Kamniški občan
LETO XXXIII
KAMNIK, 10. NOVEMBRA 1994
Izvršni svet o denacionallzacijskih postopkih
Slovenski odškodninski sklad je prepočasen
V naši občini je bilo za vračanje zasebnih gospodarskih podjetij vloženih 23 zahtevkov, od tega je bilo 17 popolnih. Doslej je bilo izdanih 10 odločb - v petih primerih je bilo vlagateljem ugodeno, drugi zahtevki pa so bili zavrženi (4) oziroma zavrnjeni (1). Zoper 3 odločbe so predlagatelji vložili tožbe. Pravnomočnih odločb je 6, od teh so bile 4 poslane v izvršitev.
Večina upravičencev želi vračilo svojega premoženja v naravi, ne pa izplačila ustrezne odškodnine. Vendar jim zaradi obnove, dozidav in podobnih posegov največkrat ni mogoče ugoditi. Posebno težavni so primeri, v katerih je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, ki očitno stremi k čimpočasnejšemu postopku. Doslej ta sklad ni izdal še nobene odločbe, s katero bi upravičencu zagotovil svoje obveznice.
Med problemi, ki jih je v poro--čilu na seji IS predstavil Stane Zamik, naj omenimo, da je večkrat sporna ocena premoženja, da ni možen pogovor med zavezanci in upravičenci, da stranke ne predložijo popolne dokumentacije in mora upravni organ sam iskati podatke po arhivih, da upravičenci trdijo stvari, ki jih ni mogoče dokazati z listinami itd. Komisija pod vodstvom Judite Mlinar-Kern je na petih sejah obravnavala večinoma poravnave oziroma dogovore fned zavezanci in upravičenci.
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 24. novembra. Prispevke sprejemamo do srede, 16. novembra, reklamne oglase in zahvale pa do torka, 22. novembra.
Vrnjenih 935 ha gozdov in 210 ha kmetijskih zemljišč
Po številu je največ zadev pripadlo komisiji za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jo vodi Tone Kotnik. Od 703 prejetih vlog, se jih je skoraj polovica (335) nanašala na vrnitev podržavljenega premoženja Meščanske korporacije Kamnik in agrarnih skupnosti Velike planine, Gojške planine, Okroga in Velike Lasne. Upravičenci do vrnitve zemljišč v arondiranih kompleksih so vložili 230 zahtevkov.
Do 1. oktobra so izdali 187 odločb in v 182 primerih upravičencem ugodili. Največjih določa vrnitev solastniškega deleža pri premoženju nekdanjih agrarnih skupnosti (88), enaindvajsetim pa je bila vrnjena lastninska pravica do arondiranih parcel. Zaradi velikega števila zadev se je ta komi-sija sestala kar31-krat. Ni se omejila le na naloge po zakonu, temveč je skušala najti ustrezne rešitve tudi, če jih zakon in drugi predpisi niso dovolj jasno opredelili. Zdaj na tem področju ni pomembnejših zapletov, če izvzamemo nezadovoljstvo, ki ga povzroča vračanje solastniških deležev članom nekdanjih agrarnih skupnosti, in splošne pripombe k počasnemu poteku denacionalizacije.
Na stanovanjskem področju obravnavali 140 vlog
Pri vračanju stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih zgradb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč je bilo do roka, to je do 7. decembra 1993, vloženih 210 zahtevkov. Doslej je komisija, ki jo vodi Urša Mihelčič, rešila 140, od tega je bilo v 90 primerih predlagateljem ugodeno, 38 vlog je bilo zaradi nepopolne dokumentacije
12
in drugih razlogov zavrženih pa zavrnjenih.
Vse zadeve, pri katerih je šlo za spomeniško zaščitene stavbe, so, kot določa zakon, posredovali Ministrstvu za kulturo. Takih zadev je bilo 15. Zoper odločbe, ki so jih izdali na občinskem sekretariatu za okolje in prostpr, je bilo pri pristojnem ministrstvu vloženih 8 pritožb.
Doslej je bilo s pravnomočnimi odločbami vrnjenih sedem stanovanjskih hiš, enajst poslovnih prostorov in vzpostavljena lastninska pravica do 14.500 m2 stavbnega zemljišča. Večinoma je šlo za zahtevke, pri katerih je bilo mogoče vrniti premoženje v naravi.
Tudi na tem področju povzroča precej zastojev in slabe volje Slovenski odškodninski sklad s svojimi po mnenju komisije neupravičenimi ugovori v zvezi z izplačilom odškodnine.
Kot kaže, vse občinske komisije za denacionalizacijo skupaj s pristojnimi službami dobro opravljajo svoje naloge. Zato je izvršni svet potrdil njihova poročila o dosedanjem delu.
F. S.
VELIKA PONUDBA V KNJIGARNI
na Ljubljanski cesti (tel. 815-295)
vseh vrst STENSKIH IN NAMIZNIH KOLEDARJEV,
rokovnikov, planerjev, vizitk, čestitk, igrač, poslovnih in osebnih daril... po ugodnih cenah, zmožnostjo dotiska vaše firme!
Vse to in še marsikaj vas čaka v KNJIGARNI KOČNA vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah do 13. ure
PRODAJA SADIK SADNEGA DREVJA
lastne vzgoje v SADNI DREVESNICI (tel. 813-352)
vsak dan od 7. do 16. ure, ob sobotah do 12. ure. Ponujamo vam širok izbor kakovostnih sadik na močnih, srednjih in šibkih podlagah.
Pridite, ob nakupu vam bomo tudi strokovno svetovali.
V VSEH PREHRAMBNIH TRGOVINAH PRIPRAVLJAMO BOGATO PRODAJNO AKCIJO ZA MIKLAVŽA, ki kupuje V KOČNI!
KOČNA MISLI NA SVOJE KUPCE!
NEDELJSKO JUTRO V STAREM KAMNIKU - Te dni bo občinska skupščina odločala o ureditvi starega dela mesta med Malim gradom in Kamniško Bistrico. (Foto: F. S.). Več na str. 2
Novosti na kamniški progi
Vlaki tudi ob sobotah in nedeljah
Nov vozni red, ki je začel veljati 2. novembra na železniški progi Kamnik—Ljubljana, je prinesel nekaj sprememb.
Koristen dogovor: več sodelovanja pri lokacijskih postopkih
V prihodnje bodo na rednih tedenskih sestankih predstavnikov Zavoda za urbanistično načrtovanje Kamnik in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj sproti razčiščevali vsa odprta vprašanja v zvezi z lokacijskimi postopki za legalizacijo nedovoljenih posegov v prostor (črnih gradenj). Tako so sklenili na prvem sestanku, ki se ga je udeležil tudi predsednik izvršnega sveta Miha Novak.
Vloge za soglasje bodo pošiljali na kranjski zavod le za tiste primere, za katere se bodo sproti dogovorili oboji predstavniki. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine bo odgovoril nanje v 30 dneh. Če pa odgovora v tem času ne bo, bo veljalo, kot da je soglasje dano.
Občina Kamnik ne bo upo-
števala smernic Kranjskega zavoda, ki ne bodo usklajene z odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih. Dogovorili so se, da se le pri tistih črnih gradnjah, ki so zgrajene do III. gradbene faze, upoštevajo zahtevana sanacijska določila. Pri objektih, kjer so tik pred vselitvijo ali pa so že vseljeni, bodo poskušali sanirati zunanjo ureditev. Nikakor pa naj ne bi vztrajali denimo pri zamenjavi slemena za 90 stopinj. Pri na črno zgrajenih počitniških objektih bodo dosledno zahtevali uresničitev sprejetih sanacijskih pogojev, če naj bi se legalizirali.
Predlog ukrepov za učinkovitejše delo pri urejanju prostora, ki bodo veljali tudi za druge postopke, je obravnaval še občinski izvršni svet in jih podprl.
(fs)
Ena najpomembnejših je gotovo ta, da bodo vlaki vozili odslej tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Iz Kamnika bodo odpeljali vsako uro od 8. ure zjutraj do 18.15 zvečer, v tem času pa bodo vozili tudi iz Ljubljane v Kamnik.
Kot pravijo na železnici, bodo »praznične« vožnje za zdaj vpeljali do konca leta. Če pa bo zanje zadostno zanimanje, jih bodo obdržali. Lahko rečemo, da gre za pomembno pridobitev zlasti za tiste potnike, ki morajo tudi ob koncu tedna v Ljubljano in so doslej čakali na redke nedeljske avtobuse.
Domžalčani bodo deležni še ene novosti: poleg sedanjih vlakov jih bo med Ljubljano in Domžalami vozilo še 16 dodatnih, in sicer vsako uro približno pol ure za tistim, ki peljejo proti Kamniku. Zato bodo morali biti Kamničani na ljubljanski postaji posebej pozorni, da ne bodo pomotoma sedli na dom-žaičana.
Sicer pa v železniškem voznem redu ni sprememb, razen da so spet vpeljali vlak v dopoldanskem času z odhodom iz Ljubljane ob 9. uri in iz Kamnika ob 10. uri.
(fs)
PEUGEOT RODEX
Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje
tel. prodaja: 727-798 servis: 727-010 fax: 727-319 Poleg osebnih vozil prodajamo tudi kombije Peugeot BOXER in kombinirana vozila PEUGEOT 806.
V prodaji že nov model
PEUGEOT306 - PODALJŠANA LIMUZINA
JO ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d. Podružnica Kamnik
V Novi Ljubljanski banki d.d, Ljubljana, Podružnici Kamnik
smo obnovili enoto na Glavnem trgu in jo prilagodili zahtevam sodobnega bančništva
Poslovni čas
od 2.11.1994 dalje:
Poslovalnica na Glavnem trgu 10
od ponedeljka do petka: 8.-12. in 13.-17. v soboto: 8.-11.
Poslovalnica na Bakovniku
od ponedeljka do petka: 8.-11. in 14.-17.
Nova Ljubljanska banka d.d. - pravi naslov za denarne zadeve.
