Ne k vodi
Tik prijaznega potoka stoji na sampm Šimovčcva hiša, lep dom, prostorno poslop e Ph jp tudi potrebno. da jf hiša velika. zakaj štirje domaM sinovi, Fran-k. Matnvž. Lovro in Vinko kar ne mnrejo živeti na tesnem. Sicer |.:i r.iliijo siiiunivf"vi tuili marsikak k>tiček, da spravijo seno žito. prikuho in |nili«kn '>riii)ie Pntfin \m poini-lit*- še to-le: štiri posteljief za štiri mlade junake, y.iln lk;i z\ nialo Jeiico. inizp, stoli. klopi. oniare — vsc to mora biti tudi pod *tivh<> Sevoda p«> letu in o lepem rrenieuu bi se vže še ležalo pod tnilim nebom, ali kaj bi vi rekli. da bi se vam pripetilo kaj tacega po zimi ali kadar gre dež, sneg?
Bilo je npko nedeljo popolndnp. Jednajstletni Franek in leto mlajši njegov bratec Matevž sta se bila baš vrnila iz cerkve od kršeanskega nauka. Mati je pestovala Jerico in varovala dom, Lovro in Vinko sta bila pa še premlada, da bi hodila debelo uro daleč v cerkev, ostala sta toraj pri inateri. Samo očeta Šim-novca še ni bilo domov; zapoznil se je nekoliko, kerješel kupovat v prodajalnico nov lemež.
nPojdite malo na vrt, kdo vas bode poslušal! Ne vem, kako je to, da nikdar niste mirni, kadar ste vsi štirje skupaj ? — Pst, le potihoma pojdite venkaj, Jerica bo spala, ravnokar mi je zadremala v naročji," velevala je mati razposajencem.
Pa so jo udrli, da se je vse potreslo in da se je Jerica vnovič predramila. Toda mati jo je naglo utolažila in položila v zibelko, kjer je brž utibnila in za-mižala. Oni štirje zunaj pa so kričali, da je šlo vse skozi ušesa; Šimnovka jih je šla mirit. Na vežnem pragu so se srečali.
BMati, malico!" stopili so okrog matere ter prosili kruha.
»Palico, ne pa malice," zapretila jim je le-ta, »ker ste tako razposajeni. Tiho, če ne, pestovali bodete Jerico."
Tega so se pa zbali in šepetaje obljubili, da bodo popolnoma tihi in pridni. Dobili so vsak velik kos kruha.
Na vrtu sedite in igrajte se, pa nikar ne kričite! K vodi mi pa kratko malo ne hodite, da se kdo ne ponesreči! Vzlasti preko brvi ne smete; sajševeste, kakosejeoni dan zbodel Lovro v hosti, da se mu je naredil črni mehur na nogi," opominjala je mati.
nTja pa vže ne; še sedaj se mi ni čisto zacelilo," zatrjeval je Lovro.
rSaj bomo samo na vrtu," obetali so drugi trije in vsi so šli sedet pod debelo jablano. A še niso dobro pojedli kruha, pa so se vže naveličali sedeiija.
nVsaj na solnce se preselimo," svetoval je bratcem Franek.
BPa res, na travnik stecimo; kdo bo prvi tam?" dejal je Matevž. nKar v vrsto stopimo!"
»Franek, ti si preveč spredaj," ugovarjal je Vinko najmlajši izmej vseh; ,,takoj deni desno nogo nazaj!"
BPst, mati nas bode slišala, ne smemo govoriti tako glasno," miril je Lovro, ker je Vinko preveč upil. JSfato pa so se vender-le sporazumeli in jo brzih nog popihali na travnik poleg vrta. Matevž je prehitel vse, celo Franeka, da-si je bil starejši.  Lovro je dolžil komaj ozdravljeno nogo,  Viuko pa je bil kajpada zadnji.
,,Tako je lahko," hudoval se je, nker je Matevž prezgodaj stekel! Mi srao čakali, da bi rekel Franek Mtri," ti, Matevž, pa se nisi ravnal na besedo ntri." Pa so bili zopet v živahnem pomenku: Matevž je dokazoval, da se ni nič pre-grešil, bratje so trdili svojo — no, to je bilo dobro, da so bili dovolj daleč od hiše!
Nekaj časa jim je bilo všeč na travniku; skakali in tekali so, da se je zemlja tresla in marsikatero  travieo  so  neusmiljeno  poteptali ter ti in oni cvetki odbili% mlado glavico. Ali dolgo jim tudi tu ni bilo obstanka.
