'VrfTAND
^/usteče..*
NO. 208

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 29, 1962
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LX — VOL. LX
Indija se pripravlja na boj i rdečo Kino
Predsednik republike ic* o-klieal stanje splc'ne na rodne nevarnosti in dal s tem vladi nova polnomočja.
NEW DELHI, Ind. — Osvojitev mesteca in samostana Ta-Wang v bližini meje Butana in Zavzetje Kibitoo v bližini bui-teanske meje je Indijce prepri-c*lo, da sedanji spopadi s Kitaj-Cl niso več mejne praske, am-Pak so dobili obseg že prave v°jne. Kitajci imajo samo na Vzhodnem delu bojišča okoli ao.ooo vojakov z vsem potrebnim orožjem, tudi s težkim topništvom.
Predsednik Indije Sarvepalli Nadhakrishnan je proglasil na-r°du, da je vsa dežela v resni nevarnosti in dal vladi Nehruja skoro diktatorsko moč. Ta je po-2val Indijke, naj darujejo svojo 2tetnino, da bo imela vlada Sredstva za nakup orožja, ki ga Potrebujejo indijske oborožene 5'te prj obrambi dežele pred rctečimi Kitajci. Ti so med tem Navzeli nove indijske postojan-° tako na zahodnem delu mein v Ladaku kot tudi na vzhod-kjer so prodrli na indijsko °2emlje že blizu 40 milj. Na za-sedenem ozemlju grade ceste, bodo imeli boljše in lažje ^veze s svojimi izhodišči voja--kega pohoda proti Indiji.
Indija je začela pošiljati nove v°jaške okrepitve na odseke teeje, kjer je kitajski pritisk
najmočnejši. Posebne mejne enote zamenjujejo oddelki red-armade. Boji so hudi in za-jteizeni, obe strani imata velike 8ube, vendar ni doslej nobena
° Javila številk mrtvih in ranje-
nih.
Indija še v'cdno podpira sprejem Kitajske v ZN
New YORK, N.Y. — Indij-j,'' Poslanik pri Združenih na-^°dih B. N. Chakravarty je Str°v obsodil kitajski “očitni, nožični in dobro premišljeni kj.pad” na Indijo, pa se je job temu izjavil za njen spre-bo V ^ru^ene narode češ, da s svojim sprejemom vanje v °rate prevzeti nase tudi ob-.^osti, ki jih vsebuje ustavna Pr]'113’ Stališče Indijca je pcd-zastopnik Indonezije.
2e,as*;oPniki Avstralije, Nove Šn anc^^e’ Konga, Paragvaja in pratlb)G so se odločno izrazili k^0^vsPrejemu rdeče Kitajske v jj^U^ene narode, ker je s svo-cv. naPadom na Indijo prav gtetn° dokazala, da jo ni mogoče ki 1,.rnec^ “miroljubne narode”, ro f 'n^ spadajo v Združene na-^stavV SIri^s^u njihove lastne
y Jeklo je težko
baisi poyPreonem tapeciranem klen°^aGU Je okoli 5 funtov je-fpp/ Vzmeti, v zofi okoli 15 da u V’ v žimnicah, ki so seve-Drez Žime, pa 20.
T0NIWIT
Novi grobovi
Mary Strauss
V	petek zjutraj je umrla v Charity bolnišnici Mary Strauss s 794 Babbitt Rd. Stara je bila 64 let, rojena v Clevelandu. Njen mož Louis je umrl 1. 1955, sin Edward pa je padel v zadnji vojni leta 1945. Tukaj zapušče sinova Louisa in Richarda, 7 vnukov, sestro Anno Wolk in brata Johna in Josepha Stermole. j Bila je članica Društva Svob.
J Slovenke št. 2 SDZ. Pogreb bo danes zjutraj ob 8:30 iz Z a k r ajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija.
Charles Ausec
V	soboto je v Mestni bolnišnici umrl Charles Ausec s 5360 St. Clair Ave. Star je bil 55 let, rojen v Clevelandu. Bil je samski. Sestra Caroline Stanton je umrla pred šest leti. Tukaj zapušča brata Johna in Larrya Smith. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 8:30, nato na Kalvarijo.
Josephine Merzlikar
Včeraj je umrla v Euclid Glenville bolnišnici 51 let stara Josephine Merzlikar, roj. Maček, z 1072 E. 176 St. Pokojna je zapustila moža Johna, mater Mrs. Josephine Maček, hčer Eleanor, sestri Mary Maček in Jean Kuret ter druge sorodnike. Rojena je bila v Clevelandu. Bila je članica Društva Blejsko jezero št. 2j SDZ in Oltarnega društva pri Sv. Hieronimu (St Jerome’s). Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo, nato na Kalvarijo.
Joseph Prusa
Po enem mesecu bolezni je preminul v Charity bolnici 72 let stari Joseph Prausa, z 19802 Kewanee Ave. Zapušča soprogo Katherino, roj. Bre-vec, doma iz Sienja v Hrvaškem Primorju, hčeri Ann Matula in Helen Žagar, vnukinji Debbie in Rito. Rojen je bil na Dunaju, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bil 50 let. Bil je v pokoju zadnjih 7 let, poprej je bil zaposlen v Marquette Metal Products 15 let. Pogreb bo v sredo zjutraj ob desetih iz Jos. Žele in Sinovi
^hlačno
Najvišja temperatura 46.
Sne„ C‘” *n m°žno naletavanje
Rev. ^iian Slaje umri
Cleveland, O. — V soboto. 27. oktobra t. L, na vigilijo veiepra-znrka Kristusa Kralja, je umrl v Lorainu, Ohio, Rev. Milan J. Slaje, župnik tamkajšnje slovenske župnije sv. Cirila m Melodija.
Dne 7. oktobra je poteklo ravno 40 let, kar je prišel v Ameriko. V to deželo ga je pripeljal g. Vitus Hribar, ki je bil tisti čas še župnik na angleški župniji sv. Avguština v Barbcr-tonu) O., kateri pa je dober mesec po povratku iz starega kraja, 22. novembra 1922., po naročilu clevelandskega škofa Schrembsa že prevzel, potem ko je dotedanji collinwoodski župnik Rev. Josip škur odšel na slovensko župnijo v Pittsburg, Pa., župnijo Device Marije Vnebovzete v Clevelandu, O.
Rajnki župnik g. Milan J. Slaje je bil duhovnik lavantinske ali danes mariborske škofije. Dne 2. julija 1916 je bil po škofu dr. Mihaelu Napotniku posvečen v duhovnika. Sicer pa je bil po rodu Ljubljančan iz župnije sv. Petra. Njegov oče je bil pekovski mojster in ga je kot takega zaneslo na štajersko. — V domači lavantinski ško-riji je služil kot kaplan Slaje šest let (1916-1922).
V Ameriki pa je gospod Slaje pomagal polnih dvanajst let, to je do 22. avgusta 1934, Rev. Vitusu Hribarju n a župniji Device Marije Vnebovzete. Takrat pa je bil postavljen za upravitelja slovenske župnije sv. Cirila in
M>ni'e na .H. strani)
Hruščev je pristal na odstranitev ofenzivnega orožja s Castrove Kube
zavoda na 458 E. 152 St. pogrebnega Whitehaven pokopališče.
na
Zadnje vesti
NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade Nehru se je končno sporazumel z generali, da more dati Indiji potrebno vojaško pomoč v boju prhli kitajskim vpadnikom le Amjerika. Kitajske čete prodirajo med tem dalje proti jugu v dolino reke Bramaputre.
PARIZ, Fr. — Pri včerajšnjem plebiscitu se je izjavilo za neposredno vrnitev predsednika republike, ki jo je predložil De Gaulle, 61.7 odstotkov vo-livnih udeležencev. Veliko volivcev je ostalo doma, precej glasov je bilo tudi neveljavnih. Računajo, da se je izjavilo za De Gaullov predlog skupno le 47 odstotkov vseh volivnih u-pravičencev. De Gaulie je izjavil pred glasovanjem, da bo odstopil s svojega mesta, če ne bo dobil polnega zaupanja volivcev. Izgleda, da se je sprijaznil z izidom glasovanja.
CARACAS, Venez. — Komunisti so pognali v zrak veliko elektrarno in s teni skrčili produkcijo petroleja blizu 20 odstotkov. Vlada trdi. da je bilo to storjeno na nalog Castra s Kube.
-----o-

Kubanska kriza je včeraj, 'potem !ko je dosegla višek z objavo vpoklica ameriških letalskih rezerv, doživela nenaden preobrat. Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je sporočil predsedniku ZDA, da je ukazal lustaviti graditev raketnih oporišč na |Kubi in odstranitev raket z otoka nazaj v Sovjetijo. Predsednik Kennedy je označil odločitev Hruščeva za “državniško,M pa pustil vojnemu brodovju, da dalje vzdržuje karanteno in oboroženim silam, da nadaljujejo priprave za morebitni oborožen nastop.
WASHINGTON, D. C. — V soboto se je kubanska kriza zaostrila, ko je bilo objavljeno, da je nad Kubo pogrešano ameriško izvidniško letalo, po vsem sodeč U-2 strategičnega letalstva. Obrambno tajništvo je objavilo, da je poklicalo v aktivno službo preko 14,000 letalskih rezervistov, ki da se morajo javiti na svoja mesta že v nedeljo do devetih zjutraj. Bilo je jasno, da ameriški nastop proti Kubi ne more biti več daleč. Včeraj dopoldne je nepričakovano radio Moskva objavi! pismo predsednika sovjetske vlade Hruščeva predsedniku ZDA Kennedyu. v katerem izjavlja Rus, da je dal ukaz za ustavitev gradnje raketnih oporišč na Kubi in za odstranitev raket in atomskega orožja s Kube v Sovjetsko zvezo. Pristal je na to, da se vse to vrši pod nadzorstvom Združenih na-lodov. Predsednik ZDA je po posvetu z Narodnim varnostnim svetom in po razgovoru z vsemi tremi bivšim predsedni ki ZDA pohvalil odločitev Hruščeva kot “državniško” in jo sprejel. Pri tem ni ukinil karantene okoli Kube in ne ustavi! vojaških priprav za morebitni oborožen nastop proti Kubi.	c=rT: -	-^TT ~
Sovjetika zveza je v soboto ie v soboto povabil glavnega tej-
predlc-žila umaknitev svojih raket s Kube pod pogojem, da Združene države umaknejo- svo je iz Turčije. Predsednik Kennedy je ruski predlog takoj zavrnil. V nedeljo je Hruščev za-LONDON, Vel. Brit. — Znani htevo P° umaknitvi ameriških
Boljše bi bilo pozornost obrniti na vlomilce!
filozof, 90 let stari Bertrand Russell, ki že vsa povojna leta vodi borbo proti atomskemu orožju, je pretekli teden pisal Hruščevu, Castru in Kennedy-ju. Vse je pozival, naj ne poganjajo sveta v atomsko vojno.