Pripombe k zazidalnemu načrtu za območje Utoka
Nam je res vseeno, kaj bomo imeli pod Malim gradom?
Letošnje poletje je bil razgrnjen osnutek zazidalnega načrta za območje K-6 Utok. Čeprav gre za ureditev občutljivega območja prav v mestnem jedru pod Malim gradom, v knjigi pripomb ni bilo vpisano ničesar. To lahko kaže na dvoje: ali je bil osnutek dokumenta, ki ga je pripravila Šola za arhitekturo FAGG Univerze v Ljubljani, tako dober ali pa nam je vseeno, kaj se bo tu dogajalo v prihodnje. Častni izjemi sta bila vsekakor Kamničana arh. Bojan Schlegl in Bojan Pollak; 3. avgusta sta se udeležila javne obravnave o tem dokumentu z njegovimi pripravljavci.
Poglejmo na kratko, kaj sta predlagala in kakšni so bili odgovori izdelovalcev prostorskega akta na njune predloge.
Najprej o Schleglovih pripombah. Menil je, da bo realizacija tega projekta zelo draga. Odgovor je bil, da razmerje med kvadraturo aktivnih in pripadajočih servisnih površin ni v nasprotju z običajno naložbeno vrednostjo za podobne programe. Zaradi uporabe prenovljenih obstoječih objektov pa naj bi se cena kvadratnega metra celo znižala.
K drugi pripombi, da je treba zgradbe bolj prilagoditi načinu življenja Kamničanov, predlagatelji pravijo, da je bil dokument izdelan na podlagi smernic za prenovo starega mestnega jedra. Območje Utoka ima vlogo razvojnega generatorja; prevzel
bo tiste vitalne programe, ki so mestu sicer potrebni, prav zaradi svoje razsežnosti in prostorske agresivnosti niso primerni za umestitev zgodovinske mestne strukture. Ravno zaradi take zasnove bo mogoča vitalna prenova starega mestnega jedra.
Glede pripombe o nepotrebnosti ohranitve objekta lužilnice pa so pripravljalci aktov povedali: dinamika rušenja obstoječih objektov ali pa njihove prenove bo odvisna od odločitve posameznega investitorja, ta pa se mora držati predpisanih smernic. Tak pristop je po njihovem mnenju nujen. Schleglov predlog, naj bi os trga podaljšali v most, se jim je zdal smiseln in posredovali ga bodo izdelovalcem zazidalnega načrta za Alprem (Razvojni zavod Domžale). Strinjajo se z odstranitvijo klavnice kot dejavnosti v mestnem središču, in to priporočajo v besednem delu odloka. Vendar pa bo tudi to vprašanje treba rešiti v okviru zazidalnega načrta za Alprem.
Pri predlogu, da je treba v odloku določiti, kateri objekt se ruši in kateri obnovi, so se zavzeli za postopno približevanje k dokončni prostorski ureditvi.
Bojan Pollak je želel pojasnilo, kako bo potekal promet po Usnjarski in Parmovi cesti. Predlagatelji odloka so razložili, da bo promet po Parmovi na začetku enosmeren kot doslej. Z dograditvijo podzemnih parki-
rišč in končne pentlje pa bo tranzitni motorni promet odpravljen in možni bodo samo nujni dovozi.
Pollak je še menil, da je bilo pri izdelovanju akta premalo sodelovanja s prebivalci tega območja. Odgovor je bil, tudi glede na sklep občinske skupščine o pridobitvi soglasja lastnikov zemljišč, da so krajani imeli možnost med javno razgrnitvijo in javno obravnavo dati pisne in ustne pripombe.
Občinski izvršni svet je podprl vsa stališča strokovnega izdelovalca prostorskega izvedbenega načrta.
(fs)
Prijaznemu povabilu na odprtje prenovljene poslovalnice so se odzvali številni gostje in s tem dali priznanje prizadevnim bančnikom
Nova Ljubljanska banka are v korak s časom
Prenovljena poslovalnica v Kamniku
Vse od maja smo Kamničani z zanimanjem spremljali prenovo poslovalnice Nove Ljubljanske banke d.d. (sprva še v okviru Ljubljanske banke d.d.), v središču mesta, na Glavnem trgu 10. Oktobra so bila dela končana in 27.10. je predsednik uprave Nove Ljubljanske banke d.d. Marko Voljč prenovljene prostore izročil v uporabo.
Vse zbrane je ob otvoritvi
prenovljene poslovalnice pozdravil direktor podružnice Kamnik Ivan Pire, ki je poudaril, da jih je k prenovi oziroma ureditvi vodilo hotenje, da bi svojim strankam ponudili kakovostne storitve, ki ustrezajo njihovim željam in potrebam, hkrati pa se jim z razširitvijo bančne ponudbe bolj približali.
Prenova Poslovalnice Kamnik je pomembna zato, ker za-
gotavlja tako organizacijo dela, ki bo omogočala kakovostnejše sodelovanje s komitenti in njihovo servisiranje. Banka si na eni strani prizadeva izrabiti sodobno teleinformacijsko tehnologijo za hitro ponudbo osnovnih bančnih storitev ob vsakem času in jo hkrati poceniti, po drugi strani pa kar najbolj izkoristiti strokovnost bančnikov za svetovanje in urejanje komple-
Volilna kampanja
Sprejeti pogoji za plakatiranje
V skladu z zakonom o volilni kampanji je občinski izvršni svet sprejel pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest na javnih površinah.
Občina bo organizatorjem kampanje pred bližnjimi lokalnimi volitvami ponudila možnost plakatiranja na okroglih stebrih, na stenskih in samostojno stoječih tablah in tistih, ki bodo obešene na drogovih javne razsvetljave. Določili so, da bo ena četrtina plakatnih mest namenjena kandidatom za župana, tri četrtine pa za občinske svetnike. Soglasja za postavitev tabel na javnih površinah bo dajalo Komunalno podjetje ali pa krajevna skupnost, in* sicer v 4 dneh po prejemu zahtevka, sicer bo
veljalo, da je bila vloga odobrena.
Seveda bo treba nekaj plačati. V ceni bo poleg stroškov za plakatiranje zajeta tudi postavitev tabel. Organizatorji kampanje bodo morali plakate, stojala..., ki jih bodo sami postavili, odstraniti najkasneje v 15 dneh po končanih volitvah, sicer bo to na njihove stroške storilo Komunalno podjetje.
Občinski sekretariat za okolje in prostor, kamor so organizatorji poslali prijave, je konec oktobra že določil enako število plakatnih mest za vse. Pričakujemo, da bodo sprejeti pogoji zagotovili več reda pri plakatiranju, kot ga je bilo pri zadnjih volitvah.
(fs)
Žalna slovesnost na kamniških Žalah
Ob dnevu mrtvih smo se spomnili na mnoge preminule sorodnike, prijatelje in znance. Nekateri so umrli naravne, drugi nasilne smrti. Nikakor pa ne gre pozabiti tistih, ki so se bojevali in padli za domovino na različnih bregovih v ne tako daljni preteklosti.
Organizacije Zveze borcev so položile vence in cvetje na skupne grobove padlih borcev za svobodo, umrlih od 1941 do
1945. Tako so počastile spomin na junake. Na grobovih smo prižigali svečke. Lučke so gorele ob spomenikih in v samotnih grapah, kjer so borci s svojo krvjo pojili slovensko zemljo in umirali.
Zveza borcev v Kamniku je pripravila osrednjo slovesnost ob spomeniku padlih prvobor-cev Miklavčiča in Mlakarja v soboto, 29.10.1994, ob 16. uri. Zbralo se je precej ljudi. Z osebno udeležbo so pokazali,
Dr. Niko Sadnikar je v svoje razmišljanje vpletel vse žrtve, ki so padle za lepši jutri
da cenijo umrle borce NOB in spoštujejo ideale, za katere so umrli.
V programu so sodelovali: Mestna godba Kamnik, Prvo slovensko pevsko društvo Lira in Katja Jerman iz recit. skupine prof. Tine Romšakove. Osrednji govornik je bil dr. Niko Sadnikar. V svoje razmišljanje je zajel žrtve osvobodilne vojne, padle borce NOB, spomnil se je padlih v 1. svetovni vojni in vojni za samostojno Slovenijo.
Spomnil je tudi na čas, v katerem živimo. Brez NOB in odločnega odpora proti nacifa-šističnim armadam in njihovim sodelavcem ne bi imeli samostojne države. Drugo leto bo 50. obletnica konca 2. svetovne vojne. NOB je bila pomemben člen antihitlerjevske koalicije in je ogromno prispevala k skupni zmagi zaveznikov. Tega ni mogoče zanikati, tega svet tudi nikoli ne bo pozabil oziroma je mednarodna skupnost že mnogokrat potrdila. Sadnikar je svoje misli povezal še s pesnikom Simonom Gregorčičem in njegovimi stihi.
Jermanova je recitirala več pesmi, namenjenih prazniku mrtvih, Lira je zapela dve
»Tu smo zaradi vas!« je zbrane vljudno nagovoril direktor kamniške podružnice Ivan Pire Podobne besede je nato ob izročitvi poslovalnice izrekel tudi predsednik uprave Nove Ljubljanske banke d.d., Marko Voljč
ksnejših denarnih zadev.
Seveda bodo morali s poslovanjem v prihodnje dokazati, da je bila odločitev za preureditev prostorov pravilna.
Pri prenovi so namenili posebno pozornost ureditvi prostorov za »osebno bančništvo«, pri katerem je v ospredju neposreden odnos med stranko in bančnim delavcem. Bančni svetovalec oziroma osebni bančnik se lahko posveti komitentovim željam, mu posreduje informacije o bančnih storitvah, svetuje o denarnih naložbah, investiranju, kreditiranju, vse to na enem mestu, brez čakanja v vrsti.
