Poštnina plačana v gotovini! CENA IZVODA 20 DIN P v. . v . ® naši domovini teče Titova štafeta. Mladina jo sprejema in pozdravlja ter nosi naprej proti končnemu ‘ja, k našemu ljubljenemu maršalu Titu. Te dni je prešla skozi Gorenjsko preko Vršiča na Primorsko Leto XV. — Štev. 17. V Ljubljani, 26. aprila 1959 Zvezna košarkarska liga VESEL DAN ZA SLOVENCE Nepričakovana zmaga Ljubljane — Zadar tlpoyozil“ Crveno zvezdo Že drugo kolo zvezne košarkarske lige je prineslo nepričakovane preobrate. Crvena zvezda je dokaj hudo podlegla Zadru, še najbolj pa nas je presenetila in razveselila Ljubljana z zmago nad Beogradom, ki so jo pričakovali le največji optimisti. Razumljivo je, da to ne gre v račun Beograjčanom, ki jim bo ta poraz bržkone delal preglavice v borbi za naslov državnega prvaka. Zato pa so bili tem bolj veseli pristaši Olimpije, ki jim je Ljubljana s to zmago verjetno naredila veliko uslugo. Žal nimamo popolnega pregleda današnjih tekem, ker v času poročanja še nimamo rezultata srečanja med Zastavo in Proleterjem v Kragujevcu. Koraču so popustili živci ■ Nepričakovana zmaga Ljubljane ® Stadion je skoraj ponorel Meddržavna nogometna tekma Švica : Jugoslavija Dva gola Sekularca in dva gola Veselinoviča - Sončno vreme in 40.000 gledalcev - Razigrani Jugoslovani ■ še vedno nas teži nesrečni poraz z Madžari. Cez teden dni pa nus Je Peljala pot v Basel. Ali bomo kos tistim Švicarjem, ki so vse do da-ftšnjega dne prikrito upali na zmago nad Jugoslovani? Tako srnio se spraševali po porazu v Budimpešti... " ^ Švicarji so imeli svoj načrt, mi pa svojega. Kdo bo torej zmago- v“ > V«.c. I <• .1,,; i------------------_____£• y •____ir i v j linovič. ki je zamenjal Ognjanoviča, je prisebno preigral nasprotnega branilca iu oddal žogo razpoloženemu Sekularen, šekularac je za trenutek okleval. Z očmi se je srečal z ^ lec? Ves teden so nogometni komentatorji švicarskih športnih in drugim branilcem, v tisočinki se- 9e iere- I(ezulli,t 86:72 /'evnih listov ugibali izid današniega dvoboja in pripominjali, da je kunde preslepil negotovega nas,prot- zgovorno zagotovilo, da Jugoslavija nevaren nasprotnik iu da nikdar ne iionovi igre prejšuie ''"L'0 - ..— 1 u tp-n... ^ "edelje. Tako so Švicarji opozarjali, mi pa smo se ob tem tolažili... ■ Na velikem stadionu St. Jakob se je zbralo okrog 40.0»« gledal-v> vsi z željo videti še enkrat poraženo Jugoslavijo. Toda 5 ■’ z. z.njo viueu se euurai poraženo jugosiavijo. loua... Zmaga iti iZa barve pomeni resnično tolažbo za neuspeh prejšnje neilelie ,| *ttl>ko bi tokrat napisali, da je bila to igra malih in velikih. Jugo-hj’'nIn.j w> dali temeljito lekcijo švicarskim nogometašem in jih pre-• ricah, da so bili njihovi upi preveč predrzni... spodnji kot. Žogo je namreč dobil Lipošinovič od Kos.tiča in jo z wol-ley udarcem poslal naravnost v švicarsko mrežo. Jugoslovani so kar naprej obdržali pobudo in nenehno uprizarjali silovite napade, ki so jim bili švicarski branilci komaj kos. Tako je v 12. minuti streljal Ljubljana, 26. aprila. — Težko ne je odločili, čemu bi dali ob ppročilu o včerajšnji prvenstveni tekmi med Beogradom in Ljubljano večji poudarek: morda odlični igri domačega moštva, ali temu, da državni prvak Beograd in njegovi igralci ne znajo prenesti poraza, ali izrednemu navdušenju skoraj 2000-glave množice, ki je s svojim temperamentnim vzpodbujanjem doprinesla svoj veliki delež k tako nepričakovani in zato še bolj pomembni zmagi Ljubljane. Ljubljana : Beograd 86:72 (57:44) Pravi športniki, če so tudi poraženi, Če-stiitajo ob koncu tekme svojim nasprotnikom. To pa se včeraj zvečer, preden so ugasnili reflekto-rje na igrišču v Šiški, ni zgodilo. Medtem ko so navdušeni navijači pozdravljali zmago, so odliajali igralci Beograda v slačilnico irT z obrazov se jim je bralo, da korist Ljubljane je a domači zasluženo oporekali gostje, ki nikakor niso hoteli priznati premoči svojih nasprotnikov. Celo med tekmo je prišlo do nešportnega izpada igralca Gordiča, ki je z jezo vrgel žogo v desko nad košem, ko je moral zaradi 5 osebnih napak zapustili igrišče.. Še več. Hotel se je celo dejansko lotiti sodnika Kavčiča. Tudi trener Beograda Stankovič ni mogel zadržati svojega nerazpoložen ja in je večkrat glasno uporabljal precej »krepke« izraze, še huje pa je to, da je vpričo gledalcev udari! okoli ušes Gordiča. Tako so torej prenesli ta n e všeč ni in zanjo nepričakovani poraz Beograjčani ... • Kaj pa v drugem Taborni' Veselje je zavladalo med igralci in funkcionarji, vsem pa smo lahko čestitali, saj so se borili požrtvovalno iu zagrizeno do zadnje minute ter s tem dokazali, da je bil poraz proti Lokomotivi prejšnjo soboto zgolj naključje. Odlična petorka: Vranič, Čretnik, Zupančič, Kumer in Škerjanec je funkcionirala brezhibno, precejšen delež pa je dodal še mladi „ Eiselt, ki je dobesedno visel na dolgem in nevarnem Koraču. In Kumer — Koračcva senca? Ta je zares izpolnil svojo nalogo tako, kot »i Korač nikdar ne želi, in zatrjuje, da mu je Kumer najneprijetnejši nasprotnik. AH je kaj čudnega, če je Korač sredi igr« večkrat izgubil živce, si skoraj pulil lo.se i« menda na tihem preklinjal dolgo ljubljansko »sedmico« Kumcrja. Svoj delež sta dodala (Nadaljevanje na 8. strani) niika in z ostrim strelom dosegel zmagali, temu pa tretji gol za Jugoslovane. Seveda je """ 1",~' bilo veselje v naših vrstah veliko, uspešnega strelca pa je vse pozdravljalo. Naši napadalci so se razigrali in se po miili volji sprehajali v obrambnem prostoru Švicarjev, škoda, da niso te svoje premoči znali izraziti v golih in da so začeli po iem tretjem golu kombinirati do onemoglosti, še najbolj je presenetil tokrat ofenzivni krilec Kalope-rovič, ki je delal pravo zmedo med švicarskimi branilci. Naši napadalci Ljubljana, 26. aprila. Včeraj in sliko, kje se žensko kegljanje nap so spretno preigraval^ obrambo do- danes je bilo na kegljišču Gradisa bolj razvija, kjer pa bi morala ke-ma c mo v, zal pa so žogo predolgo republiško žensko prvenstvo za po- gl jaška organizacija še nareiditi •er, . v,.... •««. •alvu ,ic » **. m.i.uu »ucajai zadrževali, tako da ni moglo priti saaneznice, o katerem lahko zapi- potrebne ukrepe za razširjenje tega kise AUemam, Rey, I luk- Kostič v samo prečko, kar je med do spremembe v rezultatu. V 54. mi- šemo, da nas je zlasti presenetilo športa med ženskami Največ keg- gledalci vzbudilo pravi preplah, nuti sta lepo prodrla Lipošinovič in po dokaj številni udeležbi. Nasto- Ijavk je poslal na tekmovanje Ijub- V eseji novi c. žoga se je znašla pri pilo je namreč 40 tekmovalk iz Ma- Ijanski Gradis (9), za njim Branik Vese tonov leu, ki je_ ostro- streljal, ribora, Kranja, Celja, Rakeka im (7), Ljubljana (6) ter Triglav (6). (Nadaljevanje na 8. strani) Ljubljane. To pa pokaže tudi jasno medtem ko so ostale klube zastopale le po ena ali dve tekmovalki. > JlJC;C>SLAYTJA : ŠVICA 5:1 (2:0) ^Jugoslavija: Jurič, Belin, Crnko-l j ’ Kaloperovič, šijakovič, Krstič, i. Pošinovič, R. Ognjanovič (Vese-nftvič), Zebec, Sekularne, Kostič. ».''vica: Schley, Grobety( JVejber, I aegerli, Schuvder, Schneiter, Fel- a i"i____ T' 1::I. Republiško prvenstvo žensk v kegljanju Tokrat ne Erjavčeva! (Potier). fac ^e*Cl' J-■Pošinovič v 3., šefcula-v’.kž. in 47., Veselinovič v 83. in ti za Jugoslavijo ter v 83. aut' Rey za Švico. \^dnik Jonni (Italija) objektiven. e^Jgoslovani so se hoteli za vsako DL 'j* maščevati za visok poraz z Pf^^ri. Naleteli so na Švicarje in sj, n »ad njimi stresli vso jezo. To Slišali smo vzklike: »Izvrstno Jugoslovani! Takšnega nogometa ne vidimo vsak dam!« Švicarji ostro napadajo Gol, ki so ga prejeli domačimi, jim ni vzel malodušja, nasprotno, zaigrali so s še večjim poletom in Tradicionalni drugi polčas fti,'^azali žc uvodni takti danaŠ- udarnostjo. Imeli so nekaj lepih »H0|a srečanja, ko so vsi bot en priložnosti, da rezultat izenačijo, V>|■ ^jgrali z vsem srcem in vso toda žoga jih ni ubogala. V 17. milji, I,-: ‘'»(•o je za to, da pokažejo vsem nuti so uprizorili' nenadno silovito ba i..e».J<'ln nogometa v domovini, akci jo, toda Meierjev strel ni imel 6ie(.Utj' v zamejstvu, da naš nogo- zaželenega učinka. Žoga se je nam-dal„0 v^r,dar nekaj velja. Ni bilo reč odbila od prečke. Še enkrat so Msaj ’ ko je na semaforju bilo za- bili naši branilci v veliki zagati. Bi-Vifi za Jugoslavijo. Lipošino- lo je v 37. minuti, ko je nastala pred ha je spustil v divji dir, ob njem juričevimi vrati gneča, vendar smo v tret.yS".ianovič i-n Zebec. Bilo je - - ... b minuti današnje igre, ko je ■■epf krilo Dinama im naše državne med Švicarji zaman iskali iznajdljivega strelca. Nekaj minut za tem pa je prešla Jugoslavija v odločno stance ostro streljalo v levi ofenzivo Gol je visel v zraku. V je Odred svojo nalogolzpol.nd protl 42. minuti so se fe^prebd, pričakovanju zelo.dlbArafi pa glasno i z ra zali svojo zeljo, da bi bilo Ljubljana, 26. aprila, še vselej doslej, kadarkoli je bilo na sporedu prvenstveno ali prijateljsko srečanje Odreda z zagrebškim Dinamom, smo opazili, da je Odred proti svojemu nasprotniku zaigral vselej bolje v II. polčasu in ga nekajkrat pripravil tudi ob zmago. Prav tako je bilo tudi na včerajšnji zelo zanimivi tekmi med obema omenjenima nasprotnikoma. Lepo vreme je privabilo na stadion v šiški čez 3<)09 gledalcev, ki so z zadovoljstvom ugotavljali, da krat tudi po nepotrebnem kombinirali, namesto da bi streljali. Zelo nevarni sta bili 11. in 15. minuta. (Nadaljevanje na 2. strani) i do nasprotnega šestna j sterea. Ze-’ bec je nekaj trenutkov okleval, komu naj bi oddal žogo in ko je našel prostega Sekularca, jo je nesebično oddal prav njemu. Šekula-rac je s same linije šestnajsfmetr-skega obrambnega prostora streljal in na semaforju se je pokazalo 2?0 za Jugoslavijo! Šekularčev sprehod ia 3:0! Jugoslovani so imeli veliko prednost. V prvem polčasu so dosegli 2 lepa gola, kar je še bolj dvignilo moralo in samozavest. Že v prvi minuti drugega polčasa- so imeli naši izredfio priložnost —'~~L' ----11 ' toda žoga ni " novica, niti so se vsi potegovali za odločen strel proti vratom švicarskega vratarja. Kar ni uspelo tem trem, je uspelo v naslednji minuti Sekularen. Vese- tako vsaj tudi v prvenstvenih tekmah 11. zvezne lige. Odred : Dinamo 1:1 (0:1) Dinamo: Irovič, Šikič, Markovič. Šantek, Koščak, Režek, Jovičič, C»nč Gašpert, Matuš, Perišič. Odred: Mozetič, Medved, Pirc, Gruden, Bečič, Udovič, Plastič, Ra-škovič, (Fišer, Oblak), Hočevar, Velkavrh, Regal,ly. Sodnik