Hruščev je Russellu odgovoril, da ne bo “storil nobenih prenagljenih korakov”, Kennedy pa mu je svetoval, da stori boljše. da obrne “svojo pozornost na vlomilce mesto na one, ki so vlomilce prijeli”.
Russell je v svojem pismu precej ostro kritiziral postopek predsednika Kennedya, ni pa našel nobene besede obsodbe za sovjetsko oboroževanje Kube z raketami in atomskimi bombami.
raket iz Turčije opustil in pristal na brezpogojen umik sovjetskega ofenzivnega orožja s Kube. V silno ljubeznivem pismu, polnem “razumevanja” je sporočil svojo odločitev Kennedyu pa se mu pri tem pritožil tudi, ker je neko ameriško idvidniško letalo prešlo v sovjetski zračni prostor nad polotokom Čukcev na skrajnem severnem koncu Sibirije.
Predsednik Kennedy je v svojem odgovoru Hruščevu izjavil, da je ameriško letalo zašlo nad sovjetsko ozemlje zaradi “■Slabega vremena,” se zaradi tega opravičil in obljubil, da sc kaj takega ne bo “več zgodilo.”
U Tant pojde na Kubo
NEV/ YORK, N. Y. — Castro
Kubanska karantena nadlega za republikansko politiko
CLEVELAND, O. — V naši prestolici kroži sledeči dvogovor med dvema republikancema:
Prvi vpraša svojega strankarskega somišljenika, kaj misli o karanteni, drugi mu pa odgovarja: “Kateri”, ali tisti, ki jo je Kennedy odredil okoli Kube, ali tisti, ki je vanjo spravil republikance?
Kot je pri šalah navada, dobro zadenejo bistvo resnice, ki jc •hočejo povedati. Republikanci so res v karanteni, za nameček so si jo pripravili še sami.
Že pred tedni so iskali primerno uradno geslo za letošnji volivni boj. Poskusili so z gospodarstvom, pa geslo o nevarnosti gospodarske krize se ni obneslo. Poskusili so z “razmetavanjem” denarja v federalnem proračunu, tudi to geslo ni vžgalo. Končno so mislili, da so odkrili, kar jim je bilo treba, v Kennedyevi zunanji politiki do Kube. Začeli so Kennedyu oči-
tati, da so ga v sporu do Kube samo besede, da nima poguma začeti razvozljavati kubanski problem. Javnost je ugriznila v tc vabo. Začela se je v časopisju debata, ki je žugala pripraviti demokratom težke ure. Ne bi bilo namreč lahko, da branijo okorelost naše diplomacije v kubanskem vprašanju, ki je povrhu še oteženo z znano ponesrečeno invazijo.
Kennedyu ni preostalo drugega, kot da pokaže pogum pri reševanju spora s Castrom. Pogoji za akcijo so bili izredno ugodni. Hruščev je kazal zmeraj bolj voljo, da poveže Kubo z berlinskim vprašanjem: Ako ne bi naša administracija bila pripravljena za popuščanje v berlinski krizi, bi Moskva grozila z oboroženo Kubo. Hruščev je pri tem napravil še napako, da je na Kubo poslal rakete na srednjo daljavo in jet bombnike za atomske bombe. Tako je kršil tihi sporazum med Washingtonom
in Moskvo, da naj vsaj atomsko orožje ostane v krajih domače pristojnosti. Na t,o okolnost navadno malo mislimo. Ker ne, si ne moremo razlagati up jr ne a-meriške politike, ki noče dati a-meriškim zaveznikom nobenega atomskega orožja, dokler ga sami z lastnimi sredstvi ne znajo proizvajati.
Na drugi strani je naša javnost zmeraj boij protestirala proti kubanskim oporiščem ?a j rakete z atomskimi glavami na srednje daljave. Čas je torej dozorel, da naša administracija lah ko napravi pogumen korak na poti k rešitvi kubanskega vprašanja. V to so ugriznili republikanci in začeli agitacijo za čim prejšnjo in čim udarnejšo akcijo proti Kubi.
Akcijo Kennedyeve administracije so sedaj dočakali in s tem jim je bilo tudi ubito glavno geslo v sedanjem volivnem boju. Namesto, da bi mogli Ken-
nedya napadati še naprej radi njegove neodločnosti, ga morajc sedaj hvaliti, da je dobro in modro postopal, četudi morda malo pozno. Pobahajo se kvečjemu lahko samo s tem, da je Kennedya samo njihova kritika prisilila do odločnih korakov. Lahke za dodatek še obžalujejo, da je Kennedy nastopil premalo odločno. To jim bo malo pomagalo, kajti smo pred koncem vo-livne kampanje. Nihče namreč ne osporSva trditve, da bo kubanska karantena politično več' koristila demokratom kot republikancem.
Zato je Kennedy lahko napravil plemenito potezo napram republikancem. Napovedal je, da se konca volivnega boja ne bosta udeleževala ne on, ne njegov podpredsednik Johnson in da tudi člani njegovega kabineta ne bodo hodili več na shode. Dvomimo, da bi republikanci mogli to smatrati za tolažbo.
nika ZN U Tanta, naj pride na Kubo, da se bo z njim osebno razgovoril .o položaju. II Tan' je povabilo sprejel in bo odletel jutri v Havano. Ob tej priliki se bo brez dvoma razgovar-jal s Castrom o nadzoru Združenih narodov nad odstranitvijo sovjetskih raket in atomskega orožja s Kube.
Razvoj kubanske krize v zadnjih treh dneh je pokazal očitno, da so gospodarji na Kubi Rusi in da je Castro čisto navadna sovjetska lutka. Da bi ta vtis popravil, je Castro zahteval, da Združene države opuste svoje vojaško oporišče Guantanamo na vzhodnem koncu Kube. To naj bi bil dokaz, da ne mislijo Kube zasesti. Nihče ne verjame, da bodo v Washingtcnu Castrovo zahtevo vzeli resno. Hruščev jo namreč ni v svojem pismu nič omenil.
Kaj s'edaj
Cleveland, O. — V Washing-tonu in zavezniških glavnih mestih preudarjajo, kaj je privedlo Hruščeva do tako nenavadne popustitve v vprašanju Kube m se sprašujejo, kakšne posledice bo imela ta sovjetska popustitev v nadaljevanju hladne vojne.
Tajitev Rusov) da obstoje kaka raketna oporišča na Kubi pred vsem svetom in nato priznanje tega dejstva od strani samega Hruščeva, sta prepričali svet o lažnivosti vodnikov komunizma. Zahteva po mednarodni kontroli nad izvajanjem vsakega dogovora bo še bolj utemeljena. Sovjeti ja je izgubila istočasno tudi na svojem ugledu, pa naj še tako zagotavlja) da je popustila za “ohranitev svetovnega miru.”
Sv. oče sledi vatikanskemu koncilu na televiziji
VATIKAN, It. — Sv. oče se aktivno ne udeležuje zasedanja vatikanskega koncila, toda zani-| ma se za seje tako zelo, da je njegova uprava zanj morala napraviti malo televizijsko postajo, da na njej sledi poteku posameznih sej.
Iz Clevelanda in okolice
i	i
Lira je praznovala—
Šentviški cerkveni pevski zbor Lira je praznoval včeraj 50-let-nico svojega obstoja in dela s slovesno sv. mašo dopoldne, popoldne s koncertom slovenskih cerkvenih pesmi v cerkvi sv. Vida, zvečer pa z banketom v novi farni dvorani. Banket je vodil kaplan č. g. Jošt Martelanc, govorili pa so župnik msgr. L. Baznik, župnik č. g. M. Jager, sen. Frank J. Lausche, predsednik mestnega sodišča A. Prijatelj, mestni župan R. Locher. kong. M. Feighan in ga. Albina Novak, dolgoletna članica zbora od njegove ustanovitve dalje. Koncert je bil sorazmerno lepo obiskan, na banket pa je prišlo toliko prijateljev Lire, da jih v veliki farni dvorani skoro ni bilo mogoče kam posaditi.
Debata Lausche - Briley—
V	soboto sta debatirala pred City Club Foium sen. F. Lausche fn njegov republikanski protikandidat J. Briley. Debato ita prenašala radio in televizija, .z nje je bilo očitno, da med njima ni bistvenih razlik glede političnega programa in nazorov, le da se je Lausche pokazal veliko bolj razgledanega v pol;-ličnih vprašanjih, pa naj ta za-levajo državo Ohio ali vso deželo.
Bailey Co. bo odprla trgovino v mestu—
Bailey Co., ki je v preteklem marcu zaprla svojo trgovino v sredi mesta, je v petek objavila, da bo odprla v stavbi na 514 Prospect Ave. stalno, novo trgovino. Za to se je odločila zaradi izredno ugodnega odmeva na objavo, da bo odprla trgovino v sredi mesta le za božično dobo. Pritličje in klet bosta odprta že prihodnji četrtek, do L decembra pa bodo pripravljeni na kupce tudi ostali prostori vse od kleti pa do 8. nadstropja.
ineg povzročil zastoj prometa—
V	četrtek in petek je padlo v mestu in okolici do en čevelj m _elo več snega. Ceste so bile za-mežene in delno pomrznjene ir. promet je zastal. Šele proti ve-■eru v petek se je posrečilo odstraniti glavne prometne ovire. V soboto zjutraj je promet tekel normalno tako v mestu kot tudi v njegovi bližnji in daljni okolici. Na letališču Hopkins so namerili za 24 ur v petek ob enih popoldne 6 in pol palcev snega, kar je za zgodnji čas nov rekord.
