[Najvtčji v ZdraMk drimk • . . $6.00 Z« pol leta.....$3.00 Za York colo lato • $7.00 Z* mosamstvo colo loto $7.00 Hm largest Driy in Lisi slovenskih delavcev t Amerikl the United States. lasuad every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers. TELETOM: CHelsea 3—1242 Intend as Beoond Claw Matter September SI, 1903, tl tin Post Offiot at Htw Tort, H. Y, nte let of OonffrtM of March 3.1879. TKLETOH: OHebea 3-1241 No. 187. — Stev. 187. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 11, 1937^SREDA, 11. AVGUSTA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, PRVI SPOPADI V STAVKI TEKSTILNIH DELAVCEV DELODAJALCI V PENNSYLVANIA IN NEW JERSEY SE BODO SKUŠALI NA MIREN NAČIN POBOTATI Pri izgredih v Hazdlton, Pa., so bile štiri osebe poškodovane. — Spopad med pristaši Lewisove-ga odbora in člani (samostojne delavske organizacije. — Izmed 50,000 tekstilnih delavcev jih štrajka 46,000. — Tovarnar je obdolžil dedav-ce sabotaže. PATERSON, N. J., 10. avgusta. — V splošnem generalnem štrajku tekstilnih delavcev so se danes pojavili prvi izgredi in sicer v Hazleton, Pa. — Prišlo je namreč do,spopada med štrajkarji in ne-štrajkarji, dočim si delavske organizacije in tovarnarji v Pennsylvaniji in v New Jersey prizadevajo rešiti spor na miren način. V pretepu, ki je nastal pied mestno hišo v Hazel-tonu, je bilo ranjenih več oseb, med njimi štiri ta-ko nevarno, da so jih morali odvesti v bolnišnico. Dva organizatorja neodvisne unije sta skušala pridobiti neštrajkarje za svojo organizacijo, kar so pa nameravali pristaši Lewisovega odbora - C.l.O. preprečiti. Oba organizatorja sta bila odpeljana v urad policijskega načelnika. Policisti z nabitimi revolverji v rokah so stali tako dolgo pred uradom, da se je množica razšla. Pozneje je policija resno svetovala obema organizatorjema, naj zapustita mesto. Čimprej storita to, tembolje bo za nju. Tekstilna industrija v Pennsylvaniji in v New-Jersey je popolnoma ohromljena. Po zatrdilu unij-skih uradnikov je v obeh državah približno petdeset tisoč delavcev. Med njimi jih štrajka najmanj 46,000. Nekaj neodvisnih tovarn v Pennsylvaniji je podpisalo pogodbo z unijo ter pričelo obratovati. Dru-se pogajajo z zastopniki Lewisovega odbora. Unija je predložila pogodbo, ki vsebuje pogoje pod katerimi bi preklicala stavko. Abraham Bren-nan, pravdni zastopnik Paterson Silk Commission Manufacturers' Association, je izjavil, da pogoji niso pretirani in da bo jutri zjutraj zveza delodajalcev razpravljala o njih. PETERBOROUGH, Ontario, 10. avgusta. — Stopetdeset stavkujočih žensk Bonner Worth tovarne, ki je last Dominion Wollens & Textile, Ltd.. se je danes spopadlo s policijo. Policisti so jih pregnali s plinskimi bombami ter tako omogočili vstop v tovarno delavkam, ki se niso odzvale pozivu na stavko. Med stavkarji se je pojavil župan George McDonald, hoteč jim prečitati predloge ministrskega predsednika Hepburna. Zupan je pa slabo naletel. Neka atavkarica ga je sunila v brado, neki moški ga je pa podrl na tla. • DETROIT, Mich., 10. avgusta. — United Automobile Workers of America so dobili od oblasti dovoljenje, da smejo jutri deliti 4>red vhodom v Fordovo tovarno med delavce plakate. Governer Fr. Murphy je naprosil državno policijo, naj skrbi za mir in red, da se ne bodo za vršili taki izgredi kot so se 26. maja, ko je bilo več oseb resno poikodovanih. Japonci izkrcavajo svoje vojaštvo HONDURSKA ZAROTNIKA USTRELJENA Gen. Umana in Zapata sta pobegnila v Guate-malo. — Ko sta hotela čez mejo sta bila ustreljena. P0DRŽAJNE BO PAR0L1RAN Doslužiti bo moral najvišjo zaporno kazen, ki mu je bila prisojena. — Prost bo šele leta 1940. PANAMA, republika Panama, 10. avgusta.) — Guatemal-ski vojaki so izven mesta Guatemala ustrelili general Justa K da mora Podržaj doslužiti Parolno sodišče države New York je zavrnilo prošnjo stotnika Ivana Podržaja, da bi mu bila dovoljena parola. Vsled tega Podržaj ne bo še izpuščen na svobodo. »Sodišče je s&leni- Uraana in Miguela Angela Za-pato, iki sta oba vodila opozicijo 'proti predsedniku Tibur-eio And in u. Oba generala sta si poiskala zavetje "v Guatemali. Dovoljeno jima je bila svobodno se gi bati po mestu ter sta se morala vsak daet ne more biti sojen zaradi da Umana še ni opustil svojih krive prisege, dokler v to ne revolucijonamili načrtov." General Um ana je že pogosto poskušal strmoglaiviti Ca-riasovo vlado, toda nikdar ni privolijo avstrijske oblasti. Podržaj s© je spoznali s Tufersonovo na paraiiku, ko se je peljal v Ameriko. V de- meseci so ga vladni areoplani prisilili, da je zbežal v Guate-malo, kjer je bil v resnici ujetnik Ubicove -vlade. General Umana, ki je bil star 45 let in je bil vzgojen v Evropi, je bil najvažnejši voditelj opozicije proti Cariasovi •vladi, katero je dolžil, da je protiusavna, ker Carias ni bil pravilno izvoljen. Predsednik Carias je skušal gen. Umana pregovoriti, da opusti svoj re-voluoijonami načrt, pa brez uspeha. General Zapata ni bil tako poznan. Pridružil se je gene- ANJr^n tre n i in ralu Umani ter je skupno ž LLto AiNLilLLo, Cal., 10. avgusta. — Danes |rjim hotel ovreči Cariasavo se je Donald Douglas, predsednik Douglas Air-jvlado v Honduras, craft Corporation, pritožil pri National Labor Re-X lations Boardu, da so delavci, ki vprizarjajo sedečo stavko v njegovi tovarni, poškodovali več letal. V motorje so baje nametali koščke železa, kar bi utegnilo imeti usodepolne posledice. Poškodovanih je bilo več letal, katera je družba zgradila za ameriško vlado. Uradniki National Labor Relations Board* bodo uvedli natančno preiskavo. imel dovolj močne armade. Pri cembru 1933 sta se poročila in zadnjem .poskusu pred štirimi .