Jakše, mejna Kordež in Tavzes (vsi iz Ljubljane). Začetek je bil zelo živahen. Odred zvišati rezultat, je takoj prevzel pobudo, toda nje-i hotela ubogati Lipoši- govi napadi so se skoraj vedup za-Kostiča, niti Zebeca, ki ključili ob kazenskem prostoru. Ka- sneje so se znašli gostje in začeli vse bolj in bolj prodirati pred Od- Zares uspešen križni »povoj« za redova vrata. Njihovi streli pa so Korača, ki sta mu preprečila mladi bili netočni ali pa so napadalci več- v Eiselt in Vranič met na koš Vse 'tekmovalke so -nastopile z dvakrat po ICO lučaji! mešano v mednarodnem slogu iu so vsaj ne-nekatere dosegle včeraj precej boljše rezultate kot danes. To velja predvsem za tiste tekmovalke, ki so prekoračile število 4-00 ali so se mu približale. Sati e rje va 415, Rozmanova (Trg) 409, Erjavčeva (Gradis) 407, K-aKV- ¥ Engelmanova (Trg) 400, Gradisa r-štvStCJf jeva (Br) 406, Smrajčeva (Gradis) 405, Pirčeva (Br) 392, Ruparčičeva (Lj) 597, Klemenčičeva (Gradis) 391. To je bil Vrstni red včerajšnjega tekmovanja, danes pa se je vrstni red precej spremenil. Prvo mesto je zasedlo Ruparčič Malči, ki je danes dosegla 413 kegljev, skupno 809 in s tem postala republiška prvakinja pri posameznicah. Druga Erjavec Francka (Gradis) 799, Rozmanova (Triglav) 797, Gradišar (Branik) 792, Engelman (Tr) 781, Satler (Gr) 777, Smrajc (Gr) 772, Sonnen-wald (Gr) 763, Gorjan (Gr) 763, Klemenčič (Gr) 738, Stopar (Tr) 7% Pirc (Br) 722.. Vse te se bodo pomerile še na drž. prvenstvu, ki bo prihodnji me-SCC "vi kegljišču Betona v Celju. Veliko presenečenje je vsekakor doseženo prvo mesto Ruparčičeve, saj so poznavalci tega športa upravičeno pričakovali zmago Erjavčeve. loda ta se je morala zadovoljiti z drugim mestom. Tudi Sonnen\val-dova je pripravila presenečenje, opazili pa smo. da med najboljšo dvanajstorico ni nekaterih znanih slovensjcih igralk, ki so, kot kaže, precej popustile. Vrstni red današ-njegu prvenstva kaže dejansko sliko moči posameznih klubov, saj bo nastopilo na drž. prvenstvu kar S igralk Gradisa in 4 igralke Triglava. Skupščina Atletske zveze Slovenije Odsthatbimo Pojt&mJkiiwv& vasi / Premalo resnosti v klubih ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Ljubljana, 25. aprila. Sabljanje Y delovali Kladivar, Kovinar (Store), Celi® Sloveniji že nekaj let vztrajno na- in Olimp. Zmagovalec turnirja je Kladi-zadnje. Zato so temu vprašanju na var, ki je v finalu premagal moštvo današnji skupščini Sabi jaške zveze Olimpa z l:o. V borbi za tretje mest« Ljubljana, 26. aprila. »Na atletskih skupščinah in tudi raznih bomo vložili v neko drago tekmovanje ali Slovenije posvetili največ pozorno- pa je Celje premagalo Kovinarja z 2:®- sejah mnogo govorimo,depo govorimo, toda žal ostajamo le pri Pa *!0t majhen kamenček v 'našo bodočo sti. Glavni vzrok, da je ta panoga Rezultati polfinala: Kladivar : Kovina! besedah.« Takole mi je sinoči potožil eden od delegatov. Točno. a,letsko zsrailbo- za dragoceni čas malošie- tako slabo razvita, je premalo res- 5:®. Olimp : Celje 3:0. Zmagovalec J« Ce bi izvlekli zaprašene zapisnike skupščin in sej Atletske zveze Tiinik ,atl£t!kih dclaTCe; f* “ ^mo morali no delo v klubih. Dogaja se da si P^ei ep ^ka . moštvo ceUa pa pok l o, •• u* i j ^ 1 rr i• i , , j-.v .» vprašati, ali naj ga tratijo na neskončnih zellK) tekmovalci mednarodnih sre- kot najbolj disciplinirana enajsio-ric3 Slovenije, bi morah zardevati od stramu. Toliko sklepov, odličnih raPzpravoh ali J ^ gredo' na teten> T žolo pri tem pa se ne udeležujejo Vse tekmi si je ogledalo i5M gledalcev. sklepov, pa tako malo iz\rsenega. >ceraj ne bi bilo treba toliko ajj kamorkoli in dejansko nekaj napravijo, niti domačih. Ce bi posvetili več po- Toda, izvršili jih nismo, zato mora biti ta skupščina tisto mesto, kjer isto. Za nas je to tisti svetilnik, ki nas -velja: mora peljati v pravo smer. Da se razume- govoriti o prelomnici, ki naj bi jo ta skupščina predstavljala, NedTomno se bom„ moraU že kmal,. vrni- zor nos ti tudi raznim klubskim ce b. v„, M — **.. «■ in veseli bomo z našo športno javnostjo prav tako vzpodbudna, bi prav tako zato, da to veliko m največje tekmovanje Plsn! u v Dab0 st'arnost- ^ jme| ^ore| poJ.ne roke dela, Če bo izkoristimo, da postavimo naši atletiki te- P«*1 razno (!) je skupščina razpravljala cih in krajih kot »zofa« iz časov Marije možnostih da in kar je najbolj nujno. z geslom: uporno po začrtani poti uinožič- niče KPJ nogometni turnir pod pokro- prvo mesto pa SO osvojili brrJr.lj Ker smo skromni s sredstvi in ljudmi, nega razmaha naše atletike! viteajstvom sekretarja okrajnega komite- ski Študentje. Bili SO mnOgO_ bt>lj“J Terezije. Prišli smo, videli in odločili. Ne moremo bomo morali za vsak dinar premisliti, ali ga več tako naprej, ker vemo, da nas pot navzgor vodi do prepada. Iti bomo morali v Šole (tu so Sieti za šolstvo, tu je društvo profesorjev telesne vzgoje, tu bodo morala biti tudi sredstva za »stimulacijoc), v Partizana (saj se nam ne bo treba najbrž med seboj prepričevati, kako je atletika potrebna Marko Rožman ja Franca Simoniča. Na turnirju so so- HAFNER 8:27.0 na 3000 m ... . Ljubljana, 26. aprila. Kot že ne- zultatov. Največje zanimanje je ve- 6.80, Zurc (P. N. mesLo) 635, palica kakršnemkoli telesnovzgojnem udejstvova- ]^a j je^ je ^uc]i letos ŽAK Ljubljana Ijalo zopet nastopu Lorgerja, ki je Les e k (KI) 4.3'G, Kolnik (KI) 4.20, d ju), iti moramo v mladinsko organizacijo nnredri republiško otvoritveno tek- v vseh treh tekih pokazal, da je so- Oman (Lj) 3.70, Brodnik (KI) 3.60. _.. (ali se upa kdo trditi, da med mladino ni movanje. Z izjemo Mariborčanov je liden, vendar ne boljši kot lani v krogla Krunič (Mrb) 13v75-, Gihal 20. uri na igrišču Olimpije pod C®' ...................... bila y giški zbrana vsa slovenska istem času. Kvalitetno najboljša (O) 13.42, disk Miiller (O) 43.61. kinovim gradom prvenstvena tekiO8 od ostalih reprezentanc. Moštv« ljubljanske univerze se je z zmag0 nad Sarajevom uvrstilo na drug0 mesto. Rezultati so bili naslednji Ljubljana : Sarajevo 20:16 (9:?)' Beograd : Sarajevo 26:9 (15:6), Be°“ grad : Ljubljana 24:8 (li:3). ZASTAVA : OLIMPIJA V nedeljo, 3. maja 1959 bo zanimanja?). Mnogo bo treba hoditi in mnogo govoriti', toda na pravem mestu, ne pa _ ~ . . . elita, ki je z danasinjim. tekmova- disciplina je bil skok ob palici, kjer 4X100 m Kladivar 42.9, Ljubljana le za mizo na seji. Malo nas je atletskih njem polagala račune o svojih pri- je Lešek po* zelo lepili sikokih na 44.6, mladinci — 100 m Srnovšnik delavcev, zato bomo iskali novih, predvsem pravah pred sezono. Kako lahko 4.20 in 430 trikrat poskušal tudi (KI) 11.5, Fesi 113, 400 m Rajner mladih ljudi, da vnesejo novega poleta v ocenimo pripravljenost naših naj- preskočiti višino novega državnega (Svob) 52.6, Supanc (KI) 52.8. tOOO zvezne košarkarske lige med stavo iz Kragujevca in Olimpij?] Ljubitelji košarke vljudno vabljen1 našo, včasih ze malo rahitično atletsko or- bol jših atletov? V celoti vzeto so re- rekorda 442, zal tokrat brez u sipe h a. metrov Ingolič (O) 2:12.4. 110 m Poraz košarkaiTC Crveiie ganizaciijo. Sami ne bomo zmogli vsega, zato se bomo obrnili na vse in na vsakogar* ki nam more in mora pomagati. Čez tri leta in pol se bodo v Beogradu zbrali najboljši atleti Evrope. Podnevi mV ramo milslki na to, ponoči pa sanjati na zultati solidni, primerjava z rezul _____, K,A„__ „ ____ Odličen je bil tudi Kolnik in njegov ovire Polič (Lj) 16.5, krogla (6 kg) tati na istem tekmovanju lani pa osebni rekord je hkrati tudi do- Drča (Lj) 13.92, Berglez (Lj) 13.25. pokaže, da je kvaliteta' letos celo slej drugi najboljši rezultat v Slo- 5 kg Blenkuš (Tri) 16.50, Polovic Republiško strelsko prvenstvo mladincev in pionirjev Beograd, 26. aprila. — V povratB1 j ,_____, ___ ____________ _____ ____ ___________________ . ... tekmi polfinala za pokal evropsk®1 ( nekoliko boljša. Tekališče, pa tudi veniji sploh. Posebno pohvalo si je (KI) 15.20, disk Blenkuš (iri) 45.34. prvakov v košarki je danes na Ta®* ostale naprave bi bile lahko boljše zaslužil tudi Hafner, ki je na 3000 Drča (Lj) 42.40, Kastelic (O) 41.82. majdanu žensika ekipa mbskovskeg® in niso dovoljevale vrhunskih re- metrov dosegel prav tako drugi 4X100 m Ljubljana 45.8, — ženske: Dinama premagala Crveno zvezdo* najboljši čas v Sloveniji. Ostali ska- 100 m Šikovec (KI) 12.4, Stamejčič 48:34 (22:20), in se tako uvrstila : kalci, pa tudi metalci niso posebno (O) 12.6, Slamnik (KI) 13.1, 80 m finale tega tekmovanja. Tekmi, k1 navdušili, omeniti pa velja še v več ovire Stamejčič (O) 11.6, Ostrovska je bila odigrana v lepem vremec®1 disciplinah solidnega Brodnika in (Br) 12.3, Breščak (O) 13.1, višina je prisostvovalo kakih 10.000 Jfl®' pa Cajhna. Kuntarič (Lj) 140, Gantar P. N. m.) dalcev. Atletinje so seveda tudi še za- 140, Rozman (KI) 140, Kotnik (P. N. Košarkarice moskovskega Dinaf®3 ostajale za svojimi najboljšimi re- mesto) 140, daljina Rečnik (KI) 4.65. nr:xi_ v RP10i47 mladinskem in pionirskem strel- (od 1200), Ljubljana 1040, Maribor skem prvenstvu v streljanju z zrač- 1010, Kranj 1007, Nova Gorica lOOl, no puško je nastopilo 6 mladinskih Koper 898, pionirji: Ljubljana 665 in 4 pionirske vrste — pionirji iz (od 800), Kranj 662_. Maribor 608, Kranja, Ljubljane, Maribora in Koper 535. Posamezniki— mladinci: __ Kopra, mladinci pa vrb tega še iz Mikolič 271 (od 300), Jeglič 267 (oba metu krogle. Odreda. V republiškem merilu so Rusinj, ki so bile obenem tudi višjf movanie ie bil včeraišnii mitintr IV™ Gorice in Celja. Tekmovanje je bilo Li). Otrin (Kr) 266, Sršen (C) 265. Organizacija je bila zadovoljiva, movanje je bil včerajšnji miting in fizično močnejše. Igra sovj®*« organizirano na prostem, kar ni vpli- Brečko (C) 265, pionirji: Reboljeva je zatnll^ij se ZOpet nismo mogli iz- nastopili metalci' kop ja in kladiva- igralk ni bila izrazito lepa, vend« ..«»■«» .. i * ■......———n, --..n, j- ognili, tokrat na račun nepomemb- presenečenje je preskrbel Kaste- ostra tako v napadu kot v obranilČ namreč zelo dobri in so tekmovalci zeršek 168, Markež 166, Švab 165 ne je,^me y je ^ kaže, na sta- l'«. ki je premagal rekorderja Ko- Rusinje so prišle v vodstvo ste*> valo na rezultate. Poigoji so bili 183, Krautberger 172 (oba Lj), Je lahko pokazali vse svoje znanje. To (vsi Kranj), je bilo ekipna prvenstvo, ki je ver Na tem tekmovanju se je poka-Ijalo tudi za izbiro za državno pr- zalo, da bo treba posvetiti načinu venstvo. Graje vredno je, da Celja- sojenja vso pozornost, saj nam za ni niso poslali svoje pionirske eki- zgovorno služi današnji primer, pe. Enako velja to tudi za Novo kjer so se člani komisije in vodje edi dionu v šiški »važnejša« od republi- pilarja. Razen tega je na tem tek- prvega polčasa z 19:14, nato škega -ifleisikeo-n miiinffa movanju nastopilo tudi 26 pionirjev 21:17 in so do konca tekme obdrz«*' | SMS'««:: SSS* M 2% (KI) 505 Stamejčič (O) 52 2 Brod- <'1V<> ^tep-iisnik (Lj) 46.40. 