30001. — LETO XXXn. Novi grobovi OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds cleveland, ohio, wednesday (sreda), SEPTEMBER 28, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 190 strauss Jfakor smo včeraj poročali, je Mrs. Mary Strauss, ,.J®na Zaje, bivajoča pri hčeri Mary Piks, 1028 E. 169 Družina je preje živela na St, '^h&effer Ave., kjer je soprog umrl leta 1939. Doma je iz vasi Bevke pri Vrhniki, koder je prišla v Ameriko leta 1900. Bila je članica Podr Gn St. 25 SŽZ in St. Clair ove čt. 98 WC. '^ukaj zapušča otroke: Mrs. Piks, Louis, Henry, Ru-JPh, Mrs. Stephany Puch->^®yer, Mrs. Sophie Petelin in ^•^nk, 11 vnukov in brata Vin-, Seitz. Pogreb se vrši v pe-J zjutraj ob 9:30 uri iz Grdi-pogrebnega zavoda, 1053 . ^2 St., v cerkev sv. Vida in o v družinsko grobnico na ^^Pališče Calvary. skrabec 20. septembra je naglo-^ toirl za poškodbami, ki jih ^ Hn ^Graj je preminil John Braj-stanujoč na 12921 Leei- brajkovich K Rojen je bil v vasi Vr- v htriji. fj| ^kaj zapušča soprogo Vikto-dojeno Bobnar, p. d. Zni-L doma iz Hinj pri Žu- Itče . dva sinova in dve Mrs. Margaret Heston, j^^S'i'd J,^ Mrs. Dolores Szabo tanley j. ter eno vnukinjo, se vrši v petek zjutraj ^, '^0 uri iz Corrigan's po-^Gga zavoda, W. 148 St. in , ft Ave., v cerkev Annun-na W. 130 St. V slovo (If^ce društva St. Clair J žt. 98 WC so prošene, da '(^.J'^Gjo v četrtek zvečer ob ^ v Grdinovem pogrebnem Hi), da izkažejo zadnjo čast X^I^^Wici Mary Strauss. Skupna konferenca senata in poslanske zbornice odobrila oboroževanje zunanjih dežel WASHINGTON, 27. sept.—Skupna konferenca senata in poslanske zbornice je danes brez posebnih diskusij odobrila program za oboroževanje zunanjih dežel, ki bo stal deželo $1,314,010,000. člani poslanske zbornice so vztrajali le na malih spremembah programa kot ga je odobril senat. V sedanji obliki bi se v okviru programa odobrilo $1,000,000,000 za dežele Atlantskega vojaškega pakta, $211,-370,000 za Grčijo in Turčijo, $27,640,000 za Iran, Korejo in Filipine, poleg tega pa bi predsednik bil pooblaščen, da potroši $75,000,000 za kitajska področja. O tem bi lahko odločil sam. Program predvideva tudi pošiljke vojaškega surplusnega materiala v vrednosti $450,000,-000. Do nesoglasja je prišlo med senatom in poslansko zbornico zaradi višine vsote. Poslanska zbornica je predlagala $444,-55,0900 manj kot pa je senat odobril. Program bo sedaj predložen na končno kongresno akcijo, najprej v poslanski zbornici, potem pa še v senatu. kko češki duhovnik podpira vlado PRAGA, 25. sept.—Dekan Ro-venskega Rev. Augustin Sum-bers je danes podprl zakonsko predlogo češkoslovaške vlade, po kateri se namerava onemogočiti subverzivne aktivnosti katoliške hijerarhije proti državi. Katoliški duhovnik je v radio pogovorih izjavil, da je vlada sicer aretirala nekaj duhovnikov, da pa to še vedno ni preganjanje, kajti duhovniki so bili aretirani zaradi proti-državnih aktivnosti. ranil soseda nato pa storil samomor ST. PAUL, Minn., 26. sept.— Nočni delavec John Fuchs je danes ranil nekega soseda, ker je delal prevelik hrušč, nato pa se vrnil v svoje stanovanje in storil samomor. Fuchs je prišel po nočnem delu domov, se vle-gel in skušal zaspati. V spodnjem stanovanju pa je njegov sosed začel popravljati pod. Nekaj časa je Fuchs prenašal hrušč, nato pa je planil po stopnicah in ustrelil soseda v roko. Takoj zatem se je vrnil in si pognal kroglo v srce. Madžarska izgnala 10 jugoslovanskih uradnikov legacije BUDIMPEŠTA, 27. sept.— Madžarska je danes obtožila jugoslovansko legacijo v Budimpešti, da se ukvarja z vohunstvom in ukazala 10 uradnikom legacije, naj do nedelje zapustijo deželo. V noti madžarske vlade, ki je bila izročena legaciji, je med ostalim rečeno, da bo Madžarska v bodoče podvzela ukrepe, da "vohuni in morilci" ne bodo več prihajali v Madžarsko pod krinko diplomatov. V noti je dalje rečeno, da je na obravnavi proti bivšemu madžarskemu zunanjemu ministru Laszlo Rajku in sedmorici soob-tožencev bilo dokazano, da je vlada maršala Tita skušala strmoglaviti sedanjo vlado Madžarske in "obnoviti kapitalizem v deželi." Rajk in dva , soobtoženca so Dili zadnjo soboto obsojeni na vislice, ostali pa so dobili zaporne kazni. Odnošaji med obema deželama so zadnje čase postali še bolj trpki. V soboto je Tito obtožil Madžarsko, da se je pridružila "vojnohujskajočemu načrtu," da se jugoslovansko vlado zamenja z vlado, ki bi bila podložna Moskvi. je stala druga svetovna vojna li) ki jo je povzročila sve-^Sa svetovna vojna, še da-pravilno ocenjena. Spod-'Htg ^^ilke, ki so bile podane po 'ii^j.l^^^^^ional Review of Diplo-Political Science v sledeče: Hi kot 21 milijonov mladih bilo ubitih na vojnem ^^jst do 20 milijonov že-in starčkov ubitih od ■ ft napadov po mestih in v * ^ N . dvajset in pol milijo-J^ftih in pokvarjenih za ^'^5,000 ''Ho tisoč ljudi je izgu- domove in njihove ^Q^'^^'fte zaradi zračnih na-{1 : milijonov ljudi preseljenih, deportiranih, interniranih ali na kak drug način poslanih daleč od doma. Trideset milijonov hiš je bilo porušenih in požganih. Sto in petdeset milijonov ljudi je ostalo brez strehe. Od teh je dobilo veliko nalezljivih bolezni. Denarna škoda 'Do leta 1945 je druga svetovna vojna stala trikrat toliko kakor prva. S tem denarjem bi se lahko naredilo za vsako družino v Ameriki, Kanadi, Avstraliji, Angliji, Irski, Franciji, Nemčiji, Rusiji in Belgijo hišo za $27,500, kupilo za $10,000 pohištva in dalo vsaki družini $50,000 v gotovini. Poleg tega bi še lahko dobilo vsako mesto, ki ima več kot 200 tisoč prebivalcev darilo v vsoti $62,500,000 za krijižnice in ravno taka vsota bi se lahko porabila za šole in bolnice. žetev bo zelo dobra v evropi PARIZ, 26 sept. — V Evropi se pričakuje letos zelo dobro žetev. Izvedenci računajo, da bo v zapadnih državah žetev celo boljša kot pa je bila lani. Kar se pa tiče vzhodne Evrope nimajo nobenih bolj natančnih podatkov, toda na splošno se smatra, da bodo tudi te dežele imele rekordno žetev. Katoličani hočejo oblast v Ameriki, pravijo baptisti WASHINGTON, 72. sept.— Baptistična organizacija Joint Conference Committee on Public Relations, ki zastopa 16,000,-000 ameriških baptistov, je danes obtožila rimsko katoliške glavarje, da prepredeno računajo tako na ameriško vlado kot na vire naše dežele, da bi uničili Rusijo in štrli rusko opozicijo proti papežu v Rimu. Izjava baptistov je bila podana v poročilu omenjene organizacije, ki ima svoje sestanke dvakrat na leto. V poročilu, ki ga je podpisal izvršni direktor organizacije Joseph M. Dawson, je med ostalim rečeno: "Splošno priznani cilj rimske katoliške cerkve je, da se polasti kontrole Zedinjenih držav in jih spremeni v bazo svetovnega katoličanstva." Poročilo svari baptiste, ki bi lahko bili obtoženi, da odpuščajo komunizmu, da ne smejo pod nobenim pogojem dovoliti, da bi katoličani spremenili našo ustavo, ali pa se polastili klerikalne kontrole našega vladnega stroja. Kje se nahaja moja sestra Marija Zakošek, ki je pred več leti živela na naslovu 415 E. 12th Ave., Spokane, Wash., in bila je tudi članica nekega slovenskega društva. Cenjene rojake prosim, ako bi kdo kaj vedel o njej, naj bo toli-po prijazen, da mi sporoči na moj naslov: "Sofie Zakošek, Dečkova cesta št. 6, Celje, Jugoslavija," ali pa na naslov; "Slovenski Ameriški Narodni Svet, 3424 West 26 St., Chicago 23, 111. V bolnišnici V Lakeside bolnišnici se nahaja Jack Medved, ki se bo moral drugič v teku enega meseca podvreči težki operaciji. Stanuje pri svoji sestri Mrs. Josephine Skabar na 22801 Ivan Ave. