toplem dnevu tudi Krampusi iz sosednje dežele, kurentom podobni plesalci, ki so sicer zimski spremljevalci svetega Nikolaja, i Z.K., Foto: MATEJ NAREKS Zeleni Jurij v Laškem Minuli četrtek je bilo Laško v znamenju prireditev ob prihodu Zelenega Jurija in začc velikonočnih praznikov. Letošnji Jurijev sprevod po mestu so pripravili učenci Osno šole Primoža Trubarja Laško ob pomoči tamkajšnjih učiteljev in Odbora za etno dejavi Možnar. Prireditev uvrščamo v sklop narodopisnih posebnosti Laškega tudi zaradi izvij zapisov iz 19. stoletja. Spremstvo Zelenega Jurija so bila dekleta z rožnimi venčki in fantje z rogovi in t imenovanimi prdeci, ki so zganjali velik trušč, in poleg otroških ter pastirskih pesmi'zape Jurjevo pesem. V sprevodu je sodelovalo okoli 250 otrok in učiteljev nižje stopnje. Jurjevan dopolnil tudi kramarski sejem, za učence 5. razreda pa so pripravili kulturni dan na t »Brskamo po listih Zelenega Jurija«. Jurjevanje so pripravili tudi učenci in učiteljice iz Rečice pri Laškem, kjer so pričetek port proslavili prav tako v četrtek pred tamkajšnjo šolo z izborom fanta z največjim rogon dekleta z najlepšim venčkom. B. JANČIČ, Foto: GREGOR KATl Zajček v Mravljici Trgovina za ustvarjalne s hobi programom. Mravljica v Lilekovi ulici 1 v Celju, je minuli četrtek na svojstven način prispevala k praznič- nemu vzdušju v središču mesta Celja. Potem, ko so lani prvič us- pešno izpeljali likovno kolo- nijo za odrasle, so si letos domislili in v sodelovanju s skladom za ljubiteljsko kul- turno dejavnost uresničili še barvanje velikonočnih jajčk na ulici in k temu opravilu povabili pre'dvsem otroke, pa tudi starše in mimoidoče. Odziv je bil nad pričakova- nji, sta, pisana od barv, pove- dala pobudnika, lastnika trgo- vine Mravljica, Cvetka in Stane Bohinc. Iz vrtcev iz šol se je namreč ob mizah, ali pa sede na pločniku v sončnem dnevu v neprometni ulici, pri bar nju jajčk z okolju neškodlji mi barvami (ves material, p stične jajčke, paUčice, čopiča barve je prispevala trgovii zvrstilo okoli 180 otrok. Se' da so pisanice smeU odne domov, za spomin na P( takšno akcijo sredi mesta, ^ tudi mimoidočim pričarala' kaj prazničnega vzdušja. Še posebej lepo doživ« za otroke pa je bil velikono* Zajček, ki je skakljal n| mladimi mojstri in jih bodri ustvarjanju. MP, Foto:SHER Šentjur bo ubil zmaja Pred Šentjurčani je višek le tošnjega, jubilejnega jurjeva- nja. Deseto jurjevanje praznu- jejo v letu, ko se v kraju obe- nem spominjajo 10-letnice na- stanka mesta, 90-letnice slovi- te kmetijske šole in 660-letni- ce prve omembe Šentjurja. Prireditelji obljubljajo, da bo imelo letošnje jurjevanje takšen krajevni pečat kot še nikoli do- slej. V glavni povorki, ki se bo na Jurjevo nedeljo, 30. aprila, vila v Zgomji trg, bo nič manj kot 20 konjskih vpreg ter 40 jezdecev. Vojščak Jurij, šentjur- ski zavetnik, bo tega dne ubil zmaja. Na vozovih bodo predi- ce iz okoUce Loke pri Žusmu, v povorki bodo tudi folklorne skupine južnega konca Štajer- ske. Vse skupaj bodo popestrili ljudski godci. Pred Jurjevo povorko bo na- stop šentjurskega pihalnega or- kestra z mažoretkami, nakar bo opoldan pred cerkvijo sv. Jurija (oziroma v kulturnem do- mu) medobmočna revija fol- klornih skupin celjske regije, kjer bo izbran predstavnik za nastop v Beltincih. Nastopile bodo skupine iz Šempetra, Koz- jega, Dolge Gore, Marija Gradca pri Laškem in Celjska folklorna skupina. Po nekajurnem pre- moru bodo ob 17. uri prve šent- jurske fantovske igre, ko bo prejela najboljša ekipa prehod- ni pokal. Po igrah bodo ob 21. uri zakurili kres. Dogajanje na Zgornjem trgu bodo na Jurjevo nedeljo pope- strili še s stojnicami, z dobrota- mi društva kmečkih žena in vinogradnikov. Na Jurjevo ne- deljo bo veljal posebni promet- ni režim, saj bo Ipavčeva ulica zaprta, do parkirišč pa naj bi vozil cesmi vlak. Sicer pa se prireditve šentjur- skega Jurjevanja vrstijo že od sredine aprila. Nocoj, v sredo 26. aprila, bo v kulturnem do- mu 10. Jurjeva revija odraslih pevskih zborov in drugih pev- skih skupin. Nato bo v soboto, 29 aprila, ves dan 10. Jurjev sejem obrti in podjetništva, ki bo že drugo leto pred blagovni- co Lipa. Tam se bo predvidoma predstavilo od dvajset do tride- set razstavljalcev, predvsem iz šentjurske okolice. V soboto, ob 10. uri, bo pred Lipo obenem 4. Jurjeva revija pihalnih orkestrov in godb. Na- stopile bodo godbe in orkestri s Svetine, iz Šmarja pri Jelšah, z Ljubečne, iz Sevnice, Štor in Šentjurja. Za tiste, ki jim vse to ne bo dovolj, bo na voljo še možnost brezplačne vožnje z baloni balonarskega društva iz Vojnika. Zanimiv je podatek, da bo na vseh kulturnih prireditvah le- tošnjega jurjevanja v Šentjurju nič manj kot osemsto nastopa- jočih. JHHHHMMHHHMiMMi BJ Radijske pisanice Na veliko noč smo tudi letos izbirali najlepše pisa- nice, pirhe, remenke... veli- konočna jajca. Za lepo in bogato velikonočno košari- co se je potegovalo kar nekaj lepih in izvirno pobarvanih jajc. Ob zaključku akcije, ki jo bomo pripravljali tudi v prihodnje, smo složno skle- nili, da si prvo nagrado za- služi pomladno pobarvano velikonočno nojeve jajce, ki sta ga v oceno prinesla Miha Lokovšek in njegova mami- ca z Jožefovega hriba nad Celjem. Jajce je mama Lokovšek do- bila v dar od prijateljice, očka je debelo lupino, pod katero se skriva za okoli 25 kokošjih jajc vsebine, navrtal z vrtalnim strojem, saj je lupina zelo trda. »PihaU... pihaH... smo vsi in izpihali jajce,« sta povedala nagrajenca. Mama je naredila rezance, Miha je v velikonočni delavnici v cerkvi sv. Jožefa jajce pomladno obarval. In v naši akciji zmagal. Nadvse prisrčna sta bila tudi zajčka, izrezana iz lepenke, po- barvana, z gnezdom v naročju, v njem pa je bilo po eno jajce. poslikano s fravicami, v čebuhii vodi. Skupno drugo nagrado sta si za zares lep izdelek prislu- žila bratec in sestrica Nina in Uroš Videnšek iz Šmartnega v Rožni dolini. Tretja velikonočna košarica je šla v Grušovlje 4 v Šempetru. Jajce, izpihanko z Hčnim klo- bučkom in zastavico z napi- som vesela aleluja je po »slu« poslala 61-letna Nada Ocvirk. Iskrene čestitke, tudi Nini iz Vojnika, ki se je z velikončno košarico pobarvank uvrstila na sicer nehvaležno četrto mesto. MP Mladi ukrajinski umelniki vGrizah v griškem Domu svobode bo v sredo, 3. maja, nastoP ukrajinska folklorna skupina Pysanka iz mesta Podolski)- njej nastopajo mladi umetniki, stari od 12 do 14 1^^, obiskujejo Unescovo umetniško šolo za otroke. V poldr^ uro trajajočem programu bo nastopil folklorni ansamb^ osmimi ljudskimi plesi, pevci in instrumentalisti. ^ REPORTAŽA 13 Pod kakšnim stresom živi smreka? To je le eno od študijskih vprašanj, s katerim se je doslej ukvarjala dr. Cvetka Ribarič-Lasnik, znansWenica, ki je najraje vozila starega ameriškega džipo Velenjčanka Cvetka Riba- iJf-Lasnik, doktorica biološ- ^ znanosti, je nacionalna l;pordinatorka na področju fjrstva okolja in zastopa in- jrese Slovenije v Bruslju, isak mesec se tam srečuje s jtrokovnjaki iz vse Evrope, i skušajo izboljšati kako- ost življenja v okoljih, iz aterih prihajajo. Iščejo dol- pročne rešitve za ekološko sprejemljivo pridobivanje [oergije in trajnostni raz- (oj. Dr. Lasnikova je tudi po- nočnica direktorja velenj- kega inštituta za ekološke jiaziskave Erico, ob tem je jnama petletne Neže in kljub Loklicnim zadolžitvam žen- |(a, ki zatrjuje, da ima do- j časa zase in za družino, 'z veseljem pove, da ima iiiiinkovito gospodinjsko iDonočnico in varuško. »delam, delam z vese- pravi in se ne pritožuje aradi preobremenjenosti, ki seji občasno ne more izogni- li Že kot dijakinja srednje Imedicinske šole v Mariboru na prvo mesto postavljala linižabnost in marsikdo bi lojeno izkušnjo, v kateri je morala deliti sobo s še triind- vajsetimi drugimi, ponudil (ot zgleden primer težavnega iolanja. A zanjo je bilo ob- ^e dveh let, v katerem so se najstnice, pritepene z vseh bncev Slovenije, drenjale v sobi, nepozabno. Pozimi so kurile v peč, skrbele za red in "Ned in se marsikatero noč ifile na mrzlem, s svetilko pod odejo. Odraščala je na koroški '^etiji pod Uršljo goro, v Kot- to, kamor se je iz internata 'fačala z vlakom ali avtošto- Pom konec tedna. »Naravo- slovje me je zelo zanimalo, ^pak še bolj me je navduše- "^a zabava, v najstniških letih ^sti ples,« se spomni. Vsi ma- ^ sorodniki so igrah citre, a ona je raje plesala. Učenje, pra- vi, pa je pa bilo njen vsakdanji hobi. Bila je odhčnjakinja, pred- lagana za dijakinjo leta, in sred- njo medicinsko šolo je po pri- poročilu iz profesorskih vrst zaključila predčasno, kakšne tri mesece pred ostalimi, ker je učno snov presegla, se v razre- du dolgočasila in motila pouk. Pridobljeni čas je izkoristila za priprave na vpis na biotehniš- ko fakulteto. Ni se odločila za študij medicine, kot je sprva nameravala, temveč je izbrala biologijo. Dijaške čase in ple- sne vikende je nasledila štu- dentska Ljubljana. Vojaški Willus Stanovala je v študentskem naselju, na fakuUeti spozna- vala mikrobiologijo in geneti- ko ter v prvem študijskem letu ponoči vztrajno igrala ta- rok. Porazov ne mara in hote- la je nadoknaditi igro, ki jo je s sanjskimi kartami izgubila. Svojega moža, Mitjo Ribari- ča, tedaj študenta rudarstva, danes pa magistra znanosti in direktorja rudarske gradbene Redkokdaj na tesnem z dobro voljo. S hčerko Nežo. družbe v Trbovljah, je spoz- nala med študijem. Pot po Nemčiji jima je dala popotni- Od lani zastopa interese Slovenije na področju varstva okolja v programu Evropske skupno- sti. co. Mitja je namreč s hitro srečko zadel precejšnjo vso- to, približno današnji milijon tolarjev, a tudi nje sreča na loteriji večkrat ni pustila praz- nih rok. Z dobitki sta uresniči- la študentske sanje in kupila ameriškega džipa Willusa, ki je nosil letnico 1943, in z njim potovala doma in po Evropi. Oblačila sta se v stilu, v ame- riške hlače in težke jakne. Zraven je pristajal klobuk. Re- zervne dele za džipa sta iska- la na vojaških odpadih v Italiji in Avstriji, denarja za gorivo pa niti nista potrebovala, ker je rezervoar polnil z nafto najpogosteje Cvetkin oče. Starši so ju vsak teden podprli z izdatnimi zalogami hrane in lastni zaslužki so jima ostali za razvedrilo. Pozimi sta smučala in sončne dni prešo- torila na morju. Cvetka La- snik je vsako poletje na Uršlji gori nabirala borovnice in do- bro se spomni leta, ko sta s svakinjo nabrali več kot tisoč kilogramov borovnic, iz kate- rih so skuhali 65 litrov čistega žganja. Zaslužek je zadoščal za mesec dni potepanja po Jadranski obali. Ko je njen mož Mitja diplo- miral in opravil z vojsko, je z diplomo pohitela še ona. Ko- nec osemdesetih let so se v Šaleški dolini prebujali priti- ski ekološkega gibanja in Cvetka Lasnik je bila med pr- vimi biologi, zaposlenimi v te- danjem zavodu za ekološke raziskave Erico. V ekipi izbra- nih mladih raziskovalcev je pred devetimi leti dokončala magistrsko nalogo. V novem delovnem okolju se je hitro uveljavila in uspela tudi zara- di doslednosti, zahtevna do sebe in drugih. Resnost in od- govornost, ki jo spremljata pri strokovnem delu, malce ublaži z igrivimi razpoloženji v zasebnem življenju. Nekoč sta z možem najela vilo, oble- kla gledahške kostume in po- vabila prijatelje na odlično grajsko večerjo ob srednje- veški glasbi in soju sveč. Med Velenjem in Brusljem v doktorski disertaciji se je lotila proučevanja fiziologije stresa gozdnega drevja v po- vezavi z onesnaženim zra- kom, in ker pri nas ni bilo ustreznih aparatur za anahzo vzorcev, se je vsako jutro z vzorci odpeljala v graški inšti- tut za rastlinsko fiziologijo in zvečer nazaj. Doktorirala je pred štirimi leti, ko je njena Neža že upihnila prvo svečko. Willson je medtem pristal na odpadu. Cvetka Ribarič Lasnik verjame, da je rojena pod sreč- no zvezdo kljub trinajstici v datumu rojstva. Osem let je že direktorjeva pomočnica v Ericu in mentorica mladim razisko- valcem, od lani je pogosto v Bruslju. Naloga nacionalne koordinatorice je zanjo vehk delovni izziv, saj ima dostop do najaktualnejših podatkov v svoji stroki, na lovu za infor- macijami in znanjem pa je že od nekdaj. Pri tem zares želi biti med prvimi. Bruselj je do- bro poznala od leta 1997, ko so jo izbrali za recenzentko med- narodnih projektov s področja varstva okolja. Med slovenska ekološko najbolj ogrožena ob- močja uvršča Zgornjo Mežiško dohno in Zasavje, pri tem pa napoveduje, da bo država po- ti^ebovala veliko volje za raz- voj, v katerem bi regije z nega- tivno ekološko dediščino tradi- cionalne industrije skušali ize- načiti z ostalimi območji. »Po- leg tega Evropa pričakuje zmanjšanje nazaposlenosti, razreševanje ekoloških proble- mov in izboljšanje kakovosti življenja,« pravi dr. Lasnikova. Najtrši oreh v okolju so ostanki težkih kovin, zakaj teh v zemlji nikdar ne bo mogoče sanirati. Dr. Lasnikova je doslej ob- javljala znanstvene članke v nekaterih svetovno priznanih revijah ter sodelovala pri šte- vilnih ekoloških projektih. Presenetljivo, a kljub obilici dela prepričljivo zatrjuje, da ima dovolj časa za vse, kar jo mika. Najde ga za Nežo, mo- ža, branje, plavanje, smuča- nje, savno, tenis, smeh, pisa- nje znanstvenih člankov in za vse poti do Bruslja.. KSENUA LEKIČ ^illus zbudi skomine po študentskih letih. Na mednarodnem tekmovanju džiparjev v Portorožu. i!J7.. 26. uprli 2000 H I NAŠI KRAJI IN UUDJE Kaceva zabava za prijatelje Gradbeno podjetje KAC je lani svoje poslovne partner- je, sodelavce in prijatelje razveselilo s piknikom, zači- njenim s tekmo v kartingu in popoldansko zabavo. Le- tos so ponovili vajo, ki si obeta postati tradicija. Le, da je bilo slavje toliko večje. Direktor Cveto Kavka je sla- vil osebni praznik, nekaj dni prej pa so njihove varovan- ke celjske košarkarice pre- drzno snele krono državnih prvakinj ljubljanski Jezici. V razpaljenem sobotnem popoldnevu je asfalt na poli- gonu v Ljubečno cvileče vzdi- hoval pod kolesi malih dirkal- nikov. Kacovi so dodobra po- skrbeli za svoje goste, saj so se mize šibile pod polnimi pladnji, iz bližnjih kotlov so neprestano bruhali nove in nove količine pečenja različ- nih okusov in oblik, strežno osebje pa je pridno hladilo rujno kapljico. V zbrani družbi so se svetili znani obrazi celjskega po- slovnega in družabnega živ- ljenja, ki so se z ženami in otroci drenjali v vrsti za kotle- te. Višek zanimanja je vseka- kor zbujala dirkalna pista in mali avtomobilčki. Možje so si, razburjeni kot otroci, nati- kali čelade in se zgnetli v te- sne sedeže, nato pa so se pognali po progi. Nekateri so od navdušenja stresali z gla- vo, ko se je avtomobilček pognal po stezi in mu z ziba- njem telesa skušali še pove- čati hitrost, drugi pa so neje- voljno mahali z rokami, ker se jim je zdelo, da njihova mašinca prepočasi prede. Med slednjimi je bil tudi pres- vetli celjski župan Bojan Šrot, sicer častni pokrovitelj tek- movanja. Kljub njegovemu športnemu pedigreju, mu gre vladanje (upajmo) bolje od rok, kot vrtenje volana. Soslavljenke dneva, vitke gazele celjske košarke, so bi- le navdušene nad pozornost- jo, ki jim jo je med zabavo namenil njihov pokrovitelj. Nad prizoriščem je namreč nekajkrat zaokrožilo letalo, nato pa v predrzno nizkem letu zarohnelo nad zbranimi glavami, iz njega pa so leteli šopki za razigrana dekleta in ostale ugledne dame. Drugo leto bo menda še bolje, saj Kacovi obljubljajo, da bodo zabavo pripravili skupaj z drugimi podjetji, ta-* ko se na Ljubečni obeta trdi- cionalni spektakel. ^ ^ .... ^ SKO, Foto: G. K. . Med tekmovanjem očetov in mam so na svoj račun prišli tudi rmjmlajši. Zaključek čistilnih akcij Komunala Laško bo jutri za- ključila spomladansko akcijo zbiranja kosovnih in drugih odpadkov, ki jih že nekaj let pripravlja v sodelovanju z ob- čino Laško. Z zbiranjem smeti želijo gos- podinjstvom omogočiti, da na prijazen in okolju neškodljiv način odstranijo odvečno na- vlako iz domov in njihove oko- lice. S pripravami na akcijo je komunala pričela že v mesecu februarju, ko so s predsedniki krajevnih skupnosti izdelali seznam lokacij za postavitev kovinskih zabojnikov. Za od- voz kovinskih odpadkov in za- puščenih karoserij iz vseh kra- jevnih skupnosti je letos poskr- bela Surovina Laško. V čistilni akciji kosovnih odpadkov med 13. marcem in 21. aprilom je sodelovalo 6 delavcev Komu- nale Laško in 4 pogodbeni iz- vajalci, ki so opravljali prevoze avtomobilskih karoserij in dru- gih kovinskih odpadkov s 110 lokacij, od koder so prepeljali preko 600 kubičnih metrov od- padkov in preko 150 avtomo- bilskih karoserij. Pohvala za ti- ste, ki so sodelovali pri zbiranju in graja za tiste, ki so poskrbeli in morda še vedno skrbijo za tOj da so takšne akcije sploh potrebne. B. JANČIČ Voda - premalo cenjena Da bi ozavestili ljudi o pomembnosti tega vira življenja, so se na Osnovni šoli Polzela široko lotili te teme. Vodo so opazovali, raziskovali in odkrivali na razUčne načine, svoja spoznanja pa prenesli drugim z razstavami, literarnimi prispevki, raziskovalnimi nalogami, pa tudi plesom. Plesalke in plesalci pod vodstvom mentorice Majde Pur so se vodnega raziskovanja lotili z gibom in tako je nastala plesna predstava Potepanja vodne kapljice. V njej so mladi plesalci prikazali vodo v vseh njenih pojavnih oblikah in okoljih, njihovo izpoved s pomočjo gibov pa je dopolnjevala scena in bogati kostumi. Bo.J. »Superzmagovalci« iz Pirana Velenjčani so prejšnji te- den gostili zaključek 14. državnega festivala turi- stičnih podmladkov z na- slovom Turizmu pomaga lastna glava. Sodelujočim osnovnošolcem so podelili vrsto srebrnih in zlatih priznanj. Največ točk med zlatimi priznanji so osvoji- li učenci OŠ Cirila Kosma- ča iz Pirana in tako postali »superzmagovalci« festiva- la. Na zaključno prireditev v Velenju se je uvrstilo 13 zma- govalnih ekip z območnih tekmovanj. Vse so se na tek- movanju predstavile z razi- skovalno nalogo, odrsko predstavitvijo in razstavo. Te- ma letošnjega festivala je bila Slovenija - dežela dobrot. Za najboljšo raziskovalno nalo- go o turizmu so zlato prizna- nje podelili Osnovni šoli Pol- zela. Poleg njih so nagrado za raziskovalno nalogo, odrsko predstavitev in razstavo pre- ieli še OŠ Vinska Gora in OŠ Šalek, Velenjčanka Lea Hu- dournik pa je prejela zlato plaketo za najboljšo igralko festivala. T. TAVČAR S srcem O domačem kraju v vitanjskem vrtcu je bilo v predprazničnih dneh čuti- ti še prav poseben vrvež. Vzgojiteljici Marjana Pesjak in Karolina Kotnik sta na- mreč pripravili in predstavi- li projekt z imenom S srcem o domačem kraju. Skupaj z najmlajšimi so od- krivali zgodovino, šege in obi- čaje svojega domačega kraja, obiskali domačine in odkriva- li, kako nastanejo izdelki do- mače obrti. Na razstavi pred- metov iz preteklih dni so se nasmejali in se učili o razlikah med življenjem nekoč in da- nes. V projektu so sodelovali mnogi krajani, posebej starši otrok iz vrtca. AB Dgrujtekri! Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalske akcije, ki bodo v maju. V Šempetru v Savinjski dolini lahko darujete kri 4. maja, v Žalcu 5., Mestinju 11., Lučah 14., Kozjem 18. in v Zrečah 26. maja. Celjski dom kmalu z novo vsebino Za konec junija je gostinec Kravanje napovedal odhoblečen< v mavec od pasu navzgor? Vem, da bodo fantje dali vse od sebe, toda možnosti za končni uspeh so sedaj nepri- merno manjše,« je bil žalo- sten popularni Lijo. O bojevi- tosti svojih (zaenkrat še) zdravih mož tudi trener Pi- pan ne dvomi: »Kljub temu, da razmišljamo izključno o polfinalu, pa bi se v primeru uvrstitve v finale dostojno in pošteno zoperstavili Olimpi- ji. Kdo pa smo, da bi se pre- dajali vnaprej? Gremo do no- vih zmag, morda celo v fina- lu. Obupali pa ne bomo!« - ' TOMAŽ LUKAČ Ilievski ob živce CM Celje Publikum je v 28. krogu v I. SNL gostoval na Prevaljah in izgubil s Ko- rotanom z 1:2. Gostje so si- cer povedli prek Gorska, a so si Korošci z zadetkoma v fi- nišu srečanja zagotovili zmago. Trener rumeno-mo- drih pa zadnjega sodniškega žvižga ni dočakal. Makedonec je namreč ra- zočaran nad neučinkovitostjo svojih napadalcev in zaradi napak obrambne vrste v zad- njih minutah enostavno vstal s klopi in zapustil igrišče. Ka- sneje se tudi ni. pojavil na obvezni tiskovni konferenci, torej je vnovič povzročil inci- dent in zmedo. Kazen za celj- skega stratega pa najbrž ne bo previsoka. Vsaj tako je bilo razumeti odmeve s Skalne kleti, kajti nihče ni omenjal odhoda prvega trenerja, tem- več je bolj verjetno, da se bodo nesporazumi zgladili na pogovorih s predsednikom in ostalimi vodilnimi-v klubu. Če primerjamo trenerjev prekr- šek z nekaterimi igralskimi, je prvi preceh hujši, sodeč po namigih pa bo manj sankcio- niran. CM Celje Publikum pač... Gregor Blatnik se še ni vrnil v moštvo. Kolegij in disciplin- ski sodnik se še nista odločila, kakšna bo kazen. Blatnik po- čiva in se čudi nekaterim izja- vam: »Priznavam svoj del krivde, vendar je bil incident iz Ajdovščine predstavljen malce drugače, kakor je vse skupaj izgledalo. Zgodba ima ozadje! Toda zaenkrat na- tančneje ne želim opisovati dogodkov,« pravi celjski pro- sti branilec, ki se želi kar naj- hitreje vrniti v moštvo, saj je suspendiran že dva tedna. TL. Polomljeni Šmerc odslej za Radensico Rog Velenjski kolesar Sandi Šmerc (nekoč je vozil tudi za KK Celje) je zaradi zapletov v prejšnjem klubu, kranjskem Savaprojektu, izven prestop- nega roka (8. marec) podpisal za Radensko Rog. Ker so v tem času vse ekipe že določene in proračun poraz- deljen, je bil prisiljen sprejeti zelo slabe finančne pogoje ozi- roma bi predčasno zaključil ka- riero. Po lanski uspešni sezoni in osvojenimi 45 UCl točkami je bil osmi med vsemi slovenski- mi kolesarji, vključno s profe- sionalci, in najboljši amater. Pri Savaprojektu so ga hoteli zadr- žati in mu ves januar obljubljali dogovorjene pogoje, ki jih v re- snici niso bili zmožni realizirati. »Ko sem zahteval jasen odgo- vor, je direktor kluba dejal, da je v začetku februarja dogovorjen s sponzorjem, ki bi pokril mojo mesečno hranarino. Ko je bil februar tukaj, se očitno niso dogovorili, dejali pa so mi, da sem zamudil prestopni rok in da bom moral ostati pri njih pod slabšimi pogoji oziroma leto dni počivati,« pojasnjuje Šmerc, ki je zahteval arbitražo, ta pa mu je dovolila prestop v Rog. Pogoji tudi tam niso najboljši, vendar se je odločil vztrajati, poskušati pridobiti osebnega sponzorja in dokazati, da še lahko zmaguje. Žal pa ga je že na začetku pri- prav na dirko po Sloveniji zbil neprevidni voznik avtomobila in velenjski kolesar je z izpah- njeno ramo bil prisiljen mirovati 10 dni, polnega treninga pa ne bo mogel izvajati še najmanj mesec dni. Tako je vprašljiv tudi nastop na dirki po Sloveniji, ki jo je lani končal na osmem me- stu. Glavni cilj sezone bo tako državno cestno prvenstvo, kjer se mu je lani za las izmuznil naslov prvaka. PRIMOŽ ŠKERL Sandi Šmerc v novih klubskih barvah. »Bundes« ali »Asobal« V prejšnji številki smo pisali o domnevnih dogovorih krožnega napadalca celjskih rokometašev Dragana Skrbiča za prestop v nemško ali špansko ligo. Kasneje se je izvedelo, da je jugoslovanski reprezentant dobil ponudbo enega od kIubo^^ ki. trenutno še nastopa v drugi Bundesligi, a se bo uvrstil v prvo (šlo naj bi za Empor Rostok, ki pa je šele dvanajsti). Nemci naj bi se s celjskim »kraljem na Črti« sestali ta teden (v Nemčiji), v primeru neuspešnih pogovorov pa bo Škrbič po navedbah enega od španskih dnevnikov bržkone razmislil, ali se mu splača vzeti špansko državljanstvo in podpisati pogodbo s Cajo Cantabrio, Portlandom San Antonijem ali BM Ciudad Realom. PŠ Odločitev V Celju Finalista državnega pr- venstva v malem nogometu sta odigrala dve tekmi konč- nice. Prvo so dobili igralci EM Celja Pelikana, Lesna in- dustrija Litija pa je izkoristi- la prednost domačega igriš- ča in izenačila. . Zato bo zmagovalec znan šele jutri, ko bo na sporedu tretja tekma v Šolskem cen- tru v Celju. Naj prijetnejše presenečenje sezone je imelo sicer priložnost, da z zmago v Litiji že prejšnji teden odloči in zaključi prvenstvo, toda petkovi domačini so bili pre- močni in dovolj zbrani za zmago s 7:3, kar pomeni ize- načenje, v zmagah. Pri Celja- nih je bil spet strelsko razpo- ložen Brečko, ki je vnovič dvakrat zatresel - mrežo, žal pa so imeli »pelikani« tudi smolo, saj so v zadnjih trenut- kih prvega dela druge tekme pri rezultatu 4:2 v korist nas- protnika zastreljali najstrožjo kazen. Na prvem srečanju je pri EM Pelikanu zaradi karto- nov manjkal Verboten, v Litiji iz enakega razloga Hrastnik, jutri pa zaradi rdečega karto- na na drugi tekmi ne bo mo- gel nastopiti Dobovičnik. Nič kaj lep obet, toda Celjani so letos že tolikokrat navdušiU, da upravičeno verjamejo v končni uspeh. T.L. Prvi naslov Celjonk Mlade rokometašice ŽRK PUV NIVO Celje letnik 1987 so pod vodstvom trenerja Sebastjana Oblaka na finalu državnega prvenstva v Ljub- ljani osvojile prvo mesto. Na finalnem turnirju so sodelo- vala štiri moštva: Krim, Izo- la, Žalec in Celje. Na prvem srečanju so pre- pričljivo premagale vrstnice iz Izole z rezultatom 22:10. V srečanju za prvo mesto pa so v zanimivi in za to kategorijo kvalitetni tekmi premagale moštvo iz Žalca s 16:14 ( Nia Majcen in Sabina Globočnik po 9, Maja Šon 7). .Za najbolj- šo igralko turnirja je bila iz- brana Nuša Skutnik. V finale so se prav tako že uvrstile mlajše deklice, letnik 1988. TM PANORAMA NOGOMET Liga Si.Mobil 28. krog: Korotan-CMC Pubhkum 2:1 (0:0) Goršek 55. SCT Olimpija-Rudar (V) 2:2 (1:1) Šumnik 42, Javornik 75. Vrstni red: Maribor Pivovar- na Laško 68, HIT Gorica 53, Rudar (V) 52, Korotan 46, Pri- morje 45, SCT Olimpija in CMC Publikum 37, Dravograd 36, Domžale 31, Mura 30, Po- trošnik 15, Feroterm Pohorje 12. 2.SNL 22. krog: Šentjur-Elan 1:1 (0:1) Smajlovič 88. Zagorje- Esotech Šmartno 2:1 (1:1) Mujakovič 39. Vrstni red: Ko- per 54, Tabor 51, Elan 45, Že- lezničar Ligro in Esotech Šmartno 40, Aluminij 37, Za- gorje 32, Živila Triglav 30, Šentjur 28, Jadran Šepič 24, Ivančna Gorica in Nafta 21, Rogoza 20, Črenšovci 13, Av- toplus Korte 8. 3.SNL sever 19. krog: Dravinja-Paloma 0:1. Usnjar-Mons Claudius 0:2. Starše-Zreče 2:1. TIM Laš- ko-Bistrica 1:0. Vrstni red: Paloma 42, Dravinja 41, Zreče 35, TIM Laško in Gerečja vas 30, Fužinar 28, Hajdina 27, Kovinar Mascom 24, Usnjar 23, Starše in Mons Claudius 22, Krško 19, Bistrica 14, Po- brežie 11. MALI NOGOMET 1.SLMN Finale, 2. tekma: Ll Litija- EM Celje Pehkan 7:3. KOSARK^ Liga Kolinska 32. krog, od 1. do 6. mesta: Union Olimpija-Pivovarna Laško 72:75 (35:44) Nachbar 19, Lisica 13, Goljovič 12, Haf- nar 10, Jurak 9, Dragšič 8, Kune in Žarkovič 3. Triglav- Savinjski Hopsi 64:67 (26:31) Cizej 20, Kahrimanovič 18, Ovčina 8, B. Udrih in S. Udrih 7, Kadič 5, Kobale 2. Končni vrstni red pred končnico: Pi- vovarna Laško 62, Union Olimpija 60, Krka Telekom 54, Slovan 47, Savinjski Hopsi 46, Triglav 45. Od 7. do 12. mesta: Rogla Atras-Kraški zi- dar 69:70 (40:43) Benič 19, Starovasnik 14, Milutinovič in Mihajlovski 10, Herman 9, Zinrajh 5, Dundov 3. Končni vrstni red: Zagorje 49, Kraški zidar in Loka kava 44, Rogla Atras in Helios 43, ZM Mari- bor 39. 1.SKL (Ž) Finale končnice, 3. tekma: ŽKK Celje-Imos Jezica 56:54 (47:47, 27:23) Obrovnik 17, Deak 13, Barenyova 9, Veble 7, Ramšak in Potočnik 4, Su- šin2. ŠPORTNI JCOLEDA| " SREDA, 26.4^"^ Nogomet 2.SNL, 23. krog - Šniaj ob Paki: Esotech Šrnajti Ivančna Gorica (17) 3.SNL sever, 20. krog.| dina: Hajdina-TIM La (16,30). Košarka Liga Kolinska, polfij končnice, 1. tekma - Lai Pivovarna Laško-Geoplin van (19). Rokomet l.DRL, od 1. do 6. mest; krog - Celje: Celje Pivova Laško-Prevent (18,30), Ti nje-Gorenje (19). Od 7. do mesta - Ljubljana: Slovan deče. ^^^^^^^^ Nogomet _ 2.SNL, 23. krog - Marii Železničar Ligro-Šentjur ( 3.SNL sever, 20. krog -; če: Zreče-Kovinar Mase Pobrežje: Pobrežje-Usi Rogatec: Mons Claudius-1 vinja (vse ob 16,30). Mali nogomet l.SLMN, finale, 3. teki Celje: EM Celje Pelikan-L tija. PETEK, 28.4. mmmmmmmmmmmmimmmmmmm Nogomet Liga Si.Mobil, 29. kr(^ Celje: CMC PubUkum-D™ grad (17). SOBOTA, 29.4. mm Košarka Liga Kolinska, polfin. končnice, 2. tekma - LjubljJ na: Geoplin Slovan-Pivovan Laško (19). Rokomet l.DRL, od 7. do 12. mest 4. krog - Ljubljana: Slova Radeče. l.DRL (Ž), polfinale kon niče, 1. tekma - Ljubljan Krim NR-Žalec, NEDEUA,30.4._ K«* Nogomet Liga Si.Mobil, 29. krog Velenje: Rudar (V)-Prinioi (16). >oiiDiuiKTL5. Nogomet 2.SNL, 24. krog - Šentj« Šentjur-Aluminij, Rogoza: 1| goza-Esotech Šmartno ob 17). . TOREK, 2.5. ^ Nogomet Liga Si.Mobil, 30. krog Nova Gorica: HIT Gon« CMC Publikum (17). SREDA, 3.5. ^ Nogomet Liga Si.Mobil, 30. kroJ Prevalje: Korotan-Rudar i .(17). Košarka Liga Kolinska, polfii^; končnice, 3. tekma (?) ' ^ ko: Pivovarna Laško-Ge^P Slovan (19). MM PISMA BRALCEV 17 UHaterinskidaii ^KSFrankolovo p[ mama, članica stranke in udeleženka prireditev materinskem dnevu, kjer [^^ sodelovala tudi kot orga- ^i^torka, bi rada zvesti kra- Frankolovega'odgovori- .03 njeno pismo, ki je bilo ^[jjavljeno v Novem tedniku. Vsakdo ima danes mož- ^pst in pravico organizirati '[ireditev, kar imamo ljudje Ij posebej radi, saj se takrat Ijpfamo in vsaj malo pozabi- jo na vsakdanjost. Sama sem ponosna, da članica stranke SDS, saj f stranka dobro organizirana J uspešna, in ženske pa ima- jo v njej enakopravni polo- aj. Prireditev smo organizirale lanice in člani občinskega dbora SDS Vojnik in ne v jjtviru KS Frankolovo, zato iobile prisotne tudi matere iz fojnika, Bovš, Nove Cerkve n ostalih krajev občine Voj- lik. Vendar je Milan Dečman [fs predsednik občinskega jdbora in kot tak je pri orga- izaciji prireditve tudi sodelo- lal, Na zabavi so bile prisotne [poleg članic) tudi naše prija- Kljice in simpatizerke stran- le.tako da ni bilo pravih ovir, ime bi bili prisotni tudi vi, ta zvesta krajanka Franko- ma. l^si prisotni smo bili nad jrireditvijo zelo navdušeni Ifftrud in delo je bil meni, kot tudi drugim organizator- Ifoi s tem poplačan. Ob tej priložnosti bi se še enkrat ra- ia zahvalila vsem sponzor- jfm, ki so nam z lepimi nagra- *lami večer še polepšali. Poleg lega pa bi rada poudarila, da so bili na proslavo, ki so jo kot vsako leto pripravili učen- ti OŠ Frankolovo pod vods- tvom njihovih mentorjev, po- '*ljene prav vse mame, ki * si vzele čas in prisluhnile ^atemu kulturnemu pro- 8famu. Za prireditev so bili na *ičajnih mestih izobešeni plakati, ki so jih izdelali otroci sami. 0 predsedniku KS pa bi ra- povedala še to, da se za Jzvoj kraja resnično trudi in "^so rezultati že vidni. Krajanka iz Frankolovega (naslov je v uredništvu) Boji med Mevizijamaso pojenjali 'Avtorica članka »Boji med ^'fvizijama so pojenjali« v J°vem tedniku 13. aprila, si o J° Plusu in programu POP Privošči karikiranje, preti- ^^nje, namigovanje in dom- kar morda samo po se- 1 '"'^ bi bilo nič slabega, če anek ne bi vseboval preveč ^'očnih podatkov in inter- ^^3cij, ki bralce zavajajo. J^di kritičen pogled na me- je zaželen in koristen, lJj'^^šujemo pa, zakaj naj bi pQ° ^^^o poenostavljanje in j Pačeno opisovanje podjet- ''o Plus z njegovim večin- skim lastnikom, karikiranje odnosov med konkurenčni- ma programoma in omalova- ževanje njunih poslovnih po- tez dobro in koristno. Čudi nas, od kod toliko napačnih interpretacij in podatkov, še bolj pa to, da se jih novinarka ni potrudila niti preveriti. Predvsem pa se nam zdi ško- da, da bralci niso o temah, ki naj bi jih članek obravnaval, pravilno informirani, da bi si lahko ustvarili lastno mnenje. Zelo narobe se nam na- mreč zdi, da članek predstav- lja napačne trditve kot dejs- tva, ki jim bralci seveda verja- mejo. Četudi potem morda preberejo naše pojasnilo (v primeru, da ga bo časnik sploh objavil), so skeptični, češ - zdaj se pa branijo in skušajo predstaviti svojo plat zgodbe. In tako je že vnaprej zmanjšana kredibilnost naše- ga odgovora. Zato ne moremo in tudi ne želimo zdaj kar poprek pojas- njevati lastniških razmerij, pravil poslovanja in konku- renčnih odnosov. Žalimo pa popraviti vsaj dve grobi napa- ki, ki se tičeta v članku ome- njenih oseb in oddaj. Nika Deu (in ne Dreu, kot je bilo zapisano) je direktorica mar- ketinga in odnosov z javnost- mi Pro Plus. Prav tako nam je znano, da je Mirjana Jarc di- rektorica marketinga Kanala A. Obe omenjeni direktorici pa nimata prav nikakršne zveze s trženjem oglasnega časa oziroma s poslovnimi dogovori o oglaševanju na POP TV oziroma Kanalu A, ker je dejavnost marketinga popolnoma drugačna od tr- ženja. Kviz Lepo je biti milijonar na POP TV je od prve oddaje dalje, torej vsak teden in v primerjavi z vsemi oddajami na vseh slovenskih televizij- skih programih, najbolj gle- dana oddaja. To potrjujejo vse meritve gledanosti. Če bi se torej novinarka za omenjeni članek vsaj malo potrudila poiskati pravilne podatke in ugotoviti dejstva, bi morale biti tudi njene inter- pretacije drugačne. Toliko slabše za dejstva, pač. TANJA DJURDJEVIČ, odnosi z javnostmi Pro Plus PREJELI ^ SMO J Kje je krivec? Sem mati fanta, starega 14 let, ki je zaradi svoje drugač- nosti že od rojstva potreben posebnega varstva in vzgoje. Biva v zavodu Marjan Pintar Dobrna, a sem resno zaskrb- ljena nad dogajanji, ko pride sin med vikendi domov. Da se enkrat, morda dva- krat pripeti, da se udari, pade ipd., je vsakomur razumljivo, kar jaz opažam, pa presega vse razumne meje vzgoje in varstva. Nazadnje sem opazi- la po njegovih ramah in vratu jasne vidne znake globokih ugrizov. Ker sin ni zmožen komuniciranja, tudi ne izvem, kako je do teh poškodb priš- lo, kdo ga je ugriznil. Odgo- vor, da se je sam poškodoval, je privlečena za lase in je gola laž. Nikakor namreč ni mož- no, da se sam ugrizne na vrat, ramena, in to od zadaj, poleg tega sem bila večkrat osupla, ker je bil sin poln podplutb, prask, odrgnin, da ne govo- rim o tem, da sem ga morala peljati celo v bolnišnico, ker je imel težjo poškodbo. Tudi te- lefonski klic v službo iz ome- njene ustanove sem že dobi- la: »Ker se je sin sam poško- doval...« Kako se lahko sam poškoduje otrok, ki mora biti zaradi narave njegove bolez- ni pod stalnim nadzorom? Kako se lahko take stvari dogajajo v omenjenem zavo- du, ko pa se dobro ve, kako nujna je prisotnost vzgojite- lja, terapevtov, ko se otroci igrajo - usposabljajo? Na moje večkratne poi- zvedbe, od odgovornih nikoli nisem dobila jasnega in kon- kretnega odgovora. Vedno se izgovarjajo, vse drugo je kri- vo, celo on sam, kar pa je povsem nemogoče, zato tudi pišem to pismo in se sprašu- jem, kje je krivec za takšna dogajanja - pripetljaje z mo- jim sinom, ki je zaradi svoje drugačnosti potreben poselj- nega varstva v posebni usta- novi. Kaj me še lahko preseneti v službi? Da me nenadoma po- kličejo po telefonu, zopet z izgovorom, da se je sin sam lažje poškodoval ali še kaj hujšega.... Zato želim, da mi odgovor- ni javno odgovorijo: Kako se v navedenem zavodu lahko take stvari sploh dogajajo? Verjamem, da moj primer ni osamljen, zato želim spodbu- diti vse tiste starše, ki imajo svojega otroka v zavodu in doživljajo enake izkušnje kot jaz, da to javno povedo. Mati otroka, ki je drugačen (naslov je v uredništvu) Nekaj utrinkov ob 20. obletnici Doma Nine Pokom Pelješ se proti Velenju, pred kamnolomom Pirešica zavi- ješ desno, nato še kilometer, morda dva in že stojiš pred vehko rdečo zgradbo. Dom Nine Pokorn je to. Prepričana sem, da vehko Celjanov ne pozna tega doma. Lahko bi rekla, da so celo srečni, ker jim nikoli ni bilo potrebno razmišljati o drugačnosti. Morda pa so prikrajšani za mnoga spoznanja, za topel stisk roke, objem, hvaležnost v očeh varovanca, ko ga obiš- češ, pa čeprav nisi njegov bližnji. Morda so prikrajšani za razmišljanje o vrednotah življenja. O tem, kdo pa smo mi, ki smo zunaj? In prav zato bi vam rada opisala ta čudovit dom, ki je v 20 letih svojega obstoja med svoje zidove sprejel za svoje mnoge na rob življenja potis- njene ljudi. Različne so usode teh posameznikov. Veliko je težkih duševnih bolnikov, drugi so se v domu znašli zaradi različnih socialnih stisk ipd. Sama rada pridem na obisk v ta dom. V prenekateri »usta- novi« me ne sprejmejo tako lepo kot tukaj. Varovanci, za katere vem, da imajo svojce, le da jih ti zelo redko obišče- jo, ali pa sploh ne, znajo toplo stisniti dlan, te objeti in poka- zati, da si dobrodošel. Ti ljud- je ti poklonijo nasmeh že sa- mo zato, ker si prišel. In ko odhajam, slišim: »Pa pridi še kdaj!