-ta se pripravila na ženito- •vanjsiko ])otovanje v Evropo. Ko sta se peljala na parnik, sta se v avtomobilu pričela prepirati ter sta se vrnila v stanovanje Tufversonove. Po enem tednu se je Podržaj odpeljal s pa mikom Olympic v Evropo, kjer se je sestal s svojo ženo Marguerite Fer rand. Skupaj sta se odpeljala na Dunaj, kjer je bil Podržaj aretiran. VELKE POPLAVE V KOREJI KELJO, Koreja, 10. avgusta. — Nad 300 oseb je bilo n-fcitih in nad 150 poškodovanih v -veliki poplavi v severni Koreji. Voda je odnesla skoro 2700 hiš. ŽMJENSH STROSKI SO NARASLI WASHINGTON, D. C., 17. avgusta. — Od 15. marca do 15. julija so se življenski stroški v 32 velikih mestih povišali. Živila so se podražila za en odstotek, obleka za .pol drugi, najemnina za dva in pol, hišna oprema pa skoro za tri. Nekoliko cenejši sta edinole razsvetljava in kurjava. ADVERTISE in "GLAS NARODA" ARETACIJE PRI PARADIŽA N1EM0ELLERJA Molitve za aretiranega pastorja so bile prepovedane. — Niemoeller je bil brezobziren po-veijnik submarina. BERLIN, Nemčija, 9. avgusta. — Policija je aretirala 115 demonstrantov, ki jih je pa pozneje izpustila, ko so korakali po ulicah berlinskega pred-mestaja Dahlem v protest proti policijski odredbi, po kateri so bile prapovedane javne molitve za zaprte pastorje, ki nasprotujejo nazijski vladi -v njeni gonji proti cerkvi. Več sto župljanov cerkve v Dalilemu, kjer je bil Martin Niemoeller .pastor, je priredilo veliko procesijo. Niemoeller pride v torek pred sodišče, kjer se bo moral zagovarjati zaradi svoje opozicije proti nazijski vladi. Demonstracije so se pričele po ulicah, ko je prišlo naznanilo, da je po.icija prepovedala molitve po večernem cerkvenem opravilu za Niemoeller ja. Razjarjeni verniki so zapustili Niemoellerjevo cerkev Jezusa Kristusa ter so pričeli k&-raikati po ulici. Takoj so prihiteli policisti, da procesijo vstavijo. Ker se nikdo za to ni zmenil, je bilo aretiranih 40 mož in 75 žena in so bili vsi odpeljani aia policijsko stražnico. Njihova i-m«na so bila zapisana, nato pa so bili izpuščeni. LONDON, Anglija, 9. avgu sta. — V Moabit kaznilnici v Berlinu bo v torek odprta celica, iz katere bo (pripeljan preti sodišče mož, katerega so pred 20 leti občudovali vsi Nemci, ker je potapljal zavezniške ladje z vojaštvom ter ni volil da bi spremljajoče kri-žarike reševale vojake iz morja. 4'To se nam sicer ne zdi nič prijetno," je tedaj poročal poveljnik (nemškega submarina," toda vojna je vojna, in ljudje, ki jih potegnemo iz vode, so vojaki na potu na fronto, »vojaki, ki bodo streljali naše nemške brate." V torek pride ta anož, Martin Niemoeller, ki je bil v svetovni vojni poveljnik submarina, pred sodišče, ker je pridigal svojim rojakom, da more le -nauk miru rešiti svet NA OBEH STRANEH JE PADLO DOSLEJ ŽE 20 TIS0C VOJAKOV SANGHAJ, Kitajska, 10. avgusta. — Splošna vojna med Kitajsko in Japonsko je včeraj zavzela večjo obsežnost. Do sedaj vojna še vedno ni bila napovedana, toda boji so se razširili čez obsežne province in nikdo ne more trditi, da so ti boji samo "krajevni spopadi". Do sedaj je že na obeh straneh padlo nad 20,000 vojakov. MUSSOUNI ODŠEL V MESSJNO GAETA, Italija, 10. avgusta. — Ministrski .predsednik Benito Mussolini je s svojo jahto Aurora odpotoval v Messino, da si ogleda manevre na Siciliji. Jahto spremljajo kri žarka Pola in šest rušileev. V Šaugliaju so se pod varstvom noči izkrcali japonski mornarji, da maščujejo smrt svojih dveh tovarišev, kateru so Kitajci prejšnjo noč ustrelili. V kitajskem delu mesta Oa-pej je zavladal velik strah, ko so Japonci v popolni »vojni o-premi prihajali v mesto in so zavzeli postojanke v mednarodni naselbini. Čete kitajske osrednje vlade so se spopadle z Japomci severozapadno in jugozapadno od Peipinga ip južno cul Tien-tsina, japonski mornarji pa gredo nasproti kitajski posadki, ki je v spopadu ubila enega japonskega častnika in enega mornarja. Japonska mešana brigada je napadla kitajsko 89. in 184. diivizijo o[b Peiping'-fSujuan železnici severozapadno o d Peipinga pred strategično važnim Nankou prelazom. Najnevarnejši položaj pa ie v Šaugliaju, kef so Japonci zahtevali, da se kitajska armada "za ohranitev miru" u-makne 12 milj od mesta v soglasju z dogovorom med državama leta 1932 po bojih za Nanghaj. Kitajci pa se niso vklonili temu povelju. Sedaj je isti slučaj kot pred petimi leti, ko se