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjo okrevanje! Mleko bo za cent dražje V soboto se bo cena mleku zvišala za 1 cent, medtem ko mesarji prerokujejo, da bo cena svinjskemu mesu padla za 20 centov po funtu. DomaČe vesti Odhod v Florido V nedeljo zjutraj se podata Mr. in Mrs. Valentin in Josephine Šinkovec iz 865 E. 237 St. v soinčno Florido, kjer sta pred nekaj časa kupila svoj dom in se tam nastanila. Z njima bosta odšla tudi Mr. in Mrs. John Peterka iz E. 68 St., ki bosta tudi ostala tamkaj za stalno in kjer sta si že kupila svoj dom. Pred odhodom pozdravljajo vse svoje prijatelje in znance, katerih ne morejo vse obiskati. Prijatelji Mr. in Mrs. Sinkovic lahko pišejo na naslov Rt. 1, Box 139, New Smyrna Beach, Fla. Srečna pot! Iz bolnišnice Mrs. Violet Kotorac, 20601 Arbor Ave., se je po srečno prestani operaciji vrnila iz bolnišnice na svoj dom, kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem prijateljicam za obiske, darila, cvetlice in kartice, ki jih je prejela. Zdaj jo prijateljice lahko obiščejo na domu. Mrs. Kotorac je hči poznane družine Mr. in Mrs. John Mihalic, 21701 Nicholas Ave. Žalostna vest Mrs. Jennie Gorjup iz 14618 Sylvia Ave. je prejela žalostno vest iz Gline pri Ljubljani, da je po dolgi bolezni umrla njena svakinja Josephine Aleš, sestra njenega pokojnega moža Valentina Gorjup, in mati Fran j a Aleša. Bodi ji lahka domača gruda! Grozdje in mošt Rojaki, ki si nameravajo nabaviti grozdje ali mošt, se lahko zanesljivo obrnejo na Koro-ščevo vinarno, 6629 St. Clair Ave., kjer bodo dobili prvovrstno belo in črno grozdje, fin mošt in dobre sode. Njih postrežba je vedno najboljša in cene so zmerne. Srečni dobitnik daroval Progresivni stranki $1,000 Na plesni prireditvi Progresivne stranke, ki je bila 17. septembra, je srečni lastnik srečke št. 86420 dobil avto. Lastnik, ki je verjetno bil delegat iz Yorka, Pa., je daroval stranki $1,000. Jugoslavija kandidira za sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov V Chicagu se že pripravljajo za atomski napad CHICAGO, 27. sept. — Chica-ški župan Martin Kennelly je danes sklical sestanek najvišjih uradnikov, ki bodo razmotrivali o ukrepih, da se zmanjša učinek eventualnega napada z atomsko bombo na to drugo največje mesto dežele. Predsednik važnega sestanka, ki je v zvezi z odkritjem, da tudi Sovjetska zveza ima atomske bombe, bo načelnik ognjegascev Anthony J. Mullanay. Uradniki bodo razmotrivali o vseh možnostih v zvezi z napadom. Med povabljenimi so bili predsednik zdravstvenega odbora, gradbeni poverjenik, poverjenik ognjegascev, poverjenik za javna dela ter predstavniki plinskih, električnih, telefonskih in drugih družb. Mullaney je izjavil, da je že vprašal polkovnika Barneta W. Beersa, da poda poročilo, kaj se lahko naredi, da bi se zmanjšalo učinek atomskega bombardiranja. Sam župan Kennelly pa je v svojem pozivu na sejo opozoril, da bo Chicago verjetno prva tarča atomskega napada 'n sicer zaradi svoje transpOrtacij-ske in industrijske važnosti. Rekel je, da ga je novica, da imajo Rusi atomske bombe, jako vznemirila in da je vsled tega takoj sklical to sejo. Amerika bo baje podpirala Jugoslavijo, Sovjetska zveza pa je za Češkoslovaško LAKE SUCCESS, 27. sept.—Jugoslavija je danes naznanila, da bo kandidirala za sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov in sicer proti Češkoslovaški, katero podpira Sovjetska zveza. odvetniki so proti lo-jalnostnim preiskavam WASHINGTON, 26. sept. — Delegacija National Lawyers' Guilde je danes obiskala justič-nega tajnika H o w a r d a Mc-Gratha z namenom, da se prekliče nameravane lojalnostne preiskave. S temi preiskavami se je hotelo odstraniti iz sodnij odvetnike, ki so po prepričanju komunisti. Preiskavo odvetnikov je ukazal bivši justični tajnik Clark. amerika potrošila $5,000,000,000 WASHINGTON, 26. sept. — Zedinjene države so v fiskalnem letu, ki se je končalo s 30. junijem tekočega leta, porabile za zunanje dežele $5,169,000,000. kar je dvakrat več kot v letu 1948, ko je za te namene bilo porabljenih $2,693,000,000. Največ denarja je bilo potrošeno za tri okupacijske zone Nemčije, ki so dobile vkupno $983,000,000. Anglija je dobila $899,000,000, Francija $750,000,000 in Kitajska $282,000,000. poljska vlada bo obnovila 30 cerkev VARŠAVA, 26. sept. — Iz urada rimsko katoliškega pri mata in varšavskega nadškofa Štefana Wyszypskega so danes naznanili, da je bil podpisan sporazum z vladno agencijo za obnovo Varšave, po katerem se bo obnovilo 30 rimsko-katoliš kih cerkev v Varšavi. Pri obnavljanju cerkev bodo cerkvene oblasti sodelovali s komunističnimi. To je tudi prvi sporazum med cerkvijo in via do, odkar je kakor večinoma v vseh ostalih vzhodno-evropskih državah prišlo do konflikta med cerkvenimi glavarji in vladami ljudskih demokracij. Jugoslovanski delegat Aleš Bebler je naznanil kandidaturo Jugoslavije, ko so dobro obveščeni krogi razkrili, da bodo Zedinjene države podprle. Jugoslavijo. Sedež ima sedaj Ukrajina, ki je bila izvoljena za dobo dveh let. Njen termin se bo končal 31. decembra. Običajno je Sovjetska zveza odločala, kdo bo imel ta sedež, ki je določen za dežele vzhodne Evrope. S svojim naznanilom je Jugoslavija odprto izzvala Sovjetsko zvezo in nastopila proti njej. Anglija bo menda podprla Češkoslovaško Jugoslovanski zastopnik zunanjega ministra Aleš Bebler je naznanil sklep Jugoslavije z noto, ki jo je izročil časnikarskim poročevalcem. Med ostalim je rekel, da Jugoslavija zasluži, da bi bila izvoljena zaradi svojega deleža v drugi svetovni vojni. "Poleg tega pa bi izvolitev Jugoslavije nedvomno koristilo stvari miru," je izjavil Bebler. Čeprav bodo Zedinjene države podpirale Jugoslavijo, še vedno ni sigurno, da bo Jugoslavija tudi izvoljena. Domneva jse, da bo Anglija podpirala za ta sedež Češkoslovaško. Ameriški diplomatični krogi polagajo največ upov v izvolitev Jugoslavije v 20 južno-ameri-ških držav, ki pa še vedno niso zavzele jasno stališče. Kitajski delegat je obtožil Sovjetsko zvezo Na zasedanju Generalne skupščine pa je medtem kitajski nacionalistični delegat T. F. Tsi-ang obtožil Sovjetsko zvezo, da ogroža neodvisnost Kitajske in mir na celem Daljnem vzhodu. Tsiang je pozval skupščino, naj moralno obsodi Sovjetsko zvezo. Rekel je, da je Rusija kršila prijateljsko pogodbo od leta 1945, ki jo je sklenila z nacionalistično vlado Kitajske. Pričakuje se, da bo Višinski ponovno odgovoril kitajskemu nacionalističnemu delegatu. Večina delegatov ni želela, da bi zadeva nacionalistične Kitajske bila predložena Generalni skupščini. Jugoslovanska vlada izgnala 9 uradnikov madžarske legacije BEOGRAD, 27. sept. — Jugoslovanska vlada je danes izgnala devet uradnikov madžarske legacije v Beogradu. Istočasno pa je premijer Tito obtožil Sovjetsko zvezo in ostale vzhodnoevropske države, da okrog mej Jugoslavije "rožljajo z orožjem." Madžarski uradniki so bili izgnani, ker je madžarska vlada pred tem izgnala 10 jugoslovanskih uradnikov legacije v Budimpešti, češ da hoče preprečiti vse možne zarote proti njej. J u g o s 1 o vanska časnikarska agencija "Tanjug" je naznanila, da je proti akciji madžarske vlade bil vložen protest. Pristavila je, da se to akcijo ne more tolmačiti drugače, kot da Madžarska želi prelom diplomatičnih odnosajev z Jugoslavijo. Kot poroča agencija "Tanjug," je baje Jugoslavija poslala protest Zedinjenim državam, Angliji in Sovjetski zvezi, češ da Madžarska krši mirovno pogod-Tdo, ker ji ne pošilja vojne odškodnine. Tito pa je v svojem govoru ob priliki proslave vstaje proti nacistom izjavil, da "kominfor-mijevski sovražniki kopajo rove na Madžarskem in v Romuniji." Pristavil je, da se Jugoslavija ne bo ustrašila in ne bo dovolila, da bi ji kdo vsilil svojo voljo. Jugoslovanski ministrski predsednik je v svojem govoru obtožil Sovjetsko zvezo, da je zavzela sovražno stališče napram Jugoslaviji in zavrgla principe podpiranja malih narodov v organizaciji Združenih narodov. amerikanci bežijo iz šangaja HONG KONG, 27. sept. -Danes je v pristanišče H o n g Konga dospela ameriška ladja Gen. W. Gordon, ki je pripeljala 1,257 ameriških državljanov, ki so se nahajali v Šanghaju. To je prva ameriška ladja, ki je dobila dovoljenje od kitajskih nacionalistov, da odplu-iz pristanišča, ki se nahaja pod kontrolo komunistov. Nacionali sti so namreč prepovedali ves promet s pristanišči, ki so v rokah komunistov. nacionalisti priznali izgubo amoya HONGKONG, 27. sept. —Kitajski nacionalisti so danes uradno priznali, da so sile Ljudske (komunistične) armade zavzele važno pristaniščno mesto Amoy. rusi so mirno sprejeli naznanilo MOSKVA, 26. sept. — Sovjetsko ljudstvo je danes mirno sprejelo naznanilo sovjetske časnikarske agencije, da so sovjetski znanstveniki odkrili skrivnost atomske bombe. Uradno naznanilo je bilo priobčeno na prvi strani današnjih časopisov. Skupine Moskovčanov so se zbirale na ulici, toda do kakšnih izrazov proti-ameriških čutov ni prišlo. rusija bo vrnila ameriške ladje WASHINGTON, 27. sept.