^Tukaj ni nic, pogl^jte. kar vroee mi je vže." tožil.je Franek. ,Veste, kaj? Tam v hosti vem jaz. kje raste srobot. Dajrao in naredirno si gugalico, to bode veselje!"
,,Glej, glej, pa res, da nam ni to vže davno piišlo na misel!" bil je Matevž takoj pripravljen.
,,Onostran brvi ne smemo," ustavljal se je Lovro, dobro se spominjajoč hudega čruega mehurja in obljube. s katero je potolažil malo poprej mater.
BSaj te še treba ni; z Matevžem bova lahko vse sama naredila," zavrnil ga je Franek ter jo mahnil preko brvi Matevž se tudi ni obotavljal; Lovro je pač malo pomišljal, a yideč, da ga nihče ne vidi, pridružil se je tudi bratoma. Jedini Vinko ni hotel za n.jimi.
BMati je rekla, da ne!" govoril si je. nJaz vže ne grem. — Pa saj tudi ne bode tako prijetno, ne! Dobro vem, da bi me ves čas odrivali, nazadnje bi bil pa doma vender-le tepen, če bi zvedeli, kje smo bili." Po tem samogovoru je bil bolj zadovoljen, kakor prej, ko je dirjal z bratci po travniku. Šredi brvi je stopil ter gledal ribe v potoku.
Oni trije pa so tačas res staknili dokaj srobota ter polagoma spletli močno vrv in jo privezali na dveh mestih na debelo hrastovo vejo. Pripravna pač ni bila ta gugalica, a za silo je bila vender-le dobra. Našim treni znancem je bila celo tako všeč, da so se komaj zvrstili.
146
»Dvajsetkrat se bodem zaujčkal, potem pa vsak drug tudi tolikokrat," po-sredoval je Franek ter prvi stopil v zanjko, poprijel se z rokami srobotove vrvi, Matevž ga je poganjal, Lovro je pa štel.
rDvajsetkrat!" naštel je slednji. ,,Sedaj pa Matevž; le brž doli, Franek!" zahteval je Lovro, ker se je bal, da bi predolgo ne prišel na gugalieo.
»Joj, oče gredo!" vzklikne ta trenotek Matevž, ki se je ozrl na stezo, po kateri se je prihajalo iz cerkve.
Brata pogledata preplašena tja, in brž jo urežejo vsi trije, kakor bi jih veter nesel. Vže so pri brvi, ne govore pa nič, da bi jih govorica ne izdala. Vinko, ki je bil še vedno na brvi, ne sluti, zakaj oni trije tako teko, temvec misli, da se zopet skušajo, kdo ima urnejše pete.
BOče gredo, vrnimo se na vrt," izpregovori Lovro, ki je komaj sopihal za Matevžem in Franekom, ki sta bila vže na travniku.
BTresk! — Štrbunk! — 0 Marija!" začul je Lovro, ki je bil trdo stopil na trhlo desko, tako naglo drugo za drugim, da iz prva ni vedel, kaj se je zgodilo.
Še le konee brvi se je prepričal, da
je ulomil Vinku desko pod nogami. Ubožčeku je
zmanjkalo tal in predno se je utegnil prijeti za br-vino ograjo, bil je vže v vodi. »MojBog,
moj Bog!" kričaljeFra-nek na vse grlo, padel na koleni ter obupno vil roke.nVinko bode utonil, o moj Bog!" Matevž pa, ki si je oddi-hovalobVin-kovem padci s Franekom na travniku,
zdirjal je nagloma dom6v po mater ter klical: BMati, mati! Bog pomagaj, Vinko je padel v vodo!"
Najmodreje pa je brezdvomno ravnal Lovro. Prav pri brvi je rastlo pre-cejšnje drevesee. Z jedno roko se ga je oprijel Lovro, drugo pa je poraolil Vinku, kateri se je vže utapljal. Srečno ga je izvlekel iz potoka ter rau gladil mokre lase in ožemal premoeeno obleko.
Od doma je prihitela prestrašena mati, tudi oče je pospešil korake, ker je bil začul velikanski krik svrojih sinov, ter dospel k brvi ba.š takrat, ko je spravil Lovro bratca na suho.
Kar se je pa pozneje godilo, brez trnda lehko sami uganete, dragi prijateljeki moji. Le to vam svetujem in nalagam kot sveto dolžnost: radi slušajte svoje stariše, saj vam velevajo samo to, kar je v vaš prid, in previdni bodite povsodi ker človek nikoli ne ve, kje in kdaj ga čaka nesreca.                           Kajtimar