'VidTnar vreden nasprotnik. Pri Crveni zvt^ ______ _____... nik (Ki)'52,3, 1000 m Groznik (O) (O) 45.60, pionirji 40 m Zakrajšek di je bila najboljša Gecova, pri H mesto. Mursko Soboto in Novo Go- vrst šele po dolgom razpravljanju 2:345, Molan (L j) 2 35.0, 5000 m Haf- ^.4, 60 m Kulovec 9.2, daljina Pirc namu pa Maksimi! ja nova, M*3'!: ^ Pico. in prerekanju odiločli za končno ner (Lj) 8:27.6. Špan (Lj) 8:47.5, krogla Zakrajšek 8.46,pionir- mova in Zabarova. fekmo sta do« Večjo pripravljenost smo videli uvrstitev pionirskih vrst. Ob za- Florjančič (Tri) 9:04.6, 110 m ovire *e m Šuštar 7.4, daljina Kon- sodil n Pinto (Italija) m 1 lian ( vsekakor pri pionirjih, medtem ko ključku tekmovanja je predstavnik Lorger (KI) 14.4. Sluga (Lj) 15.9, vi- can 2-m‘ K*dzarsika). so se mladinci med'seboj kvalitetno SZS dr. Pavlič razdelil ieikmovaleem šina Brodnik (KI) 180, Sluga (Lj) in bolj razlikovali. Kvaliteta vseh na- praktična darila. -ny ^ ' m" ~ stopajočih pa kaže, že po doseženih rezultatih, da so pionir ji in mladinci pozimi pridno vadili, kar velja zlasti za ljubljanske pionirje in celjske mladince. Najbol jša sta bila Mikolič med mladinci in Rebol jeva z odličnim rezultatom 183 krogov (od 26©). Oihal (O) 175, daljina Torkar (O) Republiška rokometna liga Partizan Brezovica ob 40-letnici ZKJ V pester spored prireditev krajevnih mpožičnih orga-nizacij in šole ob 40-letnici KPJ in SKOJ je vključen tudi »Partizan« na Brezovici. Kot uvod v te prireditve je društvo priredilo kros na igrišču v Radni. Nastopilo je okrog 30 tekmovalcev viške Svobode, vrhniškega Usnjarja in domačega »Partizana«. V posameznih disciplinah so zmagali naslednji tekmovalci: pionirke — 300 m Oblak (P. B.) 0.58, mladinke — 600 m Mravlje (P. B.) T:5J).7, pionirji — 600 m: Lenaršič (P. B.) 3.55, mladinci — Steblovnik (Svoboda Vič) 4.20. Športniki! uporabi ja ite VESDKGL olje za sončenje in I 0 K S L 6 NI kremo — 6H purpose cream Veledrogeriia LMana Mestni trg 22 SLOVAN v odlični form) Tradicionalni dni polčas Največje presenečenje današnjega II. visoki zmagi Branika. Tudi sicer so kola moške republiške rokometne lige je igralci Branika veliko boljši in so bila zmaga Slovana, ki se bori za obstoj služeno zmagali, v ligi, nad Partizanom-Krim, ki je bil do danes eden izmed kandidatov za prvo Odred 9 7 1 1 186:134 mesto. Vsa ostala srečanja so se končala Branik 9 7 0 2 185:125 z več ali manj pričakovanimi zmagami Partizan 9 6 0 3 165:136 domačih moštev. Stanje na lestvici je Svoboda 9 5 0 4 142:124 že precej razčiščeno — za naslov prvaka Rudar 9 4 0 5 133:133 se bori samo še Odred, medtem ko bo Kovinar 9 3 1 5 133:170 moral Maribor bržkone zapustiti republi- Slovan 9 2 0 7 131:153 Ško ligo. Maribor 9 10 7 113:207 Odred : Kovinar 39:12 (14:7) (Nadaljevanje s i. strani) Prvič je Malus silovito streljal in Mozetič ie samo zadostno pogledal za žogo, ki je obsedela v mreži 1:0. Igralci Odreda so nas danes prijetno Borac (B.L.) : Lokomotiva ki je zamenjal neizkušenega Fišer- presenetili z resnejšo igro kot prejšnjo (6:11), Rabotnički : Mladost 9:7 i« ~ - :- ^i'^ . .. - • - ......4;~- Mlada Bosna ZVEZNA ROKOMETNA LIGA ■2)’ ja in reči moramo, (la je la igralec nedeljo. Ce bodo tako nadaljevali tudi vnesel v napad precej živahnosti. v bodoče, jim verjetno tudi letos ne bo Pri teni pa seveda ne smemo prtf" ušel naslov prvaka. Kovinar je brez Ma-zreti izredno razpoloženega Hoče- ieša brez vsake udarne moči. ’ ”asu Partizan (Bjel) (8:4). različnim dokaj nevarnim akcijam Dinama se to ni zgodilo. Pri tem sta seveda nosila glavno breme Medved in Pirc, medtem ko ne moremo Beograd, 26. aprila. Na današnji reči, da nas je krilska vrsta v od-seji upravnega odbora Športne zve- sotnosti Berginca zadovoljila. Judi t i • • _ .1 J____:_______ .riirvm n.r*i rv »r Irtnvti Pričakovali smo, da se bo s teni za- varja, ki je bil že v prvem pole,____ čela katastrofa domačih, toda kljub duša napada, v drugem delu igre pa Svoboda : Rudar 19:13 (8:3) Maribor in , Jesenice v zvezni ligi — PO trfdnovn^ pravijali tudi o koledarju medna- priložnosti za izenačenje. V 19. mi- prostoru. Tam je bil Hočevar, ki ni dovai. bab je bil danes končan drugi ?ei ^ Seja šjrortne zveze Jugoslavije ’ ■u. F" je svojim soigralcem podajal žoge dobesedno »na krožniku« in vrb tega y obojestransko precej povprečni igri zoiO uspesno vodil svoj napad proti so domači igralci, ki so 'poka-, vratom Dinama. Sam je'bil tudi stre- ^ preeej več poleta in borbenosti kot ]ec gola V 52. minuti, Plastič se je v zadnji tekmi. Moštvu Rudarja se zelo prebij skozi obrambo gostov in po- pc>2na pomanjkanje najboljšega strelca rodnih srečanj. Naši športniki bodo nuti je Velkavrh pred vrati nespret- nič Okleval in dosegel gol v desni predvidoma sodelovali letos na 253 no udaril žogo z glavo, v 21. minuti spodnji kot, tako da je moral tudi mednarodnih tekmovanjih, razen te- je istemu igralen preprečil strel na sicer odlični Irovič kapitulirati. Od- ga pa se bodo udeležili tudi ,11 gol odlični Irovič s padcem pod red je imel pobudo za tem še ves Današnja zmaga Slovana je prav gotovo m rog.av, : eC) ■; evropskih in 6 svetovnih šampiona- noge. Takoj za tem pa je Irovič sto- Jas do konca tekme in je imel lepo na,jve6je presenečenje Toda dogodki na ne eklpe Maribor, Tekstilac (zas ^ Slovan : Partizan 20:16 (8:6) vanja v IJ. zvezni namiznoteniški^^, Na tekmovanju je nastopilo 1® 111 jBof' med njimi tudi tri iz Slovenije, Mar^e. Jesenice in Triglav. Tri najbolje uV jii • ■ i ' -“o-- ----.. -7 TT v ‘ ■ i ■ • , j- , r, na,jvecje presenečenje. Tooa aogodRt na * , ''7„i tov. Na seji so tudi osvojili pravil- ril enako proti Hočevarju, ki je lepo priložnost doseči dokaj učinkovito igrisiu ^ da je zmaga povsem Jeseniee EO 56 uvretUe v r' ’ nik športne značke, ki obsega tri prodrl v kazenski prostor, vendar zmago nad gosti, vendar mu to ni upravlče„a jn je moštvo Slovana v prav meogoje za sicer tehnično izredno . Zvedeli smo, da čakajo pred zapornicami tik pred vhodom o stadion. Takoj je padlo nekaj pikrih fta račun ljubljanskega železniškega vozlišča. Seveda najbolj so se >potilit reporterji radia Ljubljane, ki so morali to nepredvideno vrzel izpopol-'dti po svoji iznajdljivosti. Nekoliko iirn je pomagala iz stiske godba Ljudske milice, ki je zaigrala nekaj koračnic... Ko pa so zadonele fanfare, je bil sTddion na nogah! Pozabljene so bile Minute čakanja, pozabljen mrzel, neprijeten veter, v stadion so pritekli 'dirje nosilci štafetnih palic s sprem-doorn. Burno pozdravljeni so tekači Pretekli častni krog in se postrojih Pred tribuno. Glavno štafetno palico ,e predala Prusnikova (Partizan Na-f£dni dom), štafeto iz Ljutomera . renielj (Partizan Tabor), iz Crnom-Mrzlikarjeoa (Partizan Vič), iz j/ežic pa Jošt (Partizan Sp. Šiška). sv palice je sprejel predsednik ^ A L MS tov. Tone Kropušek, ki je runo mladino nagovoril. Očrtal je Pvrnen tega praznika, ki ima letos Posebno svečano obeležje, saj isto-j**no praznujemo 40-letnico KPJ. i imenu vse slovenske mladine je '"V- Kropušek želel tov. Titu za nje-j?0 6?. rojstni dan, da bi preživel še .Vogo srečnih dni na čelu naših puonih množic. Za tov. Kropuškom I spregovoril o imenu pripadnikov j 4 polkovnik Dragoslao Pešič, o !?r'nu ljubljanske mladine pa Erna M"borko. Med govori ni bilo prijetno gledati a0s,ke palic, ki so o športnih dresih Mrzlem vetru stali pod tribuno. °4a navzoči so se hitro znašli. Slekli svoje plašče in ogrnili tekače. 'Mtlirji so pač najbolj skrbeli za Mo j,, urstnike, ki so bili tudi med spremstvom in jih zavijali v topla °blačila. Zopet so tekači sprejeli palice in ^daljeoali svojo dolgo pot, ki bo ^aia(a mesec dni in ki bo vodila j. e*° oseh krajev Jugoslavije do *°grada... (c.. Shajali smo s stadiona in dohN ‘ skupino pionirjev, ki je nestrpno Ma na palico. z bom nesel srednjo!« se je največ ji. osi.* bom tudi eno!« ni hotel $ takimi in podob-1 vzkliki se je zvrstilo vseh deset, delt ,e Kotel doprinesti vsaj majhen oaCek velike čestitke vsega jugoslo-š^li^ga naroda ljubljenemu mar-1 l itu • • . V sredo popoldne je bil v Ljubljani sprejem Titove štafete. Nismo je pričakali na običajnem mestu — kot pred leti — pred Narodnim domom, temveč na stadionu v Šiški. Organizatorji so namreč poskrbeli za zanimivo spremembo. Organizirali so tekmovanja pionirjev in mladincev ljubljanskih osnovnih in srednjih šol, tabornikov, mladincev »Partizana« in Ljudske tehnike, prireditev pa so poživili s svojimi nastopi tudi nekateri ugledni atletski tekmovalci. Na stadionu je bilo ta dan Zares živahno. Čeprav vreme ni bilo preveč naklonjeno in je pihal mrzel veter, so pionirji ljubljanskih šol obkrožili športno areno in ta prizor je nudil zares pestro sliko. Vrvenje v športni areni in okoli nje, velika borbenost mladih tekmovalcev — vse to je dajalo temu prazničnemu dnevu svoj poseben poudarek. Tako je mladina proslavila sprejem Titove štafete in po njej sporočila tople pozdrave svojemu velikemu vzorniku Maršalu Titu za njegov 67. rojstni dan. Naša fotoreportaža naj pokaže vso pestrost in razgibanost, ki smo jo ta dan doživeli. Organizatorja — SZDL tn r krajna zveza »Partizan« — sta pripravila za naše pionirje in mladince množično tekmovanje. Pionirji so tekli na 59 m, metali žogice v tarče tn plezali po drogovih. Najboljši uspehi v vseh treh panogah so se šteli v skupno uvrstitev, nagrajene pa so bile posamezne vrste. Na zgornji sliki vidimo pionirja, ki bo kmalu dosegel vrh droga. Poleg pionirjev so tudi pionirke t^movale v teku na 50 m in v metanju _ žogic Predsednik CK LMS tov. Tone Kropušek je sprejel nosilce štafet. Po nagovorih zastopnikov JLA in OK LMS je zapel mladinski pevski zbor RTV ob spremljavi godbe nekaj pesmi, nato je prevzel glavno republiško palico brigadir Andjelko Miletič. To je bil zaključek svečanega sprejema in predaje štafete, v Ljubljani. Na zgornji sliki levo vidimo, ko predaja štafetno palico glavne republiške štafete, ki je prispela iz Lendave, državna reprezentantka v orodni telovadbi Prusnikova In pozdravlja predsednika CK LMS tov. Kropuška, na spodnji sliki pa je odhod štafete na nadaljnjo pot. V ospredju pred spremstvom vidimo nosilca glavne štafete Miletiča. Mladina mu je priredila navdušene ovacije in štafeta je krenila proti Gorenjski. •. Teksf: Tone Bončih in Mitja Prešern Foto: Dušan Skriep Potovanje po Gorenjski ani krog Jesenice - železarna pomaga — Kropa - zob časa v bazenu Bled - pet pravil za telesno vzgojo — Radovljica kam gre 5%? B Pot v Kropo je skoraj romantič-B na, saj se cesta zvija po ozki do-B lini kot kača in človek skoraj H nima časa, da bi si vse spreti ogle-B dal. Pa vendar obiskovalca takoj B preseneti pravi športni park, ki B so ga zgradili na koncu doline tik B pred Kropo. Lep plavalni bazen, B atletski stadion, igrišča za košar-B ko in odbojko, zraven pa še snm-B čarska skakalnica, vse to daje B prav prijeten videz. Na hodnikih vadijo... Pomlad je prebudila gorenjski kot, ki se spet koplje d cvetju in zelenju. Kaj je lepšega za mladino, kot da se iz zaprašenih prostorov poda o prosto naravo in se tam motovili ves dan. Naša pot na Gorenjsko nas je peljala tudi v Radovljico, kjer je bilo nekoč močno razgibano športno življenje, danes pa je precej drugače. H komu naj gremo, da bi nam pojasnil, odkod nazadovanje v športu in kje je krivda temu? »Vzrokov za to je veliko,*, je dejal predsednik OBLO tov. Jaka Eržen. >Ni sredstev, ni kadrov, ni prave povezave med mladino in forumi in podobno.