je pričel krvavi boj za Šanghaj. V Toikiju pa je vojni minister generalni poročnik Moto Sujjfijaana poisvtvril Kitajsko, cia je Japoncem pošla potrpežljivost in da se pripravlja Japonska na splošne vojne o-peracije. PEIPING, Kitajska, 9. avgusta. — Japonska armada se je popolnoma polastila Peipinga. Nekdanja prestolica kitajskih cesarjev skozi več stoletij je postala japonsko mesto. Ta prememba je bila izvršena, ko'je general T. Kavabe na čelu 3000 japonskih vojakov v popolni vojni opremi vkorakal v mesto. Ko so tvojaki prihajali v mesto, so japonski letalci na mesto metali naslednji razglas: "Tako kitajski narod kot severna Kitajska bosta vedno 'kitajska. Japonska armada je izgnala vaše slabe vladarje in njihovo slabo armado in jih bo držala izven mesta. Četudi namerava Nanking uničujočo »vojno, ne bojte se. Japonska armada vas bo varovala!" Kitajci »o mirno gledali, kako so Japonci prihajali v me- sto. Javnost pa ugi-blje, ako ne bo japonska armada poklicala v Peipipg bivšega kitajskega cesarja Hsuan Tunga. ki je sedaj mančukuanski cesar poti imenom Kang Teh. >5 tem bi bil bil zopet obnovljen kitajski "iprestol zmaja" in bi Keng Teh vladal celi severni Kitajski* in Mandžuriji pod pokroviteljstvom Japcnnski\ • TIENTSIN, Kitajska, 9. avgusta. — Vroči boji med Japonci in Kitajci so se pričeli ob Tientsin-Pukov železnici, 10 milj južno od Tientsina. Poštni tovorni avtomobili, ki so se vrnili, ne da bi oddali pošte v oddaljenih krajih, naznanjajo, da so najhujši boji pri Jangli-ucingu. Grmenje topov je bilo razločno slišati v Tient.-inu. VON NEURATH V AVSTRIJI DUNAJ, Avstrija, 8. avgusta. — Nemški vnanji minister baron Konštatin von Neuratli je prišel na svoje posestvo na Tirolskem, kjer -bo ostal nekaj tednov. Tekom bivanja na Tirolskem ga bo obiskal avstrijski vnanji minister dr. Guido Schmidt. Nemški vojni minister feld-maršal Werner von Blomber'* bo 'v kratkem dospel v Bat Gastein, kjer ga bo uradno pozdravil šef avstrijskega generalnega štaba general Janša. Tudi 5 madžarskih ministrov je na pwitnicah v avstrijskih gorah. PAPEŽ POSVARIL NEMČIJO GRAD GANDOLFO, 8. avgusta. — Papež Pij XI. je iz rekel besedo "gorje" nad vsako državo, ki bi ovirala katoliško 'vzgojo otrok. Ta papeževa grožnja posebno velja Nemčij. To svarilo je paipež izrekel pri sprejemu belgijskih romarjev, katerim je rekel, da bo belgijski narod srečen samo toliko časa, dokler bo ostal zvest katoliški cerkvi; napovedal pa je nesrečo onim narodom, ki bi nasprotovali katoliškemu nauku. naroČite se na "glas naroda^ najstarejši slovenski dnevnik v AMERIKI mvfiv i I^ V New YoA^Alneeday, August 11, 1937 TEE L2RGE8T BffiVENF VAJLJ 1» HJA M Glas Naroda" M OwMd and SLOVZNIO PUBLISHING OOKTAlfl Frank Sakatr, President J. Lupah«, Bee. at Uta an,«, i. -GLA8 NAIODA* «1 <>> Fwpiij Iwy Dv BnapC Bandnji ufl BtUi|f to pal Ma .. te te« Ma lata WM» «TjOO Za Mew I«rt m En M Ma ...... ______ Za iMMBMtvo M ealo tata WTM 8k pol leta •■••■••MttotMKt« |K60 Ad I*** brm podplat la oattaoati m ne prlobfajejo. Denar naj at Nagofoll MUjaa po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proalmo, da m hm t odi ptejlnje blvallHe namanl, da hitreje najdemo nabornika. Sabacrtpttoa Yearly 98.00 Kako so stavkali natakarji v Crikvenici. ®graijen v dobi cesarja Hadri-jana (117 let pred Kr.) Nekaj kamenja, ki so ga dosflej spra-Pred dnevi so stopili v Cri-j vili na kopno, ima zanimive or- "Ula« Naroda" Uhaja mkl dan lam« nedelj la "GLAS NARODA", ti« W. l*h Street. New lark. N. «. Telephone: OHelsea 3—1242 NARODI ODGOVARJAJO NA HULLOV POZIV 37 držav, ki ^o raztresene po vsem svetu, je sporočilo državnemu tajniku Hullu, da se strinjajo z njegovo izjavo z dne 16. julija, da vsaka vojna na kateiremlkoli kraju ima slab \pli-v na vse države, in da je vsled tega potrebno, da države drže mirovne pogodbe, odstranijo trgovske ovire in da se oboroževanje omeji. Sporočila vseh teh narodov se strinjajo s splošnimi načeli državnega tajnika, toda ostre izjave Madžarske in Bolgarske kažejo nezadovoljstvo nad mirovnimi pogodbami. Nemčija, Italija in Japonska niso odgovorile Hullu. ker je njegova izjava bila obrnjena na špansko državljansko vojno in na pretečo vojno med Japonsko in Kitajsko. Ravno tako niso odgovorile Španska, Kitajska in Romun sika. Južnoameriške države so ipokazale dobro voljo, da podpirajo državnega tajnika Hulla v (njegovem prizadevanju za svetovni mir. Macfžardka 9e v svojem »poročilu pritožuje, da druge držaive ne izpolnujejo triatlonske mirovne pogodbe in posebno povdarja, da "do sedaj" se ni kršila določb o vojaških omejitvah, kaikor sta storili Nemč ija in Avstrija. Izraz 'do sedaj' je rabila Madžarska v istem stavku dvakrat. Maklžarska oholo izjavlja, da položaj >v Podonavju z mirovnimi pogodbami «e ni rešen ter pravi, da ima sedaj *'proste roke", posebno, (ker se je razbila razoroži tvena 'konferenca in ker se vse države oborožujejo in še posebno države Male antante. Bolgarska v svojem kratkem sporočilu pravi, da "kar najhujše čuti »krivice" mirovnih pogodb, da pa ima navzlic temu vero v Ligo narodov iin upa. da bo duh sodelovanja zavla dal po celi Evropi. Južna Afrika pri-poroča premembo mirovnih pogodb, ki bo krivične za nekatere države, ker le nq ta način bodo dr žanre držale pogodbe. kvenici v -stavlko vsi natakarji in ostali hotelski uslužbenci. Stavlko, ki je zdaj že končana, je zanimivo opisal sotrudnik ( zagrebških "Novosti." Vsi na-^ takarji, sluge, kuharji in sobarice so se prelevili v — turiste. Njihova mesta v hotelih pa so prevzdi lastniki s svojimi sorodniki oid 'blizu in daleč. V gofcftilnici "Pri pristanišču" so imeli staukujoči svoje taborišče baš kaikor letoviščarji, ki veselo in spokojno nživajo svoje počitnice. Imeli so skupno kuhinjo, katero je vodil šef kuhinje najodlienejšega hotela, katerega so leta in leta čislali največji giurmani Evrope. Lastniki hotelov so poklicali na pomoč vse svoje strice, tete, sestre, ri takih gostih zvečer več tisočakov iz gube, se je premislil. Pridružil se je oni sflcuipini delodajalcev, Jet ine obiskal svojih sorodnikov, prijateljev in znamcev. Ob njegovem prihodu se bo dremajoči slovenski New York nekoliko oživel, kajti Jože je bil svoječasno duša tukajšnjega društvenega in družabnega življenja. Kako dolgo vstane v Ameriki ne ivem. Najbrž par mesecev. In ko bo zopet zahrepenel po stari domovini, se bosta medpotoma najbrž srečala z Jožetom Zelemcem. Brez Jožeta — tega ali onega, — bi bilo ameriškim Slovencem predolgočasno. ljudje, mnrAiti celo itok-tfe! J? nimam navade tar tia' . * »ven*lan Ouštinovo oziroma Fuxovo hišo, kjer se je, odkar pomnijo Denarne sasaaasaag pošiljatve — DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ' ▼ ITALIJO ▼ JUGOSLAVIJO ta » Ul _ Din. 1M . I Ml_Ma. m 9 1M_ Din. t* »1L»_Um. M tU.«__1Mb. MM « IM 9 1SJB 9 MJM 9 VIM 911U9 Ur 1M Lir Ml 1* Ml Ur UM Ur MM Ur MM kis 8s2 cene sedaj hitro menjajo so navedene cen« podvržene spremembi gori ali doli Ca isptaai« vetjih tnc*9V kot i««nj mvedcM, bodUl v diurjlh aU Urah ImlMaw ie bolji« pocok. Izplačila v ameriških dolarjih Zanimiva arheološka najdba na dnu Drave. BagL/ <4Sava" ki je bil poslan iz Beograda, čistil pri Os-jeku t)ravino strugo. Ta bager bo odstranil tudi ostanke starorimskega mosta od katerega ^sta ostala dva stelbra kakih 60 metrov daleč od oballe. Kadar je bila voda nizka, sta ta dva Btefora ovirala promet. Pred dvema letoma so oiba stefora razlbili, kamenje pa je ostalo v strugi in «o bile zaradi tega se vedno ovire pri rečni plovbi. Zdaj bo bager 44Sava'' metal to kamenje na breg. Nekaj kamenja je že na bregu in khifitos osješkega mestnega muzeja marljivo preiskuje ostanke starorimskega mosta. Po njegovem mnenju je bil ta most verze slavnemu Vatroslavu Ja-riču, pridno uvajal v Slovansko jezikoslovje. Doktoriral je s tt«zo o življenjepisu Štefana Lazareviča od Konstantina filozofa in Jagič je do disertacijo izjemno uvretil v svoj "Arhiv fur die slavisehe Fhiologie." Po dunajskem študiju se je dr. Stanoje Stanojevič Izpopolnjeval Se v Rusiji, sodeloval v Arheološkem institutu v Carigra-v Manokovem pri profesorju Krumbacherju specialna vprašanja bizantolo-gije. Temeljito podkovan v svoji stroki je vstopil med docente beograjske Velike sole in je postal 1.1903 profesor zgodovine. Leta 1919 je bil izvoljen za rednega vsenčiliSkega profesorja. obra®u. Operacija se je v polni meri posrečila in fant pravi, da ne čuti skoraj nobene razlike med sitarim in novim nosom. 2rtev ljubosumnosti. V vasi Bočevci, občina Ste-njevac pri Zagrebu živita zakonca Zlatko iu Barica Plehan. Žena je tcio lepa in mož je silno ljubosumen na njo. Zvečer sta| dogodka v Smarjeti pri bila zakonea v neki gostilni, Umskih toplicah, kjer je Jana Zafoukovnik ugrabila 15-letno Gu»tinova ni izneverila t vadi-cinalnemu poklicu in je bepo dabo svojega življenja delovala m vodila pošto MATI UGRABILA LASTNO HČERKO Veliko senzacijo so napravile zagrefbčke ".Novosti" iz nedolž- Milan Stojadinovič 4oM ▼ staran kraj« lapUCOo f dolarjih. PO OABLB SLOVENK PUBLISHING COMPANY "Glat Naroda'' Primer zvestega vojnega tovariša. je dal fcmet Mladen Kneževič iz Tamnave blizu Šalbca. Oni dan je nagovoril (sotrudni'ka "Politike": Brate, napiši mi časopisni oglas, saj veš, da jaz sam ne znam in tudi denai^a nimam." Potem pa je mirno pripovedoval, kako si zamišlja ta oglas. Počasftil bi rad spomin svojih vojnih tovarišev, ki so postali pred 20 leti žrtve strašne katastrofe na morju. Iz Bizerte je plula 19. avgusta 1917 fracoska vojna ladja, na kateri je bilo preko 2000 vojakov, Francoeov, Srbov in vojnih ddbrovoljcev. Ladja je bila torpedirana in iz katastrofe se je rešilo samo 220 mož, med njimi tudi Mladen. Ob 20-let-nici hoče Mladen v svoji domači cerkvi prirediti pomen po kojnim tovarišem in zdaj bi rad da *bi po časopisu 'bili na to opozorjeni vsi tovariši. Nevarnega razbojnika so prijeti. Iz Novega Sada poročajo, da so orožnHki končno prijeli pobeglega kaznjenca Dušana Os-tojiča, ki je v Kupinovu ubil poštno uradnico Budinko Bu-r