Lakeland velccesta bo delno le odprta—
Ing. Donovan, ki je odgovoren za gradnjo avtoveleceste Lakeland, je dejal, da upa še vedno kljub slabemu vremenu sredi preteklega tedna, da bc mogoče v četrtek, 1. novembra, odpreti Lakeland avtovelecesto vsaj do E. 260 St. v Euclidu. Od tam pa do Lloyd Rd. cesta še ni urejena ob robeh in bo zato morala čakati na odprtje. Slabo izgleda na v e 1 e c e s t i “Outer Belt”. Ta bo nemara končana in odprta šele spomladi.
— Pokrajina Ontario v Kanadi ima okoli 250,000 jezer.
Televizijska postaja seveda ni za javnost. Sv. oče je v ta namen celo spremenil svoj dnevni delovni red.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 208 Mon., Oct. 29, 1962
K 29. oktobru, slov. nar. prazniku
v	Govor dr. {M. (Kreka ina proslavi slov. nar. praznika
v Torontu 2?. ipkt. 1962.	\
Mlajši rod sploh več ne ve, da je 29. oktober slovenski narodni praznik. Poglejmo zato najprej kratko, čemu ga praznujemo, oziroma bi ga morali praznovati Slovenci povsod.
29. oktobra 1918 so v Ljubljani pred množico zastop nikov vsega, tedaj organiziranega ljudstva Slovencev s škofom dr. B. Jegličem na čelu izjavili, da Slovenci prekinjajo vse zveze z Avstro-ogrskim cesarstvom in da vsa Slovenija s tem vstopa v novo narodno državo, ki jo bodo sestavili skupno južnoslovanski narodi.
To je bila res samo zunanja manifestacija. Množica se je sešla, poslušala in sprejela z nepopisnim navdušenjem izjavo, ki je povedala, da Slovenci kot suveren narod ne sprejemamo več tuje oblasti, ki je bila nad nami vladar tisoč let, in si hočemo svobodno izbirati svojo pot in obliko državnega življenja. Med zborovalci navzoča skupina slovenskih oficirjev, ki so do tistega trenotka služili avstrijskemu cesarju, je potrgala cesarske kokarde s svojih kap, si pripela slovenske narodne trobojnice, in obljubila zvestobo slovenski narodni vladi. Vsak Slovenec je razumel, da je bilo to storjeno in rečeno tudi zanj.
Vest je šla nevzdržema naglo po deželi. Povsod so jo sprejeli kot težko pričakovano posledico poloma avstrijske in nemške vojne sile, kot posledico zmage Velike Zaveze: Britanije, Francije, Združenih držav in Italije v prvi sve-tovn vojni in kot posledico narodne politike, ki so jo Slovenci gojili in zasledovali davno pred začetkom te vojne, pa je prišla očitno do izraza v majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu, ob zbiranju 200,-000 podpisov zanjo, na narodnih taborih, ob ustanovitvi Slovenskega Narodnega sveta v Ljubljani in Narodnega veča v Zagrebu. Ta politika je našla svoj odmev v pogojih, ki jih je stavil Woodrow Wilson avstrijskemu cesarju Karlu za sklenitev miru, ki so vsebovale pravico samoodločbe za vse narode Avstro-ogrske monarhije in pri cesarju samem, ko je odvezal avstrijske državljane prisege zvestobe, ko je videl, da gre monarhija v neizogiben razpad.
Deželni odbor Kranjski je dal zgled, prenehal z delovanjem in stavil svoj delokrog na razpolago Narodni vladi za Slovenijo. Po vseh občinah so se ustanovili narodni odbori, ki so se smatrali za izvršne organe nove narodne oblasti. V Zagrebu je vzporedno hrvatski parlament prekinil zasedanje in se pridružil novoosnovanemu Narodnemu veču. Vlada Narodnega veča v Zagrebu je imenovala prvo narodno vlado za Slovenijo v Ljubljani. S tem je bila postavljena nova, slovenska narodna oblast. Po tisočletju je bilo tedaj prvič, da smo si Slovenci postavili oblast sami in je bila odgovorna le svojemu ljudstvu.
Slovenci v vsej naši zgodovini nimamo dogodka, ki bi bil temu le približno enak ali vsaj podoben po svojem pomenu za naš narodni razvoj in vzpon.
Edinstven je 29. oktober v naši narodni zgodovini v tem in še mars.ikakem drugem oziru. Slovenci smo bili kljub vsem notranjim težavam, ki smo jih imeli in kljub vsem tujim vplivom, ki so nad nami vladali in se nam vsiljevali tisoč let, prepojeni tedaj z enotnim mišljenjem, smo bili enotnega duha glede osnov naše narodne politike. Vsi, brez izjeme smo bili siti nemško-avstrijske nadoblasti, vsi smo bili prepričani, da od vlade habsburške dinastije ne moremo pričakovati nikake resnične narodne svobode in razmaha naših narodni sil.
Bili smo prepričani, da bi nemški oblastniki, če bi se jim bilo posrečilo končati vojno v njihovo korist, udarili z najbolj pekočim bičem po slovanskih narodih monarhije in bi okrnili narodno politične svoboščine, oziroma bi bili odpravili še tisto malo javnih pravic, kolikor jih je bilo v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno pridobljenih. Vsak je bil prepričan, da moramo izpod nemške nadoblasti, če se hočemo izogniti tam nesrečam. To je bilo prvo osnovno skupno prepričanje.
Vzporedno globoko in splošno zasidrano mnenje je bilo, da Slovenci moremo priti do narodne oblasti le v skupnosti z drugimi jugoslovanskimi narodi. Preveč je bil Dunaj navezan na Trst preko Maribora in Ljubljane in preveč očina je bila italijanska pohlepnost po slovenski zemlji, da bi pustila le sled upanja, da bi bila mogla ostati slovenska zemlja, ki je kakor zagozda med nemškim in italijanskim narodnim ozemljem, kakorkoli samostojna, če bi bile njeno neodvisnost branile samo slovenske sile. Le v združenem nastopu južnoslovanskih narodov smo videli tako velik in toliko močan okvir, da bi mogel zaseči, ubraniti in ohraniti tudi Slovenijo v skupni, demokratični, sporazumno urejeni narodni državi. In jugoslovanska misel je bila tedaj tako bistveni del našega narodnega idealizma in navdušenja, da je zlahka odpravila vsak pomislek posameznika. Od naj- ji
večjega slovenskega znanstvenika tistih dni dr. Aleša Uše-ničnika do kmeta in delavca v tem ni bilo razlike. Politiko Jugoslovanskega kluba na Dunaju, Slovenskega narodnega sveta v Ljubljani in Narodnega veča v Zagrebu je navdušeno odobravalo vse ljudstvo.
Ta čudovita enotnost v razumevanju in uveljavljanju narodovih teženj je dala slovenskemu političnemu zastopstvu zalet in podjetnost, širino in moč kakršne nismo razvili Slovenci ne preje, ne kasneje. Na zunaj se je to pokazalo najprej v parlamentarnem zastopstvu na Dunaju, ko je dr. Šušteršič bil izvoljen za predsednika vseh slovanskih parlamentarcev monarhije, kasneje pa dr. Korošec predsednik skupnega kluba vseh južno — slovanskih poslancev. Pri gradbi nove narodne državne skupnosti so med Hrvati in Srbi, ki so dotlej bili v podonavski monarhiji, zopet Slovenci razvili toliko podjetnost in tako združevalno silo, da je kar po sebi prišlo, da je bil dr. Korošec izvoljen za predsednika skupne države in njene vlade, Narodnega Veča v Zagrebu. 29. oktober 1918 označuje torej dobo, ko smo Slovenci nastopili kot politično zrel smelo podjeten, državni in državotvorni narod, ki je razvil, svoj vpliv daleč preko svojega lastnega slovenskega območja.
In vso to kritično, pa za slovensko ime tako slavno dobo, smo nastopali kot zvesti pristaši demokracije: vlade iz ljudstva, z ljudstvom in za ljudstvo. Tudi v najtežjih urah in prilikah ni bilo nikakih izrednih policijskih ukrepov in omejitev. Dobesedno slovensko narodno zastopstvo ni imelo in ne iskalo prav nikake druge opore kot le najpristnejšo povezanost in sodelovanje med narodom in tistimi, ki so bili izvoljeni, da nosijo odgovornost v njegovem imenu in oblikujejo dogodke kar moč po njegovih željah.
Ni čuda, da je ta narod zavpil v bolečini in odporu vselej, kadar so mu krnili njegovo pravico svobodnega odločanja v njegovih lastnih družbenih in državnih zadevah. Ni čuda, da je šel do tolikih skrajnosti v odporu proti revoluciji, ki mu je z ognjem in mečem vsilila komunistično diktaturo.
In prav v tem je naše upanje: Narod, ki se je tujim mogotcem navkljub ohranil tisoč let in končno vrgel tujo oblast raz svojih ramen, bo vztrajno klesal pot v novo svobodo in ob prvi priložnosti pregnal moro iz tujine vsiljene in v zločinu rojene tiranije.
j BESEDA IZ NARODA
ii, F, J. Lausche borec a pravice bivših beguncev državljanov Amerike
Cleveland, O. — Senator F. J. Lausche mi je še v prav dobrem spominu v borbi za pravice bivših beguncev, ko je bil še guverner države Ohio. Od tedaj stalno premišljuje in dokazuje krivično tragiko bivših beguncev, kjerkoli se mu nudi prilika in kjer se mu zdi, da je našel mesto, kjer bi se krivice naložene beguncem po komunizmu izravnale po demokratski novi domovini — Ameriki.
Ko je nekoč prisostvoval kot guverner neki seji za korist bivših beguncev iz vseh satelitskih držav, se je izrazil o tej tragiki: “Novi državiljani — bivši begunci niso enosmerna cesta, zanje je treba skrbeti da se bodo vživeli v način njihove nove domovine. Preskrbeti jim je treba življen-ski standard, ki so ga zaslužili kot borci za svobodo in demokracijo.”
Tako nadaljuje svojo težko borbo tudi kot senator od leta 1957 dalje. To dela iz lastnega nagiba samo, da bi našel najuspešnejši način, ki bi dovedel njega in begunce do pravičnega cilja in zmage nad krivico.
