GEOGRAFSKI OBZORNIK bi so pripomogli trije dejavniki: pretežno stari sestoji, ki se zaradi še ne do kraja proučenih vplivov ne pom- lajujejo, svoje so opravili še siloviti vetrolomi in suše- nje iglavcev. Zaradi sušenja je najbolj ogrožena jelka (samo še 15 % nepoškodovanih dreves), sledi ji smre- ka (65 %), najmanj ogrožena je bukev (95 %). Po tem ne preveč obetavnem začetku se bomo razveselili smre- ke v Sibrovi dolini, ki je s 4 7 m višine in debelino 123 cm (prsni obseg 387cm) predstavnica petih najdebelejših dreves Trnovskega gozda. Skoz i Lokve, kjer je bila še pred pol stoletja razvita suhorobarska obrt, predvsem izdelovanje škafov, se vzpnemo na Poldanovec (1299 m), ki ga poleg miru odlikuje odličen razgled in botanična zanimivost. Strmi Govci, ki padajo proti severu v dolino Trebuščke, so poraščeni s črnim bo- rom. Gre za naravno rastišče, ki mu ni primerjave v Slo- veniji. Od iglavcev pa nazaj k listavcem: obiščemo lah- ko javor nad Mojsko drago, ki je najdebelejše drevo tod okoli (premer 145 cm, visoko prek 3 0 m). Med najbolj znane kotičke Trnovskega gozda sodi Smrekova draga z izrazitim rastlinskim obratom v raz- ponu 2 0 0 metrov višinske razlike. Razglašena je za gozdni in naravni rezervat, zato gibanje brez sprem- stva ni zaželjeno. Ob cesti, ki pelje mimo Paradane, se lahko usedemo v senco smreke in javorja. Na prvi pogled nič posebnega, če ne bi poldrugi meter viso- ka smreka rasla v rogovili javorja. In tako nas vodnik vodi še na Golake, v Parada no, k Mali Lažni, Smreč- ju, na Mrzovec (1410 m), h Krnici, na Kopitnik in prek južnih obronkov Trnovskega gozda do Predmeje. Nova gozdna učna pot nas vodi k začetku: k sta- rožitnosti, ki j i danes pravimo sonaravnost. Zato bodo obiska te zanimive učilne v naravi veseli tako vaši učenci kot družinski sopotniki in prijatelji. DRUŠTVA 2. POLETNI TABOR ŠTUDENTOV GEOGRAFIJE - DEŽELA ZLATIH SRC '98 Matija Zorn Študentje geografije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo se že drugo leto zapored udeležili po- letnega tabora za študente geografije in sorodnih ved. Tabor je organiziralo Društvo mladih geografov Slo- venije (DMGS), nekdanja Študentska sekcija Ljubljan- skega geografskega društva. Tabor je potekal v Beli krajini od 6. do 11. juli- ja 1998 pod imenom »Dežala zlatih src ' 98« . Ime za tabor smo si sposodili pri pesniku in pisatelju Tonetu Seliškarju, ki je v svojem delu Ljudje z rdečim cvetom tako poimenoval to deželico. V primernost imena smo se kmalu tudi sami prepričali, saj so nas povsod lepo in prisrčno sprejeli in bili do nas zelo gostoljubni. Ve- seli nas, da čas, ki je pretekel od Seliškarjevega opi- sovanja teh krajev, ni negativno vplival na gostoljub- nost Belokranjecev. Tabor tokrat ni bil tako raziskovalno obarvan, kot prvi, saj je Kras večina udeležencev že poznala in smo lahko več časa posvetili določenemu strokovnemu po- dročju. Tokrat pa je bilo treba to pokrajino šele spoz- nati, saj večina udeležencev v Beli krajini še nikoli ni bila. Zato se nam je zdelo bolj primerno predstaviti to regijo z večino geografskih dejavnikov, kakor pa se posvetiti enemu ali dvema geografskima problemo- ma in po taboru še vedno ne imeti neke celovite pred- stave o teh 3 8 8 