V preurejeni stavbi, na Glavnem trgu 10, so v pritličju prostori za enostavna bančna opravila in blagajne (t.i. »hitra cona«) in posebni prostori za poslovanje z bančnim avtomatom ob vsakem času. Uredili so tudi šefe za shranjevanje dragocenosti in pomembnih dokumentov. V prvem nadstropju poslujejo z obrtniki, samostojnimi podjetniki, tu so še prostori za kreditiranje in prostori za »osebno bančništvo« - za diskretno in individualno poslovanje s komitenti. Seveda je prenovljeno tudi vse drugo - pomožni prostori, trezor in pisarne v II. nadstropju.
Direktor podružnice Kamnik Ivan Pire je ugotavljal, da ta prenova ne vpliva le na poslovanje banke, ampak pomeni tudi ko-
skladbi pod vodstvom prof. Janeza Majcenoviča, Mestna godba z dirigentom Francijem Lipičnikom pa je program tako začela kot končala.
Predsednik občinskega odbora ZZB NOV Kamnik Janez Prezelj je povabil vse navzoče še na slovesnost pri spomeniku padlim vojakom v 1. svetovni vojni. Pevci Lire so tam zapeli »Oj Doberdob«, Mestna godba Kamnik pa je zaigrala žalostinko.
Že pred prireditvijo in po njej so mnogi udeleženci prižgali svečke. Plamenčki so živahno plapolali v rahlem ve-trcu in nas opozarjali...
STANE SIMŠIČ
France Tomšič, Perovo 16/b, Kamnik, obžalujem žaljivi trditvi, ki sta bili v oddaji Vroča linija CATV Impulza Kamnik dne 14. 9. 1993 izrečeni na račun direktorja Trgovskega podjetja Kočna Jožeta Kopušarja in sta bili predmet zasebne tožbe, vložene pri Temeljnem sodišču Ljubljana, enota Kamnik, opr. št. K 124/93.
France Tomšič
Vodilna predstavnika Podružnice Kamnik Ivan Pire in Ana-Ma-rija Lah sta gostom razkazala prenovljene prostore.
rak k oživitvi mestnega jedra.
Ob izročitvi preurejene poslovalnice namenu je predsednik uprave Nove Ljubljanske banke d.d. Marko Voljč poudaril, da so v Novi LB ponosni na pridobitev mestne, domovinske pravice v Kamniku, mestu, ki ima dolgo tradicijo obrtništva, industrije in tudi bančništva. Kamniška podružnica je ena izmed pomembnejših v sklopu njihove banke. Povezala naj bi se z domačim okoljem, prisluhnila domačim komitentom, podjetjem, predstavnikom občine ali pa občanom.
Kljub velikim težavam, s katerimi se srečuje LB v zadnjih nekaj letih zaradi razpada jugoslovanskega trga in borbi za svoj obstoj, so se odločili za posodobitev poslovalnice v Kamniku, ki je zdaj zgled razvoja Nove Ljubljanske banke. Po kamniškem modelu bodo postopno preurejene tudi druge njihove poslovalnice. Prepričani so, da se bo ta naložba v bodočnosti obrestovala, saj je na Kamniškem dovolj gospodarskih in finančnih zmogljivosti.
Slovesnega odprtja prenovljene poslovalnice so se poleg predstavnikov Nove Ljubljanske banke udeležili številni komitenti Podružnice Kamnik, direktorji kamniških podjetij, obrtniki in drugi ugledni meščani, med njimi predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc, predsednik izvršnega sveta Miha Novak in drugi občinski predstavniki. K prazničnemu vzdušju so prispevali svoje pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira.
Po uradnem delu slovesnosti so si udeleženci z zanimanjem ogledali posodobljene bančne prostore.        VERA MEJAČ
Socialdemokratska stranka na Komendskem in Tuhinjskem
Za vse enake možnosti
Predvolilni čas zahteva od vseh nekaj premisleka: koga in zakaj bomo volili, ali ljudem z volilne liste zaupamo, za kaj se ti zavzemajo, kaj si jaz želim za moj kraj...
Še posebej s premislekom pa se je treba lotiti predvolilnih programov in oblikovanja volilnih list. Kamniški socialdemokrati so prepričani, da so na lokalnih volitvah najpomembnejši ljudje - pošteni, delavni, trdni, uspešni in cenjeni v svojem okolju zaradi teh lastnosti. Pomembno je še, kakšen je nji-
hov odnos do domačega kraja.
Ravno na tem, pa seveda tudi na njihovem osebnem političnem prepričanju, slonijo zahteve, vrednote in teme, ki so jih socialdemokratski kandidati s Komendskega in Tuhinjskega zapisali v svoj volilni program. Glavno vodilo njihovih programskih stališč je zahteva po enakih možnostih za življenje tudi v obrobnih predelih kamniške občine.
Zato komendski kandidati mislijo na vzdrževanje cest in še posebej na prometno var-
nost otrok, ki so precej oddaljeni od šole in morajo pešačiti ob prometni cesti brez pločnika. Zavedajo se tudi problematike pokopališča v Komendi.
Moščani so prav tako v skrbeh za svoje osnovnošolce — zaradi neustreznih šolskih prostorov in izpostavljenosti otrok v prometu. Problem kraja so tudi poplave.
Na tuhinjskem koncu se neenake življenjske možnosti kažejo ravno tamkajšnjim otrokom. Zato si želijo čimprejšnjo
graditev osnovne šole ter kulturnih in športnih objektov, kar je tudi pogoj za oživitev življenja v dolini. Zavzemajo se za gradnjo osnovnega komunalnega omrežja, ki bo temelj bivanjske izenačitve z drugimi-kraji v občini. Ob razvoju Term Snovik, kmečkega turizma in obrti je treba potomcem zagotoviti polno življenje — in to nikjer drugje kot doma. Prav je, da vsem omogočimo enake možnosti!
OO SDSS KAMNIK IGOR PODBREŽNIK
Tudi varovanje okolja je gospodarjenje
ZELENI KAMNIKA smo zvesti prvotni usmeritvi stranke ZELENIH SLOVENIJE. Naša osnovna naloga je varstvo človeka, okolja in vseh živih bitij v njem. Ekologija ni usmerjena ne levo ne desno, zato so nam razmišljanja, ki gredo v to smer tuja.
Neobveščeni posamezniki pogosto menijo, da želimo zapirati tovarne, ki onesnažujejo okolje. Ravno nasprotno! Naša želja je, da bi s skupnimi močmi ter ob razumevanju in po-
ZsIGI^I Sf<H>e«c;e
moči države odpravili probleme tako, da bi odstranili njihove vzroke. Torej ne EKOLOGIJA ALI EKONOMIJA, temveč EKOLOGIJA IN EKONOMIJA!
Za dosego takih ciljev si želimo, da se nam pridružite in nas podprete tudi
VI!
ZELENI KAMNIKA se ne oziramo na nazorsko opredelitev posameznikov, ker smo prepričani, da smo za kakovostnejše življenje odgovorni
VSI!
Seveda je varovanje okolja povezano tudi s socialnim položajem in stanjem vsakega posameznika, zato si bomo ZELENI prizadevali za ustreznejšo socialno politiko, za odpiranje novih delovnih mest, za primeren odnos do družine in posebno mesto matere v njej, skratka za vse probleme prostora, v katerem živimo, in človeka v njem.
DOSEDANJE DELO ZELENIH KAMNIKA je prispevalo k velikim spremembam mišljenja tako pri občinskih oblasteh kot pri osveščenosti posameznikov; pred nami pa je še mnogo nalog in zato želimo, da bi nas podprlo kar največ ljudi, ki si želijo to, kar si želi večina človeštva - ČISTO OKOLJE, BOGATO MATERIALNO IN DUHOVNO ŽIVLJENJE, MIR, STRPNOST DO SOLJUDI IN SPOZNANJE, DA ČLOVEK NI GOSPODAR NARAVE, TEMVEČ JE SAMO NJEN DEL.
ZELENI KAMNIKA
Sklicana seja občinske skupščine
Rebalans proračuna in prostorski akti
Predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc je za sredo, 23. novembra, sklical 39. sejo vseh treh zborov občinske skupščine. Ena izmed osrednjih točk dnevnega reda med
štirinajstimi bo uskladitev (rebalans) letošnjega občinskega proračuna.
Predlog, ki ga je pripravil izvršni svet, predvideva za 1,662.000.000 SIT prihodkov,
Občanov komentar
Pogled (tuđi) nazaj in naprej
Bližajo se prve volitve novih občinskih svetov in županov. Devetega novembra bodo znani vsi kandidati za 31 mest v občinskem svetu in za župana nove občine Kamnik, ki bo obsegala celotno območje dosedanje občine.
Kar čez 150 kandidatov se bo nabralo, če bodo vse parlamentarne stranke v vseh petih volilnih enotah predlagale svoje. Zato bo verjetno tudi boj za volivce kar oster. Spet bomo priča vrsti obljub in zagotovil, da bo najboljše, če izberejo kandidate te ali one stranke. Bolj malo pa bo slišati, kako so se posamezne stranke odrezale v dosedanji občinski skupščini, kakšna stališča so zavzemali njihovi delegati in kaj jim je uspelo uresničiti od tega, kar so obljubljali na prejšnjih volitvah. Prav gotovo novo zidanje gradov v oblakih, brez pogleda nazaj ne bo prepričalo volivcev, še posebej ne, če bo to zidanje prepleteno z zmerjanjem in pljuvanjem po strankarskih nasprotnikih. Volivci bodo znali presoditi, kaj je realen pogled nazaj in kaj je z resnim delom v novi obliki lokalne samouprave mogoče doseči v dobro kamniške občine.
kar je za 302 milijona ali za dobro petino več, kot je bilo sprejeto z občinskim proračunom spomladi. Nekateri prihodki so namreč hitreje naraščali, kot so predvideli, pojavili pa so se tudi nekateri novi prihodki. Gre zlasti za prihodke od prodaje občinskega premoženja (115 milijonov SIT), republiška sredstva za lokalno samoupravo in volitve, iz istega naslova je tudi denar za odpravo posledic suše, neurij in podobno. Povečani prihodki naj bi bili razporejeni tako, da se bo tekoči del proračuna povečal za 9,6%, večina dodatnega denarja (73%) pa naj bi pokrila naložbe.