Senator Lausche, kakor sem ga sipaznal, ima veliko spoštovanja do pravice in je prepričan, da je ta samo ena in nedeljiva, to prepričanje ga vodi do dolžnosti za izravnanje krivic tistim, ki so trpeli in še trpe velike krivice radi nasilja komunizma. V dokaz temu naj mi bo dovoljeno navesti nekaj odlomkov iz njegove borbe.
Senator Lausche je šel v svo-pravični borbi tako daleč, da
je pisal pismo v Belo hišo. V Belo hišo prihaja mnogo tisoč pisem) toda takih pisem, kakor ga je pisal sen. Lausche o begunskem vprašanju, ne pride v Belo hišo mnogo. V tem pismu se senator Lausche jasno in odkrito izjavi in polno prizna upravičeno tožbo beguncev o njihovi tragiki, kiyso jo zakrivile zahodne in komunistične vlade z Jaltsko pogodbo. Senator izvaja v tem pismu med drugim nekako takole: “Zadnji čas je, da to tragiko odpravimo, ker ni samo pravna, ampak tudi moralna dolžnost Amerike odpraviti to krivico.” že s tem stavkom nam senator polno prizna veliko krivico, ki jo še danes trpi večina bivših beguncev.
Senator ni čakal odgovora iz Bele hiše, ampak je hitel dalje v borbi za pravice beguncev. Ko se je vršila razprava za podporo komunističnim državam je šel mimo vseh ovir njegovim proti predlogom, katere so nastavljali tajništvo za zunanje zadeve in njegovi pomagači, ter zahtevaj hkrati ureditev begunskih terjatev in nobene podpore komunistom. Dalje mi je dobro še v spominu, da je senator Lausche pred dvema letoma v zvezi s podporo komunistični Jugoslaviji celo vložil zakonski osnutek, da se terjatev beguncev odtegne kratko od nakazane podpore. Tudi odkloni tv tega “Billa” ga ni preplašila, da bi opustil borbo za pravično rešitev begunskih terjatev.
Letos je bila njegova pravična borba kronana z uspehom, ki mora biti v zgodovini begunstva v Ameriki z zlatimi črkami zapisana kot vzgled vstraj-ne borbe za pravice pohojenih, ponižanih in užaloščenih po komunizmu.
Uispeh zmage je gotovo.najnovejši Bill, ki je postal zakon s
Velik napredek v lahki atletiki
Letošnje leto je bilo zelo bogato na športnih prireditvah; mnogo važnih tekom za evropsko in svetovno prvenstvo smo imeli. Najagilnejši so bili lah-ko-atleti, ki so imeli veliko število meddržavnih srečanj, višek pa je bil dosežen z evropskim prvenstvom, ki se je odvijalo v času od 12.-16. septembra v glavnem mestu Jugoslavije, v Bel-gradu. Nič manj kot 28 narodov je sodelovalo pri teh borbah
podpisom KennedyiaA
V roke sem dobil dva “senatna Kongresna rekorda” in prizadeti Bill, iz katerih sem zvedel naporno borbo senatorja Lauischeta in njegovih zvestih sodelavcev za pravice beguncev.
Pri branju teh dveh obsežnih Rekordov in Billa, saj je ta pošiljka gotovo tehtala skoraj dva funta, sem mogel ugotoviti, da se je naš modri in resen državnik sen. Lausche s svojimi sodelavci strogo držal gesel in določb mednarodnega prava in
IVO KERMAVNER:
Telovadba in šport
Evropejci zelo močni v tekih na 5,000 in 10,000 m.
Ruske atletinje so močno razočarale športni svet v tekih, ker so si izvojevale samo eno zlato kolajno in to v teku na 400 m. In še to si je priborila Marija Itkina, o kateri pravijo da je to moški v ženski podobi.
O priliki prvenstva v Belgra-
vseh drugih veljavnih mednarodnih pogodb, zlasti določil “Konvencije za osnovne človečanske pravice,” sklenjene na ustanovni skupščini Združenih narodov v San Frančišku. Tako vstrajno borbo Za dosego pravic pohojenih in ponižanih državljanov, bivših beguncev, more uspešno dovršiti državnik, ki pri vsakem svojem podvzetju v korist domovine polno upošteva znane gospodarske in pravne reke, ki naj bodo vsakokrat vodilna nit v današnjem političnem labirintu. “Prima necessaria se-cunda utilia et tertia iucurida”
(Najprej potrebno, drugič koristno in tretjič prijetno) ali “Ex iniuria non ius oritus est”
(iz krivice se ne more roditi pravo). To pravilo upoštevati je bilo izredno potrebno, ker naše pravice so bile po komunizmu pogodbe zunanjega ministrstva Amerike s komunistično Jugoslavijo.
Ali mnogokrat v mednarodnem pravu naveden pravni rek:
“Pravica (pravo) je nedeljivi element in le tisti bo veljal za pravičnega, ki vedno in povsod praktično izvaja ta pravni rek!
Zato prenehajmo že enkrat z dvojno mero, kadar hočemo komu dodeliti pravico ali jo vsaj priznati ! ! ! Tako se večkrat bere v mednarodnem pravu.
Se eno pravno merilo mednarodnega prava za pravično rešitev spornih problemov med narodi in posameznikom, ki ga je naš senator polno upošteval v svoji borbi za dosego pravice bivšim beguncem.
V	mednarodnem pravu se izmed vseh pravnih meril največ rabi: “Pacta sunt servanda.”
(Pogodbe služijo). V osmih paragrafih razpravlja mednarodno pravo, kdaj je kaka meddržavna pogodba veljavna, kdaj je dovoljeno in pravno veljavno skleniti mednarodno pogodbo.
Tudi primer škode, ki jo trpe še danes begunci, zadene to pravno misel. Mednarodno pravo namreč po tem pravnen reku “Pacta sunt servanda” med drugimi določa tudi, da je prepovedano državi sklepati katerokoli pogodbo, ako je ena država že kako prejšnjo pogodbo zlorabila.in ni izpolnila določila take pogodbe.
Zato je smatrati odškodninsko pogodbo med Jugoslavijo in ministrstvom za zunanje zadeve za neveljavno, ker je komunistična Jugoslavija jaltsko pogodbo grobo zlorabila z umori in ropi lastnih državljanov. Pogodbo, ki je sledila jaltski, je pravično po-ništil novi Bill po zaslugi sen.
Lauscheta in njegovih zvestih sodelavcev.
Pogodba sklenjena po jaltski pogodbi komunistične Jugoslavije z ameriškim zunanjem ministrstvom je namreč protivno mednarodnemu pravu izključila od odškodnine za izropano premoženje vse nove ameriške državljane.
Eno desetletje se je vlekla ta protipravna krivica skozi trdo preizkušeno življenje bivših beguncev, borcev za demokracijo.
Z mečem pravice je presekan ta gorrijski vozel z novim Billom po izredni pridni in vstraj-ni borbi senatorja Lauscheta in njegovih sodelavcev, ki so in še zaupajo zmagi nad krivico.
V	tem Billu ne vidimo nobene omejitve, kdaj je kak upravičenec do odškodnine postal ameriški državljan, da bi čas, v katetem je prejel ameriško državljanstvo mogel izključiti iz mo/žnosti za prejem odškodnine; v toliko je gornja pogodba za izvršitev bila protipravno podpisana. Katere nadaljnje krivice nam, bivšim beguncem izravnava ta najnovejši Bill?
1.	) Jugoslavija je v tem Billu prvič uvrščena glede oropanega premoženja med vse ostale komunistične države, ki so izropale svoje državljane. Medtem ko
je bila do tega Billa tudi za ta ge ta skromen opis borbe sen. primer smatrana kot nevtralna Lauscheta nalaga vsem begun-drzava m da se zato smatra iz- cem Velik0 hvaležnost do naše-ren ontrole Moskve.	ga senatorja in do vseh sena-
2.	) Prvič v zgodovini begun- tOrjev, ki se niso strašili nobene
•mTE.—M.	ATf


du je imela mednarodna lahkoatletska zveza svoje zasedanje, na katerem je med drugim potrdila, odnosno priznala 56 novih svetovnih rekordov, od katerih bom navedel samo par važnejših.
Štafetni tek na 4-krat 100 m s časom 39.1 sek. je nov rekord, ki so ga postavili ameriški atleti v Moskvi. Kako dober čas je to si lahko predstavljamo, saj so tekači pretekli 10 m povprečno v pičli sekundi. Ruski atlet V. Brumel je skočil v višino 2.26
z nad 800 atleti in atletinjami, m, v daljavo se je pognal Ame-
ki so se potegovali za 36 zlatih kolajn v različnih lahkoatletskih disciplinah. Rusi j a je bila tudi pri teh tekmah najboljša.
Vsekakor je pa to prvenstvo pokazalo, da je Zapadna Evropa vodilna v tekih, dočim je Vzhod v skokih in metih spredaj. Če motrimo to prvenstvo s svetovnega stališča, opazimo, da je evropska lahka-atletika trenot-no na visoki stopnji. Seveda v tekih na 100 in 200 m Evropa ni kos Ameriki in ista slika se pokaže pri teku na 800 m; in tudi za tek na 1,500 m ni nikogar, ki 'priznati svetovnega rekorda, ker bi se bil vsaj malo približal j j e. bil veter, ki je pihal v hrbet, Avstralcu Elliotu, vendar so pa 'se pravi v smeri teka, premočan.
rikanec R. Boston 8.26 m daleč, s palico se je dvignil v višino Finec P. Nikula 4.94 m, Italijan Carlo Lievore je zalučal kopje 86.74 m, Amerikanec H. Connoly pa kladivo 70.67 m daleč.