« Toplo mi je takrat pri srcu. Marsikdaj doma pri svo- jem delu razmišljam: le v čem smo »normalni« ljudje tako »normalni«? Mar v svoji pov- prečnosti? Še nekdo drug je, ki preživi v tem domu kar velik del svo- jega življenja. To je osebje, ki nesebično skrbi za ljudi, ki so tukaj našli svoj dom. Lepo znajo popestriti njihov vsak- danjik, z različnimi aktivnost- mi, kot so predstave, izleti, delovne terapije, hzioterapija, ipd. Za bolne in nepokretne skrbi zdravstveno in negoval- no osebje, za razne stiske pa, od psihiatra in socialne delav- ke naprej, najbrž kar vsi. To so v resnici bogati ljudje. Sa- mo da s tem nimam v mislih njihovih plač, temveč njihovo duhovno bogastvo. Hvala vsem zaposlenim! Če vas pot kdaj zanese mi- mo Doma Nine Pokorn, zau- stavite svoj korak. Ne bo vam žal! In če boste čisto tiho, če boste dobro prisluhnih, boste morda slišali, kako bije njego- vo veliko srce. CVETKA GOREČAN. Celje Pomlad V Ivanic Gradu Prvo pomladno soboto smo se člani Društva psoriati- kov Slovenije, podružnice Ce- lje, odpravili v Naftalanski kompleks zdravilišča Ivanič Grad, kjer zdravijo bolnike z luskavico. V preddverju hotela smo bili prijetno presenečeni ob sprejemu zdravnikov in g. di- rektorja. Po osvežitvi s so- kom in kavo je sledilo preda- vanje, obogateno z diapoziti- vi, o njihovem zdravljenju, ki temelji na naravnih metodah. Veliko je bilo vprašanj naših članov, na katera je dr. Koser- jeva odgovarjala in jih v dveurni razpravi podkrepila s svojimi izkušnjami. Zanimalo nas je naprimer, kam in na koga naj se obrnemo za skle- nitev konvencije zdravstve- nega zavarovanja med drža- vami, da bi bili deležni zdrav- ljenja, ki nam najbolj ustreza. Da bi bilo tako kot včasih, ko je bilo zdravilišče v Velem Lo- šinju odprto za bolnike iz vse bivše države. Naša bolezen se ne bi smela srečevati z mejami. Sledil je ogled zdravilišča, kopanje in družabno kosilo z zdravniki. Kar prehitro je mi- nilo peturno srečanje. Hvala vam, dragi prijatelji, bilo je lepo vami. Vrnili smo se na avtobus Vandrovček s šofer- jem Slavkom, ki nas je tudi tokrat varno odpeljal proti Olimju. »Veselo Zagorel«, je zadonela pesem ob spremlja- vi harmonike našega člana Jožeta Ovčjaka, ki nas je spremljala preko meje. Dru- žabni večer je minil na kmeč- kem turizmu »Jakopina«, ob njihovih res pristnih dobro- tah, pa je izzvenela še marsi- katera lepa melodija ob mate- rinskem dnevu. Predvsem bi se v imenu vseh nas rada zahvalila naši predsednici dr. Nataši Koser Kolar, ki si, kljub ordinaciji na dermatološkem oddelku Celje in strokovni specializaciji v Ljubljani, naj- de prosti čas za nas. Pripravi- la nam je tudi strokovno pre- davanje, to je bilo 7. aprila v Zdravilišču Laško, udeležilo pa se ga je preko sedemdeset članov našega društva s celj- skega območja. Sledilo je pre- davanje Darinke Vezenšek iz podjetja »Schering Plough« podružnice za Slovenijo - strokovne sodelavke, o zdravljenju dermatoloških obolenj, za tem pa še preda- vanje medicinske sestre Vide Cvek. Kako spretni so njeni prsti pri terapiji psoriatične kože na celjski dermatologiji, pa ve že marsikdo izmed nas. Hvala vsem, želimo si nadalj- njega sodelovanja z našim društvom. IVANKA SEVŠEK, Laško Akcija za Milenine varavance Na osnovni šoli Lava v Ce- lju so učenci šole že nekaj časa zbirali hrano za varovan- ce Milene Močivnik. Verjetno jih je spodbudilo imenovanje Milene Močivnik za Slovenko leta. Dve paleti hrane je poda- rilo tudi trgovsko podjetje Tuš. Brezplačni prevoz s kombijem je prav tako opra- vilo podjetje TUŠ. Kombi je bil nabito poln. Vodstvo šole je omogočilo tudi trem oddelkom četrtih razredov, da so si ogledali to Milenino zavetišče, ki deluje v nemogočih razmerah. Verjet- no so bili precej šokirani, ko so videli, v kakšnih nemogo- čih razmerah deluje to zave- tišče. Še bolj pa so bili verjet- no pretreseni tisti učenci, ki imajo tudi doma domače ži- vali, ki živijo v urejenih raz- merah. Milena je bila ob pogledu na poln kombi hrane ganjena. Izjavila je, da so šole na Šta- jerskem bolj radodarne kot v njeni okolici. Omenil sem ji tudi, da je pričela z zbiranjem hrane tudi osnovna šola Fra- na Kranjca iz Celja. Verjetno se bodo za zbiranje hrane od- ločile še druge šole, ko bodo prebrale ta članek. Enako zbiralno akcijo hra- ne je opravila že osnovna šola s Polzele, začela jo je po TV oddaji Odklope Boruta Vesel- ka. Mene je zanimalo,če so se razmere po proglasitvi Mile- ne za Slovenko leta kaj izbolj- šale. Doslej še ne. Bojim se, da se tudi bistveno ne bodo, saj države ne moti to zavetiš- če, v katerem deluje Milena v nemogočih razmerah. Edina svetla točka se mi zdi akcija, ki sta ju uvedh reviji Jana in Lord z naslovom: »Po- magajmo Mileni Močivnik!« Milena je namreč odprla na- mensko hranilno knjižico s številko računa, na katero lahko posamezniki in podjet- ja pošiljajo denarna sredstva. Ker Milena žal ne premore telefona, lahko sporoča do- brim ljudem preko Mance Mirnik, novinarke pri reviji Jana, kako napredujejo dela v hiši in kako se godi njenim kužkom. Milena pa se vsem učencem osnovne šole Lava na čelu z vodstvom šole in Mirku Tušu, ki je omogočil brezplačen prevoz hrane, is- kreno zahvaljuje. MILAN GOMBAČ, Celje Kaj bi brez poverjenikov? Društvo invalidov Občine Žalec šteje 3280 članov Pri tolikšnem številu društveni odbor sam ne bi mogel opra- viti vseh nalog, predvsem ne bi mogel vzdrževati nepo- srednih stikov s posamezni- mi člani. Zato smo organizira- li sistem poverjenikov, ki so neprecenljiv povezovalni člen med društvenim odborom in članstvom. V vseh naseljih Občine Žalec delujejo pover- jeniki, to delo nekateri oprav- ljajo že dolga leta. Skoraj vsak dan so na svojih terenih, zdaj pri enem, zdaj pri drugem članu, ob posebnih nalogah pa jih obiščejo več na dan. Kar številne so naloge, ki jih opravljajo poverjeniki. Člane obveščajo o dejavnosti druš- tva, prisluhnejo problemom invalidov in jih posredujejo odboru. Težke invalide vabijo na društvene izlete, nazadnje jih je bilo kar za tri polne avtobu- se. Ob vsem tem pobirajo čla- narino, obiskujejo bolne čla- ne in jim skušajo pomagati. Ob novem letu obiščejo prib- ližno 120 socialno ogroženih invalidov in jim izročijo skromno darilo. Posebno skrbno organizirajo program za 90-letne jubilante ter jih, skupaj z društvenim funkcio- narji, tudi obdarijo. Zgodi se, da ob takih obi- skih posamezniki potožijo: »Imamo otroke, pa se ne spomnijo na nas, vi pa niste pozabili na nas.« Ob društvenih uradnih urah, ki so vsak ponedeljek ali sredo, so poverjeniki kar standardni obiskovalci, ki predsedstvu posredujejo in- validsko problematiko, spre- jemajo morebitna navodila in si naložijo nove naloge. Sicer pa odbor povprečno štirikrat na leto organizira posvet z vsemi poverjeniki. To so te- meljni pogovori o društve- nem delu, uresničevanju let- nih programov in invalidski problematiki. Ob teh posvetih se odbor poverjenikom od- dolži s skromno zakusko, saj svoje požrtvovalno delo opravljajo brezplačno. Pogo- sto morajo prehoditi stotine stopnic in prehoditi nekaj ki- lometrov od bivališča do bi- vališča. In kaj je to, kar pover- jenike spodbuja pri njihovem delu? To je resnična, nesebič- na ljubezen do človeka, do bližnjega, do invalida, to je prava solidarnost in iskren človeški odnos do ljudi. Poverjeniki Društva invali- dov občine Žalec - hvala vam. Kaj bi društvo brez vas? JOŽE GROBELNIK, Žalec 22 NOČNE CVETKE • v sredo, 19. aprila zvečer, je bil v stanovanju na Maribor- ski cesti ves besen Vlado P., ki je vpil na svojo Darjo, ki jo je še dodatno prizadel s tem, ko ji je razmetal rože, ki jih je skrbno negovala v lončkih. • V četrtek zvečer je bil Janez 1. spet razposajen. Spet je tolkel po vratih svoje bivše drage, z možmi postave pa se ni srečal, ker jo je še pravi čas popihal. • Pred vhodom v Ledeno dvorano'V mestnem parku je bilo v petek popoldne napeto. Tam je Blaž P. razgrajal, vpU, razbijal steklovino in izzival mimoidoče občane. Ko ga je Bogdan hotel umiriti, se je Blaž vanj besno zakadil in si z vsem svojim početjem prislu- žil sodnika za prekrške. • Miro je v soboto dopoldne prijavil, da se ga je z nožem lotila izvenzakonska družica Andrejka. Andrejka je na cesti ustavila avto, s katerim se je peljal Miro, sledil je hud pre- pir, med točo zmerljivk pa je Andrejka zgrabila za nož in z njim svojega partnerja zazna- movala po hrbtu. • V soboto zvečer je bila potrebna intervencija v stano- vanju na Teharjah, kjer je bil Emil A. v sovražnem stanju. V takšnem prazničnem razpolo- ženju je pretepel svojo izven- zakonsko partnerko Dragico. V istem času se je nekaj podob- nega dogajalo na Goriški, kjer je Vinko P. tepel svojo izvenza- konsko Jožico. • V nedeljo okrog enih po- noči se je v diskoteki Jungle razvnel Predrag S. Svoje raz- grajaško razpoloženje je izka- zoAial tako, da je razbijal kozar- ce. Seveda samo prazne. • V Casablanci pa je v nede- ljo okrog petih težil in razgra- jal Kristijan U., ki je prav tako metal kozarce po deh. Ker je bil iz minute v minuto bolj aktiven, ga je tamkajšnji redar odstranil z energičnim »direk- tom«. M. A. Šmarski cicibani preditiacijo V občini Šmarje pri Jelšah je devet malih šol, ki so se prejšnji teden pomerile na kvizu o prometu. Po podat- kih republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu je vsakoletni kviz Ciciban v prometu edini takšen v Sloveniji. Začelo se je pred leti v ob- činskem središču, ko so tek- movale med seboj posamezne skupine, nakar so začeli tek- movati cicibani iz različnih krajev občine. Letošnje tek- movanje je bilo že četrto, na katerem so sodelovali vsi mali šolarji šmarske občine. Pro- jekt vodi vzgojiteljica Dragi- ca Stojnšek iz vrtca v Mesti- nju. Na tekmovanju, ki so ga pripravili vrtec, policijska po- staja in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, so se pomerili v poznavanju raz- ličnih vrst prometa, promet- nih znakov, varnosti pešca in kolesarja in podobnem. V praktičnem delu tekmovanju so morali tekmovalci med drugim sestaviti iz različnih delov avtomobil. Na letošnjem kvizu si je pri- služila zlato medaljo in pre- hodni pokal ekipa Metuljev iz šmarske male šole, srebrno mali šolarji iz Šentvida pri Grobelnem ter bronasto iz Mestinja. Vseh 136 malih šo- larjev, ki so se pripravljali na tekmovanje vse leto, bo nagra- jenih z ogledom letališča na Brniku. Tam jih bodo 10. ma- ja posebej seznanili z zračnim prometom. V Šmarju pa si je še mogoče do sredine maja ogledati raz- stavo projekta Ciciban v pro- metu, kjer predstavljajo raz- lične vrste prometa, svoje pri- prave na prometni kviz in ris- bice malih šolarjev na temo prometa. BRANE JERANKO Huda nesreča pri streljanju V Razgorju se je 23. apri- la okrog štirih zjutraj, med prazničnim streljanjem pri- petila huda nesreča. Štirje fantje so se zbrali, da bi s streljanjem naznanili pri- hod velike noči, pri tem pa so uporabili smodnik in doma izdelano kovinsko cev. Aleš B. (18) je 25 cm dolgo cev napol- nil s smodnikom do polovice, pri vrhu pa zatlačil nekaj pa- pirja. Ko je 19-letni Marko C. s kovinsko palico tlačil papir v cev in pri tem zanetil iskro, se je smodnik vžgal in eksplodi- ral v cevi. Marku so goreči delci smodnika prileteli v obraz in ga hudo poškodovali. Najprej so ga oskrbeli v celj- ski bolnišnici, od tam pa so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljano. M.A. Upirala sta se Policista PP Slovenske Ko- njice sta 23. aprila okoli pol- noči sledila vozniku osebne- ga avtomobila, da bi ga usta- vila in z njim opravila kon- trolni postopek. Voznik Boris L. (29) iz Ko- njiške vasi se na policistov znak ni hotel ustaviti, ampak je v nadaljevanju vožnje zapeljal na dvorišče domače hiše. Ko sta policista hotela z voznikom opraviti postopek, se je vmešal njegov brat, 22-letni Miran L., nakar sta se brata policistoma tudi lizično uprla. Z uporabo strokovnih prijemov sta bila upornika obvladana, na PP pa so ju odpeljali, vklenjena z lisi- cami. Oba brata in eden od policistov so pri tem utrpeli lahke telesne poškodbe. M.A. GORELO JE PožarvVitalu V petek, 21. aprila ob 3.15 uri, je zagorelo v Vitalu v Mestinju. Zagorelo je na ostrešju zida- nega skladišča z lesenimi stro- pi, kjer je nastalo za okoli 300 tisoč tolarjev gmotne škode. Gasili so gasilci iz okoliških društev, po prvih ugotovitvah pa je požar nastal zaradi napa- ke na električni napeljavi. Gorelo V Dotah V petek, 21. aprila okrog 9, ure, je nastal požar na stano- vanjski hiši Marije D. v Dolah. Goreti je začelo v dimniku, kjer so se vnele saje. Ogenj je ožgal lesena vrata na peči in prostore v dimnici. Ogenj so pogasili gasilci iz Lokarij, gmotna škoda pa znaša okoli 100 tisoč tolarjev. Samovžig V petek, 21. aprila zvečer, je nastal požar v šentjur- skem Bohorju. Med delovnim procesom je v obratu Žaga, med sušenjem furnirja izbruhnil požar v su- šilni komori, kjer je prišlo do samovžiga lesnih drobcev. Gmotna škoda znaša okoli 400 tisoč tolarjev, ogenj pa so poga- sili gasilci iz Šentjurja. M.A. PROMETNENEZGODE Otrok pred avto Na lokalni cesti v naselju Gabrovlje se je v torek, 18. aprila popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval otrok. Ljudmila Z. (56) iz Škalc je vozila osebni avtomobil iz smeri Gabrovelj proti Sloven- skim Konjicam, izza žive me- je pri stanovanjski hiši pa je nenadoma na cesto pritekel triletni Jaka N. Voznica je si- cer zavirala, a je kljub temu s sprednjim desnim delom vo- zila trčila v otroka, ki je padel po vozišču in utrpel hude tele- sne poškodbe. Zletela S ceste Na lokalni cesti Mozirje - Lepa Njiva se je v sredo, 19. aprila popoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta še tele- sno poškodovali dve osebi, ena huje. Melita M. (23) iz Florjana je vozila osebni avtomobil iz smeri Mozirja proti Florjanu. Zunaj naselja Lepa Njiva je v levem preglednem ovinku, med vožnjo po klancu navz- dol, zapeljala desno z vozišča, kjer se je vozilo prevračalo in obstalo ob potoku Njivščica. V nesreči je voznica utrpela hude telesne poškodbe, njena sopotnica, 23-letna Alenka G., pa je bila lažje ranjena. Trčenje od zadaj Na glavni cesti Vinska Gora - Velenje se je v sredo, 19. aprila zvečer, pripetila nezgo- da, v kateri je ena oseba utrpe- la hude telesne poškodbe. Metka T. (27) iz Velenja je vozila osebni avtomobil iz smeri Vinske Gore proti Vele- nju. Pred odcepom ceste za Bevče je zmanjšala hitrost, ker je nameravala zaviti proti Bevčam, takrat pa je za njo pripeljal voznik osetjnega av- tomobila, 61-letni Stanislav M., prav tako iz Velenja, ki je trčil v zadnji del vozila Metke T. Voznica je utrpela hude te- lesne poškodbe. Trčila moped in osebno vozilo Na Partizanski cesti v Ro- gaški Slatini se je v petek, 21. aprila dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen voznik kolesa z mo- torjem. Gmotna škoda na vozilih znaša okoli 150 tisoč tolarjev. Tihomir F (17) iz Svetega Florjana je vozil kolo z motor- jem po Partizanski cesti, iz smeri centra mesta proti Ce- rovcu pod Bočem. Ko je pripe- ljal do križišča z ulico Ločen dol, je z njegove desne strani pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 43-letni Bojan T. iz Rogaške Slatine, nakar sta vo- zili trčili. Tihomir F. je padel po vozišču in utrpel hude tele- sne poškodbe. Trčil V robnik Na dovozni cesti v naselju Kompole se je v petek, 21. apri- la popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri je ena oseba utrpe- la hude telesne poškodbe. Alojz V. (67) iz Kompol je vozil motorno kolo po dovoz- ni cesti v naselju Kompole. Ko je med vožnjo po klancu navz- dol pripeljal v rahel desni ovi- nek, ga je zaneslo na levo, tam pa je trčil v robnik in padel po vozišču ter se hudo telesno poškodoval. Smrtni padec s traktorja Na lokalni cesti Velika Pi- rešica - Ponikva, zunaj na- selja Studence, se je v petek, 21. aprila popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena ose- ba izgubila življenje. Franc V. (61) iz Studenc je vozil neevidentiran kmetijski traktor iz smeri Studenc proti Veliki Pirešici. Zunaj omenje- nega naselja je v desnem ne- preglednem ovinku zapeljal preko vozišča na levo na vzpe- tino ob cesti, tam pa se je traktor prevrnil na desni bok. Med prevračanjem je Franc V. padel z vozila in utrpel tako hude telesne poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. Štirje ranjeni Na lokalni cesti v naselju Dolenja vas se je v soboto, 22. aprila zgodaj zjutraj, pri- petila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude tele- sne poškodbe, tri pa lahke. Gmotna škoda znaša okoli 120 tisoč tolarjev. Boris K. (18) iz Pariželj je vozil osebni avtomobil po lo- kalni cesti iz smeri Kaplje vasi proti križišču za Prebold. Ko je pripeljal v Dolenjo vas, ga je v levem ovinku zaneslo na desni rob ceste, od tam pa na travna- to nabrežino, kjer je oplazil živo mejo in trčil v 3 zabojnike za smeri. Za tem je vozilo trči- lo še v ustje dovozne ceste, tam silovito trčilo v betonski te- melj elektro postaje, kjer ga je dvignilo v zrak, na tleh pa je pristalo na strehi. Sopotnik, 21-letni Matjaž C. iz Šentruper- ta, je utrpel hude telesne poš- kodbe, lažje ranjeni pa so bili voznik in še dva sopotnika, 22- letni Gregor B. in 22-letni Ma- tej K., oba iz Dolenje vasi. Nesreča V Celju Na Ulici XIV. divizije v Ce- lju se je v soboto, 22. aprila dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta bili ranjeni dve osebi, ena huje. Na vozilu je škode za okoli 100 risoč tolar- jev. Damir R. (26) iz Košnice pri Celju je vozil osebni avto- mobil po Ulici XIV. divizije proti Cesti v Laško. Vozil je za neznanim voznikom osebne- ga avtomobila R4, ki je pri križišču za Pleteršnikovo uli- co vključil desni smerokaz in zmanjšal hitrost, voznik Da- mir R. pa je zapeljal na levo in po nasprotnem voznem pasu prehiteval neznano osebno vozilo. Takrat sta, z njegove desne strani in izven zazna- movanega prehoda za pešce, ulico prečkala pešca, 62-letni Vladimir D. in njegova žena, 63-letna Katarina D., oba iz Lise pri Celju. Ko ju je voznik Damir R. opazil, je močno zaviral, a mu s tem trčenja ni uspelo preprečiti. Vladimir D. je utrpel hude telesne poškod- be, njegova žena pa lahke. Da bi lažje razjasnili okoliš- čine te nesreče, v PU Celje pozivajo morebitne očividce, da se zglasilo na Postaji pro- metne policije Celje ali pokli- čejo na telefonsko številko 113. Hudoranjeil voznika m Na lokalni cesti, zun^; selja Klokočovnik, se J nedeljo, 23. aprila popd^ pripetila nezgoda, v ^ sta bili dve osebi hudoj, sno poškodovani, dve lažje. Na vozilih je škod^ približno 400 tisoč tolarj Vladimir A. (21) iz Suh; la je vozil osebni avtomob smeri Loč proti Kraberku njim pa je vozil voznik o nega avtomobila, 21- Drago A. iz Suhadola. V kočovniku je Vladimir upočasnil vožnjo, zato je] go A. trčil vanj. Hude teli poškodbe sta utrpela oba nika, lažje ranjena pa sta sopotnik v vozilu Draga 12-letni Aleš C. iz Suhai in sopotnik v vozilu Vladii A., 30-letni Marjan R. iz S dola. ^ Radarske kontrole bodo: • v četrtek, 27. aprila dopoldne, na območju Žalca, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju, • v petek, 28. aprila dopoldne, na območju Slovenskih Konjic, v popoldanskem času pa na območju cestnega križa (poostren nadzor), • v soboto, 29. aprila dopoldne, na območju Mozirja, popold- ne pa na območju Šmarja pri Jelšah, • v nedeljo, 30. aprila dopoldne, na območju Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Laškega, • v ponedeljek, 1. maja dopoldne, na območju Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Velenja, • v torek, 2. maja dopoldne, na območju Šentjurja pri Celju, v popoldanskem času pa na območju Laškega, • v sredo, 3. maja dopoldne, na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Mozirja in • v četrtek, 4. maja dopoldne, na območju Laškega, popoldne pa na območju Velenja. 