km2 naše države. Pri terenskem delu smo medse povabili profesor- je, kolege in domačine, ki se ali so se tako ali druga- če ukvarjali z Belo krajino. O geoloških, geomorfološ- kih, hidroloških in speleoloških značilnostih sta nam predavala in nas po terenu vodila prof. dr. Peter Ha- bič (dolgoletni upravnik Inštituta za raziskovanje kra- sa ZRC S A Z U v Postojni) in Mauro Hrvatin (Geograf- ski inštitut Antona Melika ZRC SAZU) . Več gostov smo imeli za področje družbene geografije. Tako nam je pri spoznavanju problematike obmejnosti regije pri- skočil na pomoč Damir Josipovič, ki i z te problemati- ke pripravlja diplomsko nalogo. Pri spoznavanju turi- stičnega značaja regije smo za pomoč prosili Minko Kahrič, ki to temo obdeluje v svoji diplomski nalogi. Franci Fortun - Funf, profesor geografije na črnomalj- ski gimnazi j i , nam je osvetlil problematiko večjih na- selij in zaposlitvenih zmožnosti ter dnevno migracijo v regiji kot tudi prekmejno migracijo. Kot posebni temi smo obravnavali Kočevske Nemce in Uskoke oziroma Srbe. Pri slednjih je za razlago poskrbel domačin Zdrav- ko Vukčevič. Na razpolago smo tokrat imeli šest dni, od kate- rih je prvi dan pomenil le prihod udeležencev, posta- vitev tabora na travniku na Sinjem Vrhu (8 km zahod- 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK no od Vinice), kjer bo potekala bodoča Naravoslov- na učna pot S in j i Vrh in prvo seznanitev z Belo kraji- no v obliki predavanj organizatorjev. Drugi dan se nam je pridruži l Peter Habič, s ka- terim smo si najprej ogledali zajetje za prvi belokranj- ski vodovod v vasi Blatnik pri Črmošnjicah, ki je bil odprt 27 . junija 1 898 in je malo pred našim obiskom praznoval stoletnico. Sledil je obisk Mi rne gore (1047 m), kjer smo poslušali predavanje o fizičnogeo- grafskih značilnostih regije s poudarkom na rezulta- tih študije z imemom »Idejna rešitev regionalne pre- skrbe Bele krajine s pitno vodo do leta 2 0 5 0 « , ki so jo izdelali Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC S A Z U , Geološki zavod Ljubljana in Vodnogospodarski inšti- tut Ljubljana koncem osemdesetih in v začetku devet- desetih. Nekateri rezultati te študije so objavljeni v članku P. Habiča in J. Kogovškove z naslovom Sle- denje v kraškem zaledju Krupe v jugovzhodni Slove- nji, ki je izšel v Krasoslovnem zborniku 21 leta 1992 . Seznanil i smo se s kraškim vodonosnikom Kočevske- ga roga in Poljanske gore, ki na zahodu obroblja Belo krajino. Tako smo lažje razumeli podzemne vodne zve- ze oziroma zaledje večjih belokranjskih izvirov Kru- pe, Dobličice in Obrha. Sledil je ogled Ponikev na Mir- ni gori, kjer je bilo nekoč naselje Kočevskih Nemcev. Danes travnike okrog tega opuščenega naselja kosi- jo lovci, da dobijo krmo za divjad. Le zaradi tega ta del Mirne gore ni poraščen. Ogledali smo si tudi studenec Otovec pri vasi Oto- vec, ki izvira in ponika v isti vrtači. Do tega pojava je prišlo, ker je Bela krajina primer nizkega krasa, kjer je kraška talna voda plitvo pod površjem; v tej vrtači pa je talna voda krajevno segla na površje. Sledil je ogled izvira Dobličice, kjer je zajetje za črnomaljski in belokranjski vodovod. Tretji dan smo se udeleženci tabora razdelili v dve skupini. Prva