Pri dekletih bi omenil tek na 100 m s časom 11.2. sek., ki ga je postavila W. Rudolph (USA) lansko leto v Stuttgartu. Pri tem velja pripomniti, da je ta črnopolta atletinja na rimski olimpijadi tekla boljše, za 100 m je namreč porabila točno 11 sek., vendar ji tedaj niso mogli
Romunka Y. Balas je skočila v višino 1.91 m, Rusinja T. Selka-nowa v daljavo 6.48 m, disk je pa zalučala njena rojakinja T. Press 58.98 m daleč. Ker smo že ravno pri lahkoatletskih rekordih, velja omeniti, da je komaj priznan rekord isti ruski atlet Brumel podrl in z znamko 2.27 m postavil ndv svetovni rekord v skoku v višino! Izmeri to trdi borbi in vstrajnosti dve- višino na steni svoje sobe in ne tretinjsko večino pri glasovanju boš se mogel načuditi, da je kaj za popolno priznanje odškodnin j takega mogoče napraviti samo s vseh mogočih vrst povzročene pomočjo svojih nog in gibčnort-škode novim državljanom — bivajo telesa. Tisti, ki ste pred ne-šim beguncem.	kako 40 leti skakali v rodni do-
3.) Prvič v zgodovini begun- movini s palico, se boste morda stva se begunci kvalificirajo v še spomnili, kako so se gledalci tem Billu in se bo po tej kvali- čuditi, ko ste enako ali malo
fikaciji priznala odškodnine. Kvalifikacija beguncev in njihove škode, ki so jo utrpeli ji s tem ustvarila prave begunce ki so žrtve brobe za demokracijo. Zato je določen zaenkrat datum, ki je veljaven za upravičeni umik iz domovine, in sicer od 8. maja 1945 do 1. jan. 1952. S tem je onemogočena vsaka zloraba pojma političnega begunca.
4.) V tem Billu prvič beremo, da imajo begunci pravico do odškodnine za vso škodo, ki so jo utrpeli radi trpljenja, ki so ga povzročili jugoslovanski komu-
večjo višino preskočili — seveda s palico!
Svetovno prvenstvo v veslanju
Nad 45,000 gledalcev je prisostvovalo zaključnim tekmam za svetovno prvenstvo v veslanju, ki so se nedavno odvijale na Lucernskem jezeru v Švici. Zmagali so Nemci, ki so si osvojili kar pet zlatih in eno bronasto kolajno. Po eno zmago sta si osvojili utdi Rdsijh in Francija' Rusija je zasedla drugo mesto in tudi Francija se je izkazala kot izredno močna, medtem, ko
nisti na zdravju in na telesnih i je bila Italija šibkejša kakor so
poškodbah.
5.) V tem zakonu se tudi upošteva škoda, ki jo morajo utrpe-
računali. Prireditev je prav dobro uspela in tudi organizacija je bila na odlični višini. '
stari begunci radi zgubljene. Ta fiesrečna politika v i5pm'tll
ga višjega službenega položaja
Na Japonskem sta odstopila
in so morali radi nastalega no- predsednik organizacijskega od-vega položaja morda celo svoj bora za olimpijske igre 1961 akademski poklic zamenjati zjjuiohi Tsushima in generalni
ročnim delavcem z naj nižjo plačo.
6.) Zelo važna je določba v tem zakonu, ker je zgubila veljavo določba v pogodbi iz leta 1948 med Jugoslavijo in ameriškim zunanjem ministrstvom, da begunci, novi državljani nimajo
stva je dosegel sen. Lausche po
tajnik Masaji Tabata radi p0^' fičnega ozadja v. zvezi z azijski' mi igrami, ki so bile nedavno v Djakarti. Mednarodni olimpij' ski odbor je namreč preklic3! svoje pokroviteljstvo nad temi igrami, ker Izrael in nacijonal' na Kitajska nista dobili od l11' pravice do odškodnine, ker niso donezije vstopnih dovoljenj. Js' bili ameriški državljani za časa ponski atleti so bili pozvani, da zaplembe imovine.	;ne sodelujejo, vendar so vSl
Po naštevanju teh sprememb'!e^;rnova^ s* nabrali veliko v begunskem državljanskem ®ievii° kolajn. Na Japonskem J pravu, moremo reči veseli, da je :nasiai° vsled tega precejsnJ po večletni, trdi borbi prebita raz[burjenje, ki je povzročilo 0 prav debela plast ledu. Senat ,stoP omenjenih dveh funkcijo-je tudi povzročitelj za ustanovi- narJev-
tev posebne komisije, ki bo sku- Velika škoda za ves spoit J ; paj s kongresno podobno komi- ^er se P°fdika v vedno vec sijo ocenjevala škodo, ki jo bodo meri P°lavl'ia v njegovih vrstam predložile posamezne skupine iIz£leda,. da 80 vsa prizadevanj narodov. V to komisijo so bili ^stnnovitelja modernih olimp izvoljeni senatorji obeh strank skih ^ barona Pierre de C ' in izvolitev z najboljšo voljo doibertina- ki se ie skozi cel° SV-, dela tudi sprejeli.	le življenje boril za to, da se ^
'športa izloči vsaka politika, na-latela na gluha useša. Bodočim olimpijskim igram preti resna nevarnost, če se v tem pngi6' du ne bo kaj spremenilo.
Ivo Kermavner
(Dalje na 3. strani)

Pavel heyse:
Steklar iz Murana
Spodaj so bili štirje podpisi ta pečat iz rumenega voska s črko D. To je bilo vse.
Dož je vstal in se vrnil v svoje prostore. Tajniki pa so dali obema navodila in vsakemu po sto zlatih cekinov in Povemo pismo od beneške banke.
Kmalu potem sta oba stopila v gondolo, ki je bila v službi senata. Ta ju je od-Peljala proti celini v majhno Pristanišče Svetega Julijana.
Prvi žarki dneva so vstajali ha nebu. Velike sive plasti so se dvigale nad Lidom, kjer so zidali pomorske orožarne ta so štrleli v dolgih vrstah jadrniki galej. Gondole so drsele po Velikem kanalu in se zrcalile v drobnih valovih. Tudi nekatera okna so se že odpirala .. . Na mostu Rialto So že oživele prodajalne. Čolni z razno zelenjavo so se Prerivali mimo.
Veslar se jim j e spretno ognil in izginil pod mostom Pa odprto morje. Žarelo je v Jutranji zarji. Povsod je bil p a z 1 i t občutek prijetnega tairu, tišine, sladkosti in veselja ...
Janez se je oziral proti furanu. Veliki stebri dima so ga še objemali. Najgostejši in Pajstrašnejši pa je visel nad koncem otoka ...
IV
Na potu
Kakšen je bil Janezov
Pačrt?
Gotovo je bil bolj zapleten Pego oni, ki ga je zamislil Conegliano. Daši ga je zasno-val le v nekaj trenutkih, ko Se je z Andrejem Guisettijem Vračal v gondoli, ga je pa taogel izpeljati le po ovinkih.
Rekel si je najprej: “Ker Pe more nihče upogniti teh taož in Tulija ne bo prosta, dokler ne zvedo o smrti nje-Pega očeta, potem je le želeti, da zvedo čimprej. Dobro! To-Pej prVa točka: Naj zve svet desetih prej ko mogoče o Gualterijevi smrti. . .
Ob tej misli je nekoliko Postal. Potem si je očital: “Pa sem jaz obsojen v to, da želim smrt očetu, čigar hčerko ljubim?”
To bi bilo strašno! Ta člo-Vek je storil zločin, resničen 2l°čin. Tudi če bi človek so-b|l> da niso postave pravične, ta Gualterio vendar moral ve-boti, kako takšen zločin kaz-ta'iejo. In to kazen je zaslu tal! Da, zaslužil! In vendar •taz> ki sem želel postati Pjegov sin, ne morem druga-
^e> kakor da mu voščim: da bi
ka
se rešil! . .. Ta druga toč-
Pu je v očitem nasprotju s Prvo. Je kakšna srednja pot taed obema? Poskusimo!
l^okaj se mu je razjasnilo v duši
‘Pa, toda: ali je.potrebno, a zve svet desetih o Gualte-bevi smrti? Saj vendar ni Ptarebno, da umre Gualtei’io talres; dosti je, če ogleduha ^Povesta: ,Ubija sva ga.‘ V ^esnici pa bi ga pustila pri taljenju.
Ib bilo mogoče? Seveda bi J °	• Kako? Z denarjem?
uPiti ta dva moža? Iti z •Ptaa pod kakšno pretvezo in •IJ1 Pa potu podkupiti? ... Vsa tU> je bila preveč težavna: nega človeka je lahko pocl-KuPRi, ali dva!” .. .
Ph, ko bi bil le eden!” je ^Hl Janez.
“Kaj,
sam?
če bi potoval jaz n - Da, tako je, poj-i 1' Pa. Imel bom k si'eči enega tovariša in bi bilo st''l|V ^udno, če bi sam ne po-,l sokrivec... S kakšnimi edstvi, bom še videl.
pojdem . .. Samo, če župan...”
Pa mu je vstal ta dvom v srcu:
“Ne, ne! Nasprotno: vsi ti bodo mislili, da se hočem maščevati. Saj že tako govore, da Tulija ni mene vredna. Tako bodo še bolj potrjeni v veri, da hočem s tem kaznovati njega, ki mi je podrl vse moje načrte. In kdo ve: še občudovali me bodo!”
Tudi v tem se Janez ni motil.
D a je dož izbral takega tovariša, ga je sicer nekoliko iznenadilo, pa si je rekel: Končno je še bolje tako, vsaj sumili ne bodo.
Načrt je bil torej izdelan tudi v vseh podrobnostih.
Najprej je treba, da bo izbran za morilca. Potem je treba na pot s tovarišem in ga podkupiti, da prizanese Gualteriju. Poskrbeti mora, da se bo ubežnik obvezal za ceno življenja in prostoti, da spremeni svoje ime. Nato se vrne v Benetke in slovesno priseže, da se je pravica izvršila.
“Nihče ne bo dvomil o vašem sporočilu: prisego zahtevajo od naju, ne dokazov. Tudi ni nič tvegano, ko sprejmejo dejanje kot izvršeno, če pride resnica na dan!”
Spačen načrt seveda! Tudi vse polno zank je v njem. Pa Janez je bil odločen, da ga tudi doseže.
Ko sta se ob zori izkrcala v pristanišču San Giuliano, sta si najprej priskrbela vse potrebno za na pot. Oblekla sta potniško obleko: svito iz usnja, velik plašč iz raševine in škornje z ostrogami. Potrebovala sta še dva dobra konja in dva ostra meča. To dvoje najdeta v Padovi, kamor sta se pripeljala na kmečkem vozu.