123 Šestnajst let zapora za hudodelsko trojico Do pravnomočnosti sodbe bodo Muho Amidžic, Željko Žovski in Davorin Dokic v priporu ^članski senat Okrožne- j^5odišča v Celju je 19. apri- Ueto dni po pričetku soje- sklenil glavno obravna- zoper Muho Amidžiča, ujka Žavskega in Davori- ^Dakiča, obtožene kazni- ^ dejanj neupravičene proi- ^odnje in prometa z mami- j Amidžiča pa še poskusa jeprečitve uradnega dejanja jadni osebi. Vse tri, ki so v fiporu od 14. junija 1998, je jnat spoznal za krive. v izrečeno enotno kazen je [dišče Dakiču vključilo še iznivo dejanje prikrivanja iz azenske zadeve, v kateri mu bila izrečena pogojna ob- )dba, enako je tudi Amidži- 1 preklicalo pogojno kazen iposkus preprečitve uradne- 1 dejanja uradni osebi. Muho Amidžiča je senat, ki luje predsedoval sodnik Bran- jAubreht, obsodil na kazen »dmih let in šestih mesecev zapora, Željka Žavskega na štiri leta zapora, Davorina Da- kiča pa na štiri leta in sedem mesecev zapora. Sodišču je v tem procesu uspelo dokazati, da sta se Ami- džič in Žavski koncem leta 1997 združila s ciljem, da v Ljubljani kupita pol kilogra- ma heroina, v posel pa sta vključila še Dakiča, ki je bil zadolžen za prodajo heroina na celjskem narkomanskem tržišču. Žavski je v Ljubljani prevzel mamilo, ga pripeljal v Celje, potem pa ga 20. decem- bra zvečer zakopal v gozdu v zaselku Lahovna v Celju. Pred- hodno se je z Dakičem dogo- voril, da bosta pol kilograma heroina skupaj prepakirala, za nadaljnjo prodajo pa je bil zadolžen Dakič. Še istega ve- čera sta Žavski in Dakič odšla v gozd, da bi skrito vrečko s heroinom izkopala, pri tem pa doživela nemajhno prese- nečenje, ko mamila nista naš- la. Za to presenečenje so »po- skrbeli« celjski kriminalisti, ki so Žavskega v gozdu tajno opazovali, potem pa heroin izkopali in ga zasegli. Med akterji te heroinske naveze so se pričela obtoževanja, kdo da si je mamilo prisvojil, more- bitno uresničitev nevarnih gro- ženj med njimi pa so prepreči- li s prirejeno informacijo za javnost: da je policija, po ob- vestilu dveh občanov, v gozdu našla zakopan heroin in ga odnesla s seboj. Pohcija je za hudodelski načrt vedela in ga ves čas spremljala, ko je tajno prisluškovala telefonskim po- govororri med obtoženimi in, skladno z odredbo sodišča, izvajala še druge posebne ope- rativne metode. Amidžiča, Žav- skega in Dakiča je močno obre- menila tudi izjava Zlatka Pe- troviča v času preiskave. Ta je načrt nakupa heroina in vloge posameznikov pri prodaji na- tančno opisal in se s tem spra- vil v življenjsko nevarnost. Ker so mu zaradi te izjave grozili. jo je na policiji in pri preisko- valnem sodniku v celoti spre- menil, obenem pa zaprosil za varovalni neprebojni jopič, kot je na sojenju povedal krimina- list Robert Mravljak, ki je tudi opisal potek in izsledke poh- cije pri izvajanju posebnih ope- rativnih metod. Dakič je bil obsojen tudi zato, ker so mu dokazali, da je v času od aprila 1997 do junija 1998 doma hranil heroin ter ga prodajal na tržišču, nabavljala pa sta ga in mu ga izročala Željko Žav- ski in Muho Amidžič. Mamilo je namreč Dakič prodajal tudi navideznim kupcem, tajnim sodelavcem policije. Da se je ukvarjal s preprodajo mami- la, se je pokazalo tudi pri hišni preiskavi. Ko so se junija 1998 vsi trije obtoženi znašli v priporu, je Muho Amidžič storil še eno kaznivo dejanje, ko je, na poti iz zaporov v zdravstveni dom, poskušal pobegniti, pri tem pa je poškodoval dva paznika. V obrazložitvi sodbe je pred- sednik senata poudaril, da so vsi trije obtoženci delovali konspirativno, da so se torej dobro zavedali teže kaznivega dejanja in da so delovali z naklepom, kar je bila zanje pri odločanju senata o kazni močna oteževalna okohščina, zlasti pa dejstvo, da bi s pol kilograma heroina, če bi ga prodali, lahko zastrupili naj- manj tisoč mladih ljudi. Kot olajševalno okoliščino je so- dišče upoštevalo dejstvo, da nameravanega dejanja niso ure- sničili. Do pravnomočnosti sodbe bodo vsi trije ostali v priporu, ker obstaja ponovitvena ne- varnost, Amidžič pa še zaradi begosumnosti. Pri odločanju o tem, ali bodo Amidžiča (kot tujca) izgnali iz naše države, pa se senat (še) ni mogel zedi- niti. Zagovorniki obtoženih se bodo o pritožbi na sodbo od- ločili po posvetovanju z nji- mi. mmmmm marjela agrež MINIKRIMICI Vlom v klet Rasu od 15. do 18. aprila je mani storilec vlomil v klet bgomira Z. Na Foitovi uhci v 'elenju. Ukradel je rotacijsko osilnico, 4 lesena vratna kri- iin nekaj orodja. Lastnik je. Skodovan za približno 60 ti- t tolarjev. Bo belil? V času od 14. do 18. aprila je leznani storilec prerezal va- ovalno ograjo pri skladišču Jrodajnega centra na Hudinji. i palete je potem ukradel 5 Wnajstlitrskih posod z barvo 'jipol. Kovinotehna d.o.o. Ce- !f je oškodovana za okoli 20 isoč tolarjev Kradel na gradbišču v noči na 19. april je nekdo fcmil v strojnico na gradbiš- P Čistilne naprave v Škof j i ''si. Iz notranjosti objekta je ^adel kompresor, potopno Wko in 25 metrov cevi. '^tnik Tomi R. je oškodovan '^približno 50 tisoč tolarjev. Škoda pri vlamljaiiju ,^ noči na 19. april je nezna- ? storilec vlomil v prostore !'^dentskega servisa na Vod- 'i^^ovi ulici v Celju. Notra- J°st je dodobra preiskal in J razočaran, saj je našel in ^adel le tisoč tolarjev denar- ^••'e pa s samim vlamljanjem Jzročil za okoli 100 tisoč '^•"jev gmotne škode. tot V kontejnerju ^ noči na 19. april je nekdo °niii v bivalni kontejner, po- ^Ijen na Ulici Janka Vrabi- Velenju. V notranjosti si je r^al električni vrtalni stroj. baterijski vrtalni stroj, elek- trično vbodno žago, električ- no krožno žago, kompresor, električno udarno kladivo in dve kotni brusilki. Mladen Š. je oškodovan za okoli 110 ti- soč tolarjev. Jutranji zmikavt v sredo, 19. aprila med 5.40 in 5.55 uro, je neznani stori- lec vlomil v prodajalno Pe- karstva Geršak na Linhartovi uhci v Celju. Ukradel je okoli 10 tisoč tolarjev menjalnega denarja. Roparska tatvina v torek, 18. aprila okoli 23. ure, je neznan mlajši moški vlomil v stanovanjsko hišo v Zabukovici, kjer živi 70-letna Leopoldina M. Ta je nekaj sli- šala in v spalnici prižgala luč ter zagledala moškega, ki je luč ugasnil, žensko podrl na tla in od nje zahteval denar. Z napa- dom in grožnjami jo je prisilil, da mu je izročila 20 tisoč tolar- jev denarja, preden je odšel, pa jo je zvezal in iz vtičnice izpu- lil telefonsko žico. Leopoldini M. je ropar povzročil lahko telesno poškodbo. Prijet, pridržan v sredo, 19. aprila popoldne, je 20-letni Tomislav Š. iz Žalca vstopil v pisarno podjetja Si- pro d.o.o. v Žalcu. Izkoristil je kratko odsotnost tamkajšnje de- lavke in iz miznega predala ukradel 27 tisoč tolarjev. Sto- rilca so žalski policisti kmalu prijeli, ker pa domnevajo, da ima na vesti še več podobnih kaznivih dejanj, so zanj odre- dili 48-umo pridržanje. Razbijac v času od 10. do 20. aprila je se je nekdo znesel nad nenase- ljeno stanovanjsko hišo naCan- karjevi ulici v Šoštanju. Raz- bil je več okenskih stekel, dva lestenca in poškodoval vhod- na vrata. Lastnik Milan V. je oškodovan za pribhžno 100 tisoč tolarjev. Ukradel prikolico in tovor v noči na 20. april je nekoga zamikala avtomobilska priko- lica, parkirana na delovišču na Jamovi ulici v Celju, na kateri so bili naloženi trije dvestoliterski sodi, napolnje- ni z nafto, in pretočna črpalka domače izdelave. Lastnik Franc S. je oškodovan za okoh 150 tisoč tolarjev. Segel V blagajno v noči na 20. april je nezna- ni storilec vlomil v lokal Bum bar v Žiberniku, last Cvetke Ž. Osredotočil se je le na registr- sko blagajno, iz katere je po- bral okoli 22 tisoč tolarjev menjalnega denarja. Drag dremež v četrtek, 20. aprila dopold- ne, je nekdo izkoristil stanje Jakoba M., ki se je na klopi v celjskem mestnem parku pre- pustil sončnim žarkom in za pol urice zaspal. Med tem ča- som se mu je približal neznani storilec, mu ukradel torbico z denarnico in dokumenti ter ga oškodoval za okoli 60 tisoč tolarjev. Odpeljal nabijalo Policisti PMP Rogaška Sla- tina so bili 20. aprila obveš- čeni, da je nekdo, v času med 15. in 17. aprilom, kradel na dvorišču Vrtnarstva na Zdra- viliškem trgu v Rogaški Slati- ni. Odpeljal je vibracijsko na- bijalo BS 600, vredno 400 tisoč tolarjev. M.A. Delovni nezgodi Na začetku prejšnjega tedna sta se pripetili dve delovni nezgodi s hujšimi posledicami, prva v Arji vasi in druga na Pesnici. V torek, 18. aprila zjutraj, se je na delovišču gradbenega podjetja Pluton v Arji vasi pripetila nezgoda, ko je 35-letni Mevludin Z., pri prestopu z betonske plošče na nabrežino, padel z deske skoraj 3 metre globoko. Pri padcu si je poškodo- val zapestje desnice. V sredo, 19. aprila okoli 8. ure, pa se je v mizarski delavnici Vengust na Pesnici pri Šentjurju hudo telesno poškodoval 16- letni David P. iz Grobelnega. Ko je na stroju skobljal letev za vrata, si je med potiskanju letve preko rezila hudo poškodoval roko. M.A. jji^ GORELOJE Uničeno vozilo V torek, 18. aprila nekaj minut po sedmi uri, je v bližini Alposa v Šentjurju zagorelo na delovnem vozilu. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika na vozilu Iveco, prirejenem za čiščenje cest, last podjetja Javne naprave d.o.o. Celje. Ogenj, ki so ga ob pomoči mimoidočih občanov pogasili šentjurski gasilci, je vozilo popolnoma uničil, tako da gmotna škoda znaša okoh 25 milijonov tolarjev. Uničen tudi traktor V torek, 18. aprila popoldne, je v Radizlju zagorelo na kmetijskem traktorju, last Stanislava H. Požar na traktorju Ferguson je nastal zaradi napake na električni napeljavi. Kljub takojšnjemu posredovanju lastnika in gašenju gasilcev iz Nove Cerkve, je ogenj traktor popolnoma uničil, gmotna škoda pa znaša okoli 250 tisoč tolarjev. Gorelo v kleti blagovnice V četrtek, 20. aprila zvečer, je nastal požar v kletnih prostorih blagovnice na Polzeli. Požar je nastal v električni razdelilni omari hladilnega sistema, uničil pa je notranjost omare z vso napeljavo. Ogenj so lokahzirali in pogasili gasilci s Polzele, iz Pariželj, Ločice in Žalca. Pohcisti so ugotovili, da je požar povzročila okvara na električni napeljavi. Gmotna škoda znaša približno 1 milijon 500 tisoč tolarjev. Požar v Padeškem Vrhu V petek, 21. aprila okoli petih zjutraj, je izbruhnil požar na stanovanjski hiši v Padeškem vrhu, last Terezije Z. Kot kažejo dosedanje ugotovitve, je požar nastal zaradi vžiga saj v dimniku, potem pa se je ogenj razširil na ostrešje in ga v celoti uničil. Ker se je udri lesen strop, se je ogenj potem razširil še na shrambo v pritličnem delu hiše. Lastnico hiše so iz goreče hiše pravočasno rešili. Gasili so gasilci iz Zreč, Stranic, Vitanja in Gorenja. Gmotna škoda znaša približno poldrugi milijon tolarjev. M: A. Foto: SHERPA Goreti so začele saje v dimniku... 7.-26. april 2000 24 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Preplah zaradi seksualnih podvigov! Bojan Požar, lastnik revije Moški svet, je zdaj spet v središču ljubljanske pozor- nosti. Že pred meseci je vzbu- dil zanimanje slovenskih voajerjev, ker je obljubil, da bo objavil fotografije gole Ne- de Gačnik, sedanje mis Slo- venije, ki je bila tiste dni v Londonu, kjer je čakala na tekmovanje za mis sveta in nič dosegla. Fotografij ni ni- koli objavil, točneje, tiste, ki jih je, niso bile tako gole, da bi vzbudile zanimanje. Pravzaprav bi ga nekateri znani Slovenci že zdaj radi utopili, obesili ali pa mu ka- korkoU preprečili, da bi obja- vil s pompom napovedano knji- go »Nevarna razmerja slečene Slovenije«. Že sam naslov po- ve, da bo pri tem šlo za žgeč- kljive zadeve, ki sežejo daleč pod odejo, to pa Slovenci tudi najraje berejo. Med tistimi, ki bo prva na udaru, bo tudi prva dama slovenske popevke He- lena Blagne-Zaman, vendar ne v zakonskem, ampak pred- zakonskem času. Bojan Po- žar, ki seveda noče razkriti skoraj nič iz vsebine, saj bi se tako močno zmanjšalo zani- manje za njegovo knjigo, trdi, da je bila Helena izredno po- skočna deklica. Tudi Miša Molk je na spisku. O njej ne piše, kako se je z lepotnimi operacijami polepšala, da se strahotno boji staranja in da je bila prva znana slovenska oseb- nost, ki se je podvrgla lepot- nim operacijam, ampak piše o tem, s katero znano slovensko napovedovalko si je delila po- steljo. Tudi mimo Maria Ga- luniča ni mogel. O popular- nem teve voditelju nakladajo vse mogoče, največ govoric pa je okoli njegove domnevne ho- moseksualnosti. Toda Mario še vedno javno ne pove, kako je z njim. Pred meseci se je na ves glas govorilo, da se bo v kratkem poročil in da je nje- gova izbranka dekle, ki dela v ljubljanski mestni upravi, do- ma s Primorske. Datum pred- videne poroke je že daleč mi- mo, pa še nihče ne ve, ali se je Mario resnično poročil ali pa so bile to samo govorice. Na tapeti sta tudi televizij ca Janez Lombergar in njegova soproga Barbara Volčič-Lom- bergar, dobitnica več Viktor- jev za svoje izredno dobre od- daje. Bojan Požar se sprašuje, koga vse sta vabila in kdo vse se je odzval vabilu v njun za- sebni jakuzzi. Glede na to, da sta oba, tako Janez za ženske, kot Barbara za moške, izred- no privlačna človeka, se je ljubljanska domišljija v nju- nem primeru razvila prek vseh meja. Tudi zato, ker naj bi v knjigi pisalo največ o tem, kdo vse je odklonil njuno va- bilo. Na tapeti je še en znan tele- vizij ec in sicer mariborski te- levizijski mogotec Janez Uj- čič. Janezu, ki je že leta znan kot eden od glavnih v studiu Maribor in pozneje na Tele 59 in ki je že drugič poročen, so nevoščljivi zato, ker je stalni in profesionalni član žirije za izbor mis Slovenije in ki je, tudi po službeni dolžnosti, stal- no med lepimi dekleti. V knji- gi bo opisaiia predvsem tista plat njegovega življenja, v ka- teri se je hotel izogniti zanj neprijetni reklami, saj ima do- ma dokaj ostro ženo. Kaj vse je ponujal Janez Ujčič, da se ne bi pisalo in s tem razvedelo o njegovih medijskih aferah? Brez politikov ni nič. Zaradi katere ženske sta se pred nekaj meseci sprla politični novinar Danilo Slivnik in politik Ja- nez Janša? Tako sprla, da še danes ne govorita med seboj. Govorilo se je o dveh televizij- skih damah, obe sta z nacio- nalne televizije, obe sta rdeče- laski, ena je resnična, druga pa pobarvana rdečelaska. Upaj- mo, da bomo izvedeU, katera je prava, in za kaj je pri vsej zadevi sploh šlo. ' NINA KAVRAN-ADLEŠIČ NASMEH, PROSIM! Ivan Bukovec iz Sv. Lo- vrenca se nam je oglasil in poslal tole šalo. Bolj pametna Katera kokoš je bolj pamet- na, črna ali bela? Vsekakor črna, ker zna jajce prej na belo pobarvati, pre- den ga znese. Jaka vztraja in calia Ob Slivniškem jezeru, drugem največjem štajerskem p" ju, vzbuja popotniku pozornost osameli labod. Člani ribiške družine Voglajna, ki skrbijo za ribji zarod ribolovne dovolilnice, so prevzeli skrb nad labodom, ki je 1' pozno jeseni priletel na Slivniško jezero, tam prezimil in sedaj, kot kaže, mu je ob jezeru kar dobro. »Poimenovali smo ga Jaka, čeprav nam ni zanesljivo zn^ njegova spolna identiteta. Sicer ima obroček z oznako Ljub' ne in Slovenije, kaj več pa tudi ne vemo,« so pred dnevi svo)^ varovanca predstavili ribiči ob Voglajni, kjer se ježe začela ribolovna sezona. Pa vendar so omenili tudi neljubi dogodek, ki si ga je nedavnim privoščil neznani »ribič« na labode. S težavo laboda rešili trnka, zato je Jaka od tedaj naprej zelo nezaup, do IjudL HINKOJEI^'^ VTTEZIBELEGAMESTA NASI KRAJI IN UUDJE 25 Kje vam popravijo icolo? V popravljalnicah koles v celjski regiji imajo trenutno precej dela ^ dolgi zimi, ko mislijo na ijga le najskrbnejši lastniki, s pomladjo v kolesar- ■Jjjj servisih zelo veliko dela. M«od opravijo manjša po- 0la isti dan, za večja potre- jijejo trenutno od dva dni do ^^a tedna. Pozanimali smo, ^l(je v celjski regiji je mogo- j popraviti vaše kolo. CEUE: popravljalnica koles jjica Završnika na Ljubljan- ^ cesti 16 (tel. 482-451) je v fkdanjih Ingradovih pisarnah jima v mestu najdaljšo tradi- jfl, Odpiralni čas: od 8. do IZ J, v petek do 15. ure ter v j)Oto do 12. ure. Servis trgovine Kolesar v Ce- j_ ki dela v okviru podjetja lototehna, ima prostore v jvstikovi 3 (tel. 443-358 in 52-031). Odpiralni čas: od 8.30 il9. ure, ob sobotah od 8. do ,ure. ' servisu trgovine Griffin 1 Linhartovi ulici 18 v Celju i 481-722) imajo odprto ed 9. do 13. uro in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tisti, ki jih zanima kolesar- ski servis trgovine Factory Store na Razlago vi 9 v Celju (tel. 54-81-705), se lahko ogla- sijo med 9. do 19. uro. UUBNO OB SAVINJI: v ko- lesarskem servisu Profi na Pla- cu 20 (tel. 841-055) popravljajo le Scottova, Schvvinnova in Ma- rinova kolesa. Odprto imajo od 9. do 16. ure (ob čehtkih od 13. do 19. ure) ter ob sobotah od 9. do 12. ure. PRELOGE PRI KONJICAH: v servisu Antona Fijavža, ki ima med drugim popravljalnico ko- les (tel. 756-122), imajo odprto od 8. do 12. ure ter od 14. do 18. ure, ob sobotah 8. do 12. ure. SLOVENSKE KONJICE: ko- lesarski servis dvokoles Jesih v Liptovski ulici 22 (tel. 57-55- 677) je odprt od 8. do 13. ter od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. ŠOŠTANJ: kolesarski servis Vojka Režena na Koroški cesti 18 C (tel. 882-521) je odprt od 7. do 15. ure, po potrebi tudi dlje. VELENJE: v velenjskem na- selju Gorica, na Lipi 55, je zna- na popravljalnica koles trgovi- ne Ciklo šport (tel. 89-83-070). Odprta je od 10. do 12. ure ter od 13. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. ŽALEC: servis kolesarskega centra Novak na Šlandrovem trgu 24 v Žalcu (tel. 716-815) je odprt med 8. in 13. uro ter 15. in 19. uro, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. BRANE JERANKO Z rožo za lepši kraj ^ristično društvo Šempeter v Savinjski dolini na več načinov vzpodbuja sokrajane k skrbi za W okolje. Prav zato so pripravili cvetličarsko tržnico z naslovom »Z rožo za lepši kraj«. Tržnica je bila pri domači cerkvi, krajani pa so lahko po zmerni ceni kupili raznovrstne *fasne lončnice in balkonsko cvetje ter ostale sadike. Kot je povedala predsednica TD *nipeter v Savinjski dolini Metka Vočko, je tržnica uspela, povedla pa je še, da bo v letos v tej ^^vm skupnosti delovala turistična patrulja, ki bo preko fotografskega objektiva ocenjevala j^^jenost okolice bivališč. Najlepše in najslabše urejene bodo na ogled na panoju turističnega ^kva pri vhodu v dvorano Kmetijske zadruge. " T. TAVČAR V gozdoviii preži smrt S posebnimi letali nad smrtno nevarno bolezen To, da je steklina smrtno nevarna bolezen, ni potreb- no posebej opozarjati. Urba- ne stekline se v Sloveniji us- pešno lotevamo s ceplje- njem psov, z lisicami imamo nekoliko manj sreče. Zato je začela veterinarska uprava Slovenije že peto leto s pola- ganjem vab s posebnimi le- tali. Tako bodo poletela letala, ki omogočajo enakomernejše polaganje vab, s šestih slo- venskih letališč. Med drugim bodo tudi nad celjsko regijo, povsod pa bodo odvrgla vabe s cepivom za hsice. Kot je znano, želijo z njimi doseči oralno imunizacijo lisic ter preprečitev širjenja nevarne bolezni. Vaba vsebuje kapsulo z os- labljenim virusom stekline, zato je potrebno vsak stik člo- veka z vsebino obravnavati kot ugriz stekle živali. V pri- meru, da pride do stika s sluznico ah svežo rano, jo je potrebno izprati in umiti z milom, nato pa nemudoma obiskati najbližjo antirabično ambulanto. V Celju deluje na Ipavčevi 18, v okviru Zavoda za zdravstveno varstvo. Z letalsko akcijo so začeli 20. aprila ter bo trajala do konca maja. Lastnike psov opozarjajo, naj imajo svoje ljubljence na sprehodih prive- zane; pa tudi na obvezno cep- ljenje psov, ki mora biti letos opravljeno do 15. maja. V Sloveniji so opazili stekli- no pri lisicah najprej v začet- ku sedemdesetih let v Prek- murju, v osemdesetih se je nato čez Avstrijo razširila po vsej Sloveniji. Lani so registri- rali tri stekle živali v Beli kraji- ni ter po eno na Kočevskem in v Posavju, ki nam je najb- Užje. tS»&*^£ . BRANE JERANKO Odrevesili žalski naravni spomenik Društvo varuhov okolja Radoživ iz Žalca je prejšnji teden organiziralo prikaz sonaravne zasaditve bregov reke Ložnice. Na izbranem odseku v Gotovljah so člani društva ob pomoči občine Žalec in krajevne skupnosti Gotovlje zasadili sto sadik jelše in jesena. Akcijo so spremljali tudi učenci tretjih in četrtih razredov gotoveljske podružnične šole. Miran Orožim z zavoda za načrtovanje gozdov, Milan Vogrin iz društva Radoživ in Marjana Kopitar z občine Žalec so jim pojasnili, zakaj je zasaditev tako pomembna. Društvo Radoživ in občinski oddelek za okolje in prostor sta se za sajenje odločila zaradi vse manjšega števila dreves v Savinjski dolini, kar povzroča siromašenje biotopske pestrosti in izgleda krajine. Območje ob Ložnici je namreč edini ostanek nekoč obsežnih vlažnih travnikov z mejicami in nižinskih poplavnih gozdov. Zaradi tega in zaradi velikega pomena za tam živeče živalske vrste je občina Žalec to območje leta 1998 z občinskim odlokom razglasila za naravni spomenik, ki se sedaj razteza skozi občini Žalec in Polzela. SKO, Foto: TT 7.. 26. april 2000 26 NAŠI KRAJI IN UUDJE Ema Adam v družbi krajanov Zidanega Mosta in župana občine Laško Jožeta Rajha. Ema namesto Eve v Domu upokojencev v Ce- lju že šesto leto živi Ema Adam, doma iz Zidanega Mosta, ki so jo ob njenem 91. rojstnem dnevu obiskali in ji čestitali župan občine Laško, predstavniki OZ Rdečega kri- ža Laško ter delegaciji Kra- jevne skupnosti in Društva upokojencev Zidani Most. Ema je še vedno čila in zdra- vega razuma in je bila obiska zelo vesela. Njeno prvo vpra- šanje je bilo: »Kako je kaj v Zidanem Mostu?« Krajevni predstavniki pa so ji seveda z veseljem vse povedali. Sicer je že osemnajst let vdova, njen pokojni mož pa je bil ugleden krajan. Zapo- slen je bil kot šef železniške postaje v Zidanem Mostu, predsednik godbe, planincev in še vrsto drugih nalog je opravljal. Sama pa je izjem- no rada izdelovala ročna de- la. Ob prijetnem klepetu z njo so se pošalih tudi na ra- čun njenega imena, češ da je škoda, ker ni Eva. Pa je takoj našla odgovor: »Mož, ki se je pisal Adam, je sicer dolgo iskal Evo, vendar je moral za eno črko popustiti in se zado- voljiti z Emo, če me je želel imeti,« so bile njene odločne besede. VLADO MAROT Praznik Monilce Opresnik 1. aprila je okroglih devet- deset let praznovala Monika Oprešnik, ki se je rodila v Topolovem pri Lesičnem in tam živi še danes. Monika je bila ena od dveh hčera, rojena v skromni druži- ni, ki se je vseskozi preživljala s trdim delom na kmetiji, na kateri je bilo treba poprijeti za vsako delo in orodje. 21. aprila leta 1929 se je poročila, z možem Janezom pa sta ostala na domačiji v Topo- lovem. V zakonu sta se jima rodila sin in hčerka, žal pa nihče od njiju danes ne živi več. Že leta 1968 ji je umrl tudi mož. Danes živijo njeni štirje vnuki in sedem pravnukov. •* Vseskozi je imela skromno, a zelo težko življenje. Najbolj grenak spomin ji je ostal na konec druge svetovne vojne, ko so vojaki ob odhodu iz vasi za seboj požgali vso vas in tudi njihovo hišo. S trdim delom so nato leta 1947 postavili no- vo gospodarsko poslopje, leta 1953 pa še hišo. Danes živita z njo na doma- čiji vnuk Franci in njegova žena Brigita, na katero je zelo ponosna in kar nekajkrat je opozorila, da moramo napisa- ti, kako lepo skrbita zanjo. Slavje ob njenem rojstnem dnevu pa so polepšali vsi njeni najbližji. »Ko bi mi le noge ne nagajale tako in ko bi mi oči še dobro služile...« je potarnala in si vse to ob vseh voščilih tudi najbolj želela. MOJCA MAROT POletTonikeTu^^ Tončka Turnšek iz Zgornjih Roj pri Šempetru je v začetku aprila dopolnila 90 let. Ob nje- nem jubileju sta jo obiskala članica Rdečega križa Cvetka Jelen in predstavnik Krajevne skupnosti Šempeter Ivan Četi- na. Zadnjih deset let živi pri svoji hčerki, prej pa je cehh osem desetletij preživela v svojem rodnem kraju blizu Brežic. Ko je dopolnila sedemdeset let, je v nesreči izgubila moža, tako da je deset let živela sama. Rodila je tri hčerke, ima pa še šest vnukov in 5 pravnukov. Še ved- no se zelo rada nasmeji, najbolj srečna pa je, ko obišče svoj do- mači kraj. K.B. FEUTON - INFORMACIJE 27 FllliE¥IINIJII E- pripravil: Edvard Goršič (2) j^izar je na tihem naredil rakev, ker tako majhnih ni imel na jjlogi, shodil sem v tretjem letu starosti, kot dijak sem bil kar uprej bolan... Takrat so rekli: tudi on bo šel. Le učiteljica je jl3 pametnejša: »Dečko ni bolan, temveč izčrpan. Poleg šole še dve instrukciji, trikrat na teden orkestralne vaje, vsako jboto telovadbo pri Sokolu, ob nedeljah najprej orgla pri )3Ši, popoldne pa igra na plesnih vajah za pet kron. To je jeveč!« Imela je prav. Toda ta nebogljenček se je zhzal in ^sneje prišel celo v vojaško šolo, kjer mu je redno življenje, lepka hrana, duševna in telesna vzgoja zravnala kosti in jišice. Toda to je bilo dosti kasneje. Že pred tem sem spoznal, a narava vsako človeško hibo nekako nadoknadi. Slepec ima jzvit čut tipa, hromi ljudje so cesto zelo intehgentni, na jmem sebi pa sem opazil, da imam predvsem veselje do sega, kar je lepo, zdravo, močno. Posebej sem užival v glasbi. Kmalu je bilo treba v srednjo šolo. Kam? V Ljubljano! leselili smo se. Otroci smo bili tega veseli, mama pa ne. Toda Bla v Ljubljani mi je ostala v nelepem spominu. Zmerjali so leza Štajerca, učitelj me je tepel, pa še potres je bil. O tem pa levem kaj dosti. Prvi sunek sem prespal, čeprav sem ob njem elo padel iz postelje. Tako o tem ne vem nič in si o potresu tečitajte iz kakšne druge knjige. Sicer pa je bil očka kaj kmalu pet premeščen. Naslednja družinska postaja je bil Trst. Prvi vtis ni bil najboljši. Smrdel je ribji trg, ulice so bile nazane, poslušali smo le italijansko govorico. Celo opozorili inas, naj ne govorimo preglasno slovensko, saj nas bodo merjali za »ščave«. To se je tudi kaj kmalu zgodilo in malokrat sem se zaradi tega stepel. Najbolj se mi je vtisnil v pomin pretep s fantom, ko sem šel od orkestralnih vaj... Ko ije zaklical »ščavo!«, sem mu priselil klofuto, ko pa sem bil (injega že oddaljen, mi je zagnal v glavo kamen. Kaj hujšega! JjBStim violino na tla in se poženem za njim. Kljub močnemu havenju sem ga pošteno prebutal in šele ko je prenehal klicati »aiuto!«, sem prenehal. Pa ga le morda nisem preveč? Ko sem prišel ves okrvavljen domov, so se vsi pošteno prestrašili, le mama je preprosto dejala: »Ah kaj, spet se je stepel.« Rekel sem le: »Nič hudega, šlo je za narod!« Toda ko je fant čez mesec dni umrl, sem bil prepričan, da je to moje delo. Vsak čas sem pričakoval, da se pojavi na vratih policaj in me odžene. Doma niso vedeh, kakšne muke sem trpel. Toda strahu je bilo kmalu konec, ko sem izvedel.da je umrl zaradi pljučnice. Oddahnil sem se. Sled na moji butici pa je ostala vse življenje. Tako sem v Trstu jaz deloval »za narod«. Kaj pa gospod nadučitelj? Očka je med drugim prevzel tudi pevski zbor bratovščine Sv.Cirila in Metoda. V šoli pa ni bil kaj dolgo, saj ga je imel tržaški magistrat preveč na piki. Imel je seveda v rokah oceno ptujskega okrajnega šolskega sveta ter podatke o njegovem narodno buditeljskem delu. Ostala mu je služba v tržaški posojilnici. Vodil je orkester, ki je pozneje postal kar gledališki v tržaškem Narodnem domu, napisal pa je tudi knjigo »Slovensko petje v preteklih dobah«. Po kratkem bolehanju je umrl zaradi žolčnih kamnov, kar so ugotovili šele pri seciranju. Takšna je bila takrat zdravniška veda o tej bolezni. Jaz sem obiskoval nemško gimnazijo. Številčno smo bili Nemci, Italijani in Slovenci kar enakomerno razdeljeni. Italija- ni so imeli najtežje stališče: profesorji jih niso marali, Italijani pa se nasploh • nemščine ne naučijo. Zato pa je bil tem »makaronarjem« dobrodošel vsak prestopek, ki ga je zakrivil Slovenec. Tako je tudi mene eden izmed njih naznanil ravna- teljstvu, da delujem politično pri čitalnici. Nato sem dobil vsak ponedeljek cvek iz latinščine in matematike, če sem znal ali ne. To je bilo v peti gimnaziji. Iz zagate sem se rešil tako, da sem izstopil in šel na vojaško šolo na Dunaj. Brat je že bil na vojaški šoli v Trstu, mama pa se je z najmlajšo hčerko preselila nazaj v domače ormoško okolje... Voiak Se sedaj ne vem, ah sem se za vojaški poklic odločil na svojo srečo ali nesrečo. V svoji duši sem namreč vse manj kot muzik. Na vojaški šoli na Dunaju sem opazil, da so vsi moji sošolci, ki so bili po duši tudi glasbeniki, bili bolj ali manj ravno tako »prepričani« vojaki kot jaz. Kaj ti pomaga, če si dober telova- dec, glasbenik, dober strelec ali strumen vojak, če se ne moreš vživeti v tisto bedasto lutkovno gledališče. Saj ti pamet ne dovoljuje, da si služiš kruh s tem, da igraš marioneto, da moraš z okovanimi čevlji razbijati po granitnih tleh, ko srečaš predstojnika... In ker ti tega pamet ne dopušča, je boljše biti bedak. Spominjam se, da je bil narednik F.N. pri našem polku najbolj bedast človek, kar jih je bilo pod soncem, istočasno pa je bil tudi - najboljši narednik. Morda mi kdo poreče, da je za vojaka potreben »dril« po nemškem vzorcu, ki ima za posledico, da se v boju povelje izvrši mehanično, brez premišljanja. Čeprav je povelje lahko brezpametno in proti vsaki človeški logiki. Tudi zato je bilo mogoče, da smo v prvi svetovni vojni za Nemce šh v borbo Slovani proti Slovanom. Bili smo pač tako zdresirani. Slepa pokorščina. Ob spominu na to pokorščino naj nave- dem samo en slučaj: Kot poveljnik čete v prvi svetovni vojni nekje v Karpatih dobim nalog, naj s svojo četo obidem sovražnikovo krilo in ga napadem od zadaj. Če bi bilo to izvedljivo, bi za sovražnika pomenilo neizbežen poraz. Toda to je bilo povelje izza zelene mize. Jaz pa sem v prvi liniji poznal položaj in sem se začel obotavljati. Zagrozili so mi z ustrelitvijo in moral sem začeti z avanturo. Po lastnem pregledu terena . pri minus 25 stopinjah mraza, sem ugoto- vil, da bi nas še pred napadom sovražnikova artilerija z nasprotnega brega zmlela. Javil sem se v poveljstvo bataljo- na z vestjo, da tega napada ne morem izvršiti, ker bi to pomenilo pogin vse čete. Ha, zmotil sem se! Gospod generalštabni major Srb Duič so me postavili pred vojno sodišče, ker nisem izvršil povelja. Utemeljitev: povelje bi moral brezpogojno izvršiti ne glede na morebitne lastne izgube, saj je šlo za korist cele vojne. Pri tem naj pripom- nim, da ne bi bilo.nobene koristi, ker so takrat bili Rusi že v umiku in torej napad ne bi imel nikakršnega smisla. No, hvala bogu, imel sem jezik na pravem mestu, preiskava je bila ustavljena, jaz pa sem bil le kazensko premeščen od bosanskega k lovskemu bataljonu. To pa je bilo zame seveda še ugodnejše, saj so bili Bosanci namreč na fronti »kanonenfutter«, dočim smo pri lovcih, v večini koroških Nemcih, živeli bogovsko. Danes težko razumem, kako sem mogel ta »teater« prenašati celih sedemnajst let. Sicer pa, ali ni dandanes še vedno polno teatra vsepovsod, ne samo pri vojakih? Kakor nisem imel nikdar in nimam nič proti cerkvi, lahko vendarle rečem, da so vsi cerkveni obredi tudi teater. Posebno ob velikih praznikih. Pa tudi za druge slovesnosti lahko zapi- šem podobno: naredi se velikopotezen načrt, sestavi se »libreto« kot za opero, pokliče govornike, koraka v povor- kah, igra muzika, živio, hopsadra! In kakor Janez ne zna povedati, zakaj hodijo duhovniki pred oltarjem sem in tja in zraven nekaj pojejo, tako tudi ne zna mnogo povedati o raznih proslavah: »Najprej je govoril eden, pa še eden, pa še več, kaj jaz vem, kaj so govorili, pa muzika je bila, pa žejni smo bih, pa drenah smo se, pa nobene oštarije ni bilo blizu...« En sam teater. Toda, oprostite mi, zašel sem predaleč. Vrnimo se k vojakom. 