V tekočem delu proračuna bo šlo zaradi nove izhodiščne plače v zadnjih treh mesecih za plače zaposlenih v upravi 9,2% več, plače funkcionarjev 19,3% več in za plače delavcev v družbenih dejavnostih za 8,5% več kot doslej. Precej dodatnega denarja bo namenjenega tudi za kmetijske melioracije. Sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti, strank in društev pa se ne bodo povečevala. Pri denarju, ki bo namenjen investicijam, so dodali za družbene dejavnosti 191 milijonov SIT,
za komunalne investicije v krajevnih skupnostih bo na voljo za 4,5 milijona SIT več kot doslej. Na drugih področjih pa bodo opravili samo nekaj notranjih prerazporeditev.
Skupščina bo obravnavala, sprejela oz. spremenila štiri prostorske akte. Dopolnila bo prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega načrta občine Kamnik, sprejela odlok o lokacijskem načrtu za plinifikacijo, za staro mestno jedro pa bo posebno pomembno sprejetje zazidalnega načrta za območje K-7 Alprem.
Občinski delegati bodo sprejeli tudi odlok o ustanovitvi direkcije javnih služb občine Kamnik in dopolnili odlok o gospodarjenju z javnimi potmi. Poleg nekaj imenovanj bo občinska skupščina sklepala o podelitvi naziva častnega občana občine Kamnik prof. dr. Albertu Čebulju.
Delegati pa bodo tudi tokrat že na začetku seje postavljali izvršnemu svetu in drugim organom svoja vprašanja ter dajali predloge in pobude. Določili bodo še novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
F. SVETELJ
Poslanska skupina LDS v občinski skupščini
Ob koncu mandata skupščine občine Kamnik smo v LDS pripravili oceno delovanja poslanske skupine LDS v zadnjih štirih letih.
Skupščina je v celoti dobro delovala; bilo je nekaj pretresov, a na njeno delo niso bistveno vplivali. To je zasluga VSEH političnih strank ter delegatov zbora ZD in zbora KS - pokazali so potrebno zrelost in politično modrost, saj je le malo občinskih skupščin delalo tako uspešno cel mandat.
Znotraj skupščine je poslanski klub LDS odigral pomembno vlogo, delovali pa smo tudi v skupščinskih delovnih telesih. Kot je vedno v življenju,
smo nekaj ciljev dosegli, nekaj pa ne. Preprečili smo nekaj napak, nekaj jih nismo.
Zavzemali smo se predvsem, da večji del denarja kot doslej dobi mesto Kamnik. Da nam je to uspelo, se menda vidi. Res je, da ne gre samo za našo zaslugo, saj je bila naša pobuda dobro sprejeta tudi v dugih strankah.
Prav tako nam je uspelo pri predlogih za občinski odlok o delovanju skupščine in izvršnega sveta, tako da skupščinsko delo ni bilo moteno.
Ni pa se nam posrečilo urediti prometa v Kamniku; preglasovali so nas pri pobudi, da bi Komunalno podjetje in SKG
postala javna zavoda. Tudi celostna ureditev Kina Dom bo morala počakati na nov mandat.
Prav tako nam ni uspel učinkovit nadzor nad proračuni, zlasti ne pri rebalansu.
Slabo smo jo odnesli tudi pri postavljanju direktorjev, saj smo se držali načela, da političnost ni merilo strokovnosti. No, pri tem načelu bomo vztrajali, četudi bo »naših« ljudi čedalje manj.
Na splošno gledano, ker je politika umetnost možnega, smo s svojim delom zadovoljni in upamo, da volivci tudi. Če bomo v novem občinskem svetu spet prisotni, so naši cilji
predvsem konstituirati močno občino, vrniti Kamniku značilnosti mesta, majhnega, a prijetnega. Največji poudarek pa bomo namenili prostoru. Ne želimo obnavljati samo cerkva, temveč celo infrastrukturo, ki jo mesto MORA imeti.
V naslednji številki Kamniškega občana vam bomo predstavili našega kandidata za župana in celotno listo v vseh petih volilnih enotah. Upamo, da boste v naših kandidatih prepoznali ljudi, ki bodo zmogli in hoteli predstavljati tudi vaše interese.
LDS KAMNIK Predsednik STANE ZARNIK
Na kratko
Predlog odloka o PUP za Golf Center pripravljen za skupščino
Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Golf Centra v Volčjem Potoku je izvršni svet že poslal v obravnavo občinski skupščini. Verjetno ga bo uvrstila na dnevni red naslednje seje.
V zvezi s tem je za skupščino pripravil tudi predlog sprememb in dopolnitev prostorskega dela dolgoročnega in srednjeročnega načrta občine Kamnik.
V skladu z razpravo na seji izvršnega sveta so iz predloga odloka o PUP za Golf Center izločili besedilo, ki se je nanašalo na nastanitvene zmogljivosti.
Nujno popravilo stropa v OŠ 27. julij
Strop v eni izmed učilnic v osnovni šoli 27. julij v Kamniku je tako dotrajan, da je že nevaren za učence. Po odstranitvi ometa so namreč ugotovili, da je lesena konstrukcija taka, da popravila ni mogoče več odlašati. Zato je izvršni svet že zagotovil denar v višini 774.000 tolarjev, kolikor znaša ponudba najugodnejšega izvajalca SGP Gradbinec Kranj. Ta se bo obnove lotil takoj.
Rafael Zagoričnik tajnik občinske volilne komisije
Izvršni svet je predlagal občinski volilni komisiji, ki bo opravljala naloge pri izvedbi lokalnih volitev, naj za tajnika imenuje Rafaela Zagoričnika, sekretarja občinske skupščine, za namestnika tajnika pa Silva Sirclja, delavca občinske uprave.
Pomoč za obnovo porušenega mostu v Kolovcu
Od skupno 1,800.000 tolarjev potrebnega denarja za obnovo porušenega mostu na Kranjskem grabnu v Kolovcu bo izvršni svet iz rezervnih sredstev občinskega proračuna zagotovil eno tretjino oziroma 600.000 tolarjev. Razliko bodo morali zbrati uporabniki mostu iz KS Vranja Peč in Gozdno gospodarstvo. _(fs)
Jesensko listje, kam hitiš, ujeli bi te radi.
V. MEJAČ
Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice)
tel. 831-888
vam nudi po ugodnih cenah:
jupol, belton, beltop, lake, barve, lepila za les in parket, kolesa, gosp. strojčke in belo tehniko Gorenje, Candy program, ročno orodje, verige, armature Armal, sanitarno keramiko, steklene izdelke, porcelan, posodo rostfrei in emajlirano, lestve, posode PVC za zel|e 50 I, 70 I, 120 I in še in še...
Strokovni nasveti Iz sobopleskarske stroke.
Prodaja na 3 čeke.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Homar d o. o., trgovina Veriga se priporoča!
CB SOS je začel delovati
CB radioamaterski klub Lipa Kamnik je v nedeljo, 16. oktobra 1994, ob 11.40 vzpostavil prvo CB-zvezo s Sv. Primoža nad Kamnikom prek CB Ribiča v Domžalah do 985 - CZO (Centra za obveščanje v Ljubljani) v treh minutah. Demonstracija pred številnimi gosti pri Sv. Primožu nad Kamnikom, ki so prisostvovali otvoritveni slovesnosti dejavnosti CB SOS radijskega kluba Lipa, v prelepem sončnem dnevu je uspela.
Uvodoma je imel besedo po-
budnik te dejavnosti v CB RK Lipa Kamnik predsednik IO inž. Ivo Kranjc. Poudaril je pomembnost njihove aktivnosti: organiziranje pomoči ljudem v odmaknjenih krajih z izvežbanimi radioamaterji. V kratkem bo mogoče usposobiti prvo ekipo operaterjev CB SOS, ki jih bomo spoznali po posebni nalepki na avtomobilih: rumeno polje s simbolom antene in kraticami CB SOS. Kjerkoli že so, vam prostovoljno ponudijo prvo pomoč posredovanja klica v sili do 985 -Centra za obveščanje v Ljubljani. Tam pa se sproži alarm za pomoč pri potrebnih stalnih službah.
Organiziranost v obveščevalnih akcijah je vseslovenskega pomena, je v svojem govoru dejal g. Boštjan Tavčar iz ministrstva za obrambo, republiške uprave za zaščito, in reševanje. Danes, ko imamo opraviti pred-
vsem z mirnodobnimi nesrečami, smo dolžni posvetiti večjo pozornost prav vlogi zaščite in reševanju. Pri tem je hitro, zanesljivo in pravilno obveščanje izredno pomembno.
Pripravlja se tudi podrobnejša analiza potreb v občini po CB SOS operaterjih, ki so po potrebi
Nalepka CB SOS operaterjev.
Predsednik CB Lipa Kamnik Ivo Kranjc-lvek in načelnik občinskega štaba CZ Vlado Šerbeljna slovesnosti.
CB RADIOKLUB LIPA KAMNIK
prireja sklepno prireditev kontesta z Velike planine
s podelitvijo diplom najuspešnejšim, prehodnega pokala in 1. nagrade, in to v soboto, 26. novembra, ob 16. uri v Domu Partizan Mekinje.
Ker gre hkrati za zadnjo letošnjo prireditev, bodo novoletno srečo voščili v srečelovu, ki so ga omogočili številni sponzorji iz Kamnika, Domžal in Ljubljane (srečke bodo po 100 tolarjev, vsaka druga zadene). Na srečanju radioamaterjev bo poskrbljeno za prijetno razpoloženje, tudi za glasbo, pijačo in hrano!
Vljudno vabljeni, vstopnine ni!