Padova se je ravno vzbuja-ja v prvi sončnih žarkih. Pri trgovcu z orožjem sta dvignila cel hrup, preden se je ta odločil, da vstane iz postelje. Nakup sta hitro izvršila. Lojze Zerlione je bil izkušen mož: odločen v svojih dejanjih, je znal tudi premostiti vse težave. Ni še odbilo v zvoniku stolne cerkve sedem, ko sta že šla iz mesta proti zapadu, jezdeč na najboljših konjih, ki sta ju mogla dobiti v Padovi. Pod plaščem pa sta skrivala kratke toledanske meče.
V mestu nista mogla dobiti še nikakih obvestil o ubežnikih. Bilo je še prezgodaj in večina ljudi je še spala.
“Pojdiva proti Veroni!” je rekel tovariš. “Ubežnika sta za cel dan na boljšem pred nama; gotovo sta se tudi dobro pripravila. Zato ne smeva zgubljati časa!”
Beneška republika je imela takrat vsepovsod svoje ogleduhe. Sicer pa sta nosila izvrševalca pravice v svojem žepu denar, ki je spravil v pogovor tudi bolj molčeče ljudi. Nista tako predirjala še dve uri poti, ko sta že vedela, da sta na dobri sledi. Dan prej sta šla tukaj mimo dva popotnika, ki sta po popisu sprašanih ljudi ob cesti bila podobna Gualteriju in njegovemu spremljevalcu Holandcu. Prvi j e govoril v beneškem narečju, drugi pa je bil trgovec, ki je nerodno sedel v sedlu konja in je ves upehan stokal od hitre ježe. Oba sta kazala zelo trpke obraze.
“To kaže, da . sva na dobrem sledu! Hitiva!”
(Dalje prihodnjič.)
------o------
NOVEMBER
SglSBPSl®
ii ii iniii2i;3i
14115II6117 H 8II »1110
lUlll2|ll3lll4ttlSiai6lll7i
.181119112011211221123124

KOLEDAR
društvenih
prireditev
NOVEMBER
3.—Dom zapadnih Slovencev priredi večerjo in ples za 25-letnico na 6818 Denison Ave. Začetek ob 6:30.
4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero.
10.	—Štajerski klub priredi martinovanje.
11.	—Cerkveni zbor Ilirija priredi ob štirih popoldne koncert v cerkveni dvorani na Holmes Ave.
11.—Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 35-letnico svojega obstoja z banketom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne.
16.-17.—Slovenska fara Srca Jezusovega v Barbertonu, Ohio, priredi svoj farni bazar.
18.—Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3:30 popoldne.
18.—Predvajanje slik iz Slovenije v Društ. domu na Recher Avenue.
18.—Dramatsko društvo “Lilija”
priredi igro “Moč uniforme” v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Prosveta Baragovega doma
priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne.
DECEMBER
2,—Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
23.—Baragova prosveta priredi v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič. Začetek ob 3:30 popoldne.
31.—Silvestrov večer v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Priredi ženski odsek.
31.—Klub društev SDD na Recher Ave. in Gospodinjski odsek priredita silvestrovanje v prostorih SDD.
FEBRUAR
2.—Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev priredi v Slovenskem domu na Holmes Ave. Predpustno veselico.
JUNIJ
23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v
Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J.
Bob Taft kandidira |v Kongres
vetniški pisarni na 1145 Terminal Tower. Je poročen in ima tri hčerke.
Carney za okrajnega auditorja

«111! .
SENATOR F. J. LAUSCHE
(Nadaljevanje z 2. strani)
obstrukcije, ki je stalno nasprotovala pogumnemu delu za dobrobit beguncev. Najmanjša hvaležnost bi bila, da prav vsi begunci oddamo glas pri volitvah za sen. Lauscheta in za vse njegove sodelavce, ako morajo za ponovno izvolitev na volišče.
S tem izjavljam, da me ni niti gen. Lausche, ne noben drug senator najel za volilnega agitatorja, ampak v to pisanje in priporočilo me je samo vest porinila, ki mi ukazuje kot bivšemu beguncu vsaj to skromno hvaležnost za to ogromno borbo senatorja Lauscheta in seveda za njegovo zmago nad zlimi duhovi. Končno moram pripomniti, da bi bilo zelo napak in krivično, ako bi kdo sodil) da je imenovani Bill produkt volilne propagande, s katero naj bi se lovili glasovi. Senator Lausche bi si lahko še pred volilno borbo izbral drug, zanj bolj koristen in udoben posel, kakor pa o-brambo najbolj pohojenih in ponižanih in oropanih. Sen.
Lausche in njegovi prijatelji se že najmanj pet let borijo za tiste begunce, kateri so njihovim volivcem trn v peti.
Prejmite gospod senator mojo'reč na osnovi zadnjega Ijudske-
CLEVELANDj O. — John J. Carney kandidira že četrtič za okrajnega auditorja. V preteklih poslovnih dobah se je izkazal za poštenega in delovnega javnega uradnika. Skušal je ščititi lastnike družinskih hiš in druge privatne male posesti. Podatki kažejo, da plačujejo na področju Cuyahoga okraja mali posestniki le 25 centov od davčnega dolarja na nepremičnine, ostalih 75 centov pa plačata' industrija in trgovina.
Cleveland plačuje od $ 1000 davčne vrednosti le $40, kar je skoro najnižji davek na nepremičnine v takih velikih mestih v vsej deželi.
šolsko mladino. Ta tečaj je g. začne z vojno proizvodnjo. Ne
CLEVELAND, O. — Bob Taftj sin pok. zveznega sen. R. Tafta, iz znane družine Taftov v Cincinnati, je več let poslanec v državi Ohio. Tekom zadnjega zasedanja generalne skupščine je bil načelnik republikanske večine. Pokazal je potrebno resnobo in trezno presojo zakonskih predlogov in 'veliko razumevanje za skupščinsko delo.
Bob Taft kandidira sedaj za zveznega poslanca kot kongresnik za ves Ohio. Ohio je nam-
Slaje sam vodil. V tistem času je tudi delal na sestavi primerne posebne Slovenske šolske čitanke za višjo stopnjo sloven. šolskega pouka na tukajšnjih šolah.
Zelo važno je tudi udejstvovanje rajnkega na dramatskem področju. Leta 1924. je v Collin-woodu ustanovil dramatično društvo “Adrija”, ki je ali v njegovi režiji ali pa predvsem z njegovo pomočjo uprizorilo nešteto iger. “Coiiinwood še ni videl tako lepih in zdravih dramatičnih iger, kakor za časa. Rev. Siajeta”, stoji zapisano v Novem svetu, 1940, str. 267-8. — Father Siaje je bil tudi velik ljubitelj lepega cerkvenega petja. Veliko je pripomogel, da se je collin-vvoodski cerkveni pevski zbor reorganiziral in je bila ustanovljena še danes tako lepo delujoča tamkajšnja “Ilirija”.
Ko je 1. 1928. g. Siaje nadomeščal odsotnega župnika Hribarja, ki je odšel na daljši zdravstveni dopust v stari kraj, je dokončal začeto zidavo nove cot-linwoodske šole; nadalje je podaljšal premajhno tamošnjo cerkev ter jo hkrati dal preslikati.
Za svojega službovanja v Lora inu pa naj za danes omenim samo to, da se je tam lotil posebno potrebne akcije, t. j. zidave nove zidane kamenite cerkve. Točno pred 10 leti je bila ta kronana s popolnim uspehom, ko je bila nova cerkev 7. dec. 1952 slovesno posvečena in izročena svojemu namenu. Dolgo dolgo bo pričal ta spomenik o njem! — R. i. p.
— J. S.
manjka ne potrebnega strokovnega osobja, ne pogonske sile, ne' industrijskih surovin. Pri tem je pa na zalogi toliko za vojne namene potrebnega blaga, da ga je zadosti za prvo silo vsaj za nekaj tednov, če ne dalj.
Te dni slučajno ziboruje tudi Narodna Zveza ekonomistov ki
y
je potrdila, da uradna izjava Federalnega urada za planiranje odgovarja resnici.
naj iskrenejšo zahvalo za Vaše resno prizadevanje za pomoč malemu možu vsakega naroda in državljana velike svobode naše nove domovine Amerike. Bog naj Vas ohrani še dolgo vrsto let zdravega in sposobnega za blagor svobodne Amerike.
Rudolf Lukez Sr.
ga štetja 1. 1950 dobil še enega zveznega poslanca. Ker niso preuredili volivne okraje, bo novega poslanca volila vsa država.
Bn, Oglašajte v “Amer. Dcmovini’
Župan Sims na čelu odbora za izvolitev Mrs. F. Bolton
CLEVELAND, O. — Kongresnica Frances P. Bolton je objavila, da načeluje odboru za njeno ponovno izvolitev znova euclidski župan Kenneth Sims.
Mrs. P. Bolton je v Kongresu od 1. 1940 in je ena najstarej-ših članov odbora za zunanjo politiko. V preteklosti se je izkazala kot trezna in preudarna zakonodaj alka. Pri volitvah 6. novembra kandidira znova v 22. kongresnem okraju.
-----o-----
Lep pridelek pšenice
Pšenica na poljih Nove Zelandije daje povprečni pridelek 31 bušljev na aker, kar je naj-višji povprečni pridelek na vsem svetu.
G. E. Mastics kandidat za državnega poslanca Ohia
Rev. An Siaje
(Nadaljevanje s 1. strani)
Metodija v Lorainu, O.— Leta 1931. se je dal inkardinirati v clevelandsko škofijo; leta 1944. pa je postal pravi župnik.
Župnijo--sv. Cirila in Melodija je vodil rajnki g. župnik vse do septembra letošnjega leta, ko ga je huda bolezen dokončno položila na posteljo, in je bil za njegovega naslednika na župniji postavljen svetovidski kaplan g. Alojzij Rupar.
Rajnki g. župnik M.J. Siaje je bil v prvi vrsti vse življenje velik, dober in sVet duhovnik. Da so se na pr. tako povoljno in v verskem pogledu tako dobro uredile izredno gospodarsko in duhovno razrvane razmere pri D.M. Vnebovzeti v tistem času, pritiče poleg župniku V. Hribarju zasluga v prvi vrsti njegovemu gorečemu delu. V Slajetovem času, lahko rečemo, je collinwoodska slovenska župnija D.M. Vnebovzete doživela svoj duhovni prerod. Duhovi so se ločili in tudi — pomirili.