28 KAJ BI DANES KUHALI? Telečeji zrezki v testu, pisana solata. Telečji zrezki v testu Potrebujemo (za 4 osebe): štiri debelejše telečje zrezke (file), 1 kg špinače (če je sve- ža), 35 dag listnatega testa, 7 dag masla, 1 strok česna, 1/2 žličke materine dušice, 1 ru- menjak, žličko moke, malo naribanega muškatnega oreščka, žlico olja, sol in po- per. Priprava: v kožici segreje- mo 2 dag masla. Telečje zrezke opečemo z obeh strani. Na vsaki strani 5 mi- nut. Posohmo, popopramo. Preostalo maslo z vilicami zgnetemo, da se povsem omehča. Olupljen in stisnjen česen dodamo k maslu. Po- solimo, popopramo in z za- činjenim maslom premaže- mo zrezke. Pristavimo slano vodo. Prebrano, očiščeno špinačo operemo, stresemo v vrelo vodo, takoj ko močno za- vre, jo odstavimo s štedilni- ka in odcedimo. Ohlajeno špinačo med dlanmi stisne- mo, da se izcedi kar se da največ vode. 10 dag odmrz- njenega listnatega testa spravimo. Preostalo testo tanko razvaljamo in nareže- mo na 4 kvadratke. Grobo sesekljano špinačo posoli- mo, popopramo - previdno - slan je že maslen premaz in zrezki, začinimo z muš- katnim oreščkom in dobro premešamo. Polovico špi- nače razporedimo v sredino kvadratka in nanj položimo premazan zrezek. Pokrije- mo s preostalo špinačo. Pri- pravimo pečico, da se se- greje na 210 stopinj C. Preostalih 10 dag listnatega testa sedaj razvaljamo v če- tverokotnike. Ovlažimo spodnje in gornje robove te- sta in spodnji del prekrijemo preko zgornjega. Z vlažnimi prsti robove stisnemo. Na na- maščen pekač položimo zvit- ke, pečemo jih 25 minut, po- nudimo pa tople. Nasvet: meso in špinačo moramo pred zavijanjem po- polnoma ohladiti; če boste uporabili zamrznjeno špina- čo, uporabite nesekljano (do- volj bo 45 dag); ne dodajte preveliko česna, da le-ta ne bi prevladal nad okusom teleti- ne. Pisana solata Potrebujemo: 1/2 glave endivje, 2 paradižnika, 1 rdečo čebulo, 25 dag stročje- ga fižola, 2 stebli bele zele- ne, 1 trdo kuhano jajce, žlico sesekljanega peteršilja, 12 oliv, polnjenih s papriko; za marinado: 8 žlic olivnega ol- ja, 3 - 4 žlice vinskega kisa, sol po okusu, mlet bel po- per. Priprava: vse sestavine operemo in odcedimo. Večji pladenj obložimo z listi en- divje. Paradižnike in oluplje- no čebulo narežemo na rezi- ne. Stročji fižol skuhamo v slani vodi. Zeleno narežemo na koščke, jajce olupimo in Piše: MAJDA KLANSEK narežemo na osminke, olive razpolovimo. Vse sestavine po želji in okusu porazdelimo po listih endivje in potresemo s peteršiljem. Iz navedenih sestavin zmešamo solatni preliv in ga prelijemo po sola- ti. ZDRAVNIK SVETUJE Črevesna bolezen Bralka Marija P. je v svo- jem pismu zapisala: ga- stroenterolog mi je ugoto- vil ulcerozni kolitis. Zdra- vim se s salofalkom. Zani- ma me, če se da bolezen ozdraviti in če se mi bo širila naprej po črevesju. Izogibam se mastni, težki in surovi hrani. Odgovor: ulcerativni kolitis je vnetna bolezen debelega črevesja. To je kronična bole- zen, ki povzroča vnetje in na- stanek ran na sluznici pred- vsem debelega črevesa. Vnet- je se začenja na notranjem sloju sluznice in ne prehaja v globino stene črevesa, za raz- liko od podobne Kronove bo- lezni, ki zajame tudi ostalo steno črevesa in prebavni trakt vse do ustne sluznice. Vnetje se pričenja po navadi v predelu rektumu (zadnji del debelega črevesa) in v zavi- tem delu debelega črevesa. Znaki bolezni so ponavadi povezani z bolečinami v tre- buhu. Značilno je tudi pogo- sto odvajanje blata s sluzjo in tudi s krvjo. Bolniki hujšajo, so utrujeni in slabokrvni. Vzrok za nastanek bolezni ni poznan. Meni se, da virus ah bakterija spremeni imunski odgovor organizma in sproži vnetno reakcijo. Polovica bolnikov ima le blage težave, drugi pa lahko tudi zelo moč- ne diareje in bolečine. Bole- zen lahko za dolgo časa po- polnoma miruje, po mesecih ali letih mirovanja pa se lah- ko težave ponovno- povrne- jo. Bolezen se zdravi z dieto, to je s hrano, ki ne draži Prim. JANEZ TASIČ, dr.med., spec.int. kardiolog črevesja. Posebej se je po- trebno izogibati mlečnemu sladkorju. S pravilno prehra- no lahko zelo omejimo po- navljanje težav. Od zdravil najpogosteje uporabljamo sulfasalazinske preparate, ob izrazito hudih težavah pa tudi steroidne hormone. Ze- lo redko je potrebna opera- cija. Ta se opravi, če se po- sumi na alteracijo [^ membo) celic. PogostejSj pri članih iste družine, pQ vi pa se ponavadi med 15_ ————'- Če imate tudi vi zdravst ne težave in ne veste, ka ravnati, pišite na Novi t nik, Prešernova 19, Celje ^ rubriko Zdravnik svetuje j, strokovnjaki iz Zdravstvene ga doma Celje vam bodo od govorili.__J 40. letom starosti. Torej, { imate ulcerativni kolitis, bo ste občasno potrebovali pc moč zdravnika, vaš zdra^ nik pa bo občasno preverja vaše stanje in poizkusil pra vočasno preprečiti poslab sanje bolezni in vam za prj magovanje težav nudil tud psihosocialno podporo, kij potrebujete. | MOJA POKOJNINA Odgovori o upokojevanju Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila zakona uveljavljala postopoma v naslednjih de- setih letih,.marsikoga že se- daj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. V sodelovanju s Petrom Šalejem, vodjo od- delka za pokojninsko in in- validsko zavarovanje pri celjski enoti ZPIZ, bomo od- govarjali na vaša vprašanja. Pošljite jih na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, z ozna- ko Pokojnina. Sama nisem bila nikoli za- poslena, zato prejemam dru- žinsko pokojnino po upoko- jenem možu. Pokojnina je kar solidna, saj je bil mož na dobrem delovnem mestu. Imam nezakonskega sina, ki pa je invalidsko upokojen. Delal je nekaj let, zato je njegova pokojnina zelo niz- ka. Zanima me, če bi po moji smrti lahko on dobival to mojo pokojnino, če pa ne ali lahko dobi pokojnino po svojem biološkem očetu, če bi ta umrl? Po smrti zavarovanca lahko pridobi vdova ali vdovec pravi- co do vdovske pokojnine, med- tem ko lahko pridobijo pravico do družinske pokojnine: - otroci (zakonski ali neza- konski ter posvojenci), - pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal, - starši (oče in mati, očim in mačeha) in posvojitelji, ki jih je zavarovanec preživljal, - bratje in sestre, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti in nimajo lastnih sredstev za preživljanje. Otroku je zagotovljena pra- vica do družinske pokojnine praviloma do dopolnjenega 15. leta starosti, če pa se šola, mu gre ta pravica do konca šolanja, praviloma največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Otroku, ki je postal popol- noma nezmožen za delo do starosti, do katere mu gre pravica do družinske pokoj- nine, oziroma do konca študi- ja, je zagotovljena pravica do družinske pokojnine ves čas, dokler traja takšna nezmož- nost. Na tej podlagi je možno pridobiti pravico do družin- ske pokojnine tudi po dopol- nitvi starosti, do katere mu ta pravica sicer gre. Pogoj za to pa je obstoj popolne nezmož- nosti za delo pred smrtjo za- varovanca in dejstvo, da je umrh preživljal otroka vse do svoje smrti. Če strnemo določbe veljav- ne zakonodaje, le-ta ne daje nobene možnosti, _da bi vaš sin prejemal družinsko po- kojnino, niti po vaši smrti niti po smrti svojega biološkega očeta, ker uživalec pokojnine ne more pridobiti pravice do družinske pokojnine po ose- bi, ki je bila že sama uživalka vdovske oziroma družinske pokojnine. Zaradi nizke invalidske po- kojnine pa lahko vaš sin uve- ljavlja pravico do varstvenega dodatka k invalidski pokojni- ni. Za pridobitev omenjene pravice morajo biti izpolnjeni kumulativno naslednji pogoji: - da ima uživalec pokojnine (starostne, invalidske, vdov- ske oziroma družinske) stal- no prebivališče v Republiki Sloveniji, - da njegova pokojnina ne dosega višine osnove za od- mero dodatnih pravic (trenut- no znaša 62.399,20 SIT me- sečno) - da skupaj z družinskimi člani nima drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje. DOM IN VRT Miniaturni vrtovi Pri urejanju cvetja in zele- nja v našem domu je vedno potrebna ljubezen do nara- ve. Najlepše izdelke naredi- mo takrat, kadar delamo z ljubeznijo in se po naravi zgledujemo. V svoje izdelke vedno vključujemo dele na- rave, v cvetličnih vezavah uporabimo različne vrste okrasnih rastlin, enoletnice, dvoletnice, trajnice, lončni- ce, rezano cvetje, zelenjav- nice in začimbnice, olesene- le rastline ali pa njihove de- le: korenine, veje, poganjke, brste, plodove, liste, cvetove, plodove. Namesto cvetlične vezave - aranžmaja, lahko naredimo tudi nasadek, za- sadimo korito, teraso... Že Platon je postavil trditev: Ars est imitatio naturae, umetnost je posnemanje na- rave. Cvetličarji in floristi so navdih za svoje delo vedno iskali v naravi in jo nato po svoje preoblikovali, rastline, cvetje in zelenje pa razporedi- li v različne kompozicije vzor- cev. CvetUčne vezave bi lahko primerjali, vendar res samo primerjali in ne enačili, kar premnogokrat radi počnemo, z japonsko umetnostjo in kul- turo cvetličnih vezav - ikeba- no. Ikebana je kultura, religija in umetnost, je japonska tra- dicija in zgodovina, je skrom- nost, spoštovanje in ljubezen, je način življenja, je življenje z naravo in za naravo. Ikebana tudi sprošča duha in buri do- mislijo. Floristika se po njej lahko samo zgleduje. Zato tu- di v floristiki velja, da so pre- proste stvari najlepše. Poznavanje pomena in smisla ikebane je za cvetličar- je zelo pomembno. Nauči nas, kar smo v hitrem živ- ljenjskem ritmu na žalost že včasih pozabili, da nas rasth- ne in cvetje povezujejo z na- ravo. Da niso le predmet, ai pak živo bitje, ki ga s spo? vanjem vzamemo v roke. hove zgradbe, linije, struktu re, oblike in barve nam govo rijo, da jih moramo dobn poznati, tudi spoznati, spi; štovati in razumeti njihovi izrazno moč, da bodo v no\i stvaritvi izpod naših rok lat ko prišle do izraza, ponovn zaživele in naredile vtis. Pod vplivom ikebane je' floristiki nastal formalno i nearni slog aranžiranja ali po stavljanja kompozicije. Kaj upoštevamo pri oblikovanju v prostoru • konstrukcijo - obris posu de, okenske police, balkona terase, grede, nasaditve; • pazimo na razporedih elementov (gradbeni matf rial, posode, rastline, dopo' nilni aranžerski material) < konstrukciji, saj s tem ustva rimo ravnotežje, zlasti širino in višino konstrukci' in vizualni red; • poznati in razlikovati mora mo likovne lastnosti pos^ meznih elementov v prosto^ vsak prostorski element i"'' značilno obliko, veHkost, b^' vo, strukturo, teksturo in zasede določeno mesto; tež" elemente dajemo v težišče; • pri vzpostavljanju osno^' nih kompozicijskih razmeri)^ prostoru si pomagamo z ^ poredjem, harmonijo in ko" trastom. Rastline so živi element'^ se zato s časom spreminja)"' zato so kompozicijska merja, ki jih dosežemo z mi, le začasna, potrebna stalna nega in ohranjanje merij med njimi. MOJCA SOPlJ^ - Vrtnarska šola Cej Ull*f.»WH.l.f 29 NOVOST Kotel, pripravljen za destilacijo. Kotel, pripravljen za piknik. Večnamenski kotel Večnamenski kotel, ki ,ani ga danes prvič pred- stavljamo, je zadnja novost ja slovenskem trgu. Kotel \i plod domačega znanja jj je tudi patentno zašči- [en. V osnovi je namenjen li pridobivanje destilatov iz sadja (za kuhanje doma- tega žganja), njegova po- sebna prednost pa je še možnost njegove dodatne iporabe. Uporablja se lah- io tudi za pripravo sadnih sokov, ozimnice (vkuhava- ije sadja, zelenjave in )ob), za pomoč pri kolinah \eiza piknike in družabna mtanja. Pridobivanje destilatov iz sadja v osnovi je kotel name- tijen za pridobivanje destila- tov iz sadja. Je naprava za kuhanje domačega žganja, pa se od klasične naprave žganjekuho razlikuje v inovativnem načinu utekoči- njanja alkoholnih hlapov. Pri klasičnem kuhanju žganja uporabljamo dve posodi z 'ezno cevjo, kar zavzame 'eč prostora pri kuhanju in sl^ladiščenju kotla. Prednost predstavljenega večnamen- *ega kotla pa je v tem, da z "jim lažje reguhramo moč '''lajenja destilacijskih hla- pov, ker ga lahko priključi- tve kar na vodovodno "iirežje. Hlajenje dosežemo z odprtjem pretočne vo- pretok pa lahko enostav- no nastavimo in pri procesu '"di enostavno kontrohra- Jo- Prednost kotla pa je tu- ''ta, da ga lahko uporablja- jo v zaprtih (zračenih) pro- %ih in ne potrebujemo ^•mnika. , ^ad grelec postavimo kot- ^•^ico s kotlom, ki smo ga napolnili z maso za kuhanje žganja do primerne višine (nikoli do vrha). Na njega položimo kondenzator, v katerega smo predhodno vstavili dvojno hladilno cev. Pri tem moramo posebej pa- ziti na tesnjenje zgornjega dela cevi, ki je povezana z lijakom hladilne vode. V pri- meru, da nam po cevi za iztok žganja priteče voda, ponovno preverimo tesnje- nje. Zadostuje ročna zateg- nitev matice. Rob kondenza- torja, na katerega smo na- mestih gumijasto tesnilo, se mora lepo prilegati v utor kotla. Gumijasto tesnilo pre- prečuje uhajanje alkoholnih hlapov med samo destilaci- jo. Hladilno kondenzacijsko cev povežemo s primerno gumijasto cevjo z vodovod- nim omrežjem ter s pomoč- jo vodovodne pipe nastavi- mo pretok hladne vode, ki naj bo približno 30 litrov na uro. Na zgornji del konden- zacijske naprave natakne- mo primerno cev in njen prosti konec povežemo z odtočnim jaškom. Hladilno vodo spustimo v sistem ta- krat, ko nam termometer na kotlu pokaže temperaturo 30 stopinj Celzija. Za popol- no kondenzacijo hladilna voda ne sme biti toplejša od 40 stopinj Celzija, kar pa re- guliramo z jakostjo pretoka vode. Hlajenje dosežemo ta- ko, da kondenzator poveže- mo preko gumijaste cevi z vodovodnim omrežjem. Če postane hladilna voda pre- vroča, se alkoholni destilat ne kondenzira v celoti in uhaja v zrak. To uhajanje lahko zaznamo z vonjem po žganju. Posledica tega je lah- ko manjša količina žganja. Plinski gorilec prižgemo skozi za to pripravljeno odpr- tino na kotlenici. Zaradi ne- varnosti prismoditve mora- mo paziti na moč plamena, ki ga kontroliramo skozi odprti- no v kotlenici. Na kaj moramo paziti Pri kuhanju žganja mora- mo biti pozorni na nasled- nje: - pazimo na pravilno inten- zivnost segrevanja zaradi ne- varnosti prismoditve (pla- men kontroliramo skozi opazovalno odprtino na kot- lenici), - pazimo na morebitno uhajanje hlapov alkoholnega destilata, ko priteče prvi cu- rek destilata, - pazimo na njegovo konti- nuiranost (curek se ne sme trgati), - pazimo na intenzivnost curka (če je curek premočan, zmanjšamo dovod phna), do- vajamo toliko toplote, da do- bimo stalen rahlo nazaj nag- njen curek, - na primeren način kontro- liramo vsebnost alkohola v destilatu, posoda za prestre- zanje žganja mora biti dovolj^ vehka, da ne pride do razlitja. Ko ugotovimo, da je vsebnost alkohola padla na minimum, destilacijo ustavimo. Počaka- mo, da se vrela masa v kotlu umiri. Nato destilacijsko na- pravo razstavimo in izpraz- nemo kotel. Vse dele temelji- to operemo in kotel pripravi- mo za novo polnitev ali ga obrišemo in pospravimo. Najpomembnejše opravilo pri vzdrževanju destilacijske naprave je njeno sprotno in temeljito čiščenje. Tukaj ob- staja velika prednost pred čiš- čenjem bakrenega kotla, saj emajlirane površine ne zahte- vajo dodatnega drgnjenja in poliranja. BOJAN SEŠEL ZDRAVJE IN LEPOTA Samopomoč pri alergijah če vas muči seneni na- hod oziroma alergijski ri- nitis (trave, cvetje, cipresa, javor, kostanj ipd.), vam priporočamo kuro s pelo- dom oz. cvetnim prahom (veča odpornost, imunost, organizma proti senenemu nahodu in mrzlici) in ma- tičnim mlečkom (krepi splošno odpornost orga- nizma) . K temu pa dodajte še čaj iz navadne koprive (3 do 4 sko- delice koprivnega čaja z do- datkom 3 čajnih žličk tinkture švedske grenčice). Omenjeno medeno-zeliščno kuro začni- te 6 do 8 tednov pred izbru- hom senenega nahoda (pre- den se običajno pojavijo teža- ve). Obenem pa skrbite za ustrezno dozo vitaminov, mi- neralov in encimov v prehra- ni, zvrhano mero gibanja, po- čitka in spanja, ter za uspešno premagovanje stresa. Preobčutljivost na sonce, t.i. MaUorca akne, boste lah- ko ublažili (morda tudi po- polnoma odpravili) s pomoč- jo postopnega privajanja son- cu oz. UV žarkom. Za začetek kožo izpostavite soncu le za dve minuti, nato pa vsak dan podaljšajte čas sončenja za minuto ali dve. Priporočamo vam tudi mazanje s šentjan- ževim oljem (prej preverite, če niste morda alergični nanj) in uporabo visokokvalitetne antialergijske kozmetike (za nego in hčenje kože, zlasti pa za zaščito pred UV žarki - brez maščob in emulgator- jev) z visokim zaščitnim fak- torjem (solarna alergija je običajno predvsem posledica preobčutljivosti kože na ne- katere sestavine sredstev za sončenje ali drugih kozmetič- nih preparatov - zlasti na maščobe, konzervanse, par- fume in emulgatorje). Omišh- te si kvaliteten, alergijsko te- stiran preparat za sončenje, ki ga na kožo lahko nanesete le enkrat na dan, pol ure pred sončenjem (koža lažje diha, kot če se stalno mažete). Po sončenju lahko najbolj občut- ljivim predelom (dekolte, vrat, nadlahti, stegna oz. dele telesa, kjer se pojavi izpuščaj) privoščite hladno medeno oblogo (učinkovite so tudi obloge s hladno skuto, mle- kom ali jogurtom), pri more- bitnih opekhnah pa vam sve- tujem, da kožo namažete s propolisom. Seveda pa bo nekajteden- ska kura s pelodom in matič- nim mlečkom ter s koprivnim čajem z dodatkom švedske grenčice učinkovala ne le na seneni nahod, marveč tudi proti solarni alergiji. Koristila vam bo tudi akupunktura ali kaka druga alternativna me- toda. KMETIJSKO SVETOVANJE^ Ob začetku paše s pomladjo se pričenja nova rastna sezona. Najnaravnej- ši, hkrati pa najmanj fizično zahteven način reje govedi v tem obdobju je paša. Za dober uspeh paše je potrebno pripraviti pašne površine, da bo rast in raba travne ruše čim boljša. Pozabiti ne smemo na živino, ki jo moramo pripravi- ti na letni obrok krme. Zimski obrok krme in hlevski način reje se močno razlikujeta od pogojev na paši. Prireja bo boljša pri živalih, ki jih bomo počasi privadili na pašne pogoje. Priprava pašnika Začetna spomladanska dela so že opravljena (valjanje oz. brananje), nekateri pašniki so tudi že pognojeni, če ne, je pa še vedno čas. Pred prigonom živine na pašnik moramo pregleda- ti oz. popraviti ograjo. Mogoče bomo zamenjali izolator, napeh žico, pa tudi kje kakšno vejo odžagali. Za pašo so najprimer- nejša rahlo nagnjena zemljišča, kjer voda hitro odteka. Če imamo probleme z zadrževanjem vode na pašniku, je treba najprej urediti drenažo. Na prevlažnih zemljiščih bo živina uničila travno rušo in se bodo širile nezaželjene zeh, taka mesta pa so tudi legla različnih zajedalcev. Navajanje živine na pašo Privajanje živah na pašo mora potekati počasi. Žival si mora v dobri ogradi ustvariti vrstni red, kako bo hodila na pašnik in z njega. V bližini hleva ogradimo del pašnika z leseno ograjo ter z žičnato električno ogrado (tekališče) in vanj spustimo živali. Živah se bodo med sabo spoznale in si ustvarile vrstni red oz. ena izmed živali postane vodnica. Vse živah, ki jih boste dali na pašo, je potrebno naenkrat spustiti v tekališče. Živino smo pripravili na električne impulze, sedaj pa mora- mo pripraviti tudi travno rušo na pašo. Pripravimo jo po naslednjem vrstnem redu: Po 7 do 10 dneh, .ko smo zavrli hitro rast travne ruše, se vrnemo v začetno čredinko (št. 4. v našem primeru), kjer pričnemo z redno pašo. Gospodarjenje na pašniku Prve dni naj gre živina na pašnik skoraj sita, zato da se ji mlada pašna trava počasi vrine med zimski obrok. Spomladi moramo pričeti s pašo na travni ruši, ki je visoka le 4-5 cm, zato da bomo v kasnejšem obdobju dobili stopničasto rušo. Vsak obhod živine naj bo na travni ruši iste velikosti oz. starosti. Po vsaki pašnji, posebno še, če je na pašniku ostalo vehko nepomuljene trave, je potrebno le to pokositi - či- stilna košnja. Po dveh obho- dih živine pa obvezno pa sle- di košnja za mrvo. Za košnjo trava dalj časa raste in zato ne morejo prevladati samo niz- ke vrste trav in določene zeh. Paša na izredno mladi travi naj bo prisotna le v pomla- danskem času, medtem ko se moramo paši na travi, ki še ni dosegla 15-20 cm višine, v ka- snejših obdobjih izogibati. mag. TATJANA PEVEC, univ. dipl. inž. agr. BIO KOLEDAR i*. 