* Oglasili smo se še pri predsedniku Sveta za telesno vzgojo Obč. LO tov. Vovku. Ta je pripovedoval: »le skoraj leto dni nismo skoraj nič razpravljali o telesni vzgoji in športu. Prišel sem do spozna-^ nja, da moramo nekaj ukreniti. Mladine je dovolj in če jo bomo znali privabiti in usmerjati, bomo spet na stari, uspehov polni poti. Ustanovili smo torej Svet za telesno vzgojo, ki ima 5 članov. Prva naloga tega sveta je napraviti načrt dela, istočasno pa tudi sestaviti štab za nabiranje sredstev. Ne gre samo za mladino, ki naj bi se krepila v »Partizanu«, in športnem društvu, temveč za vso mladino. Poglejte, v naši občini imamo 9 šol, pa nobena nima telovadnice. Mladina telovadi po hodnikih... To je velik problem, ki ga moramo na vsak način rešiti. Ob čudovito lepem plavalnem bazenu je še lepši prostor, ki bi ga lahko z majhnimi sredstvi preuredili v športni park ali o kakšno skromnejše igrišče. Za ta prostor se 4 leta nihče ni zmenil, zdaj pa, ko so začeli fantje in dekleta zase preurejati kos travnika, so se že oglasili nekateri, ki jim to ni všeč. Seveda so morali umolkniti, ko sem jim dokazal, da je bolje vsaj nekaj, kot nič.* Tako torej predsednik Sveta za telesno vzgojo tov. Vovk. Povedal nam je tudi, da ima občina 5 partizanskih društev in da so v klubu »Prešeren« najmarljivejši plavalci. Se nekaj nas je presenetilo. Predsednik Sveta za telesno vzgojo je debelo pogledal, ko smo mu dejali, da je 5-odstotni davek na alkoholne pijače namenjen telesni vzgoji, ne pa da ga v občini stav-Ijajo v globalen proračun. Tako res ne bomo prišli nikamor. 'Vendar je pogled tako lep samo od daleč. Ce prideš bliže, potem ni težko opaziti, da ti objekti niso' ravno najbolje oskrbovani. Ko smo o tem vprašali inž. Šmit-ka, nam je povedal, da se sedaj, ko je vse dograjeno, vsi 'branijo sprejeti te objekte pod svoje okftlje. Koliko dela, skrbi in volje je bilo vloženega v prelepi bazen, atletske naprave in vse drugo, kar imajo danes v Kropi na razpolago? Prav res je žalostno, da je te objekte že sedaj, ko so še skoraj novi, načel zob časa. Inž. Šmitek nam je celo odkril majhno skrivnost, da je lani iz svojega žepa dal za vzdrževanje 35.000 dinarjev, ki jih je dobil nazaj le polagoma iz vstopnine na kopališču. Gotovo bi bila dolžnost občine, da prevzame te objekte v svoje roko. Če drugega ne, bi morala vsaj skrbeti, da bi se našla tista osnovna sredstva, ki so za vzdrževanje teh objektov potrebna. Motili bi se, če bi mislili, da stojijo te naprave prazne. Nel Odbojkarji so najkvalitetnejši športni predstavniki Krope, saj tekmujejo v I. republiški ligi, V poletnih dneh je kopališče do kraja napolnjeno s kopalci, ki prihajajo tudi iz okoliških krajev. Če bi iskali v Kropi šport štev. 1, pa bi se morali prav gotovo ustaviti ob sankačih. Za to športno panogo so se ogreli v zadnjem času in priznati moramo, da imajo zanjo odlične pogoje, saj so strmine okoli Krope že kar naravno ustvarjene sankaške proge. Ob zimskih dnevih se tam zbere tudi 50 sankačev hkrati in od vseh strani odmeva zimska radost. V Kropi je približno 150 pripadnikov »Partizana«, ki poleti igrajo odbojko ali košarko, tečejo ali plavajo in pozimi smučajo — nimajo pa svojega pravega prostora, kjer bi lahko telovadili. Telovadnice namreč nimajo in to je za zdaj največja težava »Partizana« v Kropi. Morda jim bo uspelo dobiti kaj sredstev iz nabiralne akcije. In gotovo ni napačen tale nasvet; s tem denarjem naj vzdržujejo tiste športne objekte, ki jih imajo. Mladinci so samf od sebe zasadili lopate in začeli urejati igrišče — nekateri jim pa pravico do igrišča odrekajo... Na Bledu vse od drsanja do plavanja Kdo ne _bi občudoval neštetih lepot, ki jih lahko najdemo na Bledu. Prav tako je tudi z igriščem »Partizana«, ki ga prav sedaj preurejajo v pravi park. Obrezujejo drevje, sadijo cvetje, igrišča so v nnjlepšem redu, telovadnica se sveti, kot bi jo. vsak dan loščili. Ko smo vse to ogledovali, je prišel k nam načelnik »Partizana« tov. Završnik in nam odkril vrsto zanimivosti. B Malo kdo ve, da pri blejskem »Partizanu« tudi drsajo. Tov. Za-vršuik nam je pokazal naročilnico, ccš, da že sedaj naročajo drsalke za p r i ho d n jo sezono: »Vsa igrišča poškropimo z vodo in pozimi nastane ob našem domu pravo pravcato drsališče. Letos smo imeli 34 drsalnih dni. Našteli smo, da drsa že 348 naših članov. Rečem vam, pozimi je na naših igri- ščih od jutra do večera pravi živžav. Letos ni bilo prav nič snega in in če bi ne bilo drsanja, bi ostali popolnoma brez zimskega veselja. Mimo tega pa je drsanje še precej cenejše od smučanja, čeprav seveda ne more nuditi vseh tistih lepot, kot jih daje smučarski šport.« ■ V »Partizanu« — Bled imajo okoli 900 pripadnikov, nekaj nad 400 pa jih stalno vadi. Seveda v tem društvu nimajo samo običajne telovadbe, marveč so si predpisali 5 osnovnih točk, po katerih vzgajajo svoje pripadnike. Pravijo, da bi moral znati vsakdo smučati, plavati, telovaditi, zraven pa naj bi obvladal še eno športno igro in nekaj atletskih panog. Teh pet pravil za moderno telesno vzgojo se vestno držijo in pravijo, da so se zelo obnesla, B Vprašali smo jih še, če vse te športne panoge goje samo splošno. Ob podpori železarne teče gladko O jeseniških vrhunskih športnikih in njihovem delu smo že mnogo pisali. Ko smo torej tokrat obiskali Jesenice, smo imeli pred očmi nekaj drugega. Zanimalo nas je, kako dela Tudi takole gre, če ni igrišča ... občinski Svet za telesno vzgojo in kako pomaga železarna? • B Poglejmo, kaj pravi predsednik »Partizana«, tov. Erjavšek: »Posebnih problemov pri nas ni. V telovadnici imamo okrog 500 mladincev in mladink, članov in članic, kar zgovorno priča, da ta prostor ne ustreza več nalogam in potrebam, Vrh tega moramo med drugim tudi vzgojiti mlade vodnike, ki za zdaj še nimajo prave avtoritete. 'Zal. starejši odhajajo o druge kraje in začenjati moramo vedno znova.« B Na vprašanje o pomoči železarne jeseniškim športnikom in telovadcem je lov. Erjavšek 'z velikim veseljem pripomnil tole: »Naša železarna ima za šport veliko razumevanje. Samo poglejte, kako obširen program imamo ob 40-let-nici KPJ in 90-letnici železarne. Obveznih prireditev je toliko, da ne vemo, kako jih bomo speljali. In če ne bi bilo železarne, kdo ve, kako bi sploh zmogli oso težino teh prireditev. Računamo na povečanje našega doma in za to je treba seveda precej denarja. Za vse naše težnje in želje ima vodstvo železarne vedno pripravljeno pomoč.« ® Na Javorniku smo poiskali predsednika Sveta za telesno vzgojo tov. Knifica Jožeta, bivšega olimpijca, sedaj pa trenerja naših tekačev. Knific dobro pozna celotno problematiko telesne vzgoje in športa bližnje in daljne okolice. Tudi on je pohvalil razumevanje in pripravljenost železarne pomagati kjerkoli. »Kar poglej, 5 milijonov nam je železarna dala samo za to. da bomo gmotno podprli naša društva; ki pa morajo seveda položiti točen obračun. Pred nedavnim sem merodajnim, dobro obrazložil, kako potrebno je pomagati športu in telesni vzgoji. Kako nujno potreben je šport, kaže dejstvo, da je bil lani vsak zaposleni Gorenjec 16 dni na bolniškem dopustu. Med bolniki pa so bili športniki le redke izjeme. S tem sem povedal vse. Tega se zaveda tudi železarna, pa tudi občina, ker le od zdravega človeka lahko pričakujemo boljši učinek na delovnih mestih.« B Tov. Knifica smo vprašali še o perečem zastoju v smučanju. Znano jc.da na Jesenicah smučanje nima več tolikšnega razmaha kot pred leti. Dobili smo tole pojasnilo: »Če je komu težko, da smučanje ne uspeva tako kot hokej, je meni. Kako naj to razložim, sam ne vem. Zdi se mi, da se danes mladina navdušuje bolj za motorizacijo kot za precej napornejši smučarski šport. Hokejistov je na Jesenicah kot listja in trave. Na umetnem drsališču imajo ose pogoje za razvoj, smučanje zahteva drago opremo in več fizičnega napora. Temu pa se današnja mladina izogiblje.« Prav bi bilo, da bi osi športni forumi na Jesenicah pa tudi železarna, mladino usmerili tudi k smučanju. Znova naj bi ga skušali uveljaviti in pripeljati na tradicionalno jeseniško smučino ... ali vzgajajo tudi tekmovalce? V odgovor so nam povedali tole; »Prvi cilj nam je množičnost. Primer: le' tos smo našim pripadnikom razdelili 320 parov smuči. Eno tretjine sredstev je dala na razpolago šola, eno tretjino »Partizan«, eno tretjino pa Svet za telesno vzgojo. Nekaj so morali prispevati tudi starši ia tako bi lahko imeli letos na smučeh prav vse, vendar nam je sneg, katerega ni in ni hotelo biti, preprečil to lepo namero. B Druggče pa je s plavalci. Ten? sezona ne more uiti in se že sedaj pripravljajo v zimskem bazenu hotela Toplice. Tu in tam nas obišče tudi plavalni trener Triglava Brozovič, ki nam pomaga z nasveti. Že od marca trenira v bazenu Toplic* okrog 80 plavalcev in vaterpolistov-Menda je letos prvo leto, ko se n» sezono tako marljivo in temeljit* pripravljajo. Se nekaj je lastno našim članonO ob vsakem Icoraku jih navajamo n» red, saj sami urejujejo igrišče io ostalo skratka, sami s svojim delom gospodarijo na prostoru, ki je prav njim namenjen.