— Sovjetska zveza je danes pristala, da bo kmalu vrnila 30 ladij, ki jih je dobila od Zedinjenih držav za časa vojne pod lend-leaseom. Sovjetski ambasador Aleksander Panjuškin je podpisal sporazum, po katerem bodo ladje vrnjene do 31. decembra. Sporazum je bil podpisan po večte-denskih pogajanjih v zvezi s sovjetskim lend-lease računom v znesku $11,000,000,000. Sovjetska zveza je že lani vrnila par ladij, ima pa še 87 trgovinskih ladij. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 28. septembra 1949- "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231. ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto?_______________ For Six Months—(Za šest mesecev)________ For Three Months—(Za tri mesece) __________ ..$8.50 _ 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)__________ For Six Months—(Za šest mesecev)____ For Three Months—(Za tri mesece)_____ -$10.00 _ 6.00 - 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. EVROPEJSKI NAZORI GLEDE ZEDINJENIH DRŽAV (Knjižna ocena—Stephen Pearce) Važna nova knjiga—"European Beliefs Regarding the United States"—je pokrepila argument, da bi morala Amerika najti uspešnejši način prednašanja svoje besede v deželah preko morja. Knjigo je izdal Common Council for American Unity in v njej je podan pregled, izveden po tej organizaciji in pod vodstvom Henry Lee Munsona. Pregled temelji na odgovorih obsežnega seznama vprašanj, na katera so prejeli pri Councilu 1,702 odgovora od predstavnikov in opazovalcev, ki poznajo in zasledujejo mnenje inozemstva v tiskani besedi ter v privatnih in vladnih poročilih. Število urednikov tujejzičnih časopisov v tej deželi je sodelovalo v pregledu. Poglavitno dognanje knjige je da četudi svobodne dežele Evrope gledajo na Ameriko kot vodilno deželo, je pa navzlic temu dejstvu še vedno mnogo Evropejcev, ki resno dvomijo, da bi mogla Amerika nuditi vodilno silo v tem pogledu. Dvom o sposobnosti Amerike, da zavzemq vodilno mesto, izhaja predvsem iz naziranja (več kot tretjine tudi v deželah Marshallovega plana), da je zunanja politika Zed. držav "preveč- spremenljiva." Drugi vir dvoma je mnenje, da so Američani "preveč materialistični"—tako misli polovica ljudi. Tretji vzrok dvoma je vera, da "veliki business" dominira ameriške politične smernice. Tretjina ljudi je tega mišljenja. Druga neugodna mnenja glede Zed. držav, kot jih prikazuje knjiga, vključujejo že znano nazi-ranje o nekulturnosti Američanov (trije od vsakih destih so u ver j eni o tem); dalje o preganjanju črncev (štirje od vsakih desetih so tega mi^nja) ter o ameriških načrtih vojne proti Rusiji (petina ljudi meni, da Zed. države nameravajo iti v vojno proti Rusom). Vsekakor pa prevladuje v zapadni Evropi skoro splošno mnenje, da namerava Rusija spraviti pod svojo dominacijo vso Evropo. Večina zapadnih Evropejcev meni, da ameriški filmi ustvarjajo precej neugodnega sentimenta napram Zed. državam ter prepričujejo Evropejce, da naša dežela obstaja iz samih "gangsterjev," lahkoživih lepotic, kravjih pastirjev (cowboys) in nebotičnikov.—Vkljub vsemu neugodnemu naziranju, ki ga imajo glede Zed. držav v Evropi, je iz knjige v splošnem razvidno, da večina Evropejcev dobro misli o nas. Dobra naziranja so sledeča: da je ameriškim vestem bolj verjeti nego ruski propagandi; da ameriške nacionalne smernice določa večina ameriškega ljudstva potom svobodnih volitev (to mnenje prevladuje v zapadni Evropi); da so temeljni motivi Amerike visoki; da mi ščitimo svoboščine posameznika; da je Marshallov plan "v glavnem cenjen," je tudi razvidno iz knjige. List New York Times piše v svojem uvodgiku, da dognanja pregleda Common Councila soglašajo z onimi izvežbanih in izkušenih opazovalcev in žurnalistov. V uvodniku je rečeno, "da je namerna protiameriška propaganda utrdila nekatera že stara naziranja," radi česar svetuje revidiranje naše propagande v inozemstvu. "Mar je res 'materialistična' dežela, ki neuravnoteži svoj proračum in obdavči svoje državljane, da lahko pošlje material drugim deželam?" vprašuje list NYT v svojem uvodniku. In vendar je jasno, da nekatera evropejska mnenja o nas niso zgolj napačni pojmi, pač pa odražajo bodisi stare napake ali razmere in obnašanje ali zadržanje, kar vse je po mnenju Read Lewisa, nečelnika Common Councila, treba še popraviti. "V predvajanju naše stori je v inozemstvu/' piše v uvodu knjige, "je treba pomniti, da dejanja govore gtesneje nego besede." "Arherika lahko pove privlačno povest svoje zgodovine," piše dalje Lewis, ki naziva 35,000,000 Američanov tujega izvora ali porekla, z njih milijoni sorodnikov in prijateljev v inozemstvu, "za najboljše in najvplivnejše poslance Zed. držav." Tem ambasadorjem prijateljstva polaga na srce, naj skušajo na široko in z odločnim prizadevanjem popraviti napačna pojmovanja o nas v tujezemstvu in obenem širiti idejo demokracije. Knjiga "European Beliefs Regarding the United States" pripoveduje svojo storijo s pomočjo številnih zemljevidov in tabel ter dobro dokumentiranega gradiva. Vključuje veliko število komentarjev, zvrščenih v smislu predmeta in dežel, katerih se tičejo. Ti komentarji so zanimivi in nudijo mnoge objasnjevalne nasvete. Knjiga stane $2.00 (dva dolarja) in se naroča pri: Common Council for American Unity, 20 West 40th St., New York 18, N. Y. —Common Council "Z VERO V VSTAJENJE" V nedeljo dne 23. novembra 1941, med drugo in tretjo uro popoldne, je stal na hodniku glavnega vhoda blizu vrat v avditorij Slovenskega narodnega doma mlad mož, čedno oblečen, lase lepo počesane, celo obrvi so bile umetniško zasukane, ustnice zasekane v nastavljen smeh in roke pripravljene za prisrčno rokovanje. Mož je bil naslonjen na desno vhodno steno, blizu slike našega umrlega clevelandskega slovenskega slikar ja-umetnika Peruška. Stal in naslanjal se je tam namenoma, poln prisotnega duha in svojelastnega zanosa, da ga bodo ljudje občudovali kot novelista, urednika, pisatelja, in še več—kot dramatika, katerih je tako malo na St. Clairju, da so liki stoletni roži. Manjkalo mu je le surge, to je žametastega suknjiča, ki se je zapenjal s pentljami in ne z gumbi, kar je bila rodoljubna noša "Ilircev" in čitateljničarjev. V desni roki je držal program dramskega zbora "Ivan Cankar" k predstavi tri dejanske igre: "Z vero v vstajenje", katero je spisal znani Ivan Jontez. To ni bil samo pisec drame, ki mu je znanost o zgradbi dram in dramski umetnosti kaka zgodnja potežkoča pred zajutrkom, ampak on je bil tudi dramaturg, izvedenec v dramatiki, ki pozna vse zakone dramatičnega ustvarjanja in sceničnega prikazovanja. To je bila močna in vzdigajoča osebnost, dozoreli izvedenec, pri katerem bi se umrli Govekar lahko kaj naučil, da bi boljše dramatiziral Jurčičeve "Rokovnja-če". Francoski novelist Alfonz Karr je nekoč zapisal, da ima vsak človek tri značaje ali karakterje: Značaj, katereka kaže, značaj, katerega ima in značaj, o katerem misli, da ga ima. Ta mladi mož je imel takrat kar vse tri značaje. Res bo, da je bil podoben naroduhu ali ultrademokratu. Kdo je naroduh? Naroduh je prezirljiva frazarska označba demokrata, narodnjaka, rodoljuba gosposkega stanu, ki se briga za svoj "narod", za preprosto ljudstvo. Mihajljevičevi četniki, poslanik Fotič in kratkovalna radijska postaja v Bostonu so ustvarili .tri-dejansko igro z "Z vero v vstajenje". Ta mladi mož je bil večkrat urednik, nastajajoči novelist, senčni pisatelj, novopečeni dramatik in zakulisni dramaturg, sedaj vetrnjak, šviga-švaga, z veternjaškim značajem m o č e -radskega tipa — Ivan Jontez, prvi oproda nevernega Tomaža Ivana Moleka in neizogibni prijatelj socialista Carleta Pogo-relca. Res bo, res, vsi trije so bili takrat leta Gospodovega 1941 delavski voditelji — sedaj pozabljeni socialisti. Takrat je Ivanu Jontezu nastopilo v glavo, da je velikan, nepresegljiv, vreden honororja za njegovo igro. Takrat je obvi-sel na veji dramatične češplje, zakar ■ sedaj sanjari o svojem nedosežnem talentu ter dokazuje z demostensko prepričeval-nostjo, da tudi na suhih češp-Ijah rastejo dozoreli talenti. Znani novelist je postal tudi kritik. Da kritik, da ga mu ni para. Spravil se je celo na umrlega Otona Župančiča. Kakor hijena, ki izkopava mrliče. Tu pa je postal iz kritika kritika-ster—slab kritik. Z njegovo vero se ne pride do vstajenja. Lepša je Župančičeva vera, ki pravi: Domovina je ena nam vsem podeljena in eno življenje in ena smrt. Svobodi prodani t, za borbo smo zbrani, in kaj je življenje in kaj je smrt? Bodočnost je vera! Kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko.pade v smrt. In s to svojo smrtjo se je Oton Župančič vzdignil v življenje svojega naroda. On gre z vero v bodočnost svojega naro da, ker bodočnost je vera. Angleški pisatelj J. Parker je nekoč zapisal: Nikoli ne meči blata; lahko zgrešiš svoj cilj, toda tvoje ro ke ostanejo umazane od blata. Dramatik, dramaturg in kritik, misli še ostati med nami. Zato imamo med nami zelo bolnega moža, bolnega moža, Ivana Jonteza, bolnega moža z mo-čeradsko boleznijo, z Debevče-vo pametjo, s turško okretnost jo in s Krekovim tekom. Za to bolezen ni zdravila. N. N. Kandidat za council-mana v 22. vardi Albert C. Zindt Cleveland, Ohio—V 22. vardi, kjer prebivajo tudi Slovenci, je kandidat za councilmana. Albert C. Zindt, bivši vojak. Njegovo stališče z ozirom na zboljšave v mestu ter v njegovi vardi je zelo obširno. Ko je bil councilman pred dve-mi leti, je predlagal, da bi mesto kupilo League park ter ga, preuredilo v veliko igrišče, kamor bi se otroci iz 22. varde shajali in zabavali, ter bi bili varni pred nezgodami na ulici. Ta varda je preveč natrpana, nima pa po trebnih javnih igrišč in središč, ki bi zdravo uplivala na mladino. Kandidat Zindt je mnenja, in če bo izvoljen, bo tudi deloval na tem, da se drži zaposlenost na najvišji točki, da se preskrbi dovolj stanovanj tako za bivše vojake kot za splošno prebivalstvo, da se da delavcem pravico do kolektivnega pogajanja za zboljšanje delavskih razmer; da se v 22. vardi zgradi več šolskih poslopij in nudi boljšo ognje-gasno protekcijo. Dalje bo kandidat Zindt de lal na tem, da se v vardi preskrbi več luči na ulicah; nove luči, ki se jih je pred nedavnim postavilo, je zasluga njegovih prizadevanj, ko se je nahajal v zbornici. Skušal bo preskrbeti vardi vse ugodnosti, ki so razpoložljive v mestu, da se zasi-gura prebivalcem varstvo in zdravje ter boljšo transporta-cijo Stanovalcem 22. varde se priporoča v izvolitev kandidata ALBERT C. ZINDT, Odbor za izvolitev Zindta. John Rožanc je kandidat 32. varde Krasni dnevi zlatorumene jesenske sezone vabijo marsikoga v divno naravo, občudujoč obilne zaloge in pridelke posameznih sadnih dreves. Medtem ko si zadovoljno kmetič veselo vstvar-ja življenjske pogoje in ko v posameznih tovarnah in in konto-arjih neutrudljivo razmišlja probleme individualist, prihaja v realnost tajnih upov tudi našim državljanom, ki se iz srca vdajajo političnem principu in sploh delovanja smotru, ki naj bi koristil njim, kot splošnim naselbinam . . . Pred durmi so letošnje primarne volitve, ki se vršijo v torek 4. oktobra in to v prid žu- panskih kandidatov, mestnih odbornikov in posameznih čarter-jev pritikline, kar bo pač razjasnjeno v vseh časopisih pred tem časom, kot pač pred volitvami vedno. Cenjenim rojakom v naši 32. vardi priporočam, da ne zamudijo prilike storiti svojo državljansko dolžnost in da si zberejo potom njih glasovnih osebe, ki se njim zde najbolj upravičene do odgovornih služb v mestu Clevelandu. Splošno se večkrat sliši opazka, češ: kaj bom volil tega ali onega? Vsak kandidat gleda le da pride "na stolček," potem pa vse obljube zledenijo v nič! Star pregovor tudi pravi: "Vsem ljudem ne zmore ustreči ne Bog ne vrag . . ." In vendar se mora priznati, da pod vsako posamezno administracijo, se vendar zvrši kaj tehtnega v prid državljanom! Tu v naši naselbini se z dušo in srcem zavzema za odgovornost mestne uprave vsem dobro poznani rojak Mr. John Rožanc iz 15216 Lucknow Ave. Mislim, da ne igra pri tem le vloga za čast in plačo, ki je odmerjena mestnim odbornikom, pač pa je združena tudi poštena iskrenost, storiti svojim rojakom uslugo— zboljšanje collinwoodske naselbine, v kolikor bo to mogoče storiti. Kot preje večletni trgovec z modno trgovino in sedaj v "Real Estate" poklicu, Mr. Rožanc pozna dobro okoliščine tukajšnjih rojakov in razmere, zato naj presodki raznih elementov nas-protstva dajo priznanje, da, ako se človek res trudi in zanima za principe, ki naj bi bili v blagostanje rojakov, bo tudi dosegel svoj vzor ter nato vestno izvrševal dano mu odgovornost. S tem zaključujem željo, da v torek 4. oktobra pošljemo v mestni odbor rojaka: Mr. John Rožanca, ki je kandidat za councilmana 32. varde in kateri želi pošteno in marljivo zastopati svoj okraj pred mestno zbornico! Za precinct BB: Josephine Praust. (Mrs. Praust—Prosim, pišite le na eno stran papirja. Hvala, črkostavec Lunka). knjig. Te knjige so tiskane, da jih ljudje čitajo, ne pa da ležijo v omarah. Naš knjižničar John Zaje je vedno pripravljen, da vam postreže in to vsake srede od 6. do 8. ure zvečef. Njega vprašajte, kakšne knjige bi radi. Ako je le mogoče, vam bo ustregel. Apeliram na vas, (fa redno plačujete članarino, ki je zelo nizka, to je 10 centov mesečno a)i pa $1.20 na leto. Nasvidenje v sredo 28. septembra na naši seji! Anton Jankovich. Koncert in ples pevskega zbora "Adrija" Poletje je minilo in zima prihaja. Zopet se bo treba povrniti v dvorane k zimskim zabavam kot kegljanje, plesanje, petje, predstave in druge prireditve. Pevski zbor "Adrija" obstoja iz mladih pevcev, kot odrastek mladinskih pevskih zborov. Ta zbor je imel vaje skozi celo po- letje. Pevovodja je g. Frank Vauter, ki se zelo trudi, da se še dolgo pele slovenske pesmi' Kot je znano, delajo novo dvorano na Recher Ave., Euclid' Ohio, in vidi se, da bo to krasns stavba in da bomo lahko ponoS' ni nanjo. Tukaj je dokaz, ^ kjer je sloga je tudi moč. Prič)" kujejo, da bo dvorana gotova d" 1. januarja 1950. Zaradi teg' je bil pevski zbor "Adrija" P"' moran, da si dobi dvorano dr"' gje za svoj jesenski koncert, k' ga priredi 9. oktobra ob 4. u" popoldne. Zvečer bo za ples ig''' Vadnalov orkester v Slove"' skem domu na Holmes Ave. P"' vabili smo tudi pevski zbor "S'®' van." Ljubitelji petja, ne zamudi'® koncerta, ki ga priredi tu rof na mladina. Dajte jim in podporo, ker za njih ni večf ga veselja, kot da vidijo H®" dvorano in vesele obraze. To f plačilo za njih trud. Doris Pi^^' 448 E. 156 St., Cleveland lOi^' ŽIVALI LAHKO JOKAJO John A. Fakult, kandidat za mestnega zastopnika Na primarnih volitvah v torek 4. oktobra bo med ostalimi kandidati kandidiral za zastopnika mestnega sveta (kouncil-mana) naš dobro poznani sin slovenskih staršev Mr. John A. Fakult, ki ima velike zmožnosti. Mr. Fakult je končal visoke čole, ima večletne skušnje v različnih uradih mestne hiše in je bil tudi večletni odvetnik pri mestnih sodiščih. Mnogi volilci 32. varde priporočamo Mr. .Fakulta. Na dan 4. oktobra oddajmo naš glas za njega, da ga tako nominiramo za ta urad. On nam s svojim poštenjem jamči, da bo stoodstotno vestno zastopal naš okraj. Torej, ne pozabimo dati naš glas za Mr. Fakulta! Pojdimo vsi v volilne koče in storimo svojo dolžnost državljanov! James I. Rotter. Vabilo na sejo Čitalnice SDD Po nekaj mesecih v vročem poletnem času, ko nismo bili aktivni v naši Čitalnici in nismo imeli sej, je naša dolžnost, da se zopet zberemo nd skupni seji, katera bo v sredo 28. septembra. Seja se začne ob 8. uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd, in