17.-26. april 2000 30 FILM - TELEVIZIJA - RADIO NEDEUA, 30. APRILA PO 10. URI RADIO CEUE NA JURJEVANJU V Šentjurju pripravljajo pester program jurjevanj, najbolj živo pa bo na Jurjevo nedeljo. Tam bo tudi ekipa Radia Celje s tehnikom Bojanom Piskom in novinarko Natašo Gerkeš. Jurjevanjski utrip bosta prenesla tudi v vaše domove. PONEDEUEK, 1.MAJA Praznični program bo tokrat predvsem v znamenju glasbe, tudi budnic v našem jutranjem programu ne bo manjkalo. Glede na to, da bo večina dan preživela na prostem, vas ne bomo utrujali z govorancami. Kakšen prijeten klepet morda tu in tam, pa klici na točke, kjer sa prvomajski shodi in dan bo mimo. Tudi na praznik dela se bo zvečer vrtel Vrtiljak polk in valčkov. Zato ljubitelji narodnozabavne glasbe tudi takrat vabljeni k radijskim sprejemnikom. TOREK, 2. MAJA OB 12.10 ZELENI VAI Da ne boste pozabili! Torek je na Radiu Celje rezerviran za oddajo Zeleni val, malo po poldnevu. Vodi jo Mateja Podjed in tudi na praznični dan bo tako. KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 26.4. do 3.5. ob 16.30, 18.45 in 21. pustolovski film Obala. Mali Union: od 26.4. do 3.5.ob 18.30 in 21.15 ameriška drama Hurikan. Metropol: od 26.4. do 3.5. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ter 29.4. ob 10. komična družin- ska pustolovščina Mišek Stuart Little, 28. in 29.4. ob 22.30 grozljivka Brezglavi jezdec. Žalec: 28. in 29. 4. ob 20. Ivana Orleanska, 30.4 ob 18. in20. Jebiga, 1. 5. ob 18. in 20. Lepota po ameriško. Gremo v kino! Zaradi praznikov bomo nagrajence, ki so pravilno rešili prejšnje nagradno vprašanja, izžrebali v prihodnji številki, ki bo izšla 4. maja. Nagradno vprašanje se tokrat glasi: eden od scenaristov za film Mišek Stuart Little je tudi M. Night Shyamalan, bolj znan kot režiser pred časom uspešnega trilerja. Za kateri film gre? Tokratne odgovore po pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje do ponedeljka, 8. maja. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma. SKRITA KAMERA • Večna in neuničljiva Miša Molk je še enkrat dokazala svojo vsemogočnost uredni- ce razvedrilnega programa nacionalne TV. V njeno ne- milost je tokrat padla bivša in najbolj znana slovenska miss. Mišo Novak je namreč slovenski Rdeči križ predla- gal za voditeljico dobrodel- ne prireditve, ki jo je prena- ša tudi TVS. A močni Miši lepotica nikakor ni bila po godu in je Miši, ki velja za ambasadorko dobre volje, saj je do zdaj sodelovala na številnih dobrodelnih prire- ditvah, s svojo avtoriteto do- brodelno vodenje enostav- no prepovedala. Pomagala ni niti intervencija general- nega direktorja RTV Janeza Čadeža in še manj beseda zdravega razuma program- skega direktorja Janeza Lombergarja. Če miši pleše- jo na slovenski televiziji, jim tudi mački ne morejo do ži- vega. •Zoran Medved je postal novi odgovorni urednik ma- riborskega studia nacional- ne TV. Ob novi pridobitvi, Rudiju Medvedu, ki je ne- davno zasedel majavi stol- ček urednika notranjepoli- tične redakcije TVS, sta zdaj na nacionalki kar dva zašči- tena medveda, čeprav zlob- neži trdijo, da gre za edina medveda na Slovenskem, ki bi ju lahko brez škode od- strelili. • Odkar je najbolj znani RTV sindikalist Rajko Gerič postal urednik, imajo vodil- ni na nacionalki pred njim mir. Sindikalne pravice pa je vzelo v svoje roke šest no- vopostavljenih voditeljev in- formativnih oddaj. Vodilni, ki se zgovarjajo eden na drugega, jim namreč še ved- no niso pripravili novih po- godb o delu. S tistimi, ki so jim jih ponudili pred uvedbo novega celournega informa- tivnega bloka, pa se voditelji niso strinjali. Čakali bodo samo do 1. maja, po tem datumu pa brez podpisanih pogodb voditeljskega dela ne bodo več opravljah. Ker gre za same prekaljene no- vinarje, se bodo pač posveti- h samo novinarstvu, so slož- no sklenili. Boj za njihove pravice je menda soglasno podprla tudi mlada garda voditeljev in voditeljic na če- lu z odstavljeno Manico Ja- nežič. Le kdo ve, zakaj? *V oddaji Zoom so gostih slovenske nogometaše - zvezdnike, ki jim je uspel veliki met, zaradi katerega bo v prenosih z evropskega prvenstva spet blestel najboljši nogometni ko- mentator med RTV tržniki in edini šef marketinga med nogometnimi komentatorji Ivo Milovanovič. Gostiteljica Desa Muck je bila nad nogometaši naravnost navdušena in svojih simpatij sploh ni skrivala. Menda je bil nad mladci očaran tudi Mario Galunič, le da tega javno ni kazal. Mišek Stuart, ki ga posvoji človeška družina Littlovih, glavni junak filma, ki bo pritegnil staro in mlado. Glas 0 je posodil Michael J. Fox, igrajo pa še Geena Daviš, Hugh Laurie in drugi. Rubin Hurikan Cairo je bok- sar, za katerega hi lahko deja- li, da se je izučil v zaporu. Ker je odrasel v revnejših predelih Chicaga, kar pomeni inten- zivne lekcije iz preživetja [in rasizma) že od najranejše mladosti, je bil prvič obtožen kaznivega dejanja pri 11 le- tih. Tedaj si je tudi nakopal smrtnega sovražnika, belega detektiva, ki ga je zasledoval skozi vse življenje. In mu na- zadnje, po letih zaporov, na- bil doživljenjsko. Denzel Washington, ki ste ga med mnogimi vlogami na- zadnje morda videli v Zbiral- cu kosti, igra Hurikana zelo zavzeto. Režiser Norman Je- wison je želel prikazati ne sa- mo biografijo človeka, ki ga je samozadostnost sistema sku- šala zlomiti, pa ji to ni uspelo, temveč tudi natančno preple- tanje biografije z zgodovinski- mi okoliščinami. Film ves čas zbuja asociacije na V imenu očeta. V obeh filmih imate sistem, ki deluje v korist vla- dajoče politike. Tam Irci proti Angležem, tukaj črnci proti belcem. Imate človeka, ki je za uporništvo, vendar se ga ne gre preveč aktivno, nazadnje pa je po nedolžnem ujet. Ima- te igralca (tu Denzel. tam Da- nici Day Lemis), ki ima en- kratno priložnost za igralsko sprehajanje skozi vse odtej^ samotnosti in brezupa, ijj. pisanje avtobiografije kot čin za preseganje jetniškji dov in komunikacijo z njostjo. Imate nekaj prin kov jetniške solidarnosti, je tukaj že ena malenkost, \ se filma razlikujeta: V iJ^^ očeta so jetniški primerki dani bolj precizno, tukaj p^ seveda glavni Hurikan, vse talo je le skica, podrejena j mu.) Imate, v obeh filjn celo pomočnike od zunaj, j| aktivno trudijo rešiti ljublji ga zapornika. In zopet, tiu tem primeru so reševalci,^ čeprav so štirje v primerjavi samotno Emmo Thompson starejšega filma, bolj skice kn karkoli drugega. Hurikan vk da. Hurikan je najlepši. Ah, primerjave. Nehval^ ne kot so, so včasih učinkovj^ orodje. Hurikan je v primerji vi z V imenu očeta veliko da| ši, kar ni ravno točka v nje^n vo korist. In Hurikan ni fajd zelo katarzičen, kot je stareji zaporniški film. Premalo j oster In celoten sklep je td^ namreč, da je to dokaj klasi na, skorajda povprečna, dose ganju Oskarjev namenjr produkcija. Zanimiva, tg,'. sko odlična, a tokrat, kon vemo, tudi neposrečena. PETER ZUPA.M m TEDNIK GLASBA 35 jmagoslavni pohod Mladih Dolenjcev ,|-upaj so tri leta in pol, so dve kaseti in CD ter ; jia skoraj vseh sloven- ji, festivalih narodno za- ^^e glasbe pobrali veliko ' fad. Čeprav so v skupini Jije glasbeniki, pa je nji- ^„ igranje in petje tako jiio in prijetno, da so na jI, osvojili vse, ki imajo |j to zvrst glasbe. J'skupini Mladi Dolenjci so jion Lukšič, ki je s 15. leti ,,j]lajši, Tomaž Kastelic (20) Lado Šurla (27). Slednji jj veliko komponira, vsi tri- pojejo, Tomaž pa je že tri- j[ osvojil zlato plaketo na j[i harmoniki na Ljubečni. ima so v Jurni vasi pod Gor- ici, za njih pa skrbi Silvo 0. Simon in Tomaž sta soseda in sta igrala vsak na svoj instrument, nato pa se jima je pridružil še Lado in skupina je bila rojena. Lani so bili uspešni na festivalih v Vur- berku (zmaga strokovne žiri- je), Števerjanu (najboljši de- bitanti), Ptuju (zlati Orfej in zmaga občinstva), Crkvenja- ku... Tudi letos se bodo udele- žili vseh teh in morda še dru- gih festivalov. Veseli so snemanja za ZKP RTV. »Najprej smo imeli tre- mo, potem pa smo se čudovito ujeli in naredili dober izde- lek,« so vsi v en glas zatrdili tudi na Avsenikovem koncer- tu polk in valčkov v Kuhur- nem centru Laško. O Mladih Dolenjcih bomo prav gotovo še shšah. T.VRABL Preko Podnanosa vVurberk fPodnanosu na Notranj- em bodo že tretjič pripra- i izbirno tekmovanje za istop na 9. festivalu Vur- ik 2000. lokrat bo udeležba najmoč- saj se bo za tri ali štiri jsta mesta potegovalo več isamblov: Atomček, Šluk Ma- ta, Mačkoni, Kočevar, Eks, M], Veseli Prleki, Poljub, taine. Meh, Rokovnjači, 'jjioviek in drugi. Tekmova- ifbo v nedeljo, 7. maja ob i. uri, uro prej pa bo v Kul- mem domu okrogla miza x) oblemih slovenske narodno tevne glasbe. Nanjo so po- t)ili vse, ki bodo sodelovali iVurberku, gostje pa bodo liiaž Tozon, Slavko Avsenik i. in prof. Ivan Sivec. Deveti festival Vurberk 2000 ' bo 17. junija, kjer bodo astopili Mikola, Mladi Do- ijci, Vesna in Vlasta, Mladi Welji, Show band Klobuk, Mlade frajle. Dan in noč. Vaso- valci, Vigred, Rogla in Mi trije in Stiski kvartet. Dan in noč iz Velenja ter Vigred iz laškega sta edina, ki sta nastopila na vseh dosedanjih festivaUh. Omenjenim skupinam se bo- do pridružili še trije ali štirje iz Podnanosa. Tudi letos bodo izdali kaseto. Organizator bo obiskovalce presenetil z novo tribuno, da bo spremljanje za- nimivega festivala prijetnejše. TV ^adaj od leve: Anti Gubenšek in Grega Podkoritnik, spredaj trije bratje Razboršek, Marko, Primož in Boris. Kvintet Dori na evropskem tekmovanju \(ia glasbena skupina Kvintet Dori se je prijavila za Grand prix Evrope, tekmovanje v f "^drio zabavni glasbi. Izbrani so bili za nastop v kvalifikacijah, ki bodo 6. maja blizu l^jKfurta v Nemčiji. Čaka jih močna mednarodna konkurenca ansamblov iz Nemčije, Avstrije, Ij,^' Italije in drugod. Za Kvjntet Dori je velik uspeh že izbor za kvalifikacije, čeprav upajo tudi Več. Zmaga na festivalu v Ljubljani pa jim je vlila poguma pri delu in pripravi nove kasete. TV Mladi Dolenjci EXPRESSEXPRESS • Prvo mesto ameriške lestvice single plošč že četrti teden za- seda Santana in njegova »Maria, Maria«, v Veliki Britaniji pa se je na presenečenje mnogih uvrsti- la štanca »Toca's Miracle«, re- mix že tri leta stare štance »I Need A Miracle« pevke Coco. • Wyclef Jean, član pred leti izredno popularne hip-hop na- veze The Fugees, bo 11. julija z LP-jem »The Ecleftic« spet na- skočil lestvice. • Čeprav do izida drugega al- buma Britney Spears manjka še skoraj cel mesec pa poznavalci že napovedujejo, da bo LP »Oops!...l Did It Again« porušil pred nedavnim postavljeni pro- dajni rekord (2 milijona kopij v prvih sedmih dneh) fantovske zasedbe 'N Sync. • Prejšnji teden so objavili Usto nominirancev za podelitev MTV Movie Awards, ki se bo zgodila 3. junija v Los Angelesu. Največ nominacij, po šest, sta si prislu- žila komedija Austin Powers: The Spy Who Shagged Me in techno-triler Matrix. • Lani najbolje plačani glasbe- nik na svetu, britanski big-beat heroj Norman Cook alias Fatboy Slim, je že posnel petnajst skladb za novi album. • Bon Jovi so ta teden na sve- tovni trg lansirali najavni single »lt's My Life« novega, osmega studijskega albuma »Cmsh«. • Kultni ročk avantgardisti So- nic Vouth se bodo ob izidu albuma »NYC Ghosts&Flovvers« sredi prihodnjega meseca poda- li na la-ajšo promocijsko turnejo. • Duran Duran se po dvelet- nem premoru spet vračajo na glasbeno sceno. Prihodnji teden bo, podprt z vrhunskim videos- potom, izšel single s skladbo »Someone Else Not Me«, ki jo bomo lahko od 6. junija naprej slišali tudi na njihovem novem albumu »Pop Trash«. • V prvih majskih dneh bo za- mejska ročk skupina iz okolice Trsta Fiberglas objavila svoj LP prvenec »Privid«. • Po potepanju po Kanarskih in Karibskih otokih se na domačo glasbeno sceno spet vrača Do- minik Kozarič. Z ekipo uveljav- ljenih glasbenikov je že posnel nekaj skladb, kot prvo pa je založba Dallas na single format odtisnila pesem »Manuela«. • V soboto,'29. aprila, bo v ve- lenjskem Mladinskem centru Ki- tariada, na kateri bodo nastopili kantavtorji in manjše kitarske zasedbe. Štiri dni kasneje, v torek, 2. maja, pa bo tam razgra- jala legendarna britanska punk zasedba Leatherface. • V velenjskem klubu Max bo v petek, 5. maja, deseturni klub- ski event različnih zvrsti elek- tronske glasbe Design of Love. Poleg celjskega DJ-a Benjamina bodo rolali še Kama, Valentino Kanzyani in Hrvata Amor & Da- rian. • V torek bo izšel prvi album »Greatest hits« norčavih pun- kerjev Rodoljubac. Fantje bodo svoje kreacije predstavili na krajši turneji, v okviru katere bodo 6. maja nastopili tudi v celjskem Kljubu. Slabih štirinajst dni ka- sneje, v petek, 19. maja, pa bodo na ta istem prizorišču nastopili tudi novi upi domače rockovske scene Shyam. SŠ VRTIUAKPOLKIN VALČKOV 20 VROČIH RC ^17.. 26. april 2000 36 ZA AVTOMOBILISn Septembra novi VW sliaran Nemški Volkswagen je svo- je veliko enoprostorsko vo- zilo sharan, ki nastaja na Portugalskem (v isti tovarni izdelujejo tudi forda galaxy- ja), predstavil leta 1995, ven- dar tedaj z njim ni požel večjega tržnega zanimanja. Kmalu pa se je začel ewop- ski avtomobilski trg ogreva- ti za tovrstne enoprostorce, kar je med drugim pospešilo tudi interes za sharana. VW je do konca lanskega leta skupaj prodal že 230 tisoč sharanov, septembra, vse tako kaže, pa bodo tudi pri nas začeli ponujati nekoliko pre- novljeno varianto. Pri VW pra- vijo, da je ali bo novih oziro- ma drugačnih skoraj 62 od- stotkov sestavnih delov, če- prav spremembe niso takoj vidne oziroma očitne. Sharan ima po novem drugačne pred- nje žaromete, pokrite z glad- kim steklom, novi so odbija- či, ki avtomobil v celoti po- daljšajo za 14 milimetrov, zad- nje steklo je večje, spremenili so zadnje luči, po vsej širini je sedaj odbojno steklo. Poseb- nost sharana je tudi ta, da ima vrata tako kot osebni avtomo- bili. Pri VW so menda razmiš- ljali, da bi jih nadomestili z drsnimi, tako kot je to običaj pri drugih podobnih enopro- storcih, vendar je po tej strani ostalo vozilo nespremenjeno. Je pa nekoliko spremenjena armaturna plošča, med dru- gim je avto dobil nekaj novih odlagalnih površin, sedeži po- nujajo nekaj boljši bočni opri- jem, postavitev sedežev pa je znova zelo različna (po dva v treh vrstah, pa dva spredaj, trije zadaj ipd.). Skupaj bo novega sharana poganjalo pet različnih mo- torjev, od tega bodo trije ben- cinski in dva turbodizla. Ome- niti kaže pri sharanu novi 1,9- litrski TDI agregat, ki ponuja 110 KM, najmočnejši pa bo 2,8-litrski šestvaljnik z moč- jo 204 KM. Zanimivo in omem- be vredno je, da bodo po novem vse izvedenke sharana serijsko opremljene s šeststo- penjskim ročnim menjalni- kom, opreme so tri (comfort- hne, trendline in highline); prenovljeni avtomobil bo naj- prej na voljo v Nemčiji oziro- ma v Veliki Britaniji, potem pa se bo začel njegov »pohod« po evropskih trgih. V Slove- nijo naj bi pripeljal septem- bra, do konca leta pa naj bi prodali kakšnih 150 avtomo- bilov. Na sliki: VW sharan. Kdaj pri nas novi transil? Ford je imel vse doslej s svojim lahkim dostavnikom trasitom veliko tržnega uspeha. Voz je letos prenovil, sedaj pa slednje vsaj načeloma vozi tudi na slovenski avtomobilski trg. Pri uradnem predstavniku Forda pri nas, ljubljanskem Summit Motorsu, najbolj računajo transita s skupno maso od 2,8 do 3,5 tone, pri čemer je prav vedeti, da je treba imeti za izvedenko že vozniško dovoljenje kategorije C. Ta hip pa še ni točno znano, kdaj natančno stekla prodaja niti po čem transit bo. Je pa treba med drugim omeniti, da bodo lahko kui izbirali bodisi med prednjim bodisi med pogonom na zadnji kolesni par. Na sliki: novi ford transit. Rover, nedokončana zgodba Britanski Rover nikakor noče izginiti s prvih strani svetovnega tiska. ,j Za sedaj pa je kljub vsemu tako, kot je bilo še pred časom. BMW bo verjetno Roverja res pr^ skupini Alchemy Partners, pri čemer so v tej družbi, ki se ukvarja s tveganimi naložbami, P. časom sporočili, da bodo verjetno odpustili vsaj pet od devet tisoč zaposlenih v tovarn' Longbridgeu. Vse pogosteje pa je slišati, da naj bi BMW kmalu dobil ponudbo skupine nekdart vodilnih pri Roverju in nekaterih pomembnih britanskih milijonarjev. Slednje naj bi po^^P'^ Roverjevi trgovci po vsej Veliki Britaniji, ki so seveda zainteresirani za obstoj Roverja. Ven , sploh ne more biti sporno, da je tovarna še naprej v velikih težavah, saj so se odpov^ , nekaterim dokaj ambicipznim načrtom o izdelavi novih avtomobilov. Tako je sedaj jasnO-' verjetno luči dneva ne bo ugledala karavanska izvedenka roverja 75, pa še kaj. Na sliki: land rover discovery. VW in težave z motorjem TDI Nemški Volksvvagen nekako nima posebne sreče s svojim dokaj novim turbodizelskim motorjem 1,9 TDI s 115 KM. Po nekaterih prejšnjih težavah je sedaj jasno, da bodo morah zaradi novih tehničnih problemov zamenjati pribhžno 3600 agregatov. Kako bo s tem v Sloveniji oziroma ali se bo to zgodilo tudi pri nas, ta hip še ni jasno. Št. 17.