V. M.
Dobrovoljčki
Skupina starejših za samopomoč v domu upokojencev, je praznovala prvi rojstni dan
S pomočjo strokovnih delavk Centra za socialno delo je bila v okviru projekta skupin starejših za samopomoč tudi v Domu upokojencev Kamnik ustanovljena skupina Dobrovoljčki. To je skupina prijateljev, ki se zbere v domu vsak četrtek dopoldne in s svojim delovanjem prinaša nekaj posebnega, svežega: druženje. Z aktualnimi pogovori iz vsakdanjega življenja in drugimi oblikami povezovanja, kot so izleti, mogoče pesem, ki jo vsi radi zapojejo, so si ustvarili skupino, v kateri pozabijo na težave.
Vsi, ki so prišli v dom, jih imajo. Nekateri pri obvladova-
nju samega sebe, drugim bolezen prepreči bivanje doma in so potrebni intenzivnejše nege, tretji pridejo v dom upokojencev zaradi osamljenosti, najprej za poskus, potem se odločijo za stalno. Nekateri se privadijo kasneje, drugi imajo hudo do-motožje, vendar ker nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje, pač ostanejo. Mogoče so nekateri tudi tu osamljeni, brez volje do življenja, nihče jih ne obišče in si želijo, da bi bilo življenja čimprej konec.
Vzrokov, da se starejši odločijo za dom, je gotovo toliko, kolikor je njegovih stanovalcev. Mnoge od svojcev, ki pripeljejo katerega od staršev, stisne pri
TEČAJI ZA PRODAJALCE IN POSLOVODJE
obvešča vse kamniške občane, ki opravljajo trgovinsko dejavnost (delo prodajalca ali trgovskega poslovodje), pa ne izpolnjujejo pogojev o minimalni stopnji izobrazbe, kot jih določa Pravilnik, da bomo v decembru organizirali skupaj s CPI »Ceneta Štuparja«, Vojkova 1, Ljubljana:
- 24-urni izobraževalni tečaj po programu TRGOVEC (prispevek udeleženca je 14.000 SIT)
- 52-urni izobraževalni tečaj po programu TRGOVSKI POSLOVODJA (prispevek udeleženca je 28.000 SIT).
Po opravljenem preskusu usposobljenosti po programu strokovne komisije združenja trgovine pri Gospodarski zbornici Slovenije pridobijo potrdilo Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Brezposelni dobijo informacije glede plačila prispevka na URADU ZA DELO, KAMNIK
Pripravljamo tudi 16-urni tečaj za podjetnike In obrtnike: FINANČNO POSLOVANJE V MALEM PODJETJU.
Prijave pošljite na naslov PIC, Glavni trg 23, 61240 Kamnik, (informacije tel. 831-470).
POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
srcu, ko ga prepustijo osebju doma v oskrbo.Verjetno pa je
še tesneje tistim, ki vedo, da bodo morali tu odslej živeti.
Mogoče bodo ravno skupine za samopomoč starejših v domovih starejših občanov po Sloveniji odpravile tesnobo, ki jo čutijo starejši, ko odhajajo v domove za ostarele.
Cilj skupine Dobrovoljčki je, da oskrbovanci vsaj za trenutek pozabijo na kakršnekoli probleme, da prenesejo delček svoje sreče drugemu. V enem letu druženja jim je veliko tega uspelo, predvsem z dobro voljo socialnih delavk Centra za socialno delo Kamnik in delavcev Doma upokojencev. Tisti, ki se teh srečanj udeležujejo, si jih še želijo, saj so nekako odvisni eden od drugega in okolja, v katerem živijo - od delavcev doma, ki jim pomagajo pri vsakdanjih težavah, in od njih samih. S pomočjo vseh naj bo njihovo bivanje v domu še lepše in prijetnejše!
BENJAMIN ŽNIDARŠIČ
vsak hip lahko uspešno vključeni v civilno zaščito, je dejal gospod Vlado Šerbelj, načelnik občinskega štaba CZ iz Kamnika, ki je navzoče pozdravil v imenu IS občine Kamnik.
Veliko je zanimanje za povezovanje klubov v tej dejavnosti, predvsem med sosednjimi občinami, katerih človekoljubne akcije se često prepletajo med seboj, je dejal načelnik občinskega štaba CZ iz Škofje Loke g. Rudi Zadnik.
V medsebojnem razgovoru ob zakuski na prostem je bilo izrečenih še mnogo mnenj in pričakovati je, da bo CB SOS nova oblika delovanja CB klubov po Sloveniji na FM valovnem območju, kot je standard v celi Evropi. Bržkone pa se bo morala naša zakonodaja za to področje dopolniti.
Zlorabo CB-postaj v neprimerne namene bi morali preprečiti in podpirati le tiste, ki ne kvarijo ugleda CB. Tudi to pričuje o kulturi naroda. Morda bi občasno kazalo organizirati druge kanale za, na primer, prodajo ali menjavo CB-opreme, so menili prisotni. Mnogo je bilo še predlogov na tem srečanju, ki jih bodo pristojni upoštevali v pripravi predpisov za delovanje CB-klubov. Kakor je bilo mogoče razbrati, bodo sodili v sestav CZ in bodo tako enotno povezani v republiškem merilu. Prizadevanje za vnos resnega dela v cebe-jaške vrste je obrodilo sadove in
Upokojenci razstavili ročna dela
Ženska sekcija Društva upokojencev Kamnik bo razstavila ročna dela svojih članic in članov.
Razstavo bodo odprli 9. decembra 1994 ob 16. uri. Na
ogled bo v soboto, 10., v nedeljo, 11., in ponedeljek, 12. decembra, od 9. do 17. ure v prostorih društva na Kolodvorski 5.
Društvo upokojencev Kamnik vabi Članice in člane, da prinesejo izdelke svojih spretnih rok za to prireditev. Organizacijski odbor jih bo sprejemal v torek, 6., in v sredo, 7. decembra, od 13. do 17. ure v društvenih prostorih.
Vse dosedanje razstave, ki jih društvo prireja vsako drugo leto, so bile lepo sprejete in dobro obiskane. Bogastvo pridnih rok, zbrano na enem mestu, je bilo vre-
dno ogleda. Niso jih obiskali le člani društva, ampak tudi veliko mlajših, celi razredi osnovnih in drugih šol ter strokovnjaki s tega področja. Organizatorji zagotavljajo, da bodo vsi obiskovalci prijetno presenečeni.
K sodelovanju bodo povabili tudi članice in člane DU Komenda in DU Mot-nik-Špitalič ter oskrbovance iz Doma upokojencev Kamnik. Z njihovim sodelovanjem bo razstava še mikav-nejša.
Kamniške upokojenke so prepričane v odmevnost prireditve. Že sedaj se veselijo, da bodo obiskovalcem lahko pokazale vsaj delček tistega, kar zmorejo. Povsem pa se zavedajo, da jih čaka še polno odgovornega in trdega dela,
STANE SIMŠIČ
končni cilj ni več daleč. CB - klubi bodo imeli svoje skupno vodstvo, če ne celo zvezo.
Na prireditvi je vseskozi sodeloval pevski zbor Solidarnost pod vodstvom gospe Ivice Ropaš, 12. novembra praznuje svojo 75-letnico obstoja, s celovečernim koncertom.
Ob koncu kulturnega programa je zaigral še 13-letni radioamater Uroš Križman, harmonikar, ki je prejel 1. nagrado na tekmovanju harmonikarjev v Cerkljah in drugo nagrado na Pokljuki oziroma pri Repanšku.
IO CB radioamaterskega kluba Lipa Kamnik je tako začel s svojo novozastavljeno pot pomagati ljudem v odmaknjenih krajih. CB SOS operater lahko postane vsak član radioamaterskega kluba, ko opravi preizkus znanja, ki ga pridobi na posebnem predavanju. Prijave sprejema IO CB kluba Lipa pisno na naslov p.p. 88 - 61241 Kamnik.
CB
Ivo KRANJC-IVEK, dipl. inž.
-- City Band = mestni kanal
Okrogla miza o komunikaciji
V tednu otroka se je tudi na naši šoli zvrstilo kar nekaj dejavnosti: v 2. in 5. razredu so se igrali socialne igre, likovniki so
oblikovali plakate, pri slovenskem jeziku smo se pogovarjali o tem - lepa beseda lepo mesto najde, organizirali smo preda-
Med topolškiml taborniki je prijetno zadišalo po pečenem kostanju.
Rod Topli vrelec pozdravlja kamniške tabornike
Na poteh po hribih nad Topol-šico smo srečali mlade tamkajšnje tabornike, ki so toplo oktobrsko soboto pripravili šaljiva tekmovanja in kostanjev piknik. Več kot 80 se jih je zbralo na senožeti pri opuščeni kmetiji nad Termami. Na jasi so postavili tri šotore, nato pa so se odpravili po bližnjih gozdovih, kjer so se zlasti mladi taborniki prvič seznanjali z orientacijo v naravi. Spotoma so nabrali dračja za pečenje kostanja, ki so ga medtem nekateri že
pripravili za peko. Kmalu je po gozdu zadišalo. Zraven kostanja so nam ponudili sladki mošt, ki so ga iztisnili prejšnji dan. Kot nam je povedal načelnik rodu Matjaž Cesar, so se letos v Ribnem že srečali s kamniškimi taborniki. Zato so nam ob odhodu sporočili prisrčne pozdrave za rod Bistriških gamsov, s katerimi želijo navezati tesnejše stike. Morda se bomo naslednjič srečali v Kamniku, so nam dejali.
(fs)
vanje za starše. Eno izmed teh je bila okrogla miza, ki smo se je udeležili tudi člani novinarskega krožka.
Gospa psihologinja je že nekaj dni pred tem sklicala sestanek, na katerem smo se domenili, kako se bomo oglašali, in nam povedala dnevni red. Osrednja točka je bila: komunikacija med otroki, učenci in učitelji ter otroki in starši.