sicer v čitalni-ških prostorih. Spodaj podpisani tajnik Čitalnice prav vljudno vabim vee či-talničarje in čitalničarke, da se udeležite te seje. Posebno vabim one, ki ste v januarju pristopili na novo. Pridite na sejo in obenem si izposodite knjige in jih čitajte. Kajti naša Čitalnica ima veliko število vsakovrstnih Mnoga opazovanja in znanstvena dognanja raziskovalcev potrjujejo domnevo, da so nekatere živali zmožne prav tako globokih notranjih doživetij, ka-,kor človek. Krokodilove solze pretaka pravimo, če hočemo reči, da joka človek samo zato, da bi vzbudil sočutje bližnjih. Pako je prišel tak izrek v naš jezik? In more krokodil sploh jokati? Ne, krokodil ne more jokati. To so žs opetovano dokazali naravoslovci, saj krokodil nima solznih žlez. če navzlic temu rabimo ta izrek, dokazuje to, kako žilavi so taki izreki, če pridejo v govorico. Sicer pa izvira predstava joka-jočega krokodila iz prastarih orientalskih bajk in pravljic, po katerih posnema krokodil glas jokajočega otroka, da privabi k sebi svojo žrtev. So pa živali zmožne globokega ganotja, ki ga večkrat spremljajo tudi solze. Zanimivo je, da so med temi živalmi na prvem mestu take, pri katerih bi najmanj pričakovali ginjeno-sti. Kdo bi recimo mislil, da spadajo krave in teleta, zroča na paši tako mirno, skoraj bi lahko rekli, topo in bedasto na človeka, med bitja, ki imajo solze prav na robu. In vendar je tako. Učenjaki so dognali to tudi anatomično. Vsi prežvekovalci imajo namreč solzne žleze prav tako, kakor jih ima človek. Naijbogatejše izkušnje o živalih imajo seveda lovci. Znano je, da jelen v svoji smrtni uri tiho joče. Slavni francoski pesnik in politik Lamartine, pripoveduje v enem svojih del o srni, ki jo je na lovu obstrelil, kako ga je z neizrečnO bolestnim in s solzami zastrtim pogledom prosila, naj se je usmili in jo pusti živeti. Tudi medvedi in severni jeleni znajo pretakati solze. Tako vsaj trdi raziskovalec in lovec Gordon Cuming. Bili smo na Aljaski, — pripoveduje Corning — in tam sem obstrelil severnega jelena. Po večurnem jiskanju smo končno prišli do ranjene živali, ki se je bila za-tegla daleč v gozd, da bi tam mirno poginila. Pene so ji pa tekle iz gobca, iz umirajočih oči so ji pa tekle debele solze. To je bil pogled, ki je pretresel človeka do srca. Tudi pes, ta najzvestejši spremljevalec človeka, se zna felo razburiti. Nekaj novega pa prinaša poročilo nekega afriškega opazovalca, ki je opazoval jokajoče žirafe. Ta čudna prebivalka afriške stepe, vzbujajoča s svojimi prekomerno dolgimi nogami smeh obiskovalcev živalskih vrtov, j^ izredno občutljiva žival. Zadostuje, da se le nekoliko rani, pa ža bridko zajoče. Nekaj podobnega je opazoval holandski generalni guverner na Sumatri. Tam živi majhna opica, ki mnogo bolj razvajena kakor tako.razvajen otrok. Narave^ sicer živahne, vedno je ves' in poskočna, če se pa 2?'^ kaj proti njeni volji ali Če česa ustraši, začne takoj 3° ti in s svojimi sprednjimi gami si briše solze iz obj"", nih oči. Nekaj podobnega jejo naravoslovci o Na vsem malajskem otočju r love domačini pred lovom tulenje najprej žive ,• ker z njihovo pomočjo P""' lahko privabijo njihove m»' , in jih pobijajo. Mladiči ■ namreč v ujetništvu milo in njihove matere takoj k njim. Celo slon, orjak v skem svetu, je zelo rahloc^ ^ in bolest ga močno potre. ranjen, mu doseva iz divjih in nevarnih oči žalost. Na teh poročilih je mardaP^, cej pretiravanja. Ta ali on j" zovalec je utegnil kaj ali pa si je izmislil nekaj. v resnici ni videl. Vendar J® znanstveno ugotovljeno, ^ mnoge živali zmožne en® • ganotja, kakor človek enako preživljajo bolest, ® in grozo kakor ljudje. ŠE KAKŠNIH 80,000 BEGUNCEV ČAKA NA AMERIŠKE SPONZORJA WASHINGTON, 24. Mednarodna organizacija > gunce (IRO) je danes la, da v taboriščih v BvroP'^ ka se kakšnih 80,000 na sponzorje v Zedinjenih vah. V okviru zakona za ^ po katerem se bo vselil® din jene države 205,000 cev in sicer do 30. junija gg,-1950, je doslej prišlo okrog 000 beguncev. ^ Mednarodna organizaciJ^^^jf begunce je objavila tudi sponzorjev, ki želijo enemu ali pa več begunce Te obveze so: Sponzorji morajo P'' izjavo, da bodo beguncu P beli delo, toda ne da bi r* gunca bil ob delo kakšen riški delavec. Sponzorji preskrbeti varno in čisto vanje. Beguncem se lo plačati mezde, ki so o za druge delavce za isto ' no delo. BtM SECURITY 28. septembra 1949. ENAKOPRAVNOST stran 3 NIKDAR VEČ NE BOM HLAPEC... J se je že spuščala nad ze-pohorske griče in gozdove, ° se je Marko spenjal po ozki j poti proti svoji koči. Nik-še Marko ni toliko mislil ° danes. Premišljeval je vsa-0 besedo, ki jo je slišal na ■jamskem sestanku: Avtomo-"ska cesta! Od Zagreba do Be-grada bo peljala! Zelo bo dol-Gotovo daljša, kot je iz do Maribora, kjer je že bil. Na avtomobilski i bodo imeli svojo brigado, /^^cke, postal bo lahko udarnik, | šel lahko v službo, izučil se bo lahko. se ko ,• ga doma ni preveč pri-sprejela. pa si se danes klatil?" J t® je Gmajnarjev Franc, moraš k njim kosit. Tudi še nisi nakrmil." v. ^ikar se ne jezite mati, sno-sein bil v žrečah, pa so me ^^^abili na sestanek. Ni mi žal, Sem šel. Nekaj sem se odlo-potjo. V brigado bom Na" Po za nas. gg ^do ti je vse to natvezil?" jg jezila mati. Pri srcu pa ji ^ "O hudo za sina. Bala se je ga je imela. V \ bedi ga je zanosila, v la ^ primanjkanju vzgoji-pa naj bi jo zapustil? pa je vzel koso in za pomagal bom graditi cesto. Sestanku sem zvedel, da bo prišlo boljše življenje RakosU za koze. Ko se je Je sedel na klop k materi povedal vse, kar je slišal gg Sestanku. Dolgo v noč sta Pf^^°^®varjala. Ko sta se od-Jala spat, je mati privo- pojdi!" ggj. ^""ko bi jo bil najraje od ve-Vjjg poljubil. Toda tega ni bil hvap" .^^to jo je samo lepo, za-, j^J^joče pogledal. dan se je razneslo po ^^si, v vseh devetih hišah jih šteje vas: "Marko iz Si'e v brigado." že o t) treh pa je Marko tel koso na Gmajnarje-la J. Ko se je posuši- "•k je prikazal na trav- bil^ ^^ajnar sam. Redkost je Že i *ia so ga delavci videli SgJ" o zgodaj. Sedaj pa je stal go 1'oko oprt ob bok, z dru-^a obilnem trebuhu pred ki in ga prebadal s svoji- 'Ah naveličal si se , dela! ^Val bi rad v brigadi. Nič & , HiQj, ^ tega. Ti SI moj delavec, iUq ^Pec, in za vedno boš sa-Nilf hlapec.-^i me razumel? pojdeš." kaj pa se je pretrgalo ne-®Voi ^^^ku. Divje je pogledal So gospodarja, odvrgel ko- prišel divji , vzklik ]e - »et J. več garal za dva j ^■^arjev in skodelico kisle Sa •> na dan. Ne bom več ^ tie in nikdar več h ijjj vrnil k vam!" Vse to gov hlapec tako govori? Toda, ko je videl, da z grdo pri Marku nič ne opravi, je začel s prijaznejšim glasom: "Misliš iti v Slavonijo, pa še nisi slišal, da tam med brigadami mori kuga? Cele vlake mrli-čev so že pripeljali nazaj s te ceste. Lačen boš. Pretepali te bodo. Vojaška disciplina v brigadi, nato pa te bodo strpali v vojsko. "Slabše se mi gotovo ne bo godilo nikjer kot se mi pri vas." Tako mu je zagodel Marko za slovo. v Tako je prišel Marko v mladinsko delovno brigado na avtomobilsko cesto. V brigadi je našel še nekaj znancev iz Pohorja: Dolarjevega Rajkota in Lončarjevega Karla, svoja prijatelja s paše. Kaj kmalu se je seznanil tudi z ostalimi mladinci. Tudi deklet, ki se jim doma zaradi sramežljivosti ni približal, se v brigadi ni izogibal. Marko je postal brigadir. Njegova plašljivost in nezaupanje v brigado, komandanta in v svojega komandirja, ki mu jo je vcepil Gmajnar, je z vsakim dnem bila manjša. Marko se je naučil v brigadi reda. Vstajati je bil že od mladega navajen zelo zgodaj. Sedaj se je privadil še jutranje fizkulture, zajtrka in čistoče. Ostali brigadirji so prve dneve na delu preštevali žulje. Marku pa je s svojimi za žulje neobčutljivimi rokami ustvarjal čudeže. Ostali brigadirji so v sedmih urah izkopali tri ku-bike zemlje, Marko šest kubi-kov. Prišla je prva brigadna konferenca. Bili so pohvaljeni najboljši brigadirji. Trije med njimi so bili razglašeni za udarnike. Toda med temi ni bilo Marka — najboljšega delavca v