« Kraniski drobiž Pretekli ponedeljek so nogometaši Triglava v prijateljskem srečanj'1 premagali kombinirano ekipo . ljubljanskega Odreda s 4:1 (2:0). Rokometni klub Mladost je is|' dan organiziral v počastitev 40-letni-ce ZKJ rokometni turnir, na katerem so sodelovala 4 moštva. Lep* presenečenje so pripravili igrah1 Mladosti, saj so osvojili prvo mest* in prejeli pokal SZDL Stražišče-Vrstni red: 1. Mladost 4 točke, Krim (Lj) 3, 3. Rudar (Tr) 3 in ^ Partizan-Sentvid 2. Okrajna zveza »Partizana« Kraii je organizirala tekmovanja za pj*' nirje v pionirskih igrah. Pri pionir' | jih so zmagali igralci iz Javornik*' pri pionirkah pa z Jesenic. V rok*' metu pa so prvo mesto zasedli p'*” nirji Stražišče pred ekipo Tržiča. Planinsko društvo Kranj bo let*5 praznovalo frO-letnico svojega obst^ ja. V ta namen bodo pripravili ve*-prireditev in proslav, osrednja prJ' reditev pa bo v času od 4. do 12, j*' lija. Za »Praznik dela« 1. maj pripraV Ija rokometni klub Mladost kva'1' tetni ženski rokometni turnir, katerem bodo sodelovale vrsie Ljubljane, Črnomlja in Gorenjsk* PRED MARŠALOM TITOM Poškodba mi je za tri tedne onemogočila nastopanje. Tokrat nisem prezgodaj silil na treninge in tekmovanja in to je bila vsekakor pametnejša taktika od one pred nekaj leti, ko se mi je zaradi prehitrega povratka na tekališče poškodba ponavljala v nedogled. Do 25. maja, ko je bilo v Beogradu centralno praznovanje rojstnega dne maršala Tita, nisem stopil na lekališče. V okviru predaje šlatete mladosti je bil tedaj na stadionu JLA tudi velik atletski miting, kjer sem nastopil na ovirah. V takšnih pogojih dosežen čas 14.2 je bil odličen in uvidel sem, da je že vse v redu in da se. lahko mirno pripravljam na ostala tekmovanja, od katerih je bil sedaj najprej na vrsti dvoboj proti Madžarski v Ljubljani. Na tem dvoboju sem nastopil le na ovirah, ker je bila še vedno bojazen, da bi morebitni nastop na 100 m ali v štaleli zopet povzročil poškodbo. Ljubljanski dvoboj je bil lepo tekmovanje, ki pa nam je kljub oslabljeni madžarski reprezentanci prineslo precej hud poraz. Sam sem svoje naredil. Z zmago na ovirah v odličnem času 14.1 sem prinesel ekipi svo- jih 5 točk. Ta tek me je še posebej veselil zaradi tega, ker so mi vsi strokovnjaki na čelu z Gradišnikom rekli po teku, da je bil to moj doslej stilno najlepši tek. DVOBOJ Z LAUERJEM Že čez nekaj dni smo se vsedli v avtobus in se odpeljali na medmestni troboj Celje — Ljubljana — Graz v Grazu. Organizatorji so hoteli napraviti tekmovanje res zanimivo In naj bi bilo čim boljša propaganda za atletiko. Zato so povabili tudi Lauerja in Germarja. Oba naj bi bila moja nsprotnika, prvi na ovirah, drugi pa na 100 m. Od teh dvobojev so si namreč največ obetali. Zal sem moral organizatorje raaočarati s tem, da ne bom tekel 100 m, ker sem se te proge še vedno bal zaradi poškodbe. Tembolj sem se pripravljal na ovire, na ponovno srečanje z mojim starim znancem, evropskim rekorderjem Lauerjem. Dobro uro sem se ogreval in se dobro počutil Potem pa smo nekaj zamudili s startom in mimogrede smo bili ohlajeni. Poskusil sem teči čez eno oviro in že sem zopet začutil rahlo bolečino v nogi. »No, lepa reč« sem si rekel in zraven dodal še nekaj bolj »močnih« izrazov. Rekel sem sii, da je edina rešitev v ponovnem ogrevanju in, rečeno — storjeno. Toda s tem sem prekršil svoj običajni »spored« pred tekmovanjem, ko neposredno pred tekom vedno počivam. PONESREČENI START Na startu se mi je pripetilo nekaj edinstvenega. Menda lahko trdim, da sem na splošno na startu zelo miren in da poznam tremo bolj po pripovedovanju drugih, kot pa iz lastne prakse. Zato se mi v vsej desetletni atletski karieri ni niti enkrat pripetilo, da bi dvakrat zaporedoma pobegnil in bi me moral starter »postaviti na hladno«. Da, v vsej karieri, do tekmovanja v Grazu. Ne vem kaj mi je tam bilo. Pobegnil sem prvič — opomin, pobegnil sem drugič in starter bi me moral izločiti. Toda ni hotel spraviti gledalce ob glavno atrakci- jo tekmovanja in mi je dovolil še tretji start. Morda bos^ mislili, da sem bil zaradi obeh napačnih startov še bolj neI] vozen in da sem zamudil? Kie neki! Odlično sem se pogn° proti prvi oviri in v nekaj trenutkih sem imel evropskega t* horde rja meter za seboj. Švigal sem preko ovir in na peti sem bil po pripovedov nju očividcev še nekoliko več kot en meter pred Lauerje™^ Potem pa se mi je hitro približal, na sedmi oviri sem go J, imel zraven sebe in na cilju je bil nekako 2 m pred menoj- j njega so izmerili čas 13.8, zame pa 14.1. Ta rezultat je poko10' da sem se že ustalil na rezultatih okoli 14.1. ODGOVORNA NALOGA Samo dva dni za Grazom pa je bilo v Beogradu zopet liko tekmovanje. Dvoboj reprezentanc Leningrada in Beogia.„ je vsekakor zaslužil vzdevek veliko tekmovanje. LeningrajCj, ni so imeli v svojih vrstah sicer le del reprezentance Sov Ig, ske zveze, toda izkazalo se je, da so kljub temu mnogo nejši od Beograda, ki je bil ojačen še z nekaterimi najbolj1’^, jugoslovanskimi atleti. Za Lauerjem sem torej naletel ■n*, s^-hajlova, ki je imel letos že rezultat 13.8, torej za dve oc ^ tinki sekunde bolje od mene. Na tekmovanje sem šel s Fnel> cejšnjo moralno odgovornostjo, kajti tega, da bi v dveh. i,/c> izgubil^ kar dvakrat, si nisem smel privoščiti. Z nogo ru „ več težav, to me je najbolj veselilo. Ko sem pred tekom 9^ voril z Mihajlovom, mi je rekel, da je sposoben za rezu ^ okoli 14 sekund. Pripravil sem se torej lahko na težko *° ^ Na startu — stara pesem. Moj odličen stari in takoj Pf- j nost, ki je dosegla svoj maksimum nekako pri šesti *V1 so skoraj dvema metroma. Potem pa je prišlo tisto, o čeme‘^at mi kasneje pravili, da je bilo najbolj zanimivo in napet0'^ so v atletiki videli. Kot da bi neka nevidna sila vlekla naprej, mene pa zadrževala.,, Pred ženskim prvenstvom LRS v košarki \i zadrege2lcaj pravilna Torej še o drugi li-nekaj besed.’ »Kdo bo prvak druge lige?« j * Kranjc: »Prepričan sem, da bo ^ubljana. Za drugo mesto se bodo jT^vredno borile vrste trbovelj-Le?a Rudarja, Triglava, Celja in Jbode. tej' Zanimalo nas je, kaj meni o kj) kapetan ženske vrste Ljubljane, Jp'a Peršinova: je nr'e bomo, v to ne dvomim,« se ria kratko odrezala. Iz mladi naraščaj? Doslej se še ni zgodilo, da bi v različnih podzvezah tekmovalo kar 16 ženskih mladinskih vrst. Po zaključku tega prvenstva bo turnir za naslov repu-imtervju je bil bliškega prvaka. Glavna borba bo potekala med Mariboroim, Jesenicami in Olimpijo. Pravzaprav sodimo, da ima Olimpija največ perspektiv. ker ima dobro organizirano mladinsko šolo, iz katere dobiva mnogo mladega kadra. H Spregovorila je še mlada igralka in kapetan mladinske vrste Olimpije Mojca Mihelič: »Prepričana sem, da bomo v pod-zveznem prvenstvu prve. Na slovenskem prvenstvu se bomo najostreje borile z Mariborom in Jesenicami, kljub temu pa upam na uspeh.« Takšen je bil torej kratek, toda dokaj zanimiv razgovor pred pričetkom prvenstva košarkaric v Sloveniji. Ali to drži, kar so pdvedale, bomo pa kaj kmalu lahko ugotovili na igfiščih ... V.V.V.ViV.V^.V.V.V.^.V.V.V. Mic m smetarske tekme v NOB FOMENEK V četrtek smo si. ogledali košarkarsko tekmo med ligaškima moštvoma Olimpije in Ljubljane, ki je bila organizirana v počastitev 40-letnice KPJ in »Dneva železničarjev«. Priznati moramo, da smo bili močno prikrajšani za številne razburljive dogodke in za običajni užitek, ki nam ga po navadi nudi derby teh dveh ligašev. Olimpija je zmagala z< rezultatom 68:53 (43:33), vendar ni pokazala tistih odlik, ki bi si jih od nje želeli v pričakovanju, da se bo borila za naslov državnega prvaka. Kaj pa Ljubljana? V začetku tekme so zaigrali tako, da je bilo videti, kot da hočejo svoje nasprotnike dobesedno »povoziti«. »No, da,« smo si rekli, »neuspeh proti Lokomotivi je bil le slučajen.« Kaj kmalu pa smo morali spremeniti mnenje, saj so igralci Ljubljane spet popolnoma popustili, pomagale niso nobene menjave in poraz je bil tu. »Kako bo le z Beogradom,« se nam je spet vsilila misel. Konec tekme in »napad« na trenerja Ljubljane Smiljana Serbeca. ■ »Poraz proti Lokomotivi nam še sedaj ne gre iz glave. Kako je sploh moglo do tega priti? Kateri so bili glavni vzroki?.« »Trdim in vztrajam na tem, da nas je pokopal dež. Boril sem se proti temu, da bi igrali v dežju, pa nisem uspel. Pri nas, kot veš, manjkajo visoki igralci. Nasprotno pa si sam videl, da ima Lokomotiva tri dvometraše, ki so bili takšen nepremagljiv zid, da ga naši igralci niso mogli prebiti z nobenim prodorom, streli od daleč pa sploh niso uspevali, ker je bila žoga razmočena in zato pretežka.« ® »Se pravi, da vam je Lokomotiva vbili la svoj sistem?« »Ne, to ne drži. Mi nismo mogli uveljaviti svojega sistema, ki temelji na protinapadih ali pa, ob »srečnih« dnevih, na metih od da'-leč. Dež nam je bil zares hud nasprotnik, Lokomotivi pa velik zaveznik.« ■ »Sle po tekmi kaj razpravljali o tem nepričakovanem neuspehu?« »Po pravici povem, da nimamo kej razpravljati. Dejstva so jasna. Ta tekma zares ne more biti merilo pripravljenosti ali kvalitete naših igralcev. V resnici pa je močno padla morala, ker smo doslej že tri leta zmagovali nad Lokomotivo na svojem in njihovem igrišču. Vsi pa smo enotnega mnenja, da je bilo zares usodno in velika škoda, ker nismo s tekmo počakati do naslednjega dne, ko ni bito dežja. Zmaga na suhem Igrišču bi nam prav gotovo ne ušla.« ■ »In borba z Beogradom? Lahko kaj poveš o tem?« »Oprosti, nisem prijatelj prognoz, zlasti ne sedaj. Če želiš, ti bom raje po tem nastopu kaj povedal.