Okroglo mizo smo izvedli 6. oktobra ob 17. uri v jedilnici OŠ Frana Albrehta. Na sestanek je prišlo kar lepo število otrok (iz vsakega razreda po dva), nekaj učiteljev, ravnatelj in naša gostja IRENA ANDOLŠEK. Ves čas je povezovala program, nam zastavljala vprašanja in poslušala naše mnenje o medsebojnem sporazumevanju. Pogovor je potekal sproščeno, ker ni bilo nobene napetosti, kot je običajno, če kdo govori pred množico.
Ob takem klepetu nam je ura kar hitro minila, celo malo podaljšali smo jo. Razšli smo se z upanjem, da se kmalu spet snidemo, saj je bilo vsem prijetno poslušati mnenje drugih in k temu dodati svoje.
Sonja Ulčar, 8. a OŠ F. Albrehta
OBVESTILO
Cenjene someščane vabimo, da nas obiščete v Turistično-informacijskem centru na Glavnem trgu 23 (nasproti Planinke) v Kamniku.
Poleg informacij o mestu in okolici dobite pri nas različno gradivo, od prospektov do zemljevidov in knjig.
V upanju, da bomo lahko ustregli vašim željam, vas pričakujemo v TIC-u vsak dan od 8.-20. ure. Kadar pa boste v časovni stiski, nas lahko pokličete po tel. št. 831-470.
TIC občine Kamnik
Franc Ravnikar
Kamnik, starodavno mesto
Je Kamnik pod planino, tam tekla je mladost, navezan na dolino, uživam nje radost, rad hodim v planine uživat zrak gora, pogled doseže moje, kjer srečen sem doma.
Razlila se lepota na stotine dobrot, je vedno b'la vrednota, ne najdeš je drugod, izvira bistra voda, iz globine priskaklja, čez mesto pot utrla je reka Bistrica.
Narodne so noše zale, se lepota zbrala je, smeh, veselje srca vname razigrane družbice, so navade, običaji na veselje vseh ljudi, na zabavi spev v glasbi te reši vseh skrbi.
Proč z akviziterstvom v šolah!
Ne vem, če se vodstva in učitelji v osnovnih šolah zavedajo, da se zaradi njihove »gostoljubnosti« do akviziterjev (po Slovarju tujk F.Verbinca so akvizi-terji zbiralci, nabiralci naročnikov, odjemalcev...) v preneka-terih družinah odvijajo prave male drame. Kajti starši so obupani vsakokrat, ko njihovi nadebudni šolarji prinesejo domov vsemogoče naročilnice ali že kar ponujene knjige. V šoli jim jih ponujajo prijazni ljudje potem, ko jim učitelji zagotovijo, da čisto nič ne motijo pouka. Kako bi ne bili akviziterji darežljivi do mladih »odjemalcev«, ki so jim ponujene knjige v trenutku všeč! Naivna mladost je dokončno »osvojena«, ko jim jih celo izročijo in so pripravljeni počakati na plačilo do prihodnjega dne. Mimogrede tudi poskrbijo za »zakonitost«, ko mladim »naročnikom« ponudijo še list papirja, na katerega se morajo starši le podpisati. Kupčija »na up« bo tako, črno na belem, sklenjena. In to vse skupaj samo za nekaj tisočakov! Iznajdljivi akviziterji so zadovoljni, otroci pa še bolj, saj postanejo lastniki najimenitnejših in najcenejših knjig daleč naokoli. In pomislite, zadnje so prav iz znamenite Univerze Oxford!
Vse bi se srečno končalo, če bi s takšno lahkoto gledali na vso zadevo tudi starši. A nekateri zlahka prepoznajo zasluž-karstvo trgovcev, ki ga v kamniških šolah dopuščajo. Pu-
stiti akviziterjem, da se polotijo tako lahkega plena, kot so učenci nižjih razredov, je ne samo neodgovorno, temveč tudi podlo, saj gre za čisto zlorabo otroške naivnosti. Otrok ne more razumeti svojih staršev, ko se uprejo neodgovornemu ravnanju tako, da mora že »kupljeno« vrniti, skupaj z nepodpisano naročilnico seveda. Ker ne želijo izpostavljati naivnosti otrok, storijo samo to in - molčijo. V otroških očeh pa postanejo ne le skopuška in nerazumna, temveč tudi (o)so-vraž(e)na bitja.
Pri vsej stvari ne gre le za starševsko (ne)pronicljivost. Nadvse radi bi jim izpolnili pričakovanja, jih ne razočarali, a kaj, ko še za nujnejše stvari ni denarja.
Tako se je zgodilo mali Katji. Vso pot iz šole je stiskala k sebi novo knjigo in si goreče, tako goreče želela, da bi ji mamica dala zanjo denar. Odpovedala bi se šolski malici in vsemu drugemu, da bi jo le smela obdržati. Zadnjič, ko je prijazna teta v šoli ponujala nadvse zanimivo knjigo o živalih, je ni mogla kupiti. Pred so-šolskami in sošolci jo je bilo sram, saj je večina prinesla dva tisočaka, kolikor je stala. Toda tudi tokrat ji je mamica žalostno pogledala v oči in brez besed odkimala z glavo. »Mi smo revni, kajne?« je spregovorilo dekletce in dolgo v noč jokalo. S knjigo v naročju, ki jo je morala naslednje jutro vrniti.
S tem zgodb seveda ni še konec. Večinoma se iztečejo »srečno«, saj starši, četudi težko in na račun pomanjkanja, zberejo tistih nekaj tisočakov, da osrečijo otroka, predvsem pa ga izenačijo s sošolkami in sošolci, ki jim starši take nakupe omogočijo z lahkoto. Zadnjim je takšno darežljivo izpolnjevanje želja celo dobrodošlo, posebno če sicer za otroke nimajo dovolj niti časa niti volje, da bi jih osrečili še kako drugače.
Kako torej, da vodstva šol in učitelji tako zlahka (in celo vljudno spoštljivo) dopuščajo vsemogoča trgovanja v prostorih, kjer naj bi se otroci poleg drugega (na)učili, kako pokončno in pošteno skozi življenje?! Da morajo njihovi starši trdo in dolgo delati za denar, ki jim ga v trenutku zmamijo iz rok zviti trgovci! Kako to, da je običajen fotografski posnetek z razredom prerasel v mali spominski album z različnimi velikostmi fotografij, ki tako »prav pridejo« za vsemogoče »potrebne« dokumente! Za prgišče tolarjev seveda! Pri vsem tem pa tisti, ki to dopuščajo, stopijo k fotografu vsakih nekaj let?!
Tako je s tem v naših osnovnih šolah, ki tako zlahka postavljajo starše v očeh otrok na zatožno klop, pa bi tja morali tisti, ki takšno trgovanje v šolah dopuščajo!
Kako je torej z akviziterstvom in njemu podobnimi de-
javnostmi v naših osnovnih šolah? Da niti ne vprašamo, ali je sploh dovoljeno. Kajti če ni, potem gre za nezakonitost ali celo podvojeno zaslužkarstvo?!
IVANA S KAMEN
P. S.: Katjino ime je izmišljeno in imena »prijaznih« učiteljic in učitelja ter šol naj ostanejo skrita očem javnosti. A opozarjam - le do naslednje akviziterske akcije!
Mladi poslanci otroškega parlamenta.
Otroški parlament o prometu
V torek, 25.10.1994, smo se v sejni sobi Skupščine Kamnik zbrali mentorji z učenci, ravnatelji, člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, predstavnik Komunalnega podjetja Kamnik, predsednik ISSO Kamnik Miha Novak in predstavnik Mladinskega centra. Sestali smo se, da se pogovorimo o prometni problematiki, s katero se vsak dan srečujejo otroci^na poti v šolo in sicer v svoji okolici.
Mladi poslanci so se temeljito pripravili na predlagano temo. Učenci O. Š. Komenda so na ogromnem plakatu ponazorili vse pasti in težave, na katere naletijo v svojem okolju, predlagali izboljšave in spesnili pesmico.
Po trnovi poti do materinskega doma v Trnovem!
Nekoč smo materinske domove že imeli. Toda v sedemdesetih letih je zaprl vrata še zadnji, kot da zlati časi socializma niso poznali trpečih in osamljenih mamic in otrok.
Pred štirimi leti se je peščica ljudi podala na trnovo pot. Le kdo se ne spominja številnih pobud neutrudne Neve Železnik in njenih znank, da je takšen dom več kot potreben. Dobra in neomajna volja kot da se je naleziljivo lotila še drugih in - uspelo jim je. Dolgo in veliko so delali in bili verjetno zato deležni takšnega aplavza na slovesni akademiji v Cankarjevem domu ob otvoritvi posvetnega materinskega doma v Trnovem. Karitaso-vcmu domu sv. Eme (ki deluje že nekaj let) se bo pridružil še ta. Že decembra letos bo sprejel sedem mamic z enim ali dvema otrokoma. Če bo stisk veliko, se bo našel prostor celo za devet mater.
Materinski dom v Trnovem
je zrastel iz globokih in plemenitih pobud novinark Naše žene in kasneje revije Otrok in družina. Šele mnogo kasneje se jim je, v imenu države, pridružila občina Vič-Rudnik, ki je odstopila zemljišče, potem pa ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Kar samo od sebe se vsiljuje vprašanje, zakaj morajo takšni domovi nastajati na prostovoljni pobudi?! Kako je mogoče, da je civilna iniciativa močnejša od države?! Ali ni to že tiho priznanje države, da se ne želi javno pogovarjati o problemih? Da o številnih osamljenih in zavrženih materah, za katere bi morala poskrbeti ne želi spregovoriti! Medtem pa so jo polna usta besed o naraščaju, ki da je nujen za obstoj naroda. In konec koncev, zakaj je bil dr. Peter Tancig edini slovenski minister, ki je spremljal gradnjo materinskega doma? Kot je sam dejal, drugače ni mogel in je za svojo dušo ob tej priložnosti materinskemu
domu poklonil še sliko, da ni več tako »obrit«. Ko bi se mu v tem predvolilnem času, vsaj iz čiste »ugodnosti« pridružil še kdo!