-26. april 2 ZA AVTOMOBILISTE 37 Junija opei agila, jeseni astra coupe ijeinški Opel ima veliko ^gnj in seveda tudi us- . s kupeji. GT, pa mon- j,anta in caliba so avto- lijli, ki so tovarni prinesli p uspeha; nenazadnje Jletih 1990 do 1997 izde- {Q prodali kar 240 tisoč l^r, kar pomeni, da je bil jiem času eden najuspe- jjjih avtomobilov v svo- i ^razredu. : jjdaj Opel ponuja novega ^ jfja, tokrat astro coupe. Ra- nljivo in jasno je, da je avto jjjen na osnovi sicer že zna- jstre. S 426 centimetri skup- (jolžine se uvršča v razred, [ta hip konkurenca ni zelo II Pri Oplu so znova dose- dobro aerodinamiko (ko- zračnega upora je skrom- 0,28), zunanja oblika pa jokaz, da se niso zatekli v pčje kakšnih izjemnih ob- jvalskih potez, pač pa so ili pri preverjenem in zna- i Zanimiv je relativno dolg lek, ki je tudi strmo odre- ; prav tam je kar 460-litr- prtljažnik, kar je skoraj inna številka za kupe. Na- )ina bo avto na voljo z ma vrstama opreme in s tremi motorji, pri čemer naj bi bil najzmogljivejši na voljo tja proti začetku jeseni. Os- novni motor je bencinski štiri- valjnik z gibno prostornino 1,8 litra in s 115 KM; sledi 2,2- litrski motor, ki se dokazuje s svojo skromno težo (uporabi- li so predvsem aluminij), jese- ni pa naj bi luč dneva ugledal še najmočnejši motor z gibno prostornino 2,0 litra, turbin- skim polnilnikom in s 190 KM. Kot kaže sedaj, naj bi bila astra coupe slovenskim kup- cem na voljo avgusta ali sep- tembra, prej zanesljivo ne. O cenah ni mogoče zapisati nič natančnega, vsaj v Nemčiji pa naj bi bila osnovna izvedenka na voljo za malenkost manj kot 37 tisoč mark. Druga novost iz nemške av- tomobilske hiše pa je minie- noprostorski avtomobil po ime- nu agila. Avto nastaja v sode- lovanju s Suzukijem, kjer se imenuje wagon R-»-. Agila je. tako tovarna, prvi evropski mi- nienoprostorski avtomobil, saj je dolg vsega 3,5 metra, kljub temu pa se dokazuje s svojo prostornostjo in tudi prostor- nostjo prtljažnika, ki meri od 240 do 1250 litrov. Zunanja podoba je dokaj visoka, nače- loma pa je prostora za pet potnikov. Motor je nameščen v prednjem delu in prenaša svojo moč na prednji kolesni par; kaže omeniti, da ima agi- la, tako kot drugi avtomobih znotraj Opla, 12-letno garan- cijo proti prerjavenju. Motor- ja sta dve, in sicer 1,0-litrski in 1,2-litrski, oba iz družine ECOTEC. Prvi ponuja 58 KM (najvišja hitrost je 142 km/h), drugi pa nekaj bolj zmogljivih 75 KM (največ 155 km/h). Oba imata po štiri ventile na valj in glede emisij izpušnih plinov ustrezata zelo zahtev- nim evropskim predpisom eu- ro IV. Avtomobil med drugim ugaja s svojo prostornostjo ta- ko po višini kot tudi širini, Opel pa z njim odpira tržno nišo, ki so jo na evropskih tleh doslej obvladovale predvsem japonske tovarne. A\'to je serijsko opremljen z električnim servo volanom in ima 14-palčna kolesa, kar po- večuje stabilnost. Agila pripe- lje na slovenski trg spomladi oziroma junija, ko bo seveda vse znano tudi o cenah. Na sliki: opel agila in astra coupe. Adriin avtodom adriatik. Volvo in Renault skupaj pri gospodarskih vozilih? fjko kot se vse pogosteje "dežujejo tovarne, ki izde- '1^)0 osebne avtomobile, je ^io, da se podobni procesi Jkvljajo tudi pri gospodar- ^ vozilih. ^nimivo je, da se o tak- zavezništvu pogovarjata "^0 in Renault, tovarni, ki pred dolgimi leti hoteh !^žiti izdelavo osebnih av- '''obilov. Obe hiši sta seveda 'P^šni tudi pri gospodarskih ,^ilih oziroma tovornjakih. '^aže, naj bi Volvo postal ^'■^ik Renaultovega dela gos- ^^rskih vozil RVI, obratno pa naj bi francoska avtomobil- ska hiša postala lastnik 15-20 odstotkov Volva oziroma ti- stega dela, ki se ukvarja z gospodarskimi vozili. Če se bo to res zgodilo, bo nova družba obvladovala 30 odstot- kov ameriškega in pribhžno 20 odstotkov evropskega trga gospodarskih vozil. Po obsegu izdelave bi bil od te družbe nekaj večji koncern Daimler- Chrysler, vendar bi imela no- va družba v prednost v Aziji, saj je povezana z japonskim Mitsubishijem, Renault pa z Nissanom Diesel. Adria iz pepela O novomeški Adrii, ki je bila nekdaj eden večjih evropskih izdelovalcev po- čitniških prikolic in avtodo- mov, se je pred leti veliko pisalo. Ne zaradi tega, ker bi ji šlo dobro, pač pa, ker se je tovarna znašla v hudih težavah. Njen tržni delež na najpo- membnejših evropskih trgih (Nemčija, Nizozemska, Itah- ja, Francija) je začel padati, zaprli so tovarno avtodomov v Belgiji ipd. Te dni pa tovarna, ki se sedaj imenuje Adria Mo- bil, praznuje 35-letnico ob- stoja in na dan prihaja z neka- terimi novimi izdelki, tako počitniškimi prikolicami kot avtodomi. Na tujem po no- vem prodajo skoraj 95 odstot- kov tistega, kar naredijo; tako so prodali 4592 počitniških prikolic, kar med drugim po- meni, da imajo v svojih rokah petodstotni tržni delež na evropskih trgih. Najbolje gre- do njihove prikolice v promet na Danskem in Nizozemskem, pa tudi v Italiji in Franciji. Lani so doma prodah manj kot 200 prikolic in si s tem priborili več kot 80-odstotkov tega trga. Skupaj s počitniški- mi prikolicami pa seveda po- nujajo tudi avtodome, saj jih je po novem v prodajnem pro- gramu kar osem. Vsi avtodo- mi so narejeni na osnovi ozi- roma podvozju fiata ducato maxi. Cene so seveda bistveno večje kot za počitniške priko- lice, saj si je mogoče najcenej- ši avtodom omishti za malen- kost manj kot sedem milijo- nov tolarjev; v Novem mestu ob tem pravijo, da je povpra- ševanje po avtodomih večje kot je trenutna izdelava. Zelo dobro. )VI TEDNIKI Y MODNEM VRTINCU 39 Te svetleče, pohujšijive luske! Kaca kot »glava modna jed« ali »priloga« (fiieraj sem sredi Tromostovja od jjliu tako poskočila, da mi je ročna jtjica skoraj zletela v Ljubljanico, jijioidoči »duhovitež« je namreč za- ^^al: »Pazi, kača!« Ko sem čez nekaj ,)(iind, zalepljena na betonsko ogra- prišla do zraka, je zapeljivo, ele- intno in brez sikanja že odvijugala imo... immmmmmmmmmmmmmmmm \fladenka v strastno oprijetih hlačah, ([iskanih z najbolj vročim, zapeljivim, izzivalnim, pohujšljivim, fatka super hitom letošnje pomladi - [orcem kačjega, natančneje pitonjega ittja. Po kitajskem horoskopu bo prihod- le leto, torej 2001,v znamenju kače. tr pa je moda vselej nekaj korakov [ed časom, so atraktivne in v original- lizvedbi presneto dragocene živalske iske, očitno že letos prevzele mnoge bvne modne hiše oziroma njihove [eatorje. Zmaga razuma nad nagonom Chanel, Trussardi, Yves Saint Lau- mt, Gucci, Versace... pri njih se vse [lizi, sveti, sika. Posebej cenjen je -titona, te pošastne kače, iz mi- j je znane po boju z Apolonom, pvsovim sinom. Apolon jo je seveda Morda pa bi si privoščili kačo le kot modno prilogo? Kača kot »glavna modna jed« letošnje pomladi. I ubil, njegova zmaga pa od takrat simbolizira zmago razuma nad nagonom, zavednega nad neza- vednim. Ironična vzporednica med letoš- njimi »sikajočimi« trendovskimi vzdušji? No, morda le zabavna, saj ne gre, da bi se zaradi mode šh] organiziran lov na te plazeče žival- ske vrste. Ali gre za pravo kožo ali imitacijo, lahko namreč pri bolj^ ali manj prestižnih blagovnih znamkah zgolj ugibamo. Cene se tako ali tako v obeh primerih' (pre)visoke. ; To bo pač hit, so rekli modni diktatorji in tako, kot je to običaj na vseh področjih življenje, je tudi v trendovstvu. Vzemi ali pusti, se glasi kruto, vendar pošteno pravilo. Le na lepe ritke! Boste vzeh? No, potem berite dalje. Zgoraj omenjeni in še mnogi manj zvene- či modni hrami se pri dolgotrajni in zahtevni obdelavi surove pitonove kože kar pošteno nagarajo, preden nastanejo iz nje seksi vroče hlačke ali mini krilce. Zadeva se kajpak podaljša in podraži, ko so v igri obleke, jopice, hlačni kostimi. No, če za hipec pozabimo na strah pred pitonom, ko je bil še živ ali na njegovo ce- no, ko to ni več, se moramo dotakniti zadeve še iz enega zornega kota. Estetskega. Tako atraktivni vzorci, ki so običajno še barvani v žive barve in izdatno polakirani, torej dajejo svetleč videz, sodijo le na lepo oblikovane postave. Bolje mlajše, kot malo manj mlajše. In če ste se zaljubili v pi- tonko ali pitona, vaša zadnji- ca pa ne dopušča, da bi jo navlekli nase? Potem jo dajte okrog pasu, na noge, v roke ali vrzite preko ramena! Tu- di modni dodatki v obliki pasu, čevljev in ročne torbi- ce so letos v samem modnem vrhu. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK MODNI DOGODKI Mojca Beseničar - za ženske v srednjih in zrelih letih. Foto: Stane Jerko Modna nadaljevanka Pred dnevi je bila v Mestni galeriji predstavljena najnovej- ša kolekcija znane slovenske akademske slikarke in modne oblikovalke Mojce Beseničar, ki si jo lahko ogledate v njenem ateljeju, na Maurerjevi 18, v Ljubljani. Zakaj je posebej pritegnila pozornost? Zato, ker se njena vsaka nova kolekcija nanaša na prejšnjo, torej dodaja nove kose oblačil, ki se stilno, v barvah in materialih nadgrajujejo. Črno beli in drap osnovi so tako letos dodani tirkizni, zlato- zeleni in ciklamni oziroma roza pasteli. Kolekcija je namenje- na ciljni skupini žensk od 35-60 let, kar pomeni, da se lahko, tudi če niste več rosno mladi, oblečete v trendovska in elegantna oblačila, ki bodo zagotovo aktualna prihodnje in morda še kakšno leto več. MODNENOVICE Premalo cenjeno delo modnih oblikovalcev Predlani ustanovljeno Društvo modnih oblikovalcev in modelarjev Slovenije in na nedavnem prvem rednem obč- nem zboru obravnavalo več zanimivih tem. Med drugim pripravo uradnega cenika za avtorsko oblikova- nje kolekcij, modnih skic in krojev samostojnih oblikovalcev ki jih je v Sloveniji vse več. Naročniki v slovenski tekstilni, usnjarski in drugi modni industriji žal vse premalo cenijo in neprimerno vrednotijo njihovo delo. Poudarili so tudi načrte za izdelavo usklajenih modnih smernic in barv za pomlad-poletje 2001. Smernice bodo predstavljene v pubhkaciji Trend book in na tendenčni reviji, ki bo konec letošnjega avgusta. Poleg tendenčne bo društvo letos pripravilo še več drugih tematskih modnih revij slovenskih modnih oblikovalcev na ehtnih doma- čih prireditvah. Septembra je predvidena predstavitvena revija v Trstu, kar je vsekakor pomemben korak pri promociji slovenskega modnega oblikovanja v tujini. Nagradno vprašanje aprila: PO KATERI IGRALKI IN PRINCESI (1928-1982) SE IMENU- JEJO LETOS MODNE TORBICE? a) Grace Kelly, b) Lili Novy, c) Edith Piaf. 40 KRONIKA S CEUSKEGA Pred savinjsko poroko leta Mojzes in Izak iz mesta ob Savinji - Največkrat omenjana slovenska potnica v Rim Savinjcanko se seli na Dolenjsko - Najbolj znani slovenski rotweiler v mali Sloveniji se vedno veliko dogaja. V zadnjih tednih je v ospredju precej ljudi z našega območja in nekatere tokrat v tej rubri- ki posebej predstavljamo. Ljudi, o katerih bomo v prihodnjih tednih še veliko slišali. Glasbena Slovenija se pripravlja na lepo obletnico, na 70-letnico življenja skladatelja Mojmirja Šepeta. Mojster Sepe je v središču pozornosti tudi na Celjskem, kjer je preživel mlada leta. Zato ga še danes prepoznajo po njegovem celjskem naglasu, od katerega se po dolgih letih v prestolnici ni ločil. Sepetova mama Ljudmila, doma iz Kisovca pri Zagorju ob Savi, je prišla v Celje kot učiteljica ter je učila na osnovni šoh v mestnem središču. Njen sinko se je rodil po naključju na Koroškem, kjer ga je rodila pri sestri. Mojmir Sepe je bil do 19. leta Celjan, ki je med II. svetovno vojno prebežal v Ljubljano ter se nato vrnil v mesto ob Savinji. Iz Celja izvira tudi njegov vzdevek Mojzes, saj so ga sošolci tako poimenovali za razliko od njegovega prijatelja slavista Igorja Gedriha, ki je bil zanje Izak. Sepetova mama in sin sta bivala v Celju v Veselovi ulici na Dolgem polju, med I. osnovno šolo in Golovcem. Moj mir j ev oče je bil operni pevec Franjo Schiffrer-Navigin, ki je bil veliko zdoma, predvsem v Innsbrucku, po Češkem ter v ZDA. V Sepetovem družinskem albumu skrbno hra- nijo fotografijo Mojmirčka v mornariški oble- kici, slikano med enim od očetovih obiskov v Celju. Skladatelj je podedoval glasbeni dar po obeh starših, saj je bila mama odlična pevka Hubadovega učiteljskega zbora (vodil ga je oče dirigenta Sama Hubada), zbora v Ljubljani, kamor se je preselila leta 1953 ter se pozneje poročila z Mojmirjevim očetom. Sepetovi imajo danes v Celju in Velenju daljne sorodnike. Mojzesova 70-letnica bo v začetku julija, v soboto pa so ga lahko videli televizijski gledal- ci v najelitnejšem času. Sicer pa bo najlepša čestitka za lepo obletnico gotovo tista, ki jo bo slišal od soproge Majde Sepe, legende sloven- ske popevke, in hčere, režiserke Polone Sepe. Mali Mojmir Sepe v središču Celja, kjer je preživel mlada leta. Z mamo, ki je bila učiteljica, ter očetom, opernim pevcem Fra- njom Schiffrerjem-Naviginom. Mojmir Sepe-Mojzes, nasmejani jubilant s celjskim naglasom. Mojmir in Majda se veselita dveh vnukov, 16- letne Lane in 15-letnega Igorja. Slatinska steklarska rodbina v Ljubljani je kar nekaj uspešnih ljudi s Celjskega, med njinli več iz Rogaške Slatine in njene okohce. Zadnjič smo opozorili na pia- nistko Mojco Pucelj, pred tem na v. d. glavne- ga direktorja Slovenske nacionalne turistične organizacije Francija Križana ter namestnika vodje pogajalske skupine z Evropsko unijo in državnega sekretarja mag. Franca Buta iz Kostrivnice. V Sloveniji je trenutno v središču pozornosti Slatinčanka Tanja Pak, vrhunska oblikovalka stekla, ki živi v Ljubljani. Ukvarja se z izdelovanjem uporabnih predmetov iz stekla, s skulpturo v steklu ter njeno postavitvi- jo v prostoru. O Pakovi je veliko govora tako zaradi njenih odmevnih razstav kot materinskega veselja, ki ga bo dočakala junija. Tako so odprli pred nekaj dnevi v razstavišču KIC Mestnega muzeja Ljubljana njeno skupno razstavo z Ifigenijo Simonovič, s Tanjinimi kozarci in steklenica- mi in Ifigenijino unikatno keramiko. Od srede aprila je na ljubljanskem gradu znova mogoč ogled stalne postavitve z naslovom Fluid, kom- binacije stekla, svetlobe in zvoka, njenega projekta. V umetničini rodbini v Ro- gaški Slatini živijo s steklom dobesedno. Tanjin oče Ferdo Pak, ki se je priselil v zgodnji mladosti iz Maribora, je tam oblikovalec stekla, njen ded po mami Veri Pak je bil ste- klarski mojster, steklu so se posvetili tudi Tanjini strici. Tanja Pak je v ljubljanski sred- nji šoli in na likovni akademiji študirala oblikovanje, pri tem začutila privlačnost oblikova- nja stekla ter odšla v London. Med študijem na Royal Colle- ge of Art se je pred njo odprl nov svet stekla, z novimi teh- nologijami in svetovnimi obh- kovalskimi izkušnjami. Po vrnitvi v domovino je začela pred štirimi leti z de- lom v samostojnem studiu v ljubljanski Šiški, na Celovški cesti, kjer uresničuje svoje za- mish. Njeno delo so hitro opazili ter jo lani predstavih v čudoviti monografiji Mojstrovine Slovenije-Srečanja s sodobnimi rokodelci, prof. dr. Janeza Bogataja. Slatinčanka na delu v Ljubljani veliko sodeluje s Steklarsko šolo Rogaška Slatina in občasno s Steklarno Rogaš- ka. V domači kraj se rada vrača ter mu želi vrnitve nekdanjega turističnega sijaja. Ustvar- jalna umetnica ima malo prostega časa, ki ga rada preživlja v naravi, ob dobri knjigi, pa tudi ob dobrem kosilu. Tega rada pripravlja oseb- no, ceni prav tako, kadar ji postrežejo drugi. Tanja Pak se seveda najbolj veseli starševske- ga veselja, ki ga bosta delila skupaj z življenj- skim sopotnikom, dosedanjim slovenskim kul- turnim ministrom in bivšim predsednikom parlamenta Jožefom Školčem. Viktor ga ni prepričal v Žalcu se že pripravljajo na veliki dogodek, ki bo 10. junija. Takrat se bo poročila sloven- ska televizijska zvezda, novinarka Manica Janežič. Njen izbranec Tomaž Ambrožič je iz Gro- supljega, iz kraja, kjer želita zgraditi svoj dom. Pri tem je treba spomniti, da Ambrožič v pokrajini ob Savinji ni ravno tujec: je član kolegija upravnega odbora nogometnega kluba CM Publikum Celje ter spremlja vsako njegovo tekmo, dobro pa ga poznajo tudi poslušalci Štajerskega vala, za katerega poroča. Manica je doma iz Žalca, tako kot nekoč zelo popularna televizijska novinarka Ljerka Bi- zilj. Janežičevi imajo hišo pri nadvozu, v šempetrski smeri, oba starša sta bila dolga leta zaposlena v Hmezadu. Mama Jerica Janežič je prišla s Koroškega ter dela v Hmezadovem računalniškem centru, oče Rudi je od lani upokojenec. Novinarski talent njune Manice so opazili že v žalski osnovni šoh, kjer je vodila šolski radio, med obiskovanjem celjske gim- nazije je bila na novinarski praksi v Hmeljarju ter Novem tedniku in Radiu Celje. V Ljubljani je študirala francoščino in novi- narstvo ter se v 2. letniku prijavila na avdicijo informativnega programa RTV Slovenija. Na televiziji dela več kot 7 let, zadnji 2 leti in pol Manica Janežič in njen izvoljenec Tomaž Ambrožič savinjsko poroko leta. ^ je redno zaposlena. Veliko ji pomeni dodati izobraževanje, tako lani iz zunanje politike ZDA kot pred dvema letoma iz britansktj televizijskega novinarstva v Cardiffu. Lastij lanskega Viktorja kljub temu ni lahko, saj jo novi urednik informativnega in izobraževali ga programa Uroš Lipušček prikrajšal za n sto voditeljice televizijskega dnevnika. Pri delu, ki ga opravlja, ima zelo im prostega časa; ko ga najde, veliko berej odide v gledališče ah kino. m Celjan evropskega sloves? Med slovenskimi športniki, ki so zablestel evropskem okvirju, je gotovo izjemni Celji Aleš Pajovič, igralec rokometnega kluba Pin varna Laško. Običajni delavnik športnega asa iz Celja je znamenju treningov. Kadar trenirajo, dvaiit dnevno odide na trening že dopoldan, na ponavadi kosi v hotelu Štorman ter odide i sprehod s psom (z rotweilerjem Astorjenj Savinji. Potem rad obišče starša, na večen gre spet na trening. Večere preživlja s pun Tino, študentko ekonomije, s katero živita središču Celja, ter s prijatelji iz rokometnej sveta. Delavnik športnikov je naporen', vend ga je Pajovič navajen, saj se ponavlja že vrs let. Kadar ni treninga, ga zato že kar pogreši Aleš Pajovič: od rokometnega krožka Osnovne šole Frana Roša do evropske sU^ Rokometaš Pajovič, ki je praznoval 6. nuarja 21. rojstni dan, ima za seboj razmero dolgo športno pot. Z igranjem rokometa začel v 5. razredu celjske Osnovne šole Fri Roša, v rokometnem krožku. Pravi, da je začetek težak, vendar je vztrajal. Med obis vanjem celjske srednje tehniške šole je vet komaj čakal, da je lahko odšel na tren celjskega rokometnega kluba. Srednješolec jovič je začel kmalu igrati v slovenski drugi ter trkati na članska vrata. Njegova starša se nista nikoli ukvarjal športom, vendar njegove uspehe pozorno spr' Ijata. Oba sta zaposlena v Cinkarni ter živi' celjski Novi vasi. Aleš se jim ob nedeljah pridruži v počitniški hišici ob Šmartinsl^ jezeru, sicer gresta s punco rada tudi na raZ ne izlete. ^■■■■■■■■H ' BRANE JERA^ ■■■■■■■ Foto: GREGOR KA