« To je bil razgovor pred tekmo z državnim prvakom. Odgovori tov. Serbeca so bili premišljeni in resni, medtem ko smo slišali, da vlada pred tem srečanjem med nekaterimi igralci in funkcionarji Ljubljane velik optimizem. Ali je bil upravičen, pa presodite sami na drugem mestu, kjer je poročilo o današnjem srečanju... Partizani na smučeh! Odkod smuči in oprema? Šlo je predvsem za tiste naše borce, ki so znali dobro smučati, ali ki so se šele morali naučiti smučat... Cerkno! S tem krajem je povezana vrsta pomembnih dogodkov iz partizanskega življenja. Visok sneg je večkrat tudi partizanske borce prisilil, da so si nataknili smuči. Kako naj bi sicer kurirji prenašali važna sporočila iz štaba v štab — Če ne bi bili dobri smučarji, in opremljeni z vsem potrebnim? ■ Cerkno. Februarja 1914 so pripeljali prve stroje in pričeli z delom. Prvi partizanski kurirji so dobili smuči iz teh delavnic. Oktobra istega leta so iz Cerknega odposlali že 500 parov smuči. Pa ne samo kurirji, tudi naši napadalni oddelki so večkrat prav s pomočjo smuči zadali težke udarce sovražniku. Toda fantje iz delavnice, ki jo je zasnoval Budi Fipžgar, niso obstali le pri izdelavi smuči, ampak so kljub težkim okoliščinam hoteli prirediti tudi prve partizanske smučarske tekme. Pripravljene so bile prav po partizansko. Šele v petek so se odločili za tekmo in poslali kurirje po brigadah. Zvečer je bila že zgrajena popolnoma nova 35-me-trska skakalnica. Ponoči na soboto so šivali iz padal startne številke za tekmovalce in zastavice za slalom. Iz lesa in kartona so izrezali figure Nemcev, na katere so potem streljali na patruljnem teku. šele naslednjega dne so izrezali iz jesena, na katerem je zjutraj še prepeval kos, nove skakalne smuči. Tekmovalci — borci iz brigad so prišli v Cerkno prav iz položajev, na katerih so se bili z Nemci. Bili so lačni kot volkovi, pa tudi v Cerknem so bili deležni borne hrane. Sobota je bila posvečena pripravam, že popoldne pa so prve patrulje odšle na pot. V nedeljo dopoldne so bile na sporedu tekme v slalomu in smuku. Popoldne pa se je več kot 500 gledalcev zgrnilo okrog novozgrajene smučarske skakalnice. Za prebivalce okoliških krajev je bil to še posebno pomemben dogodek, sa j so bili ledi pred vojno pod Italijo in seveda s tem prikrajšani za take ih podobne prireditve. Morda bo še najbolje, če ponovimo besede, ki so bile zapisane v Radio-Vestniku XXXI. divizije: »Na nepopolni in tehnično nedovršeni skakalnici je bilo razmeroma malo padcev. Pri 20 skokih v konkurenci je bilo le 5 padcev, Finž- r > III PflRTIZRHSm POHOD ŽICI fiHUPIBBME LJUBLJRKE " la slana kurirske mtrnlie is U N« delu filmska ekipa TV Ljubljana ® Vsi so pripravljeni polagati ^ Gostje iz Goriške in Koroške »Pi Moško kegljaško prvenstvo V L|ubl|ani nafboijsi Grom r.a*or! Snomanjel...« Zabrnele pgTlpaske kamere in snemalci so ‘Jivo opravljati svoje delo... ^ Ta ^ . se ja, dogajalo pred nekaj dne-^V’ na štabu »III. partizanskega ^ j^Hoda ob žici okupirane. Ljub-v sobi št. 29 na Resljevi c. t j,1 J- Televizija Ljubljana je nam-že začela pripravljati film o % ^pPravah na letošnji pohod. Gra-^ s«'* .** ** film b® zares dovolj, ^ v ^ je na sedežu štaba takšen ^ u*'**’ ie *n 'ma*a ne" j>ln?rna (ovarijB Viktor Polak in "'d Novak polne roke dela. ; ^Ted ‘ takoj vrve’ža smo ju obiskali Pevme. Tudi Korošci so najavili svoj prihod. Med partizanskimi društvi je treba posebej pohvaliti »Partizana« i-z Brezovice, ki je prijavil 6 moških in 3 ženske ekipe ter Ce-l.je-Gaberje, ki je prijavilo 3 moške in 3 ženske ekipe. Med ostalimi so vrstijo prijave različnih vojnih pošt, odsekov predvojaške vzgoje, organizacij ZB in sindikalnih podružnic .., ■ Zazvonil je telefon in na drugem koncu žice se je oglasila neka tovarišica: »Halo, je tam štab za pohod ob žici okupirane Ljubljane? Če želite kakršnokoli našo pomoč ali sodelovanje, smo vam na razpolago. Javite nam svoje želje na telefon ...« Tudi takšnih razgovorov imajo ocenili položaj Njuni mizi dnevno precej. Različne organizaci-hrijf0 "1. različnih dopisov, map s je so pripravljene sodelovati na ta zapisnikov, načrtov in rji?0; Tov. Novak nam je ta-rn6p<>”N>rl dokaj zajetno zeleno lu J,"kaj s« prijave. Poslalo o . le ,t' organizacij. Prijavlje-Jdh ei .oslej 72 moških ter 25 žen-l^keT- Med njimi |;H] so tri mestne h''“Ha«111 t ženska reprezentanca kVni'®6- 1 moška in 1 ženska re-ku?6ntn!!Ca Celja in t ženska re-'ca j2 Splita. Čakamo še v Prijave iz Zagreba, Beo-rd8ujevca, Skoplja in Bi- trii? s,mo nekoliko pod rol)- ’ da je najavil prihod nar)- Racije tudi odsek Cio nU>,v .v Gorici: kot • anjto,,], . 'skali prireditev Ci- * JameliIZ Overjana, Jože Pa- J m Avgust Lenardič iz ali oni način, vsepovsod vlada za to pomembno manifestacijo veliko zanimanje. Med drugimi je tudi sindikalna podružnica Centralne šolske poliklinike v Ljubljani ponudila svojo pomoč s tem, da bo dala na razpolago reševalni avtomobil in sanitetno ekipo. Zares hvalevredni primeri pripravljenosti za sodelovanje! ■ Zvedeli smo še, kako je z nagradami ter s sporniskimi darili udeležencem in podobno. Glavna nagrada za zmagovolee bodo fotoaparati, za drugo mesto garniture nalivnih peres in svinčnikov, za tretje mesto pa praktične nagrade v vrednosti do 5.000 din. Poleg tega bodo posamezniki prejeli še zlate, bronaste in srebrne plakete, seveda primerno uvrstitvi na tekmovanju, vsi udeleženci pa bodo nagrajeni s keramičnimi plastikami. V ponedeljek se je zaključilo v Ljubljani okrajno kegljaško prvenstvo moških, na katerem je sodelovalo 234 tekmovalcev iz Ljubljane, Domžal, Kamnika, Vrhnike, Rakeka, Logatca, Zagorja, Trbovelj iu drugod. V.zaključnem delu tekmovanja si je priboril naslov okrajnega prvaka Grom (Rakek), ki je v dveh nastopih po 200 lučajev podrl 1718 kegljev. Na drugo mesto se je uvrstil njegov najresnejši konkurent Mlakar (Gradis) s 1692 keglji, zadovoljiv uspeh pa so dosegli še Slefe (Zvezda) 1679. Čavlovič (CZ) 1669 ter Likovnik (Lj) 1667. Na republiško prvenstvo so se poleg teh uvrstili še Homovec in Nabergaj (oba Rakek), Perko (Zv), Praprotnik, Martimšek, Toni in Cotič (vsi Gr), Lotrič, Farkaš, Dominko, Glavič (vsi Lj), Orel, Zupan in Volčini (vsi Domž), Modic (Vrhnika), Spec (Rud. Trb.) in Stanek (Poštar). ■ Se nekaj. Organizatorji pohoda so bili prijetno presenečeni, ko so pred nekaj dnevi prejeli prijavo partizanskih kurirjev iz NOV. Doslej se je priglasilo že 5 ekip nekdanjih kurirjev, in sicer TV Dolenjska, TV Notranjska, TV Primorska in TV Gorenjska. Po vsej verjetnosti pa bo prišla tudi ekipa TV iz Koroške. Nastop teh kurirjev bo vsekakor posebnost svoje vrste. Se 14 dni nas loči od te velike prireditve. Dotlej bomo zvedeli verjetno še marsikaj zanimivega, prepričani pa smo že sedaj, da bo ta manifestacija vsestransko uspela.. T. B. B Medlem pa se je na Jesenicah že začelo letošnje republiško prvenstvo, na katerem bo nastopilo 72' najboljših kegljačev Slovenije. V dveh nastopih po 200 lučajev je doslej pripravil največje presenečenje Marinček (Beton), ki je podrl D18 kegljev. To je za zelo težko jeseniško kegljišče izreden uspeh. Prav dobri so bili še Lubej 1711, Va-novšek 1702 in Smon (vsi Beton) 1684 in drugi. ■ Tudi na Hrvatskem so imeli republiško prvenstvo, kjer je pa poskrbel za presenečenje predsednik Zveze kegljaških športov Jugoslavije Milenko Bobamac, ki je v 200 lučajih podrl 912 kegljev. ■ Letošnje državno prvenstvo bo na novem štiristeznem kegljišču t Celju prihodnji mesec. Tam bodo tudi izbirne tekme za sestavo držav-ne reprezentance, ki bo nastopila letos proti Madžarski. MERCATOR : LITIJA 3:2 (2:0) V četrtek je bila v Litiji prijateljska nogometna tekma med domačo Litijo in reprezentanco ljubljanskih trgovcev, v kateri nastopajo znani starejši nogometaši, kakor Haoler, Zumbar, Potočnik itd. V zanimivi tekmi so zasluženo zmagali gostje, ki so prevladovali posebno v prvem polčasu, medtem ko so bili domači v drugem bol jši. Pri gostih se je posebno odlikoval Žu-m-bar, pri domačinih pa Knavs. gar in Potočnik sta ob koncu naredila še nekaj skokov za najdaljši skok dneva, katerega je dosegel Rudi Finžgar z 31 m.« Naslednje leto februarja bo torej poteklo 15 let, odkar so partizanski borci nastopili na prvih smučarskih tekmah. Bilo bi prav, če bi tega dogodka ne prezrli in mu posvetili vso pozornost. Prav je, da se ob tej priložnosti, ob tein pomembnem dogodku še enkrat pomudimo in osvežimo spomin na prve partizanske smučarske tekme, ki so dale domačinom tudi po tej plati vzpodbudo za novo življenje v Titovi Jugoslaviji! Zmaga in poraz ljubljanske reprezentance V počastitev 40-letnice ZKJ je bilo v ponedeljek v Piranu srečanje moških in ženskih rokometnih reprezentanc ljubi jatisekga in koprskega okraja. Pri ženskah je bila igra precej groba, vendar so domače zasluženo zmagale s 14:9 (5:7). V tekmi moških reprezentanc so prevladovali gostje, zlasti v drugem polčasa. Tekma se je končala z rezultatom 57:17 (18:11). Brez sodnika Pred začetkom nogometne tekme dveh amaterskih moštev v Manchestru so opazili, da delegirani sodnik hi prišel. Po kratkem razgovoru so-še moštvi sporazumeli, da bosta'nalogo'sodnika'opravljala desna branilca obeh moštev vsak na svoji polovici Igrišča. Na velike navdušenje gledalcev se je tekma končala z rezultatom 11:1 brez kakršnegakoli prekrška pravil. ra olimpijski r,miM' kandidat? Vlado Brinovec S krepkimi zauesljaji je mali, skoraj neznani Slovenec večni prednost vsakih 100 m pred najboljšimi jugoslovanskimi dolgoprogaši. Napovedovalec je ie na 800 m objavil, da je Vlado Brinovec preplaval to dolžino bolje od državnega rekorda. Na cilju je Vlado pustil ose svoje tekmece skoraj 100 m za seboj. Plavališče se je treslo od navdušenja, ko so objavili rezultat — 19:04,4 — skoraj 20 sekund bolje od starega držaoneda rekorda. To je bilo leta 1957 na mladinskem državnem prvenstvu v Splitu, ko je komaj 16-letni Vlado nenadoma postal jugoslovanski plavalec štev. t. Novinarji in fotografi so se gnetli okoli nekoliko zmedenega Vlada, saj doslej ni bil nikoli obkrožen od tolike množice radovednežev. Vrstila so se vprašanja, Vlado pa je mirno odgovarjal. >V letu 1955 sem se prvič pojavil na startnem. kamnu.< »Takrat še pionir, sem na mladinskem republiškem prvetislou-osvojil drugo mesto na 100(1 ni.* »Leto dni kasneje sem v Zagrebu že osvojil mladinsko državno prvenstvo na 1500 m prosto.*: Danes je Vlado Brinovec državni rekorder na vseh progah prostega sloga od 400 do 1500 m prosto. Njegovi najboljši časi ga uvrščajo med najboljše plavalce v Evropi: 400 prosto 4:44,2, 1500 m prosto 19:04,4. Lani je prvič posegel v bol na velikem tekmovanju najboljših evropskih plavalcev o Budimpešti. Tedaj ni uspel. Toda to še ne pomeni, da njegova zvezda zahaja. Z 18 leti je p vrsti olimpijskih kandidatov, ki se resno pripravljajo za Rim. Morda bo šlo drugič bolje. Vlado Brinovec je pojem plavanja v Kranju. Bil je prvi kranjski plavalec, ki je ponesel kvaliteto kranjskega plavanja preko slovenske povprečnosti. • ■ ■ Neprijetni »rendez voutM Več kot samo poraz - Abonma v reprezentanci - Kako dolgo še? Široka usta ■ Pogovor na ulici: > Boljši so, nič ne pomaga. Naš nogomet je o krizi. Naš šport — z njim nekaj ni o redu.i ■ Pogovor na ulici, pogovor v pisarni, pogovor na športnem igrišču — povsod slaba volja. Poraz boli. Še posebej, če poraz meji na katastrofo/ In tako je bilo minulo nedeljo. 