Kakor koli že, na otvoritvi posvetnega materinskega doma je družava končno javno »spregovorila«, da je med nami veliko mladih mamic, in njihovih težav s katerimi se je treba javno spopasti. Naj nikar ne ostanejo skrite v globinah mater, otrok in nemočnih socialnih delavk. Tako je dejala med drugim ministrica Rina Klinar, za katero (in za vse nas, ki smo bili na akademiji) je bil dan zaradi plemenitega dogodka kljub dežju topel in prisrčen. In čeprav imata varnost in vedrina različne odtenke, bo v materinskem domu v Trnovem (na Kuranovi cesti 16a) obojega dovolj za vse, ki so pahnjeni v osamljenost v najbolj občutljivem obdobju življenja. Za matere, ki so materinstvo komaj spoznale, in
otroke, ki ne vedo, kaj je življenje, čeprav so življenje sami.
Za konec le še to.
Če ste vi ali vaša znanka v podobni stiski, pišite na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na Kotnikovi 5 v Ljubljani.
Če pa imate željo, da bi se pridružili skoraj osemsto posameznikom in organizacijam, ki so z denarnimi darovi omogočili dograditev materinskega doma, lahko to storite s prispevkom na ŽR 50101-603-43533.
Lepo je darovati - s srcem!
I. SKAMEN
Tudi drugi učenci so bili kritični: do O. Š. Marije Vere bi bila za kolesarje varnejša pot, če bi imeli kolesarsko stezo s Homca do Duplice. Podhod na Šolski ulici je ob večjem deževju neuporaben, ker je zalit z vodo. Pri O. Š. Tuhinj je nujno obnoviti cestne oznake, pri O. Š. T. Brejca vozniki ne ustavljajo na prehodu za pešce in še naprej dosledno parkirajo za rumeno črto. O. Š. Šmartno opozarja na preveliko hitrost voznikov na nepreglednih ovinkih. O. Š. Nevlje pa prosi za kakršnokoli opozorilo, da je v bližini šola in prehod za pešce iz novega naselja čez regionalno cesto. Itd. Predstavil se nam je tudi fant, ki je na Vrhpoljah doživel prometno nezgodo brez hujših posledic!
Na nekatera vprašanja so otroci kar takoj dobili odgovore, npr. o kompleksni ureditvi prostora med O. Š.T. Brejca in O. Š. F. Albrehta. Tamkajšnji podhod bo na pobudo Zelenih Kamnika kmalu poslikan in tako prijaznejši.
Kljub resnim zadevam smo se tudi nasmejali, predvsem otroški prisrčnosti - pripovedi deklice, ki se je »tko ustrašla, da je kar v grmovje skočila, o avtih, ko tko šibajo«. Zvedeli smo, da so si otroci čez travnik kar sami naredili varno pot, le še brv čez potok potrebujejo.
Oglasili so se tudi mentorji in opozorili, da je po novem prometna vzgoja »črtana« iz učnega načrta; da si želijo več »prometnih« pripomočkov in obiskov policistov, ko učenci delajo kolesarski izpit.
Predsednik SPV-ja g. Jese-
nik je spodbudil mlade k nadaljnji kritičnosti do sebe, vrstnikov in staršev v skupnem prizadevanju za večjo varnost in umirjanje prometa. Prav v ta namen pripravlja Svet SPV oddaje na Impulzu za vzgojo voznikov in drugih prometnih udeležencev.
Ob koncu srečanja sta dobili posebno priznanje prizadevni mentorici prometne vzgoje, z O. Š. T. Brejca Mojca Pod-belšek in z O. Š. Komenda Andreja Čertanec, ter Helena Sterle iz Mladinskega centra.
To je bil glavni del otroškega parlamenta. Končali smo ga s sendviči in sokom, za katere je poskrbelo trgovsko podjetje Kočna.
Prav za konec sem prihranila novico, kako smo začeli »sejati«. Povabili smo Tomaža Kobola, kitarista in pevca, ki nas je popeljal po Sivi poti, mimo Zaspanih juter in spomnil, da je Življenje lepo. Odraslim poslancem prav tako v sejni dvorani priporočamo PESEM za spremembo! Mi smo se tudi zaradi nje razšli zadovoljni in dobre volje!
H. STERLE
NAPREDEK
DOMŽALE
Knjige za prosti čas
Počitnice na Malti
Izlet na otok Malto, kjer smo preživeli osem nepozabnih dni, je bil res lep zaključek srednje šole. Pričakujoče navdušenje me je objelo že na ljubljanskem letališču, potem pa je iz trenutka v trenutek naraščalo. Prvič sem z letalom poletel visoko nad oblake in globoko pod sabo opazoval neskončno majhne vasi, polja in gozdove, res svojevrstno doživetje!
Ob pristanku na Malti nas je tam že čakal prijazen vodnik, ki nam je v naslednjih dneh približal lepote in zanimivosti otoka. Skupaj smo si ogledali glavno mesto Valeta, se z ladjo odpeljali na bližnja otoka Komino in Gozo. Obiskali smo tudi Popajevo vasico, kjer sem se ob smehu in norčijah v zabaviščnem parku za kratek čas vrnil v otroštvo. Kadar
se nismo potepali naokoli in raziskovali, smo se odšli kopat v kristalno čisto morje, obrobljeno s peščeno plažo. Ker ni bilo ravno pred pragom (do tja smo se vozili z avtobusom, smo večkrat zaplavali kar v bližnjem bazenu. Po dolgih urah na vročem soncu se je silno prilegel kozarec hladne pijače. Seveda smo na svojih potepanjih po mestu nemalokrat zavili v kakšno trgovino, kjer smo lahko izbirali med številnimi privlačnimi spominki. Ob dolgih toplih večerih, ko je živahnost vr-vela povsod okrog, smo se odpravili v disko ali pa smo se malo za šalo pridružili karaokam.
Ta s soncem obsijani otok večnega poletja mi je s svojo veličastno arhitekturo, naravnimi lepotami in prijaznimi ljudmi pustil globok vtis. Hitro, prehitro je
prišel čas odhoda. Nekje v srcu me je stisnilo, nisem hotel nazaj, kar ostal bi še... Neverjetno, kot bi se moja obupna, močna želja hotela uresničiti, se je, še preden smo vzleteli, pokvarilo letalo in tako se je naša počitniška pustolovščina podaljšala za nekaj ur.
Čeprav so bile počitnice kratke, so bila doživetja toliko bolj enkratna in neponovljiva. Ko bom kdaj sam in zdolgočasen v mrzlem zimskem dnevu, bom črpal iz svojega spomina vroče malteško sonce.
Ta res lepi izlet so nam omogočila številna slovenska podjetja in zato smo jim iskreno hvaležni. Spodbudno je, da so še ljudje, ki jim je mar radost in korist drugih. Res lepa hvala vsem, ki ste kakor koli sodelovali in prispevali k organizaciji našega končnega izleta.
BILI BOŽIČIČ, ZUIM KAMNIK, Novi trg 43 a
V petek, 9. septembra 1994, je bil v občinski Matični knjižnici knjižni kviz Knjige za prosti čas. Sodelovali smo učenci 6. in 7. razredov kamniških osnovnih šol.
Prvo spodbudo za tekmovanje je dala šolska mentorica, knjižničarka Irena Špenko. Zelo težko je bilo izbrati pet najboljših, saj je na šoli kar veliko pridnih bralcev. Zato nismo mogle verjeti, da je to doletelo ravno nas. Seveda smo povabilo takoj sprejele, še celo vesele smo bile, da ima učiteljica tako dobro mnenje o nas.
Pripravljale se nismo veliko, a knjižne police smo vseeno preletele, da smo si osvežile spomin.
V petek nas je knjižničarka po četrti uri odpeljala v Kamnik. Ker smo imele še čas, smo si ogledale pionirski oddelek knjižnice od A do Ž. Bile smo nervozne, vroče nam je postajalo, v mislih pa smo ocenjevale svoje nasprotnike. Kmalu
nam je upadel pogum, da bi se sploh pomerile z njimi.
V dvorani smo imeli vsi pripravljene sedeže in najprej smo se spraševale: »Pa ja ne bo to iz oči v oči?« kajti nismo bile povsem prepričane o svojem znanju.
Spoznali smo voditeljico kviza, ki nam je že v začetku naslikala prijazno sliko komisije. Glasbeniki iz Osnovne šole Stranje so nam pregnali tremo s pesmijo Ne bom ti lagal.
Zdaj pa zares! Prvo vprašanje je bilo za nas mačji kašelj, prav tako tudi preostalih sedem. Razložiti in dopolniti smo morale različne pregovore, naslove knjig in avtorjev. Vedele smo, da imamo vse točke, zato smo se začele spogledovati. In končno: »Prvo mesto si delita OŠ Toma Brejca in Komen-da-Moste.« Kar poskočile smo od veselja in naši mentorici so se raztegnila usta do ušes.
Zdaj smo se morali pomeriti med seboj samo še zmagovalci.
Vprašanja so se nam zdela neenakovredna. In dopolnitev pregovora Kdo strada nam je zagrenila konec kviza. Prehiteli so nas za eno točko.
Kljub temu smo bile zelo srečne in mislimo, da smo znale ravno toliko kot OŠ Toma Brejca, saj če bi zamenjali vprašanji, verjetno tudi oni ne bi vedeli odgovora na zoprno vprašanje, ki si ga bomo zapomnile do konca življenja. Ali vi morda veste, kdo strada?
Po kvizu smo si ogledale še čitalnico, ki je nismo in nismo mogle zapustiti, in oddelek za odrasle.
Odšli smo z lepim vtisom o knjižnici in z nekoliko slabšim spominom na kviz. Saj gotovo veste, kako je, če vas kdo za las prekosi.
Pa vendar je bilo to lepo srečanje, drugo leto bomo spet poskusile, z železno voljo, da nadoknadimo zamujeno.