Gospod M. J. Siaje je bil vsa leta svojega službovanja v Col-hnwoodu tudi sila priden in požrtvovalen slovenski kulturni delavec. Med drugim je v tem času izredno mnogo pisal v slovenske ameriške revije in časopise. Naj omenim njegovo ‘Spominsko knjigo župnije. Device Marije Vnebovzete v Clevelandu, Ohio”, ki jo je napisal v zelo lepem jeziku, ko je col-vinwoodska clevelandska slovenska župnija praznovala 25-letni-co svojega obstanka. Največ svojega dela pa je, lahko trdim, posvetil mladini, katero je zlasti učil tudi v šoli njenega mate rinskega jezika. Omeniti pa je treba, da je zadnje leto svojega službovanja v Clevelandu na Western Reserve univerzi
lilo o kubanski krizi
MALI OGLASI
Naprodaj
Dve plinski peči, vsaka za gretje 5 sob, poceni naprodaj. Kličite EX 1-5261.	—(210)
Sobe oddamo
4 sobe in kopalnica za $40 ir. 5 sob s kopalnico $45 blizu E. 55 St. in St. Clair Ave. Vprašajte na 1334 E. 55. St.	(X)
Sobe v najem
V najem oddamo 3 prostorne sobe s kopalnico spodaj. Vprašajte na 1249 E. 61 St.
(210)
Oddamo stanovanje
Oddamo 4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico na 15448 Calcutta Ave. v Collinwoodu. Kličite KE 1-6371.	—(210)
Sobe oddamo
3 sobe oddamo na 1369 E. 53 St. Telefon 391-9418.
— (208)
CLEVELAND, O. — Pri volitvah 6. novembra kandidira George E. Mastics za državnega poslanca v Ohio. Kandidat je bil rojen 1931 v Clevelandu in je madžarskega porekla. Po poklicu je odvetnik pri Bartunek Krenzler; Williams & Welt od-
Jugoslovanski komunistični poglavar |kaže s prstom na Ameriko kot krivca za mednarodno napetost in morebitno vojno.
BEOGRAD, FLRJ. — V sredo, ko se je kubanska kriza zaostrila, je predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz-Tito podal sledečo izjavo;
“V imenu vlade in ljudstev Jugoslavije delim globoko zaskrbljenost vseh dežel sveta zaradi položaja, ki je nastal v zvezi s Kubo in grozi pognati človeštvo v novo uničujočo vojno.
Nemogoče se je izogniti vtisa, da so Združene države s svojimi enostranskimi odločitvami prevzele zelo težko odgover-nošt.”
Broz je nato predložil, naj bi glavna skupščina Združenih narodov kot najbolj učinkovit organ Združenih narodov pod-vzela potrebne korake za ohranitev miru.
*
Brozova izjava je zanimiva v toliko, ker nič ne omenja izgrajevanja sovjetskega oporišča na Kubi in njegovo opremljanje z raketami in atomskim o-rožjem, ki je prisililo Združene države k “enostranskim odločitvam”, ampak kaže na nje kot na krivca sedanje mednarodne napetosti in morebitne vojne! V Washingtonu bi napravili modro, da bi Brozovo izjavo dobro pregledali, predno se v okviru zakona o pomoči tujini odločijo za nove podpore komunistični vladi v Jugoslaviji. ---------------o------
Industrija je dobro pripravljena za izredne slu-
’»z	•
čaje
WASHINGTON, D.C. — Federalni urad za planiranje v sili, ki ima nalogo paziti, da je naše gospodarstvo zmeraj pripravljeno, da čim hitreje preide v vojno stanje, je objavil, da je radi kubanske krize znova pregledal na hitro roko, ah je naša industrija v takem stanju, da lahko hitro preide v vojno stanje.
Pregled je ugotovil, da ima
Če želite imeti za božič lepe in čiste domove, pokličite že sedaj
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
Sobe oddamo
5 čiste sobe, blizu sv. Vida cerkve, oddamo. Kličite UT 1-2855..	(209)
Stanovanje oddajo
Trisobno stanovanje oddajo eni ali dvem osebam na 1003 E. 66 PL, telefon EX 1-2419.
—(24, 26, 29 okt.)
Sobe v najem
5 sob oddamo na 1109 Norwood Road. Vprašajte na 1115 Norwood Rd.	—(209)
Farma naprodaj
Vsled moje visoke starosti, 83 let, prodajam mojo farmo, obsegajočo 42 akrov, oddaljeno eno miljo od mesta Rittman, Ohio, katera je tudi nedaleč južno od slovenske naselbine Barberton. Na farmi je stanovanjska hiša s štirimi spalnimi sobami, katera se greje avtomatično z oljem. Na farmi sta dva vodnjaka, hlev, kokošnjak, garaža in sadno drevje pri hiši.
Vsa zemlja se lahko orje. Mesto Rittman ima dve veliki industriji: Box Board tovarno in Morton Salt Co., v katerih je zaposlenih okoli dva tisoč delavcev. Zainteresirani se naj obrnejo za nadaljnje informacije na lastnika, Thomas Pavlič, 40 — 25th Street, NW. Barberton, O. Tel. št. Va.-5-5885.	(22, 29 okt)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & C8th St., EN 1-4212
sklopu univerzitetnega podajanja ,tujih jezikov organiziral tudi poseben slovenski tečaj za učiteljske moči kot tudi za -dru ge. Obiskovale so ta tečaj z dobrim uspehom zlasti tiste ameriške slovenske sestre, ki so bile namenjene, da bodo poučevale najša industrija toliko neizrab-na župnijskih šolah s slovenske Ijene kapacitete, da lahko takoj
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Nisi se mogel pri- iz hiše, ker ji je šola dajala mno-
bližati sestri Hedvigi, jo pogledati ali slišati, ne da bi se takoj spomnil vzvišene besede: usmiljenje. Bila je polna sočutja do vsega na svetu. Iz njenega obraza in iz njenih rok je žarela brezmejna dobrota, ki se ne u-trudi in med ljudmi ne dela razlik. Dobrota je bila v njenih ljubkih kretnjah, v čistih oblinah njenih lic, v njenih sinjih jasnih očeh, ki so se zdele, da ljubijo iz občudovanja, iz spoštovanja, iz vdanosti ali iz sočutja, in to pri vsakem človeku, če so ga le pogledale; njene mile oči se niso znale pretvarjati, niso znale sovražiti, celo posmehovati se niso znale; bile so preproste kakor pri deklici, ki je že spoznala trpljenje; pa tudi tako lepe so bile njene oči, tako nežne in čiste in velike, da so sestre večkrat rekle: “Iz oči sestre Hedvige gleda dobri Bog.”
Učila je v prvem razredu šes^ sedem let stare punčke. Deklice so svojo učiteljico oboževale.
go dela.
Njena odličnost in mladost, prav tako pa njena dobrota so ji pridobile srce najmlajše med nunami, srce sestre Paskale. Kakor vse tiste, ki so rojene v delavskem svetu, pa so zraven razumne, je sestra Paskala imela smisel za lepo vedenje, nekakšen aristokratski čut, s katerim je znala ločiti, kaj je okusno, kaj pravo in res francosko, pa naj je že bilo na cesti, v razgovoru ali v okrasnem načrtu. In malokdaj se je zmotila. Temu čutu pa se je pridruževala precejšnja zavist, dokler ni stopila v samostan. ‘Svet’ je naglo zapazil, da je čedna, ne ravno lepa, pač pa čedna; tako so jo delali njeni pepelnato svetli in nekoliko rdečkasti lasje, njene svetle in živo zlate oči, ki so ji ob sleherni besedi še posebej oživele, naj je govorila ali poslušala, — njen malce kratek nos, njena krepka lica, ki so se lepo zaokrožala, kadar se je zasmejala, njena precej močna čeljust in zelo Razumele so smehljajoče se ma- rdeče ustnice, žive kakor njen terinstvo njene deviške duše. Pa pogled in vedno vlažne. Bila je ne samo deklice. Boječi, obupa- ena tistih bledih žensk, ki so ne-ni, tudi zelo stari, vsi, ki so bili koč bile vse čvrste in ki si hitro potrebni tolažbe in varstva, in spet opomorejo. Obličje je ime-vsi, ki so se kdaj slučajno sre-, la belo, pod očmi pa ji je bila
čali s sestro Hedvigo, so prihajali k nji, kakor 'hitro se je njihovega srca dotaknil žarek njenih sinjih oči. Rado ji je šlo na jok. Zdelo se je| kakor da vso to ljubezen zbira, da jo pokloni Bogu usmiljenja, ki se je zrcalil iz nje. Najrajši bi ji dejali: “Samo dotakni se nas in ozdravljeni bomo!” Mnogi so brbljali besede, ki so pomenile nekaj sličnega. A že je njeno lice postalo strogo in izginil je čar, zaradi katerega so jd 'tako ljubili. Sicer je pa tudi le malo prihajala
CHICAGO, ILL.
vedno senca. Rada se je smejala. Postave je bila nežne in gibčne. Celo pod grobo obleko iz modre raševine si lahko uganil, da bi sestra Paskala rada tekala, da bi kakor njene učenke
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
SERVICE STATION —BY OWNER Used car lot comb. Sell due to illness. Reasonable. Includes property. 3737 W. North Ave. CA 7-9115.
(209)
“A Real Money Maker”
Ball Point Pen...
For Liquid ink
FULL OR PART TIME
This ball point pen writes with liquid ink of any type. The ball point is made of synthetic ruby which gives the pen a very smooth writing performance. Six carbon copies can be made. Easy checking of ink level. A nice present for anyone. Post paid $3.00.
Fot fund raising, your cost — only $26.40 per dozen.
(Minimum order 3 dozen.)
Dealers write for our new money making 6 pens on a card, which will be a fast seller.
J. W. NIPPER!
FISH CREEK, WISCONSIN
(209)
REAL ESTATE FOR SALE
$17,900 ELMHURST AREA. Country living with city conveniences. 7 Rm. Cape Cod on % acre. 3 bedrooms, 1% baths, Hardened floors. Bsmt. IVz gar. Lge. patio, Vz mi. Congress Expy-tollway. Low traffic area. Immed. occup. TE 3-9395.