4:0/ Lahko bi bilo še več ... ■ Takih razmišljanj in pogovorov v preteklem tednu ni manjkalo. Poraz z Madžari je morda bolj boleč, kot smo si mislili o prvem trenutku. V našem listu smo že zapisali, da je zmaga v Skopju slaba tolažba. Tista o Nišu — prav tako! ŽE NEKAJ LET... Se vedno se radi spominjamo naše stare nogometne slave. Menda še vedno precej počivamo na njenih lovorikah in mislimo, da nam nihče ne more do živega. Tako se dogaja že nekaj let. Strokovnjaki, ki sestavljajo reprezentanco, delajo prave elaborate, vedno »rešujejo«, neke težave, nikoli pa jim ne pride na misel, da bo treba nekoč začeti znova. Pravzaprav je težko razumeti, da ne izmenjamo vodstva, ki svoji nalogi očitno (dokaz so rezultati, ki jih dosega naša reprezentanca) ni kos. Že nekaj let se ukvarjajo z delom okoli reprezentance isti ljudje, že nekaj let pišemo v naših športnih rubrikah o »črnih dneviht. Zvezni kapetani sicer tu in tam dajejo ostavke, večkrat ostane samo pri tem, včasih pa sestavimo komisijo, sestavljeno iz nekdanjih zveznih kapetanov in podobnih »strokovnjakovi. To je boj z oslovsko senco, ta pot pa ne pelje daleč... GRE ZA UGLED JUGOSLAVIJE Kaže, da ljudje, ki imajo opraviti z državno reprezentanco, ne vedo, da imajo pred seboj važno — težko nalogo. Če bi to vedeli, bi bili rezultati nekega načrtnega in vestnega dela vsekakor -drugačni. Gotovo je, da je o Jugoslaviji nekaj nogometašev, ki so tako kvalitetni, da bi lahko iz njih sestavili dobro reprezentanco. Menda ne bomo še Id let govorili, da imamo »težave« s pomlajevanjem moštva, da je treba pač počakati, da bomo spet kmalu slišali o takih rezultatih, kot smo jih bili včasih vajeni. Za zdaj lahko rečemo, da ni niti sledu o kakšnem pomlajevanju. Mesta o reprezentanci so že vnaprej zasedena. Veselinovič in Zebec sta igrala poškodovana, Zebec ni bil nekaj mesecev na igrišču, Šekularac je igral na oseh zadnjih tekmah izredno slabo in še in še bi lahko naštevali. Zakaj so torej sestavili tako moštvo? Morda zato, ker niso hoteli tvegati, morda zato, ker so mislili, da bo tako še najbolje? Naj bo odgovor tak ali tak — o tein je premalo odgovornosti. Saj pri tem vendar trpi ugled Jugoslavije, ki nam je tako drag in toliko vreden. Napak bi bilo misliti, da ugled, ki ga pri- dobimo zaradi športa, »ni tako važen«. Na oseh področjih, od politike do trgovine, se borimo za ugled naše države o svetu in ni potrebno, da ga nekdo ruši z neodgovornim delom — čeprav samo na športnem polju. DOMIŠLJAVOST ALI KAJ Kako naj pričakujemo ugodnih vesti iz Budimpešte, Basla, ali od koderkoli, če se pripravljajo naši nogometaši na pomembna srečanja samo po nekaj dni. Madžari so se pripravljali dva meseca, samo zaradi »manj važne« tekme z Jugoslavijo. Mi smo se s težko muko odločili za nekaj dni na Paliču. Cilj priprav je bil — počivanje in psihični odmor. Ne vemo si več razložiti, kaj naj to pomeni? Ali zaradi domišljavosti sodimo, da so Madžari (ali katerikoli drug nasprotnik} tako slabi, da se za nastop proti njim ni treba pripravljati? Morda mislimo, da je to neke vrste »jugoslovanska taktika«? Nogo metni strokovnjaki mi bodo prav gotovo odgovorili: »Saj vendar ni prostih dni!« Dovolite, da postavim vprašanje: »Kje in kako najdejo čas za priprave osi ostali?« Gre za ugled Jugoslavije in menda za to ceno ne bo tako težko prestaviti dve koli nogometnega prvenstva. Če vidimo, da to ni mogoče, potem se ni treba dogovarjati za take tekme, kjer smo ie .o naprej obsojeni na sramoten poraz, človek bi dejal, da vsaka šola nekaj stane — vendar temu ni tako. Vsaj pri nas ne. Ista pesem se ponavlja leta in leta. Celo takrat, ko gremo na svetovno prvenstvo! KDAJ BO TEMU KONEC? Zanima nas. koliko let bomo še poslušali radijske prenose: Veselinovič Sekularen, Šekularac Veselinoviču, Veselinovič Zebecu — in tako brez konca. Poskus z mlado reprezentanco, ki je bila v Melbournu, je popolnoma propadel. Nismo več slišali zanjo. Sedaj jo spet sestavljamo, ker bo morala v Rim. Toda — je to okostje nove državne vrste? Najbrž ne! Ko bo na sporedu prava meddržavna tekma, bodo člani komisije spet sestavili dobro znano listo kandidatov .,. * Gledamo skozi oči državljanov. Gledamo skozi oči tistih, ki so hodili minulo nedeljo k nam o uredništvo in se držali za'glave. Gledamo skozi oči tislih, ki jim je nekaj do ugleda naše reprezentance, našega nogometa in Jugoslavije! Trenerji državnih reprezentanc, člani komisije in podobni so sicer minulo nedeljo izjavili, da ni bilo »tako slabo«, da je bila zmaga Madžarov previsoka. Morda bodo vsaj priznali, da je bil to sila neprijeten rendez vous? Vlado Žlajpah Pred kolesarskim dvobojem Madžarska : Jugoslavija je trener Oragiša Jezic zatrdil takole! »Smo z odlični formi in pričakujemo od naših tekmovalcev izvrstne rezultate!« Pa ne samo takšno zatrdilo, na široka usta so naši kolesarski strokovnjaki hvalili odlično pri-pravljen^st jugoslovanskih tekmovalcev pred dirko Beograd— Budimpešta. In kaj se je zgodilo? Doživeli smo pravi polom, tako da nas lahko obtožujejo lastne izjave. Kako je potekala dirka od Beograda do Budimpešte? Že na samem začetku so nas Madžari taktično in tehnično presekali in to s takšnim napadom, da so naši kar takoj klecnili. Samo trojica ali četvorica, med njimi tudi Rogovec Hrovat, so se z uspehom zoperstavili premočni in izenačeni ekipi Madžarov, ki so nam dali temeljito lekcijo. Ne bomo se spuščali v podrobnosti dirka, še enkrat naj rečemo le to, da so Madžari imeli med posamezniki zmagovalca, celotno moštvo pa je z več minutami prednosti prišlo na cilj. Pri vsem tem nas zanima nekaj drugega. Zakaj smo na široka usta napovedovali blesteče uspehe jugoslovanskim kolesarjem in kako to, da nismo mogli ugotoviti, v kakšni formi so Madžari? Dirko od Beograda do Subotice je spremljal tudi trener Rogovih kolesarjev Zvone Zanoškar, ki nam je ob prihodu v Ljubljano povedal nekaj svo- Skupščina Atletske zveze Jugoslavije Vsa sredstv Skozi vso skupščino Atletske zveze Jugoslavije — bila je v ponedeljek v Beogradu, se je kot rdeča nit vlekla misel: prekinimo z dosedanjo prakso vsiljevanja ozkega kvalitetnega vrhei naše atletike in se lotimo dela od temeljev navzgor. Večina sklepov skupščine je v neposredni zvezi prav s to drugačno orientacijo. Sadovi takšnega dela e veda ne bodo takoj na dlani, zato pa bomo čez nekaj let lahko mirneje gledali na perspektivo nadaljnjega razvoja. Delno naj bi se rezultati pokazali že do evropskega prvenstva. B Ne bo odveč, če napravimo kratek Izrez vz diskusije. Djulič: »Nabiralne akcije nismo izkoristili za granjo takšnih naprav, kot jih je priporočil kongres, ampak gradimo in urejujemo nogometna igrišča.« Ilič: »Vedeti moramo, kaj hočemo od naše kvalitetne atletike, ki nima enakih pogojev kot drugje. Ce gremo po novi poti, moramo pri ocenjevanju vzeti tudi nove kriterije.« Ercegan (generalni sekretar Zveze športov Jugoslavije): »Z5J je uvrstila atletiko med one šlporte, ki jim bo nudila več pomoči, kol ostalim. Pomembnost atletike je nesporna, toda propaganda je še ni približala k slehernemu človeku.« Dr. Korelič: »Potrudimo se pri pristojnih prosvetnih organih, da bo atletika našla svoje mesto v šoli ne le v učnem načrtu, ampak v dejanskem de- , /J ' n c IF Vjfc LJUBLJANA v ® miMggr v ' ' : V v ' -J ii - j' V"'- ’ “ 4 .....nr._______ PISALNI STROp ZČ*"*' »V 1 ELASTIČNIM j 4 igli* 0 C ^ * lu. Vranič: »Žensko atletiko podcenjujemo. Ali ne bi sedaj, v nekakšni krizi moške atletike, posvetili vsaj enako pozornost ženskam, kjer je nadarjenega naraščaja dovolj? Ali ni vseeno, če bomo leta 1962 na EP ploskali atletu ali atletinji, ki se bo povzpel na stopnice zmagovalcev?« In še besede predsednika Ivkoviča: »Naše trenutno stanje je bedno, tako glede množičnosti, kot kvalitete. Zato se lotimo novih nalog v okviru stvarnih možnosti in tudi ne zahtevajmo preveč. Finančna sredstva bodo tekla večinoma na teren za plačane trenerje in inštruktorje v mnogih središčih in na univerzah.« ffl Za izboljšanje razmer v kvalitetni atletiki je bil sprejet sklep, da smejo atleti nastopati le za orgnni-cijo, kjer stalno živijo, če pa tam takšne organizacije ni, potem pa za najbližjo. Izjema so le študenti, ki lahko izbirajo med svojim matičnim klubom in klubom v mestu študija, S Pomembnih sklepov s tem seveda še ni bilo konec. Sprejet je bil perspektivni načrt za razvoj naše atletike do leta 19613, dal je več ukrepov v zvezi z organizacijo EP itd. Za predsednika častnega odbora je bil izbran član Izvršnega sveta in predsednik zvezne komisije za telesno kulturo Slavko Komar, za predsednika organizacijskega odbora pa Vlado Ivkovič, ki mu bo po- magalo veliko število atletskih iu in drugih delavcev iz Beograda in kasneje tudi iz drugih krajev. ■ Zaslužnim atletskim delavcem so podelili spominske plakete in diplome. Plaketo za 30 let dela sta od Slovencev prejela Žorga iz Ljubljane in Fišer iz Maribora, za 35 let dr. Hlade, Srakar Suhi, Skušek, Povh iu Tušek iz Ljubljane ter Vahtar iz Maribora, za i'5 let dela pa Lah, Kabaj in Filipič iz Maribora ter Sturm iz Ljubljane. Končno so sedaj podelili tudi plakete, ki so bile »podeljene« že na prejšnji skupščini pred dvema letoma. Še posebej pa je bil s spominsko plaketo nagrajen dolgoletni predsednik Vlado Ivkovič. B Atletsko zvezo Jugoslavije bo tudi v prihodnji delovni dobi vodil Vlado Ivkovič. V sekretariatu so še Takač, Tavčar, Vojnovič, Jankovič, dr. Kurelič in Pop Mitič. Slovenski člani upravnega odbora so Arrigler, Naprudnilc, Jug in Rožman, zvezni kapetani pa isti kot doslej, torej Le-nert za člatne, Vranic za članice iu Ilič za mladince. Skupščina je bila vsekakor plodna in če bodo sprejeti sklepi izvršeni vsaj delno, smo že napravili velik korak v novo smer: PREKO ŠOT, TN PARTIZANA DO MNOŽIČNOSTI IN DO KVALITETE! Opomnjeni gledalci Debelo so gledali gledalci na prven-s^venl tekmi med nemškima mofšbvoma Oberesslingen in Altensladt, ko Je sodnik nenadoma prekinil igro, stekel proti gledalcem in nekatere izmed njih, ki so MU še posebno glasni, opomnil. Razgrajači so bili nad tem tako presenečeni, da do konca igre sploh niso več odprli ust.. jih ugotovitev. Med dragim j® rekel tudi tole: »Madžari so nas vsestransko prekosili. Vozili smo taktično i® tehnično pod vsako kritiko. Vodstvo dirke se je zavedlo svoje napake šele takrat, ko je bilo ž® prepozno. Dirka je bila odločen« že po nekaj desetinah kilometrov iz Beograda. Ta poraz pomeni poraz vsega jugoslovanskega kolesarstva in nas mora poučiti, kako bo treba ukrepati oh prihodnjih mednarodnih dirkah.