dinčičevo, Te dni pobegnil iz| kaznilnice v MHrovici. Potem je prišel orožniški poročnik na stanovanje Budinke Budinči-čeve in jo prosil naj mu dovoli telefonsko zvesto z Očanjem, da bi alarmiral orožnike. Bada mu je ustregla. Takoj za nJim jugoslovanski ministrski pred tednik, ki ima največ zaslng, da je bil potrjen v skupščini konkordat med Jugosla-yijo in VatiksDom. kjer je bil tudi 22-letni Jure Kuharic. Ta je ibil zelo prijazen v Barico, kar je šlo Zlatk>u na živce. Nenadoma je mož zagrabil ženo in jo začel pretepati, nato pa jo vrgel od tla. Žena je klicala na pomoč. Kuharic jo je notel braniti, tedaj pa je Plehan nenadoma potegnil iz žepa samokres in irilade-niča ustrelil v srce. Kuharic je bil tako mrtev, ulbijalca pa so aretirali. Strela treščila v zaljubljenca. \ Nad vasjo Kožuhi blizu Sarajeva je divjala huda nevihta ki je zunaj na paši zalotila 23-letno Miriko Živikovičevo in njenega ljubfflca Obrada Bjeli-ča. Med nevihto je dekle razpelo širok izmečki dežnik, pod katerega sta se oba stisnila tesno objeta. Nenadoma pa je treščilo v dežnik in je strela rabila Mirtko. Obrada pa je vrg- hverko Marijo. Pokirugo stran dolgo poročilo priobčujejo o tej "senzacionalni ugrabitviO-rožni^ke postaje v Sloveniji baje iščejo bivšo služkinjo J ji-. no Zabmkovnik, ki je živela pred 10 leti v Zagreb«, kjer je rodi'la hčerko. Ko jo je pozneje zapustil mož, je odnesla svojega otroka v občinski urad r Velenje, kamor je bil mož pripojen. Pustila je tam otroka, češ, da ga ne more rediti. Vzela ga je k sebi lastnica pekarne v Šmarjeti, Antonija Polet, ki nima lastnih otrok. Osem let je imela malo Marijo pri sebi. Zdaj je pa naenkrat prišla mati ponjo in organizirala pravo u-grahitev. Občina Velenje namreč ni hotela ugoditi prošnji Jane Zabukovnik, češ, da mora otrok ostati pri Poletovi. Ta'ko materi ni preostajalo drugega, ne^jo nasilno odpeljati lastno; hčerko. Poletova je pa takoj odpotovala v Zagreb in zahtevala Marijo nazaj. ISCE se gozdarje $1.75 ti * prt Tort* Jr In ta krajka. Ulita m: TONY B8NB tU ■DUCAL COMPANY, H a pat) za Važno potovanje. as« Ja mmmka Mavad f Had kraj ali MU km «i tam, |a filiiln Si > pmim t vadi «t?areb. Vwtei aafta Mga-•ki** Via moti Sati aa)MJia poJa«Ha V tuH fm prnkrMl. ai Ja Mtamju msm ta blUC •• ^ pavrataa «loroU«oJa, » M« patal listo, vtHja hi iso, ta pralajt m, lnr Ji J* |ta»aa, la aMihVi pavrataa daraljcaja. IMNTRV PHOdT, Via SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (Trmi Bureau) 216 West 18th Street , New York. N. Y. govoriti i,n sem o morebitnem enajstošolčevem po-vratku namignil le zato, ker je rvrhniaki Jože kupil sifkarto za tja in za nazaj. * Ko sem bil lani v Clavelan-du sem večkrat obedoval v Sornovem restavrantu na 6034 St. Clair Ave. Som je domžalski rojak, molčeč in preudaren, in sem bil praiv rad v njegovi družbi. (Je je njegova žena, ki je iz-\rstna kuharicA, pohalla ribe ali delala rižot, sem že najmanj uro prej pri mizi sline cedil, predwo je bila okusna je godna. Pa je bilo čakanje prijetno, ker sem z gospodarjem moževal. Toliiko o Šornu in njegovi restavraciji. V ponedeljek dopoldne pa stopi v uredništvo dvoje mladih ega je vožnja po Hudsonu. Iz Buffalo sta se vozili z vlakom do Albany, potem pa f- pa mikom po reki Hudson do New Yorka. In gore, prvič v svojem mladem življenju sta videli gore, kajti država Ohio je ravna, skoro ko miza. Za ves teden imata pripravljen načrt. V torek sta si ogledali par-nik "Queen Mary", danes, jutri in v petek pa pridejo na vrsto druge newyorske zna menitosti: Radio City, Empire State Building, Coney Island, Bronx Park — medtem pa seveda vožinja po nCwyorSkem subwayu, ki je slučajni obiskovalec New Yorka ne more nikdar pozabiti. — Kam ipa danes sem ju »vprašal v ponedeljek dopoldne. In sta mi povedali, da sta najprej namenjeni na Ellis Island. Videti hočeta 'kraj, kjer so mjnni stari« prvič stopili na ameriška tis. Dolgo let je že izza onega .časa. Dolgo let in trnjeva je bila pot dp današnjega Uspeha Cast slovenski mladini, ker se tako M&ima za prostor, odkoder so se njeni stariii odpravili mimo boginje Svobode »v novo življenje. Stariii so Ikhio poposai aa tsfco Stroki. __■■■■HHnBHHHi •»ntrtito** * - New York, Wednesday,'A\fcmffe 11, 1937 --- ■ ^ 1 1 1 1 —M I I J JI II " THE L2R0X8T BWrmt pAILT TW UJS3. Voditelji angleške politike. JAKOB ŠUKL: \ KU2A $VARC IN MAJOR WEIS Bilo jo tiste ease, ko so nad vaj, vojnki so lahko ostali v so-:šarico, ki se je je slednjič tako Kniaiu 2a tem je Weis dobil drugega iplsa. kakšne vrste je bil, ni mogel niibdo v bataljonu ugotoviti. Scene je bila neznansko grdo, najbrž je bilo zelo plemenite pasme. Imelo pa jo tudi tfrdo navado, marsikateri vojak si je moral odslej si- našimi fanti pri vojakih imeli bali in se čistili komando avstrijski baroni in | spali driigi taki gospodje. Bili so to sicer samo višji komandanti, ki s preprostimi vojaki niso imeli d<*» P™ - pafije in o njegovem nedavnem posetu v Wa.4iiiigtonu pravijo, da ni bil samo za razvedrilo, temveč da je lord Tweedsmuir dosegel ob tej priliki novo znatno konisoHidaei.jo enotne fronte anglosaških dežel. 