skupina se je seznanjala s turistično funk- cijo regije, druga pa je imela za temo politično geo- grafijo, saj so se člani te skupine seznanili s problemi, ki jih je prinesla nova državna meja, in z življenjem srbskega (uskoškega) prebivalstva tega območja, ki je sem pribežalo pred Turki verjetno i z Hrvaške in Bosne morda celo i z Črne gore in se tu naselilo v 16. stoletju. Prva skupina se je posvetila turističnim značilno- stim regije. Ogledali so si dva kampa ob Kolpi ter bili v Campu Vinica seznanjeni s projektom »Krajinski park Kolpa«, ki naj bi bil v kratkem tudi uresničen. Park bo obsegal ožje območje ob Kolpi od Starega trga ob Kolpi do Fučkovcev in bo zavzemal okrog 3 5 0 0 ha ter bo zavaroval obkolpske ekosisteme. Tako bodo za- varovali naravne vire in dali temelje sonaravnemu tu- rističnemu razvoju. V parku bodo posebno varstvo na- menili 17 naravnim znamenitostim in 38 kulturnim spo- oikom. Informacijsko središče parka bo v vasi Zuniči. se je prva skupina odpravila v okolico Ad- br so si v vasi Jankoviči ogledali turistično kme- Raztresen. Tu so si med drugim lahko ogledali raz- SŠ stavo domače obrti i z cele Bele krajine. V bl ižnj i vasi Purga so si ogledali kmetijo družine Cvitkovič, ki se ukvarja z izdelavo lanenih izdelkov, po katerih so zna- ni tudi širše, saj so bili deležni že mnogih mednarod- nih nagrad. Kmetija ima tudi razstavo nagrajenih iz- delkov, vredna ogleda pa je tudi proizvodnja. Druga skupina je večino časa preživela v štirih us- koških vaseh: Bojanci, Marindol, Mil ici in Paunoviči. Obisk teh krajev je bil povezan z ogledom pokopa- lišč in cekva teh vasi ter pogovorom z domačini. Pri tem nam je nabolj pomagal Zdravko Vukčevič, doma iz Bojancev, ki nam je opisal življenje, navade in vero srbskega prebivalstva teh predelov. Na pokopališčih smo opazili napise v cirilici, a tudi vse več napisov v la- tinici, saj, kot nam je povadal domačin, mladi cirili- ce skorajda ne znajo več, odkar se je ne učijo več v pe- tem razredu osnovne šole. Na nagrobnikih pade v oči, da se priimki zelo ponavljajo. Tako so za Bo- jance značilni priimki Vrlinič, Radojčič in Kordič, za Marindol Stipanovič, Selakovič, Bunjevac, Katič in Mi- kunovič, za Milice Mil ič, Jakovac, Vukčevič in Dragi- čevič ter za Paunoviče Vignjevič in Paunovič. Z a laž- je razumevanje pravoslavne vere je smo se pogovor- jali s pravoslavnim duhovnikom oziroma »sviješteni- kom« v Miličih, ki prihaja sem maševat iz (Srpske) Mo- ravice na Hrvaškem. Četrti dan sta bili na sporedu mesti Črnomelj in Metlika ter seznanitev s funkcijami, ki jih obe mesti kot sedeža občin opravljata. S tem nas je seznanil prof. Franci Fortun. V Bojancih smo si ogledali seizmološ- ko postajo Uprave Republike Slovenije za geofiziko, ogled Metlike pa je bil povezan z obiskom v vinski kle- ti Kmetijske zadruge Metlika. Ogledali smo si tudi reko Krupo in njen izvir, znan po onesnaženosti s strupe- nimi polikloriranimi bifenili (PCB) iz odpadnih konden- zatorjev. Te so neprimerno odlagali v kraško zaledje reke Krupe. Zaradi te onesnaženosti se voda Krupe uvršča v 4. , najslabši kakovostni razred. Pri spoznavanju Bele krajine nismo mogli mimo značilnih belokranjskih steljnikov oziroma gozda s prevlado