« Prešlo nam je v kri, da pred tem ali onim pomembnim mednarodnim nastopom hvalimo n«; še reprezentante, ne da bi pf* tem čutili odgovornost pred naš« javnostjo, ki potem zaradi neuspeha razočarano sprašuje i« išče vzroke teh porazov. Cas h* bil, da vedno odkrito povem®, kaj lahko pričakujemo na mednarodnih prireditvah, ne pa d« se že vnaprej hvalimo in s ten! spravljamo našo športno javnost v dvomljiva pričakovanja! M. L. Prostori in rek viziti..* Čuden odnos Direkcije žele#' nic — Kljub težavam ne bod« odnehali Neprijetno presenečanje pomeni za klub, v času največje bof-be za prepotrebne prostore odločitev, da mu bodo ti prostori odvzeti in namenjeni drugim potrebam. To se je pred kratkim zgodilo ŽTAK Ljubljana, katerem® je Železniška direkcija v Ljub; Ijani sporočila, da bodo klet®' prostori v Pražakovi ulici preurejeni za sindikalne potrebe direkcije in za bufet!!! To vprašanje je načela tudi skupščina Tež-koatletske zveze Slovenije preteklo sredo. Vsi vemo že dolg® leta, da predstavlja največji problem za te »dvoranske športe* pomanjkanje prostorov. Prav *#' radi tega in hkrati še, ker so rekviziti — pri dvigalcih ročke dviganje, pri rokoborcih pa borilne blazine — zelo dragi in i,'t vsak klub ne more kupiti, se ®e more težkoatletski šport v Sloveniji kljub nekdanji močni tr®I diciji razmahniti. V okviru TA*J delujeta le dva močnejša Maribor in Ljubljana, poneko® so ustanovili tudi ekipe v part)' zanskih društvih, drugod pa torka atletika životari in umtfalia-Herne 0:0, kratek po 18-mesečnem odmoru. Nekda- 78.01, disk Cochran 52.33, Lindsay 51.87. letos posvetil predvsem deseteroboju, ki Borussia-Dortmund : Viktoria-Kbln 6:2, svetovni rekorder je izjavil, da upa doseči takšno formo, da se bo uvrstil v državno reprezentanco za olimpijske v Rimu. ga je doslej precej zanemaril zaradi tre- Duisburger SV : Horst Emscher 5:0. ninga čez ovire. V Sovjetski zvezi imajo spet nekaj no-Paola Paternoster je v Rimu postavila vih, mnogo obetajočih metalcev kladiva. Kratek sprehod med atleti ^ ZDA pa res ne manjka nadarjenih novi državni ženski rekord v metu krogle Naj naštejemo nekaj imen in rezultatov: Uletov, ki se pojavljajo kot gobe po z rezultatom 14.38 m. Na isterr **ju. Mimo vseh naštetih »zvezd«, Id so je Meconi vrgel kroglo 17.29 m. ^rcd kratkim zablestele na ameriškem JtJotskem nebu, se je nedavno pojavila e ena. Malo znani 20-letni atlet Darrell je skočil v daljino 7.75 m. Seveda ^ ne manjka iz ZDA ostalih odličnih re^u]tatov. Nekdanji svetovni rekorder v skoku v višino, Charles Dumas, spet nihaja v formo, saj je že preskočil 207 entimetrov. Ron Morris je ob palici z rezultatom 14.38 m. Na istem mitingu Ruenko 62.23 m, Migunko 61.16, Bakari-29 m. nov 60.03 m. Fantastični sprinterji V Kaliforniji v mestu San Jose je zna- Cardiffu pa je nogometna ena ni sprinter Ray Norton pretekel 100 m Walesa premagala Škotsko z 2:0. Španija. Preteklo nedeljo je bilo v Španiji na sporedu zadnje kodo zvezne nogometne lige. V zadnjem, 30. kolu, je morala slavna enajstorica Reala iz Madrida spet pustiti na domačih tleh dragoceno točko Espagnolu, tako da je Barcelona osvojila letošnje državno prvenstvo s prednostjo 4 točk. Rezultati zadnjega kola so naslednji: Osasuna : Granada J:1, Betis : San Sebastian 0:1, Gijon : Bilbao 0:2, Barcelona : Oviedo 7:1, Real-Madrid : Espagnol-Barcelona 3:3, Celta-Vigo : Se-Cardiffu pa je nogometna enajstorica villa 0:1, Saragosa : Valencia 6:1, Las Palmas : Atletico Madrid 2:2. Končna lestvica: 1. Barcelona 51 točk, 2. Real- ^eskočil 4 49 m Slej ko prej pa ie »pa- V ^asu 10,1 in E tem odličnim rezultatom znani francoski nogometaš Raymond disciplina« v Ameriki met krogle. Kopa' ki Jgra pri madridskem Realu, sl Madrid 47. 3. Bilbao ^^.^Valencia M, ^a*en slavne trojice — Long, 0’Brien In Boeder je še cela vrsta atletov, ki meče- četrti sprinter na svetu, ki je dosegel je nedavn0 precej poškodoval gleženj, 5' Betis 32’ 6- Atletico-Madrid 32, 7. Espa- ^- - i * i n i tv i« -d ^ -n 1 ttt : 11: — cJivrvl OQ Q C c. c ot. OO O c-,-i w «v rezultat 10.1. Prvi ga je dosegel Willie tako da ne bo mogel nastopiti v moštvu gnol 29, 8. San Sebastian 28, 9. Osasuna njim Ira Murchison (4. avgusta 1956 v Berlinu), nato pa še Leamon King (20. Neznani atlet porazil Glenna Davisa y pet v cuou AiJ.;;. KJVd i crz.lii ict uj ^ ^ afletsikem mitingu v Columbusu je seveda bila nova svetovna rekorda, ven-. a‘ o znani Kanadčan Dave Mills, star pa ne priznana, ker je Wood- skega pokala. Real se bo v tem tekmovanju srečal na stadionu Bernabeu z lokalnim rivalom Atletico. Zanimanje za nosti bo rezultat priznan kot svetovni srečanje je ogromno, saj je bilo 130.000 rekord, saj je 22-letni ameriški črnec vstopnic razprodanih že več dni pred pretekel 100 m v popolnem brezveterju. tekmo. Izvrsten sprinterski rezultat je postavil v mestu Abilene (Texas) Bill Wood-house, ki je pretekel 100 y v času 9.1, 220 y pa v času 19.9. Oba rezultata bi nada 26, 13. Sevilla 26, 14. Las Palmas 24, 15: Gijon 20, 16. Celta-Vigo 13. kroglo »samo« okoli 17 ali 18 metrov w|lliams (3. avgusta 1956 v Berlinu), za Reala v prvi tekmi za polfinale evrop- 28’^10'0^arff<>S^ ^ pra’ ^aleč. Naj naštejemo nekaj imen teh **tetov, ki so povsem potisnjeni v senco , , , _ ^ehke« trojice: Charles Butt 17.97, Jerry 0’kt°,bra 1956 v 0ntel*10)* P(> vseJ verjet-"mters 17.30, Glenn Johnson 17.21, Mar-lln Keever 17.17 itd. Tudi Zatopek se je odločil z,a izživljanje v linla-lioop house tekel z 'rahlim vetrom v hrbet, hourg 4:2, Nancy : Nimes 2:1, Sochaux : Luton Town bo v prihodnjih treh znašajo od 5 do 8 mark (okoli 1000 din), ovnega rekorderja na 440 y, Glenna woodhouse je tudi svetovni rekorder v Reims 3:1, Racing : Monaco 2:0, Angers : letih zgradil nov stadion, ki bo imel ero- najeenejše stojišče pa bo veljajo pol navito ^ — X l i A „ T» ^ 1; X1 T-«zvt> O vi C+ IT’4 i ra o • T7 o 1 1 • 1 ’ ' ''»la,] 19 iet, porazil v teku na 400 m »Vet, avisa, več kot 4 metre. Boljši rezul- teku na 1D0 yardov (9.3). Z11 > — 400 m: a. Mills 46.5, 2. Davis 47.0, ^ y ovire: Jones 13.6, palica: Jonston ‘B. Nogomelna prvenstva evropskih držav Francija: 32. kolo Nogomet od vsepovsod Nogometna vojaška reprezentanca Tur- povečati dohodke na tekmah. Letos bo čije je premagala vojaško enajsterico finalna tekma 28. junija v Berlinu. Do- Nice : Strass- Luksemburga s 5:2 (3:1). Finalist angleškega nogometnega po- ločili so tudi že cene vstopnicam. Naj-dražje vs1,o;pnice na tribunah (sedeži) Lyon 2:1, St. Etienne : Valenciennes 1:1, en aaa c-4 v. . J _ . ’ . , štora za 50.000 gledalcev. Stroški za grad- V Belfastu je nogometna reprezentanca Ma^eille iTme* IZ 7S', 0)0 b0<3° 2naŽa,i °kC>li 3 mU«0ne nem' Irske izgubila proti Angliji 1:2 (0:2), Švedski plavalci pirazili Poljake ških mark. Znani švedski igralec Gunmar Gren, ki je več let nastopal v Italiji pri klubu Milano, bo tudi prihodnjo sezono igral pri klubu Oergryte v Goteborgu. 30-let.ni Napeli : Triestina l7o, Padova : Samp- »Profesor nogometa« upa, da bo lahko v Nimes 45, Racing 41, Reims 40 itd. Italija: 28. kolo — Bari : Fiorentina 1:2, Bologna : Lanerossi 1:0, Genoa : Torino 3:0, Juventus : Internazionale 3:2, Lazio : Alessandria 0:2, Milan : Spal-Ferrar^i 0:0, V , doria 2:1, Udinese : Roma 0:0. Lestvica: ge prece3 let Mtttven. kar naj bi mu ^ Švedskem mestu Malmo je bil dvo- svetovno vojno priborili naslove svetov- Miia,n 43j Fiorentina 43, Juventus 37 In- omo‘S°^il predvsem načrten trening in Hiti med plavalnima reprezentancama nih in drugih prvakov. V vrsti teh ve- ternazionale 37 itd »d&ke in Poljske. Zmagali so brez te- teranov je stal tudi 83-Ietni Paul Guig- solidno življenje. marke. Brazilski klub FC Madureira, ki je letos osvojil 9. me-sto v prvenstvu Brazilije, bo gostoval od 30. aprila do 7. julija v Evropi. Brazilski nogometaši bodo nastopili v Turčiji, Libanonu, Zahodni Nemčiji, Franciji, Španiji, Švici, Portugalski, Bolgariji in Sovjetski zvezi. Nizozemska : Belgija 2:2 Avstrija: 20. kolo — Admira : Linzer V Amsterdamu je bilo preteklo nede-Znani avstrijski srednji napadalec Bu- Ijo meddržavno srečanje med Nizozem- J^hski (Poljska) 4:33.7, 200 m prsno Maurice Brocco. Ob tej priložnosti se ^ ^ j e » .. '1 j. vr. , -ivctiprvA i.o, lzu-iicj w i L z, i Pto?? ™ki (PoljSka) 2:38 6: 4 krat 200 m je Ukazal znani francoski kolesar Roger WaCker 1:1! Lestvica: Wiener SC 36, Ra- Kremser SC : Rapid 1:3, Donawitz : tere si še sedaj ni povsem opomogel. w v v <1 g rv a i.jii 1 v I v io Švedska 8:33.8, Poljska 8:35.0 — Riviere, ki je postavil nov svetovni re- pid 34 Austria 25 f6,,e 100 m metuljček Kristina Lars&on * “ . - ........... kord v enourni vožnji na pokritih dirka- Nemčija SC : Ulm 3:1, Bayern : Kiokers 0:1, Stuttgart 1:0, Nemška nogometna zveza je določila, da bodo finalne tekme za državno prven-južna liga — Karlsruher stvo lahko samo v tistih krajih, ki imejo nega. Tekma se je končala 2:2 (0:1). Angleški nogometni novinarji so izbrali za najpopularnejšega angleškega nogometaša v sezoni 1958/59 srednjega stadione vsaj za 40.000 gledalcev. Obenem napadalca in kapetana moštva Luton ^ Stiska) 1:12.8. Vsi našteti rezultati so liščih, razen tega rekorda pa še 3 sve- lovne rekorde, in sicer na 20, 30 in 40 Reutlingen : Stuttgart 1:0, Eirvtraeht : so sklenili,, de finalnih tekem ne bodo Town, Suda Owena. Novinarji so mu pri-orne rov Riviere je prevozi! v eni uri Waidhof 2:1, Augsburg : Frankfurt 4:1, prenašali po televiziji, pa tudi vse radij- sodili 137 točk, samo 3 točke manj pa je Loi novi evropski prvak 45 km P 732 m/ Prejšnji ^svetovni rekord viktoria-Asehaffenburg : Fiirth 4:2, Mann- ^^rije Milanu je bilo pred 15.000 gledalci (44.900 m). je imel še iz leta 1954 Louis Amar helm ; schvveinfurt 3:0. ske prenose so prepovedali. Verjetno dobil Billy Wright, ki si je seveda pri-upajo v Zahodni Nemčiji s temi ukrepi boril v tej anketi drugo mesto. naslov evropskega boksar-prvaka v welter kategoriji med Za letošnje avtomobilske dirke v India- prvaka v vveiter Kategoriji mea j^anjim prvakom Emiliom Marconi- n0pC>11SU i5m mllj> ^ Je dos,eJ priiavil0 > in njegovim izzivalcem Duiliom 61 k£n* tliva : Spal 1:2, Internazionale : Trl£jeti