0 njem pravijo, dft. postane v doglednean času premier angleške vlade in že to dovolj jasno oznaičuje vpliv, ki ga ima v angleški politiki kot eden izn»ed trojice' polkovnikov, ki to politiko ravnajo iz ozadjfl. a—snage, II. i a. aai =»«—a Dekhca porodila. V Subotico so pripeljali 11,-letno gosjo pastirico, ki je porodila otroka že med prevozom v bolnišnico, potom jo pa odšla sama po stopnicah na kliniko. Porodila je zdravega dečka. Zelo redko se pripeti, da bi porodilo tako mlado dekletce. poročnik, ki je bil od majorja dobil nalogo, da .mu pribavi psa je bil nekoč pri eaši povedal povsem dmiffo ime. V bataljonu sta služila dva nerazdružna prijatelja enolet ; dež raamočil klej in vihar je vr-nilka: Peter Živec, ki je bil do- gel cesarja na tla. Deska je nut uekje z Krasa in Pavel Ro , bila sedaj prazna. Ta oder je man iz Slezije. Bila sta vedno bil priljubljena postojanka gos- protelave. vrhu droga je bi- tem easu in njihovih minis-ČT f.nkatna ^ka',na tnkih tovariših povedati v* katero je ob času proslave bil 8 kakršen koK ^ klejem pntjen lesen kip cesarja p^ ^ ^ ^ ^ r_le nos« poedinvh vlad, vse pogod-be, ki so jih vlade predpisale, i [ skupaj, kjer je bil Peter, so vi- poda Weisa. Tu je stal ter kri-r deli tudi Pavla, in kamor je šeljtično motril bataljonske vežbe, l Pui'ul mn ir. oIl/KI Pflton »J i— ___»'1 ' 1 _____ i ■ ____ ga je zahteval. Redko kateri Pavel, mu je sledil Peter. Ako j od tu je pošiljal povelja na vse dan je izšlo bataljonsko pove- je major nasedel kaki potegav-|strmii. Raldi tega ni pustil od-Ije, s katerim bi ne bile izreče- ščini sta bila prav gotovo kriva ra podreti, ne vsaj tri kazni. In kazen je ta dva. Kaj ju je združilo v bilo treba talkoj nastopiti. Za tako neločljivo prijateljstvo, težje prestopke ali nečednosti se ne ve. Morda skupnost sloje imel priljubljeno mero: šti-|vanske krvi, ker je bil Roman Hinajst dmi poostrenega. Te baje Poljak, morda pa skupnost tri 'besede so mu že tako prišle imen: Peter in Payel. v navado, da je celo svojemu konju, če ga je -razjezil na vež-•balisču, odmeril štirnaist dni, nakar je moral sluga konja takoj odvesti v konjušnico in ga privezati v poseben kot. od koder ni mogel videti svojih tovarišev. Gospod major pa so nato pew korakali z vejfoališča. Pravili so, da .je celo svoji ženi včasih odmeril štirinajst dni v posebni sofoi, kamor je mož niti enkrat ni prišel pogledat. Za postrežbo ji je za ta čas najel podbno postržnico. Toda to slednje so si monda hudobni je-ziiki izinralili. Bil pa jo ves mehak, kadar ga je trla žalost, takrat se je zaprl v svojo sobo in bataljon je imel nekaj dni počitnic. Vojafki so smeli celo v mesto brez posebnega dovoljenja. Weis je izviral baje iz Stare plemiške rodbine. Znal je našteti svoje prednike za šest rodov nazaj, dalje pa, je rekel se ne spominja. Imel je, kakor je navadno pri takiih, svoje po sebne navade. In ena od teli je bila, da je- silno ljubil pse. Vedno je imel psa plemenite pasme. Zatrjeval j, da človek plemenitega rodu brez psa plemenite pasme ne pomeni dosti. Ko mu je na lepem poginila krasna doga, je odredil tridnev. no žalovanje. Ni bilo ni kakih Bližal so je praznik sv. Petra in Pavla, god obeh prijateljev. Vedela sta, da bo treba ves dan biti na vežbališču, da major Weis ne praznuje praznikov. In če bi prosila za dopust, bi ga gotovo ne dobila, s to prošnjo bi si položaj še poslabšala, kajti prav gotovo bi ju major še v prostih urali dal pod nadzorstvo. Bila sta namreč pri majorju zelo slabo zapisana. iZvedel je že bil za njune različne podvige. Cele tedne poprej Tifcto leto je praznik sv. Petra in Pavla bil v jxmedeljefc. V soboto popoldne so Weisa kakor nalašč poklicali na višjo komando. Švarca seveda ni mogel vzeti s seboj. Proti večeru sta se Peter in Pavel izmuznila iz vojašnice. Seboj sta imela košarico, Svarc pa jiina je pokorno sledil. Po samotnih in vse debate, ki so jih vodili, preden so postale kakšne pogodbe, zakoni in sklepi kri in meso. Maurice Hankey je bil top-ničaraki častnik in je kot polkovnik stopil v pokoj. Pravkar je dosegel šestdeset let in ob tej priliki ni bilo nobenih posebnih Javnosti. To je um-ljivo, kajti mož daje prednost igri v senci in njegova osebna skromnost je obenem tudi njegova najboljša diplomatska šahovska poteza. Oim manj govore o njem, tem lažje miu je delo. O odnosih med vlado in . ... . , . i krono je poučen iz prve roke in pot lih za grmovjem v parku sta- \ , , , prispela na vežMiSč, k odrojT '"T,.vUde Potožila sa košarico - 'pre3 ne*° 5am'kl mu kot na oder, odmotala dolg, precej močan motvoz, privezala sredi motvoza železen kavelj, si pritrtlila kurir prinaša vesti. "Sivi polkovnik," kakor ga imenujejo, je lastnik najvišjih konce motvoza za pas in zače- redov, ki jih morejo podeljevati la plezati vsa1 irt i. O tem se bova, kot se spodofoi, swveda razgovori 1h s tvojim očesom, kakor-iiitro se l»o potiutil toliiko dolbroga, da