breze in orlove praproti. Tak gozd se je raz- vil na kraških tleh s kisl imi prstmi, kjer je človek z grabljenjem listja in košnjo podrasti postopno izpo- drinil prvotni niž inski gozd belega gabra in hrasta. Peti dan je bil bolj fizičnogeografsko obarvan, saj smo delo na terenu začeli v Poljanski dolini, ki se pro- ti severu nadaljuje v Rajhenavsko-Koprivniško podo- Ije. Razprava je tu pod vodstvom Maura Hrvatina te- kla predvsem o geomorfološkem nastanku Poljanske doline. Njen nastanek bi lahko bil hidrološko, tekton- sko ali kako drugače zasnovan. Drugi del dneva pa smo posvetili Krajinskemu parku Lahinja, ki je zava- rovano območje naravne in kulturne krajine, na kate- rem so pomembne sestavine naravne in kulturne de- diščine. Park je bil ustanovljen leta 1 9 8 8 in obsega okrog 2 0 0 ha (okrog 120 ha je obdelovalnih zemljišč, okrog 8 0 ha pa predstavljajo gozd, močvirja in vlaž- 30 GEOGRAFSKI OBZORNIK ni travniki). V parku je več znamenitosti, od katerih smo si ogledali izvir Lahinje in njen znani okljuk, topli iz- vir Toplice, kraško jamo Zjot in izvir potoka Nerajči- ce. Zal smo se v parku lahko na svoje oči prepričali, da je tu slabo poskrbljeno za obiskovalce, saj so ne- kateri smerokazi do znamenitosti podrti ali pa zakri- ti, ogisov znamenitosti pa sploh ni. Sesti, zadnji dan tabora je bil posvečen kanjonu reke Kolpe. Kolpo smo spremljali po dolini navzgor od Starega trga vse do Osilnice, od tu smo po dolini navzgor sledili reko Cabranko, katere izvir smo si tudi ogledali. Ob Kolpi smo si med drugim ogledali izvi r Bilpe, v katerem se pojavljajo vode reke Rinže i z Ko- čevskega polja in izvirno Kobiljno jamo. Z ogledom izvira Cabranke smo tabor sklenili, za- vedajoč se, da še zdaleč ne vemo vsega o Deželi zla- tih src, vendar nam je bil tabor v pomoč, da smo do- bili vsaj prvi vtis in morda celo več. Za uspešno izvedbo drugega tabora DMGS se še enkrat zahvaljujemo vsem predavateljem, ki so bili pri- pravljeni prevzeti vodstvo po Beli krajini, še posebej pa se zahvaljujemo Belokranjcem, ki so nam s svojo gostoljubnostjo pomagali narediti tabor nepozaben. OŽIVLJENA STRAN 360 NA TELETEKSTU Drago Kladnik Po nekajletnem zglednem delovanju strani Geo- grafija in geodezija na Teletekstu TV Slovenija je priš- lo pred nekaj meseci do zastoja v pošiljanju rednih informacij. Grozi lo je, da bo vodstvo Teleteksta stran ukinilo, zato ni več objavljalo niti nekaterih sproti po- slanih obvestil za člane Zveze geografskih društev Slo- venije (ZGDS) oziroma člane Ljubljanskega geograf- skega društva (LGD). S tem bi izgubili brezplačno možnost medseboj- nega obveščanja in popularizacije geografije na te- letekstu, ki je kljub nezadržni konkurenci elektronske pošte na Internetu še vedno upoštevanja vreden me- dij. Ocenjuje se, da je dostopen v vsaj polovici slo- venskih gospodinjstev, vendar natančne meritve gle- danosti še niso opravljene. O gledanosti posameznih vsebin še največ povedo največkrat »razburjeni« te- lefonski klici nezadovoljnih uporabnikov. Vodstvo Te- leteksta domneva, da si je v času rednega posredo- vanja vsebin geografske prispevke ogledovalo do 1 0 % gospodinjstev z možnostjo njegovega ogleda, kar je preračunano v absolutno število okrog 3 0 . 