brigadirji, čudili so se brigadirji. Marko je bil potrt in užaljen. . Komandant brigade je pojasnil : "Ni dovolj za brigadirja, da m n a m ŠavejlTves an(l{Property' Make You H oni el Fire.Safe] • Double-check your home for fire hazards. Remove rubbish from attic, closets, and basemento Have flues and heating equipment checked and cleaned ^I^^worn?i ' frayed extension cords replaced^ See that electrical circuits^ , are not overloaded. Protect your home and loved ones from Rre.; 0 1949 National AiioclDtlen • Muluftl Invurancc Compaoie«/ je dober samo pri fizičnem delu, zanemarja pa kulturno delo in fizkulturo. Poglejmo Marka, najboljši je pri fizičnem delu v brigadi, toda do danes še ni pisal svoji materi in tudi fizkul-tura mu preveč ne diši. je "Če pa ne znam pisati!" skozi zote zasikal Marko. "Vidiš, zaradi tega, ker ne znaš pisati in se nisi prijavil v analfabetski tečaj, nisi danes razglašen za udarnika." Še isti dan se je Marko vpisal v analfabetski tečaj. Začel se je učiti pisati. Mlada učiteljica, s katero je Marko kaj kmalu postal dober prijatelj, mu je hitro poklicala v spomin vse črke, od A do ž. Dolgo je že od tega, odkar je Marko trgal hlače na šolskih klopeh. Prav za prav jih je le malo, toliko, da se je naučil pisati tako, da je hitro pozabil. Marko ni imel časa za šolo. Moral je pasti Gmajnarjeve krave. Pozimi pa ni imel čevljev. Sedel je doma za pečjo in luščil koruzo, namesto da bi šel v šolo. V analfabetskem tečaju pa je znova obujal v spomin to, kar mu je pred osmimi leti zabijal v glavo plešast učitelj. Za to mu je šlo hitreje kot ostalim brigadirjem, ki so prvič v življenju zašli v skrivnosti abecede. Tako je hodil Marko trikrat na teden v analfabetski tečaj. Večkrat se je po delu zatekel v bližnji gozd, sedel na hrastov štor in začel sestavljati črko za črko. Tudi za fizkulturo se je začel bolj zanimati. Prijavil se je za fizkulturno značko in dosegel že tri normei Prišla je druga brigadna konferenca. Marko jo je nestrpno pričakoval. "Ali bom, ali ne bom?" se je sam izpraševal. Zopet so bili pohvaljeni najboljši brigadirji in razglašeni najboljši izmed najboljših za udarnike. Komandant je čital imena udarnikov. Marko je poslušal z odprtimi ustmi: "Marko Kut%r, Ivan Kumar . . . Marko se ni mogel več zdržati, stisnil se je v kot, skril lice v dlani in se od veselja razjokal. Toda brigadirji so zagnali hrup; "Živeli udarniki! Živel Markov sklep. — pa v začetku od začu- mogel do besede. Nje- N. J. Popovic, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI RABLJENE AVTE V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. 8116 LORAIN AVE. ME 7200 NICK POPOVIC, predsednik MIŠKO KRANJEC OS ŽIVLJENJA ROMAN ZEMLJA SE PREBUJA (Nadaljevanje) ® ^ Zamahnil z roko. "Naj ^^^jo čas. Sem rado-jl, bo to zemljo delil? da grofje kar tako gi jo dru- |li „ So grofe pri nas odpra-dejal fant živahno, ^i morali deliti za- stari res molčal. In da mu vse to pripoveduje njegov smrkavec, ta, ki ga on ni nikdar cenil; ki ga je v srcu sicer rad imel, pa mu tega ni smel pokazati, ker je bil velik fakin. O, Marko bi se bil rad pogovarjal o zemlji. Ko bi mu bil kdo drugi prinesel to novico, bi bil Marko ves v ognju. Da bi bilo to na priliko razglašeno po vasi, izbobnano. Res, zadnje čase so mnogo govorili o zemlji in bilo je že gotovo, da jo bodo delili. Nihče več ni dvomil, da je ne bi delili. Revež, kakršen je bil Marko Magdič, se lahko neprestano bo- ji, da si ni kdo vsega tega izmislil in tako potegnil revežev za nos. Ce bi,kdo drugi prišel s takšno novico, bi Marko klepetal z njim cele ure. Kajpa, vmes bi delal, ampak tudi med delom se človek lahko pogovarja. Vendar pa se je zdelo, da zaradi tega ne bo tako strog s sinom. "Mislil sem si," je začel spet fant, "ako zemljo delijo, je dobro, da sem doma. Bogve, kako lahko napravijo, in meni nič ne pripade. Ce sem pa tu, me morajo upoštevati." "Tako, glej ga no, kaj bi tudi ti rad imel zemljo?" "No, da. Zakaj pa bi je tudi jaz ne smel dobiti? To je; za enkrat jo dobite vi, ker jo dobijo gospodarji, vendar jo dobite tudi zame." "Izvrstno," je dejal Marko in postal nekoliko nejevoljep. "Še nismo dobili zemlje, pa bi si že delili." "Delili, zakaj pa? Saj vendar ne škodi, če sem poleg." Tako se je Marko Magdič zapletel v razgovor s svojim sinom. Pa se je že odločil, ko je slišal, da je fant prišel, da z njim ne spregovori besedice. In bi je ne spregovoril, da ga fant ni zmešal z. zemljo. To je tisto. O zemlji je Marko Magdič vedno rad govoril. Ce drugače ni mogel, je zvečer pripovedoval otrokom o njej, kako bodo delili, in jim že zdaj določal, kaj bo kateri delal. Tako je bilo vse razdeljeno. Ko se je torej zdaj spomnil, da preveč govori s fantom, je takoj sklenil, da bo rajši molčal pa naj reče fant, kar hoče. Vtaknil je pipo v usta in poslej molčal. Zvit je, si je dejal Marko; pozna me, kakšen sem in je mislil: Tako bom starega pretental. udarnik Marko, naš najboljši delavec! ..." Dvignili so Marka in ostale udarnike na ramena in jih med petjem nosili med barakami. Marko je bil ta večer tako ganjen od sreče, da ni mogel govoriti. Delo v brigadi je šlo naprej. Dež je delo večkrat prekinil. Zato je bila težka borba za kubi-ke, za normo, za plan. Marko je bil v tej borbi vedno med prvimi. črta na brigadnem grafikonu se je nad njegovim imenom z vsakim dnem dvigala višje. Na tretji brigadni konferenci je bila brigada razglašena za udarno. Zopet so bili razglašeni novi udarniki, med njimi zopet Marko. Tako sta pretekla dva meseca borbe z a zgraditev ceste. Brigada je bila dvakrat udarna, Marko trikratni udarnik. Prišel je čas povratka. Mnogo je slišal Marko na brigadnih in četnih sestankih, o zadružništvu, o naši petletki, o socializmu in industriji. To zadnje ga je naj- bolj zanimalo. Že od nekdaj je gojil željo, da bi postal mehanik. Toda kako? Sedaj pa so v brigadi spraševali, kdo se hoče izučiti in postati kvalificiran delavec, strokovnjak. Marko ni dolgo pomišljal. Med prvimi se je prijavil. Marko je prišel v Zagreb v veliko tovarno "Rade Končar". Veliko mesto, velike stavbe, široke ceste, polne kamionov in tramvajev. Vse to je bilo za Marka nov svet. Ko si je prvi dan ogledal v tovarni velike svetle stroje in zvedel, da bo pri teh strojih delal tudi on, je bil Marko srečen kot še nikdar v življenju. Zvečer je sedel v lepi sobi, v kateri je bila prava postelja, s čistimi rjuhami in novo odejo, zrcalo, umivalnik. To je bil sedaj njegov novi dom. Marko je potegnil iz žepa papir in svinčnik, oslinil konico in začel pisati svoje prvo pismo materi: "Mama! Naučil sem se pisati, postal sem trikratni udarnik, to pomeni, da sem bil dober v bri- gadi. živel sem dobro, postal semi nov človek. Nič več nisem oni Marko z bajte. Sedaj bom delal v Zagrebu v veliki tovarni. Postal bom mehanik. Ko se bom izučil, Te vzamem k sebi. Povej Anzetu in Lojzetu, naj ne bosta več hlapca. Za menoj naj prideta. Tudi tukaj mi gre zelo dobro. Kmalu bom prišel domov na dopust. Tedaj ti bom tudi Gmajnarju, da ne bom nikdar več njegov hlapec. — prinesel svojo prvo plačo. Povej Tvoj Marko." NEMŠKI NACIONALISTI ZAHTEVAJO OZEMLJE BONN, 22. sept. — Skrajna desničarska (nacistična) stranka zapadne Nemčije je danes sprožila zahtevo, da $e Nemčiji vrne področja na vzhodu, ki so po končani vojni prišla pod Poljsko. Predstavnik stranke dr. Franz Richter je v parlamentu izjavil, da Nemčija brez teh področij ne more živeti. i ga zovemo 'banka hrane --in jaz sem nova predsednicar "Naš električni 'freezer' jedil je v resnici čudovitost! Ne samo zato, ker je tako pripraven in prihrani toliko časa,pač pa tudi ker prihrani nam toliko denarja. "Da me prepriča o ekonomiji Električnega 'freezer j a' za jedila, je moj soprog vodil seznam vseh jedil, ki sem jih vzela iz 'freezerja.' Hrano je kupoval v večjih količinah in mi jo prodajal po tekočih tržnih cenah. "Kmalu sem spoznala koliko denarja on 'napravi' ... in koliko denarja si jaz lahko prihranim. Tako se*m izvolila sama sebe za novo predsednico naše 'hranilnice jedil'—za