more z nama o tem govoriti. Potem iboš prav hitro moja ljuba žena in takoj po poroki moreva odpotovati na ženitvanjfcko potovanje. Hišo pa bova uredila nele, ko se vrneva in če tvojega očeta s tem ne bomo motili. Ali ne misliš, da je to najbolj prav?" l)agma živahno prikima. Prav dobro je razumela, da j<* njen ženin hotel reči: ako tvoj oikrbi," pravi in je vesela, da bo njenemu očenru prihranjena žalitev, ker so gA takorekoč v njegovi lastni hiši hoteli izpodriniti. MTorej dobro, Fn*l. Potem moreš takoj sporočiti svojim sta rišem, da je najina poroka blizu in tudi zakaj." Dr. Ha rtu mg je zelo vesel, da je šlo po njegovih željah. Vstaire in položi svojo roko na Dagmino ramo. Tudi ta kretnja je bila skoro smešno važna. "Hvala ti za tvojo pritrditev, moja ljuba Dagma. Mi's liti si moreš, da bi smatral za veliko neterečo, ako bi moral dalje časa, kot pa sva nameravala, tebe pogrevati. Upam da bo nocoj Lmel papa kako dobro uro, v kateri se hočemo z njim o vsem razgovori t i." Rena se je že pripravila, da odide, pa naenkrat obstane in ae ozre. "Ali ti smem kaj predlagati, Dagma?" Precej ošabno jo Dagma pogleda. "Kakšen predlog pa je to?" "Prosim, prepusti meni, da sporočim papanu, da naj bodo »obe moje matere v bodoče za tebe urejene." Xezaupno jo Dagma pogleda. "Zakaj pa to? Že vem, pri papanu se hočeš pritožiti, da sem te prosila za tvoje *Obe." Rena (bi rada rekla, da je Daigma ni niti prosila za to, temveč, da je kar tako določila, da se naj preseli v sobe za goste. Toda zopet se izogne vsakemu pravi mimo: "Ne, Dagma, napačno me razumeš. Samo hotela sem preprečiti, da bi se papa vfcled tvoje odločitve čutil užaljenega. Prav gotovo je zanj mnogo boljše in lažje, ako se sam prt o voljno odpove sobam moje n latere, ko miu bom tudi parna pdvadala, da se tudi jaz prostovoljno odpovem svojim eobam. Ali mi hočeš zato dovoliti, da papanu o tem našem razgovora ničesar ne omenim, temveč, ga bom napotila, da mi sobe sam ponudi. Potem ti ga za to ni treba prositi in se ne bo čutil žaljnega, sama pa bos brez vsake težave prišla do svojega cilja." » Dagma pogleda .svojega ženina, blrez čegar soglasja že ni ničesar v«<č storila. Fred ji prikima, tudi Renati prikima in pravi z nasmehom, ki je bil precej nizkoten, ker je veljal samo ubogi nevexstini polsestri, čije lepota ga je sicer včasih podžgala, ki se mu pa drugače ni zdela prav nič važna: "Renina misel je zelo dobra, in zdi se mi tudi nežnejše, ako papana Rena napoti, da se odpove sobam. Samo ob sebi je razumljivo, ako kot dedinja svoje matere zahtevaš za tebe večji del hiše, .«&mo papa v svoji bolezni ni na to mislil, da bi ti stavil to ponudbo. Prepričan sem, da je za to potrebna samo majhna Renrna pripomba." "O tem sem tudi prepričana," pravi Rena. "Takoj po večerji bom ž njim govorila, kaikoriiitro se abudi. Po večerji pa moreta tiudi vidva ž njkn govoriti o svoji poroki Drugače najbrže nimata ničesar več z menoj govoriti, ali pa je mogoče še kaj?" "Ne, ne, Rena, lahko greš," pravi Dagma hladno. Ko Rena odide, pritisne dr. Hartrang svojo nevesto z ne preveliko ljubeznivostjo na svoje prsi in jo poljubi. "'Hvala ti, moja ljulba, da mi nisi še dalje naložila muk hrepenenja. Misli ne morem prenes'ti, da bi bila najina poroka vteled bolezni ali pa celo vsled smrti tvojega očeta še dalje odložena." Resnici na ljubo bi mora reci: "Da bi še dalje moral čakati na gotovost, da mi tvoje velikansko premoženje ne bo všlo." Toda take resnice se je velik odnišno izognil. Dagma se le z majhno ljubeznivostjo pritisne k njemu. "Oh, Fred, kako bi bilo hudo tudi meni, ako bi morala kiti še dalje ločena od tebe. Na vsak način pa morava biti pripravljena na to, da bo papa kmaju umrl. Strašno bi bilo, ako hi naju dolgo žalovanje prisililo, da bi svojo poroko za negotov čas morali odložiti." Posebno vroč poljub je zapečatil ta razgovor. Renata pa je medtem šla v očmovo sobo. "O, ali si zapet Obujen, papa?" "Da, moja draga Rena, pa sem vendar spal * celo uro in «ni je zelo dobro delo. Ali se je Dagma že vrnila?" » Renata sede poleg postelje. "Da, paipa, tudi Frod je prišel ž njo in bo otfbal pri večerji. Dagma je eioer takoj hotela priti k tebi, toda poyedala •em ji, da spi* in sem jo zadržala. Prepričati sem se hotela, če si Bopet nbujen in sem Dagmi in Fredu obljubil®, da moreta po ve6ei7i eno uro s teboj govoriti. A1* v i,w ' frtlj močnega?" m OČ^m se nasmeje. * * V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI te potujete na ekspresnih parnikih: BREMEN*« EUROPA Brzi vlak ol> Bremen in Kun »pa v Bremmer-haven zajarači udobno putnvnnje do Ljubljane. Ali potujte s priljubljenimi ekspres. p&rnlVI: COLUMBUS HANSA »« DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK 17.1 k trne železniške zveze ml Cherbourg«, Bremeiut aM Hnuiburjui. 1'i'iiiiiLTnli v« 111 I Milno preskrbeti viwje *a nliixk ali preselitev vaSih evropskih Murudnlkuv. Z« ;.