0 0 0 ljudi, to pa je zavidanja vreden dosežek. Se preden se je strani Geografija in geodezija zgo- dilo najslabše možno je z vodstvom Teleteksta prišlo do ponovnega dogovora. Ta omogoča, da se na stra- ni 3 6 0 znova objavljajo informacije za člane Z G D S in LGD. Obvestila in druge informacije naj bi se pra- viloma izmenjevali vsak ponedeljek. Uredništvo Tele- teksta nam daje tedensko na razpolago 5 do 6 pod- strani, z naše strani pa je bilo obljubljeno, da bomo prispevke dostavljali redno. Hkrati vodstvo Teleteksta obljublja, da bo v okviru nove celostne podobe geo- grafij i že v kratkem zagotovilo samostojno stran. Vodstvo Teleteksta predvideva, da bo medij aktua- len vsaj še desetletje. Z novimi tehničnimi rešitvami naj bi sčasoma možnosti njegove uporabe razšir i l i , odpra- vili nekatere slabosti pri njegovi uporabi (zagotovili naj bi na primer neposredno nastavitev podstrani, kar do- slej ni bilo možno) in omogočili lažjo korespondenco s posredovalci informacij. Ze zdaj je mogoč prenos po elektronski pošti, vendar se pred objavo gradivo pretipkava in lektorira. Zelja vodstva je, da omogoči kar najbolj neposreden prenos zapisanega gradiva. Ploden razgovor z vodstvom Teleteksta nas zave- zuje, da se dela lotimo sistematično in dosledno. Pri tem vidimo štiri glavne vsebinske sklope: • obvestila članom Z G D S in LGD, ki naj imajo nače- loma prednost pred drugimi vsebinami (zavedati se moramo, da je vsebinski sklop, kamor je vključena geografija, v prvi vrsti namenjen razvedrilu), • geografske publikacije in knjižna poročila z geo- grafsko vsebino, • aktualna metodološka in terminološka problematika, • geografske zanimivosti (splošne, regionalne; svet, Slovenija). V zvezi s prvim vsebinskim sklopom so vsi pred- sedniki komisij, podkomisij in odborov Z G D S napro- šeni, da se pravočasno obrnejo na informatorja Dra- ga Kladnika, tel. ( 0 6 1 ) 2 0 0 2 7 3 1 . Pri tem bodo s pri- dom uporabljena tudi obvestila, ki kroži jo na Geoli- sti. Za obvestila LGD-ja bo skrbela Urška Eniko. Tudi pri preostalih vsebinskih sklopih bomo sku- šali zagotoviti sprotno informiranje. Poudarek bo na raznih akcijah geografov in na aktualnih temah, ki jih bomo na kratko skušali osvetliti skozi prizmo geo- grafa. Poskušali bomo prikazati naš strokovni pogled na določene terminološke probleme, kakršen je na pri- mer uporaba pojmov pokrajina oziroma krajina. Splošna geografska tematika naj predstavi nekatere, š i r š i javnosti manj znane pojave v pokrajini, medtem ko naj regionalno obarvana tematika oriše določe- ne pojave na ravni, ki presega zapise v splošnih en- ciklopedijah. Izhajamo iz podmene, da morajo imeti zapisi po- ljudnoznanstveno raven, ki naj preseže srednješolsko povprečje. Zanj se predvideva, da je njegova spoz- nanja mogoče pridobiti na drugih mestih. Pomembno se je zavedati, da je razpoložl j ivi prostor odmerjen sorazmerno skromno (ena podstran ima do 7 0 0 zna- kov), zato bodo vsebine predstavljene zgoščeno. V razgovoru z vodstvom Teleteksta je prevladala mi- sel, da je posamezne zapise bolje prikazati bolj ce- lovito, na več podstraneh. Takšen pristop bo imel pred- nost pred drugo možnostjo, da se v posameznem ted- nu predstavi več krajših vsebin. 31