stalno!" Da, tudi vam se bo izplačalo imeti Električni 'freezer' za jedila. Vi si prihranite na jedilih in denarju s kupovanjem v večjih količinah, Vi si prihranite na času za kupovanje. Vi si prihranite na trans-portaciji na in iz trga, in vi si prihranite čas v kuhinji. Nabavite si moderen Električni 'freezer' jedil—veselite se boljše hrane po nižjih ceni. Dobi se 'freezer' za jedila prave velikosti za potrebe sleherne družine. OF COURSE * A / //y ČlCCflR/C^ ALWAYS AT YOUR. / SERVICE \\ y IN THE BEST LOCATION IN THE NATION Tune in "TEN O CLOCK TUNES" All Hit Tunes, All Top Stan—15 Shows a Week—Mornings ot 10 WCARand WICA—Evenings oHOWHK 0 zemlji mu bom pravil pa bo pozabil, da sem se vrnil. Sedel bo k mizi in bo še dalje govoril o zemlji, zvečer bo šel spat in bo spet govoril o zemlji, drug dan pa bo domač in ga niti ne bom smel vprašati, česa išče pri hiši. Ne boš! Nič se ne boj, še odgovor mi boš dajal: Zakaj si najprej tisto napravil, da sem jaz dobil zaušnico, zakaj si se zdaj potepal po svetu dve leti in se vrnil, namesto, da bi tam ostal, in sploh za vse. "A kaj zdaj prav za prav misliš?" je vprašal čez čas oče. "Tu vendar ne moreš ostati?" "Saj sem rekel, da do pomladi ostanem. Potlej spet odidem. Zdaj je težko za delo." "A od česa boš živel ? Saj vendar vidiš, da skrbim težko še za te, ki so otroci. Do tvoje smrti vendar ne bom garal zate, kaj?" "Da," je prikimal fant. "No, bo že moja skrb, da se bom preživljal." To je menda rekel, da bi potolažil očeta, zakaj vsakomur bi lahko bilo jasno, da se tu na vasi ne more preživljati. Kje pa bo tu dobil dela za vso zimo? Kdo pa potrebuje težaka pozimi ? Za kakšen dan že, ali stalno —ne. Zato je oče rekel: "Saj vem, kako se boš preživljal : pri naši skledi." In ker fant ni nič odgovoril in tudi mati ni rekla besedice, temveč prepustila to zadevo očetu, je bila stvar prav za prav rešena. To je: o tem zdaj ni hotel nihče več govoriti, temveč je Marko zase mislil in se potihem jezil. Dan kasneje je bil Matija pri hiši, kakor da se sploh ni nikdar ločil od tod. Tudi kruha si ni takoj služil, ker si ga ni imel kje, temveč je jedel, kar so jedli drugi. Govorice o delitvi zemlje niso več potihnile, temveč so postajale iz dneva v dan glasnejše. Slišale so se že določnejše reči. Pripravljala se je nekaka komisija iz mesta. A tudi iz vasi se je pripravljal nekak odbor. Ta odbor je bil, naravno, sestavljen iz bogatih ljudi. Kako naj bi reveži prišli v odbor, pa čeprav gre za delitev zemlje? v odboru je bil Bedrnjak, bogatin, ki je imel šestnajst oralov, potlej Kuznič, ki je imel dvanajst oralov, in še več takih. In občinski tajnik je bil poleg, ki je zapisoval vse stvari, ki so jih ti možje sklepali. (Dalje prihodnjim (HVfSrtN us. SAVINGS BONOS STRAN 4 ENAKOPRAVNOST MIHAIL ŠOLOHOV J TIHI DON ČETRTA KNJIGA (Nadaljevanje) — Opomogel in oženil, pravijo, da si se? Kaj pa si silo delaš? Izpij do dna! — Ne bom. Opravek imam pri tebi. — Nikar no! Nikar se ne norčuj! Zdaj o opravku sploh ne govorim ne. Zdaj pijem s prijatelji. če imaš kak opravek, pridi jutri. Miška se je dvignil izza mize, Be mimo nasmehnil in rekel: — Saj je drobnarija, pa je le, nujno. Dajva, pojdiva za trenutek ven. Kirill si je gladil skrbno za-Vihnjene črne mustače, nekaj časa molčal, potem pa vstal. , — Kaj, ko bi kar tu povedal? Kaj pa bi družbo kvarili? — Ne, rajši stopiva ven, — je zadržano, a vztrajno poprosil Miška. — Tak pojdi no z njim, kaj pa mešetarita? — je rekel Miš-,ku neznani širokopleči kozak. Kirill je nerad odšel v kuhinjo. Ženi, ki se je vrtela pred pečjo, je zašepetal: — Pojdi venkaj, Katerina! — In sedel je na klop in suho vprašal: — Za kaj gre? — Kohko dni si doma? — Zakaj? — Koliko časa, sprašujem, si že doma? — Četrti dan, menda. — Si v revolucionarnem odboru že bil? — Ne še. — Pa v Veške misliš iti, v vojaški odbor? — Zakaj pa to premlevaš ? če si prišel po opravku, potem govori o stvari. — Saj govorim o stvari. — Potlej se poberi k vragu! Kakšna živina pa si med navadnimi Zemljani, da bi ti moral odgovoriti? — Predsednik revolucionarnega odbora. Pokaži potrdilo iz edinice. — Pogle-e-ej si ga no! — je zategnil Kirill in se z ostrimi, streznjenimi očmi zazrl Mihailu v zenice. — Ka-a-am te pa nese! —Nikamor drugam. Daj potrdilo! — Bom precej prišel v sovjet in prinesel. — Pri tej priči daj! — Nekam sem ga založil. — Poišči. — Ne, zdaj ne bom iskal. Pojdi domov, Mihail, umakni se zdrahi. — Midva bova imela kaj kratko zdraho ... — Miška je segel z roko v desni žep. — Obleci se! — Nikar, Mihail! Rajši se ne obreguj obme ... — Pojdiva, ti pravim! — Kam? — V revolucionarni odbor. — Nič se mi ne da. — Kirill je prebledel, a je govoril z roga jočim posmehom. Miška se je zavihtel proti levi, potegnil iz žepa samokres in napel petelina. — Greš ali ne? — je tiho vprašal, Kirill je molče stopil k izbi, a Miša mu je zastavil pot in z očmi pokazal na vežna vrata. — Fantje! — je z narejeno neprisiljenostjo zavpil Kirill — Skoraj aretirali so me! Popijte žganje brez mene do konca! Vrata iz izbe so se na stežaj odprla. Ahvatkin je že stopil čez prag, ko pa je zagledal vase namerjeni samokres, se je naglo umaknil za podboj. — Pojdi, — je velel Miška Kirillu. Ta je široko zakoračil proti vratom, lenobno prijel za kljuko in bliskoma, z enim skokom premeril vežo, divje zaloputnil z vežnimi vrati in skočil izpred praga. Medtem ko se je sključil in tekel čez dvorišče proti sadovnjaku, je Miška dvakrat ustrelil za njim in zgrešil. Naslonil je cev samokresa na Ikket upognjene levice, se široko raz-koračil in skrbno meril. Po tretjem strelu se je Kirill nekako spotaknil, a se vzravnal in lahkotno skočil čez plot. Miška je stekel izpred vrat. Za njim je iz hiše tresnil suh in odsekan strel iz puške. Pred njim je v pobeljeni steni klonice krogla zadela ilovko, odletela in posula na tla sive kamnite drobce. Kirill je tekel lahko in naglo. Njegova sklonjena postava je švigala med zelenimi krošnjami jablan. Miška je preskočil plot, padel, leže ustrelil še dvakrat za bežečim in se obrnil z obrazom proti hiši. Zunanja vrata so bila široko odprta. Na pragu je stala Kirillova mati, prišla jala roko k očem kakor za ščitek in "gledala v sadovnjak. "Moral bi ga bil brez pregovarjanja pri priči ustreliti!" —• je topo pomislil Miška. Še nekaj minut je ležal pod ograjo, ogledoval hišo in si z nekim umirjenim, samogibnim praskanjem čistil s kolen blato, ki se ga je prijelo, potem pa je vstal, težko zlezel čez plot, povesil cev samokresa in krenil proti hiši. 5 Obenem s Kirillom Gromo-vom sta se skrila Ahvatkin in tisti neznani kozak, ki ga je bil videl Koševoj, ko je prišel h Gromovljim. Ponoči sta še dva kozaka izginila iz vasi. Iz Ve-šenske je prispel v Tatarskij PEGGY'S OPEN KITCHEN ZDAJ POD NOVIM VODSTVOM "Če vaša žena ne zna kuhati—imejto jo za ljubico in pridite na kosilo k PEGGY'S OPEN KITCHEN" 554 EAST 152nd STREET PERUTNINA 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. ANDY HOČEVAR in SINOVI TEL, v trgovini; Montrose 2369—na domu: Montrose 1368 W JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicoit 0583 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 452 EAST 152nd STREET Tel.; IVanhoe 3118 majhen oddelek donske čete Nekaj kozakov so zaprli in štiri, ki so prišli iz edinic brez listin, poslali v Vešensko v kazensko stotnijo. Koševoj je po cele dni presedel v revolucionarnem odboru, ob mraku prihajal domov, pri-slanjal k postelji nabito puško, samokres vtikal pod vzglavje in hodil spat oblečen. Tretji dan po dogodku s Kirillom je rekel Dun jaški: — Dajva, spiva v veži. — Počemu neki? — je ostrmela Dun jaška. — Skozi okno utegne kdo ^ustreliti. Postelja je pri oknu. Dun jaška je molče prestavila posteljo v vežo in zvečer vprašala: — Kaj bova res takole po zajčje spala? In ko zima pride, ali bova še zmeraj tabbrila v veži ? — Do zime je daleč, a ta čas ne kaže drugače. — Doklej pa bo trajal "ta cas — Dokler Kirjuška ne primejo. — Kaj misliš, da ti bo butico nastavljal! — Nekdaj jo bo že nastavil, — je