<>j>u-jainlla u DOtOTtnJu SLO VE NIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bantu) 21« W. 18th BL, New fit ^OOPPdOOOOOQOOOOOOODOOOOC1 KRETANJE PARNIKOY SHIPPING NEWS Proslava Mohamedovega rojs tnega dne je bila »v Jeruzalemu spremljana z velikimi svečanostmi; Samo za ume talni ogenj so potrošili mohamedanci več tisoč dolarjev. Ali ee čutiš do- (Dalje prihodnjič.) ku jsko-mongol sk i m i pomoč n 1. mi četami deloma že zasedli Notranjo Mongolsko. Prej ali slej bodo razširili svoj vplitv tudi na vzhodno mejne pokrajine Zunanje Mongolske. Za Japonce je Mongolska važna ne samo iz strategičnili in pro-tiboQjševiških razlogov, temveč tudi kot gospodarsko področje, pred vsem zavoljo proizvodnje volne. Dočim je najmočnejši knez Mongolske princ Tehvang, še j pred nekoliko leti znal spretno izkoriščati rivalitetne boje vseh treh velesil za svoje stremljenje po neodvisnosti, je videti, da se. v zadnjem času nagilba na Japonsko stran, ki mu nudi morda še največjo možnost, da si ohrani enko omejeno avtonomijo po vzgledu Mandžukua. Prinčeva naklonjenost, pomeni za Japonsko mnogo, kajti mož je Džingiskanov potomoc in ima kot taikšen velik vpliv na svoje vojake. Tehvang je v političnih in vojaških zadevah Kelo napreden, pridobil si je nolco pslošno izobrazbo in si je ustvaril tudi precejšnjo vojsko. Položaj je danes taikšen, da se bo mongolsko vprašanje moralo v najbližjem času razčistiti pa naj pride sedaj dejansko do japonsko kitajskega spopada ali ne. Japonska in Kitajska bostta skušali na vsak način razširiti svoj vpliv na Notra- KUZA SVARC IN MAJOR WEIS (Nadaljevanje z 3. strani.) Zunanji Mongolski so ruski1 njo in Zunanjo Mongoll'sko. častniki ustvaril i mongolsko I Rusija pa tudi ne ho smela za-vojsko. A navzlic vsemii pri-j ostajati, če si hoče ohraniti zadevanju položaj boljiševikov,svoj vpliv. ja.šnica zvedela, da je nastopilo je to. Bataljon je razmišljal, žalovanje. Weisa ni bilo od ni- j Weis si je grizel ustnice in pre-koder iz bataljonske pisarne pa klin jal. JŠvarc pa je venomer je došlo povelje, naj vsaka četa pošlje nekoliko mož iskat pogrešenega Švarca. Kot inteligentna človeka, sta morala tudi Peter in Pavel na lov. In hodila sta okoli vso nedeljo in ponedeljek. Ko sta se v ponedeljek proti polnoči vrnila, sta zaskrbljenemu službujočemu oficirju žalostno priznala, da nista našla niti sledu za Švar-com. V torek popoldne se je Weis vzdramil iz težke žalosti. Odredil je vežbe. Ko je prijezdil na vežbališče in se spravljal na oder, je zaslišal nekje v zraku milo cvilenje. -Začuden se je oziral okoli, stopil z odra in se zazrl v višino. Iz košarice vrh droga pa je kukal hvarc in pri. čel radostno bevskati, ko je zagledal svojega gospodarja. Major Weis je pobledel. Zamišljen si je nekaj časa grizel ustnice, nato pa je sklical bataljon ga postavil pred oder in pokazal nesrečnega Švarca. "Deset kron tistemu, ki ga spravi doli," je kratko odrezal. In pričelo se je posvetovanje. Eden je svetoval to, drugi ono, toda nobeden nasvet ni bil izvedljiv. Drog podreti, nevarnost za Švarca! Plezati nanj se ni dalo. Bil je silno gladek in na vrhu prešibak. Prekle ni tako dolge, da bi kdo mogel do. seči košarico, pa tudi nevarno zavijal (Sedaj je nastopil čas, ko sta morala s" se je postavil pred nju in kdaj ju major pokliče po plači-> g'^al izpod priprtih trepal lo. Weis je kmalu spustil psa, 11 ijabral lice v uradne gufoe in "Da, gospod major," sta poklical oba enoletnika. I strumno odgovorila. 14. avgusta: Vulcania v Trst Chainplaln t Havre 18. a\gtiBta: Normaudle ▼ Havre Aqultanla v Cherbourg 19. avgusta: Bremen v Bremen 21. avgusta Parts ▼ Havre Conte dl Savola v Genoa Barengaria v Cherbourg 'M. avgusta: Roma v Oenoa 25. avgusta . Queen Mary v Cherbourg 26. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen 28. avgusta: Lafayette v Havre Saturnla v Trst I. septembra: Normandl« v Havre Aquitania v Cherbourg 3. septembra: De Grasse v Havre 4. septembra: Cnampluln v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa 8. septembra: Queen Mary v Cherbourg 0. septembra: Paris v Havre II. septembra: lie de Franee v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen Conte di Savoia v Genoa 15. septembra: Normandie v Havre Aquitaeiu v Cherbourg 18. septembra: Vulcania v Trst 22. septembra: Queen Mary v Cherbourg Bremen v Bremen 24. september: Lafayette v Havre De Grasae v Havre 25. septembra: Champlain v Havre Rex "> Genoa 27. september: Paris v Havre 28. september: Europa v Bremen 29. september: Berengaria v Cherbourg Normandie v Havre "Vidva sta enoletnika, kaj- * Bohinjsko jezero KNJIGARNA "GLAS NARODA" V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — •1. 216 WEST 18th STREET, NEW YORK "Kot enoletnika sta inteligentna človeka, kajne," je nadaljeval Weis. Prijatelja sta stala molče, v srce pa se jima prikradla 'bojazen. Vidva ste dve svinji," je naenlrrat zagrmel Weis. "Vsa'k štirinajst dni poostrenega!" Poklical je poročnika in dva vojaka ter ju talkoj z vežbali«ča odpravil v zapor. Kuža Švarc pa je zopet ves zadovoljen ko-racail za svojim gospodarjem. litaHjo lista ne posi jj ljamo. fMA 0M