(208)
DESPLAINES — BY OWNER 4 yr. old. Brick Ranch. 3 bedrms., side dr., lot 55x127, fully landscpd., w/w crptg. Alum. S & S., full bsmt. Nr. schools, shopping, transp., $23,500. — 523 Pinehurst Dr. — VA 7-5054.	(210) * i
7% ROOM GEORGIAN COLONIAL All large rooms, Natural fireplace, cabinet kitchen. Extras. Reasonable. 1646 N New England. ME 7-4320.
i	(209-
REAL ESTATE FOR SALE
DES PLAINES — Owner transferred, Must immediately sell. 3 bdrm., IVz bath, Brk. ranch. Mhgy. Pan. bsmt. Storms and Screens. Landscaped lot. Nr. schools and 5 shop, centers. $22,500. 101 Princeton. — 827-6595.	(210)
BY OWNER. 4 Bedrm. brk. bungalow, fully insl. H. W. gas ht., tile kit. Alum. S&S. Brk. gar. Low 20’s, 5109 N. St. Louis, JU 8-0636. (208'
VICINITY KEDZIE AND 23 RD ST. j By owner. Income property. Two j Bldgs, on 1 lot. 3 flat brk. 4 rms. ea.
I in front, 4 flat brk. & frame in rear. 3-4’s, 1-3 rm furn. All have baths, 1 showers. Full bsmt. 240 wiring. Te-,nant htd. Reasonably priced. Nr. church, school, shopping, transp. — 1522-1424.	(209)
| PALATINE — BY OWNER ! Two-bedroom brick ranch. Wall to wall carpeting. Gas heat. 16x22 A-1 garage. Screened patio. Concrete drive. Near church, school, shopping and transportation. — Only $18,000. — Call FL 8-0079.	(209)
HAZELCREST — English Colonial all brk. 2 bdrm. dn. Attic completed into lge. paneled rm. Closed in rear porch. Diningrm., fireplace, crptg., patio, side dr. gar., fruit trees, city lot. 2 Blks. school. By owner. Will sell on contract. PH. 335-1934.	(209)
BEVERLY — BY OWNER 9600 SOUTH - Vanderpoel Ave 2 Story stucco, 4 bedrms. Excellent condition. Garage. Mid $20’s. Close to shopping, schls., churches, transportation. BE 8-3340.	(209)
INCOME-PROPeIiTY^ON-NORTH AVE.
Cor. 27 APTS. Modern 2’s, 3’s, 4’s; Good renting location. Lot for tenant parking. Income over $21,000; A-l condition. Price 5X. Owner sacrifice: Must retire. ALbany 2-1743.	(211)
rada skakala čez vrvco, če je nihče ne bi videl. Bilo je na nji nekaj otroškega kakor pri otroku iz okraja Croix-Rousse, ki ga jutrišnji dan ne skrbi, ker tudi danes ničesar nima, pa je le vesel, nič v zadregi in ima vroče srce, ker ga je takega vzgojil zgled verne in trdne družine, kakor so trdni kamni ‘Marijinega’ mesta Lyona.
Res je stopila v samostan, ni pa zato nehala biti iskrena v govorjenju, živahna in skrajno občutljiva. Ni mogla videti krvi ne zdraviti čira in ne slišati, če so govorili o kaki operaciji, ne da bi prebledela. V noviciati’ sc skušali malo Lyonšanko o zdraviti ‘pretirane občutljivosti’, kakor so rekale njene tovarišice, pa se jim ni posrečilo.
Tudi je naenkrat začutila naj^ živejšo radost ob cvetlici, ob lepi luči, ob lepem sončnem zahodu, ob lepem otroku, kar se je mnogim zdelo pretirano. Močneje je ljubila take svoje učenke, ki so bile čedne ali dobro oblečene ali vsaj bolje kakor ostale. Poznala je to svojo nepopolnost in si jo hudo očitala. Saj je bila vsa iskrena njena duša, ki je iskala miru, pa ga ni našla in ji morda popoln mir nikoli ni bil namenjen. Sestre v šoli so jo ljubile zaradi njene mladosti, zaradi njenega živahnega duha, zaradi velike iskrenosti in morda tudi zaradi njene slabosti in zaradi pomoči, katere je pogosto in preprosto prosila pri sosestrah na skupni poti.
Petorica nun svete Hildegarde jt živela v svoji hiši, ki je bila večji del dne hrupna, zvečer pa tiha. Vse so bile preveč obložene, vse, samo najstarejša ne. Vsak dan so popoldne po šoli o-pravljale brevir Matere božje, zjutraj bile pri maši in premišljevale, opoldne nadzirale nekaj učenk, katerim so dajale kosilc, po večerji med odmorom popravljale naloge, povrh pa sta zlasti starejši $y£ imeli nePre_ r.ehoma delo v ubožnem okraju, Kjer od dobre volje zahtevajo, da se izčrpa do kraja; in tako je šlo dan na dan, teden za tednom, leto za letom.
Neprenehoma so delale, ves čas mislile samo na druge in bile skrajno ubožne, zraven pa uživale blaženo srečo, kakršne svet ne pozna, srečo, kakršno daje soseščina, tudi tiha soseščina izvoljenih oseb, ki so v vsakem oziru vredne ljubezni in jim vse naporno delo narekuje ljubezen.
Bile so bolj edine ko člani ene in iste družine; in vendar so se tu zbrale iz različnih krajev, iz različnega okolja, pa tudi iz različnih razlogov; sestro Justino je prignala njena verska gorečnost in velika delavnost; sestra Daniela je stopila v samostan iz hrepenenja po popolnosti, pa ker jo je mikala mistika; sestra Leonida iz ponižnosti; sestra Hedviga iz ljubezni do ubožcev; sestra Paskala iz nezaup-nosti do sebe in da bi živela med svetimi osebami.
Vladala je med njimi popolna svobod.a in niso se čudile, da vsaka govori pp svoji prirojeni Čudi in sp zanima za stvari, ki sc njenemu duhu bliže.
Tega junijskega večera so se pravkar vrnile od blagoslova v cerkvi sv. Pontika. Glavni oltar te cerkve je stal nekaj korakov od njihovih vežnih vrat, na trgu z dvema vrstama platan. Gledale so proti vzhodu, prek nizkega zidu, ki je zapiral šolsko dvorišče, vsaj postavna sestra prednica Justina, ki se je v družbi sestre Daniele in sestre Leonide začela sprehajati po dvorišču.
Ostali dve pa se nista takoj odtrgali od prizora, ki se je nudil njunim očem, čeprav ni bil nič posebno lep. Sestra Hedviga je s svojimi nežnimi in zadivlje-nimi očmi občudovala obzorje in visoke topole vzdolž Rodana, ki so se kazali med daljnimi hišami. Ganila jo je milina, ki jo sonce ob svojem slovesu nekaj časa daje vsem stvarem, nekaj
neznanega, kar jih prešinja, da so prosojne in veličastne.
Druga nuna, najmlajša izmed vseh, sestra Paskala, pa se je zabavala s tem, da je počasi zrla naokoli, od zareze na levi, kjer cesta seka vrsto hiš, do nazobčanih streh in z okni prebodenih pročelj, kjer so jo komaj vidni orisi postav in svetloba prvih luči spomnili življenja v
družini.
Padala je noč s svojim varljivim mirom, kajti popuščalo je samo delo, nič pa se ni manjšalo trpljenje, beda, sovraštvo, niti ne greh. Le nekaj zmagovitih in skritih duš je uživalo pokoj.
“Ali mislite na vročino današnjega dne, sestra Paskala?” jo vprašala sestra Hedviga. “V mo-

v* r* /-l /-J l 1
MODERNI KLOBUK? •— Svojevrstno pokrivalo je dejansko velikanska morska goba, ki so jo \naMi nedaleč od brega na podmorski čeri pri Miami, Fla. Cavlotta Barr jka-še, kako bi izgledala kot klobuk.
SIBIRSKA BEGUNCA — Dva pet mesecev stara sibirska tigra so pripeljali nedavno ‘v živalski vrt v San Diego v Kaliforniji. Ko bosta dorastla, bo vsak tehtal okoli 600 funtov. Na sliki zgledata že sedaj kar [dosti nevarna.
Takoj pa je s tajno radostjo, ki je ob nji kar vzdrhtela, še dostavila:
“In kako mirno se vse končava!”
Pri teh besedah je mislila na konec svoje mladosti ali pa svojega življenja.
‘Ne”, je odgovorila sestra Paskala, “pač pa sem se spomnila svojega očeta, ki je ob takile uri ustavljal tolkač pri svojem obr-tu.”
“Ubožica! Koliko dni je že, cdkar ste ga zgubili?”
“Štiri tedne. Umrl je 16. maja-”
Sestra Hedviga pa je spet hlastno in sočutno rekla:
“O, štela res nisem, vendar pa
niti en dan nisem pozabila na dano obljubo, niti en dan, da veste; pozabila sem samo smrtni dan.”
Za njima, zdaj pa že med njima je bila naenkrat sestra Daniela in ju krepko prekinila:
“Ali ne bi šli rajši k ostalim sestram?”
Sestra Hedviga in sestra Paskala sta se obe obenem zasukali in se začeli sprehajati z ostalimi; najprej sta ritenski stopali do zidu na desni, tam pa se obrnili in na enak način stopali nazaj, z obrazom proti svoji prednici, sestri Danieli in vratarici sestri Leonidi.
(Dalje prihodnjič) s,
—__-_ow,,, ..- -

8
I
1
a
I
1
a
i
«5
i
g
I
«2
^ Draga nevesta!
is
I
r
3
v««*
3
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, naj veselejši in najlepši dan Tvojega življenja
Poročna vabila, s katerimi boš H povabila k temu velikemu dogodku svoje || sorodnike, prijatelje in drage znance, so ^ največje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
1
I
1
& Pridi k nam in izberi poročna ’
H naznanila iz pravkar dospelih najnovejših || katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, g papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba ||
uslužna.
S
'2
Is
1
%
I
«5
1
Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
P

MODERNA UMETNOST ,— Slika predstavlja delo znanega [angleškega \modernega kiparja Henrya Moore “Sloneča ^tia,” (razstavljeno (na trgu v italijanskem S poletu 'kot del “Festivala dveh \svetov.”