prepričano odvrnil Miška. Toda njegovi računi se niso uresničili: Kirill Gromov, ki se je skrival s svojimi prijatelji vred nekje za Donom, je zvedel, da se bliža Mahno, in prese. lil se je na desno plat Dona in jo mahnil v trg Krasnokutsko, kjer naj bi bili po govoricah, prednji oddelki Mahnovih tolp. Ponoči se je pomudil v vasi, na cesti mimogrede srečal Proho-ra Zikova in mu naročil, naj pove Koševoju, češ, da se mu Gromov globoko klanja in ga prosi, naj pride kaj v vas. Pro-hor je zjutraj povedal Mišku o srečanju in o pogovoru s Kirillom. — Kar, naj se kar oglaša. Enkrat je ušel, drugič pa se ne bo izmuznil. Naučil me je, kako je treba s takimi ljudmi ravnati, in hvala za to, — je rekel Miška, ko je zvedel za zgodbo. Mahno se je resnično pojavil v območju gorenjedonskega okrožja. Pri vasi Konjkovu je v kratki bitki razbil pehotni bataljon, ki so mu ga poslali nasproti iz Vešenske, toda ni zavil proti okrožnemu središču, ampak je krenil proti postaji Millerovo, severneje od nje presekal železniško progo in odšel v smeri proti Starobelsku. Naj-delavnejši belogardistični koza-ki so se mu pridružili, večina pa jih je ostala doma in čakala. Koševoj je živel ves čas na oprezu in pazljivo spremljal vse, kar se je godilo na vasi. Toda življenje v Tatarskem ni bilo kaj prida prijetno. Kozaki so vneto preklinjali sovjetsko oblast za vse pomanjkanje, ki so ga morali doživljati. V majceni štacunici pred kratkim osnovane EPO ni bilo skoraj ničesar. Milo, sladkor, sol, petrolej, vžigalice, tobak, kolomaz — vseh teh nujno potrebnih stvari ni bilo naprodaj, na praznih policah pa so klavrno ležale le samo drage asmolovske cigarete in nekaj železnine, za katero cele mesece ni bilo nobenega kupca. Namesta smrdijivca so ponoči žgali v posodicah raztopljeno fnaslo in mast. Tobak je nadomestila doma pridelana mahor-ka-samosevka. Na vso moč so uporabljali, ker ni bilo žvep-lenk, kremena in jeklene presil-nike, ki so jih kovači v naglici napravili Vnetilo so kuhali v prevrelici iz pepela sončnic, da bi se hitreje zagorevalo, vendar so zavoljo nevajenosti težko napravi jali ogenj. Dostikrat j e Miška, ko se je zvečer vračal , iz revtJTucionarnega odbora, opazoval, kako so se kadilci zbrali kje na cesti v kolobar, družno kresali s kremenom iskre, se polglasno krepko pridušali in prigovarjali: "Oblast sovjetska, daj ognja!" Končno je komu iskra padla na suhi podnet, se razgorela in vsi hkrati so pihali v tlečo lučko; ko pa so zakadili, so molče počenlli in si pripovedovali novice. Tudi papirčkov za. kajo ni bilo. Iz cerkvene lope so raznesli vse matične knjige, ko pa so te pokurili, je šlo po hišah za cigarete vse od starih LOJZE IN JENNIE STRUKEL NAZNANJATA, DA STA PREVZELA GOSTILNO od MARIO KOLENC NA 6220 ST. CLAIR AVENUE Prijazno vabimo vse prijatelje in znance na posei. NAZNANILO! Cenjenim odjemalcem, novim in starim, naznanjamo, da bomo letos zopet imeli prvovrsten mošt. To se pravi, prešali bomo belo in črno grozdje prvovrstne kvalitete. Priglasite se takoj, da ga boste lahko pravočasno dobili in pa prvovrstnega. V zalogi imamo tudi SODE od žganja. Naša postrežba je točna in solidna, za to vam je porok KOROŠEC WINERY 6629 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. Pridite ali pokličite ENdicott 2233 IMAMO FINO GROZDJE IN MOST Vsem starim in novim odjemalcem sporočamo, da bomo tudi letos postregli z najboljšim grozdjem in moštom. Lahko dobite mešano iz Kalifornije ali pa samo ohijsko. Posebno opozarjamo, da si letos boste lahko nabavili ohijsko grozdje in mošt samo še dva tedna—torej ne čakajte, naročite takoj! Imamo nove (charcoal) sode po 5 galonov in do 50 galonov od žganja. Pripeljemo na dom. Cene so zmerne. Če želite, imamo vedno v zalogi dobra stara vina, kot belo, rdeče, catawba, ohijska, itd. Se priporočamo za obisk. NOTTINGHAM WINERY I772I WATERLOO ROAD Pokličite po telefonu: IV 2724 otroških abecednikov pa noter do starčevskih svetih bukev. Prohor Zikov je dokaj pogosto zahajal v staro Melehovljo hišo, prosjačil Mihaila za papir za kajo in žalostno pravil; — Moja ženska je imela pokrov na skrinji s starimi časopisi — potrgal sem jih in pokadil, novi zakon smo imeli, take svete bukvice — pa sem ga tudi pokadil, stari zakon sem .pokadil. Premalo teh zakonov so napisali sveti služabniki . . . Babnica je imela spominsko knjižico, vsa žlahta je bila v njej, živa in mrtva, popisana — pa sem jo tudi pokadil. Kaj pa, ,ali naj zdaj zeljnate liste kadim ali, recimo, naj lapuh sušim za papirčke? Nak, Mihail, reci, kar hočeš, ampak daj mi novice. Brez kaje nestrpim. Kolikokrat sem na nemškem bojišču svoj delež k^uha za osmin-ko tobaka zamenjal. Življenje v Tatarskem je bilo neveselo to jesen . . škripala so pri kolcah in vozovih nenamaza-na kolesa, sušila in lomila se je AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO za eno ali dve družini, pokličite nas. IVanhoe 7646 Realtor Moški in ženske, ki morajo nositi OPORE (TRUSSES) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611 brez masti usnjena vprega in obutal, najhuje pa je bilo brez soli. Za pet funtov soli so v Ve-šenski Tatarčani dajali spitane koštrune, se vračali domov in kleli ljudsko oblast in razdejanje. Ta prekleta sol je prizadela Mihailu veliko preglavic . . . . Nekoč so v sovjet prišli starci. Spodobno so pozdravili predsednika, sneli čapke in se posedli po klopeh. — Soli nimamo, gospod predsednik, — je rekel eden izmed njih. — Zdaj ni več gospodov, — je popravil Miška. — Oprosti, prosim, to je še zmeraj stara navada . . . Brez gospodov bomo že shajali, brez soli pa ne gre. HIŠA NAPRODAJ 6 sob, 4 spodaj, 2 zgoraj; ena soba in kopalnica spodaj. Vpraša se na 18710 Kildeer Ave. osma hiša od La Salle gledališča IV 7326 F O R N E Z I Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin. CHESTER HEATING CO. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd., UT 1-0396 Kuhinjska peč naprodaj Monogram izdelka ter v zelo dobrem stanju. Cena zmerna. Pokličite EX 6718 28. septembra 194& stareSi' Kaj bi torej radi, ne: (Dalje prihodnjič) 1940 BUICK SEDAN 4 VRATA, SE PRODA. V zelo dobrem stanju. Radio in grelec. Samo S55U' Pokličite EN 7988 PREŠA ZA GROZDJE ^ Proda se preša za eno grozdja z vso pripravo. V najD®' šem stanju. Po zmerni ceni. Pokličite IV 2773 B. J. RADIO SERVICE 1383 E. 45 St. — HE SOUND SYSTEM INDOOR—OUTDOOB Prvovrstna popravila na ▼rst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Play®^ Vse delo Jamčeno Zakrajsek Funeral Home, Inc. . 8016 ST. CLAIR AVE# Tel: ENdicott 3113 , VOLILCI IN VOLILKE 32. VARDE! Ako vam je pri srcu dobro, progresivno zastopstvo, VOLITE ZA COUNCILMANA 32. VARDE JOHN R02ANCE JE SPOŠTOVAN, ZMOŽEN IN ZANESLJIV Nepristranske primarne volitve 4. oktobra 1949 DAROVALI PRIJATELJI JOHN ROZANCA L Taka KUHA\ Taka VREDNO TA! z mojo NOVO plinsko pečjo w, "Seveda, jaz mislim, da bi še lahko shajala z mojo staro plinsko pečjo . . . ampB^ nisem mogla prezreti izredne ugodnosti novih peči." Tu je izborna plinska peč, ki s kuho napravi veselje . . . enostavno izvrši VSO kuho—zgoraj ... v pečici ... v pra-žilniku. Na tisoče različnih toplot vam prihrani na kurjavi s odpravo pred-gretja ... in tudi ohladilnega časa. Vi dobite takoj polno gorkoto čim odprete plin . , . zmanjšano gorkoto čim ga privije-te nazaj. Dobili boste obede hitreje na novih plinskih grelcih, ki se ne zablokirajo, se jih lahko sčisti in trajajo celo dobo peči. Veselili se boste nove plinske pečice, ki peče enakomerno—ne glede kako so predali razpovrščeni! Ekstra močna in-sulacija obvaruje vašo kuhinjo pred preveliko toploto, ko pečica gori. Izberite si vašo novo plinsko peč ® vrhnjimi "burner j i," ki so razdeljeni kot sami želite. . . s pečico v sredi 3^' ob strani « . . avtomatično pečico s kontrolo na uro . . . steklenimi vrati n® pečici . . . lučjo v pečici, če želit®* Oglejte si najnovejše modele pri vasC' mu prodajalcu ali na ogledu v razstavo' sobi plinske družbe. Rekli boste, "Taka kuha! Taka vrednota! z mojo NOV^ plinsko pečjo!" ^EAST OHIO GAS /3^