Nataša Barle, Tanja Slapar, 7. r. OŠ Komenda-Moste
Zanimivo predavanje Jožefa J. Horvata
Prihodnost je le v sožitju in svobodi
Prihodnost je bila od nekdaj velika uganka in ljudje so si vedno prizadevali, da bi jo vsaj malce odstrli, še posebje v takšnih nemirnih časih, kot so sedaj. Kaj nas čaka - harmonija in svoboda ali kaos in nesreče? Na ta vprašanja je skušal odgovoriti Jožef J. Horvat, pravnik po izobrazbi, biokmetovalec in fu-turist, sicer pa član Zelenih Slovenije, na svojem predavanju v kamniški matični knjižnici. Predavanje so organizirali Zeleni Kamnika.
Kaj nas torej čaka? Po besedah gospoda Horvata človeštvo stopa v obdobje vodnarja, ki naj bi prineslo svobodo, mir, harmonijo, sožitje in visoko upoštevanje vse narave. Prva dva znanilca tega sta osvobajanje številnih narodov v večnacionalni državi (proces, ki se je začel pri slovanskih, nadaljeval pa se bo pri romanskih, germanskih, azijskih in drugih ljudstvih) in združevanje narodov, ki so bili razbiti oziroma razdeljeni na več držav. Združevanje se je začelo pri Nemcih, nadaljevalo se bo pri Slovanih (Srbi, Hrvati...), pri Ircih in drugih narodih v Evropi, pri Albancih (Albanija in Kosovo), pri Koreji, Vietnamu, Jemenu itd., dokler ne bodo bolj ali manj vsi združeni v enotnih državah.
Ko se bodo posamezni narodi rešili izpod vladavine in izkoriščanja drugih, se bodo začeli še notranje osvobajati, tako da se bodo znebili izkoriščevalske oblasti vladarjev, institucij, ideologije, oblasti večine nad manjšino, dokler ne bo osvobojen skoraj vsak posameznik. Ta proces se je v Sloveniji že začel. Začenja pa se tudi osvobajanje živali in rastlin oziroma Zemlje izpod človeškega izkoriščanja. Vzpostavilo se bo naravno sožitje med ljudmi, živalmi, rastlinami in Zemljo.
V Sloveniji naj bi v prihodnosti razpadel politični sistem, potem zahodni tržni sistem, razpadle naj bi religije, finančni in zavarovalni sistem, veliki industrijski sistemi, nenaravno kmetijstvo in način življenja. To naj bi se zgodilo v dveh do petih letih.
Človek sedanjosti je večinoma precej negativno usmerjen. To pomeni, da raje kot veselo premišljuje o žalostnih mislih, da ga vodijo nasprotovanje, zavidanje, sebičnost, zavist in ljubosumje, vse to pa se kaže v njegovem počutju. Pretvarjanje pred drugimi pripelje do bolezni srca in ožilja, negativne misli privlačijo negativne posledice. Človek pa lahko vpliva tudi na druge, saj na vsakem predmetu, ki se ga dotakne, pušča elektromagnetne snovi, poleg tega spravi v slabo ali dobro voljo ljudi okrog sebe. Še posebej je to vidno v odnosu starši-otroci, v vsaki družbi.
Človek se večinoma prehranjuje nezdravo - grobo rečeno, s trupli živali, to pa je usodno zanj, obremenjuje srce in oživlje. Ekstrakti, koncentrati in drugi umetni pripravki vplivajo tudi na človekov značaj. Edina prava prehrana za človeka je polnovredna, zasnovana na žitaricah, sadju in zelenjavi.
tudi na naravo ljudje slabo vplivamo - denimo z vso tehniko, ki povzroča elektromagnetno in drugo sevanje in v mrežo katerega smo bolj ali manj vsak dan ujeti (radio, televizija, stroji, računalniki, daljinski telefoni...). Ne bi smeli posegati pod zemljo in kopati kamnov, rudnin, črpati nafte in plina, delati jedrskih poskusov, kajti vse je pogubno za nas in za Zemljo. Človek sedanjosti, »civiliziran človek«, je kratkoviden in slaboumen, saj nevarno obremenjuje svoj edini
dom - Zemljo. »Necivilizirani« ljudje, ki živijo daleč od nas, znajo živeti v skladu z naravo, z večjo ekološko zavestjo kot še tako zavedni ljudje »civilizacije«. Čimprej moramo sprejeti in upoštevati pravila naravnega zdravega življenja in sprejeti odgovornost za svoja dejanja. Zavedati bi se morali, da je čas neodgovornega izkoriščanja drugih ljudi, rastlin in živali skoraj mimo, saj bo trajal le do leta 2000, ko bo konec Kristusovega obdobja. Zanj je značilno, da ljudje »lahko grešimo« ali živimo na račun drugih, ker nam bo bog vse odpustil, če bomo spoštovali cerkev in molili ter podpirali zakone vladajočih institucij.
V prihodnosti naj bi brez nepotrebnega izkoriščanja in razvad živeli bolj naravno, svobodno ter duhovno in zdravo življenje. Tiste posameznike in narode, ki se ne bodo odpovedali neodgovornemu načinu življenja, bodo bolezni, težave in nezgode opozorile na napačno ravnanje in če ga ne bodo spremenili, bo z njimi obračunala narava s svojim obrambnim mehanizmom. Človek mora spet postati plemenito bitje. Pravila, ki bodo veljala v prihodnosti, bodo naravno življenje, sožitje, sodelovanje, poštenost, pravičnost, resnična svoboda ter mir in harmonija med vsemi živimi bitji.
Priprave na to obdobje tečejo že Od leta 1987, dodatna nova energija pa je prišla in še prihaja od letošnjega julija. Spremembe bodo mogoče na dva načina -mirno ali na silo, kako bo zares, pa je odvisno od posameznika in naroda. Vladarski sistemi (vlade, stranke, cerkev in druge izkoriščevalske institucije) prihajajo v skrajno točko razvoja. Večina
ljudi jih bo nehala podpirati in izgubili bodo podporo, zaupanje in vero ljudi. Približuje se torej konec materialističnega razvoja Zemlje.
Vse je torej odvisno tudi od nas, osnovna pogoja za to pa sta samokritičnost - spoznati moramo, da o življenju ne vemo veliko in da verjetno v naših dejanjih, besedah ali mislih ne ravnamo prav, in pa odprtost - pripravljenost sprejemati nove informacije, energijo in znanje. Zato je torej prihodnost v naših rokah.
A. B.
Volitve
Politik predvolilni boj napravi, ker h vaJo ljubi bolj kakor resnico, mugobezdalo v lastno veselico s pljuvanjem vse nasprotnike obglavi.
Pred njim se davkoplačevalec ustavi, začuden nad bobnečo govorico, ki vsak dan šunko obljublja mu,potico, če na volitvah zanj svoj glas zastavi.
Spet drugih strank politik srboritni za ovna se naivnežem prodaja, obljublja, laže, pesnika ovaja...
Smrdi od goljufij kot v luknji ritni. Jaz pa, prešernovoljni rogovilec, pišem: »Spet vola volil boš volivec!«
O globljih razsežnostih Kamnika
Sredi novembra bodo v Kamniku ljubljanski dijaki, ki se pripravljajo na mednarodno maturo, poleg tega pa še dijaki iz mednarodne šole v Devinu v Italiji, ki prihajajo z najrazličnejših koncev sveta. Spoznavali bodo naše mesto, vendar tiste njegove razsežnosti, s katerimi se ukvarja Marko Pogačnik. Lanski prvi poskus je uspel, poleg tega pa je Marko med tem časom odkril še nove stvari.
Za kaj pravzaprav gre in kdo je Marko Pogačnik? Zakaj si je izbral ravno Kamnik? Kogar bo zanimalo, bo prišel na njegovo predavanje O globljih razsežnostih Kamnika, ki ga je ob tej priliki pripravil posebej za Kamni-čane v petek, 11. novembra, ob pol osmih zvečer v prostorih kamniške knjižnice.
Pa vendar lahko povemo nekaj o njegovem delu. Marsikomu je poznan iz javnih občil, po predavanjih in delavnicah v Cankarjevem domu in delu po različnih
krajih Slovenije. Vsekakor pa je vsakomur znan državni grb, ki je njegovo delo.
Študiral je kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. S skupino OHO je sodeloval že v šestdesetih letih in razstavljal v Parizu, Miinchnu in New Yorku. V sedemdesetih letih se je njegovo umetniško delo približalo naravi in povezovalo z vsakdanjim življenjem ter tako dobilo dodatno razsežnost. Njegove skulpture so kot premišljeni in občuteni posegi v prostor postale litopunkture, ki znova vzpostavljajo izgubljeno harmonijo prostora. Poglobljeno ukvarjanje z energijskimi in duhovnimi razsežnostmi krajine ga je pripeljalo do novih spoznanj in ga navedlo k temu, kar imenuje zdravljenje zemlje. To je tudi namen njegovih delavnic po vsej Sloveniji in mnogih evropskih državah. Spoznanja in izkušnje je predstavil v knjigah, ki so izšle v slovenskem, angleškem in nemškem je-
ziku (Levlines and Ecologv, 1985; Zmajeve črte, ekologija in umetnost, 1986; A Hidden Pathway through Venice, 1986; Uvod k skrivnostim istrske krajine, 1986 (dvojezično); Ljubljanski trikotnik, 1988; Die Erde Heilen, 1989; Za zdravljenje zemlje, 1991; Die Landschaft der Gottin, 1993; Ko se boginja vrne, 1993). Tako se ljudje seznanjajo z nečim, kar naj bi bilo našim davnim prednikom, ki so imeli še pristnejši stik z naravo, že znano. Seveda je to sfera človeške ve-
dnosti in izkustva, ki metodam znanosti ni dostopna in torej tudi ni dokazljiva. Tako kot druga duhovna področja, ki so del kulture, je tudi to vredno vsaj tolerance. Ko bo Marko Pogačnik v eni prihodnjih knjig podal svojo razlago legende o Veroniki in opisal energijske in duhovne razsežnosti Kamnika, bo pot marsikaterega tujega turista pripeljala v naše mesto. Lahko smo prepričani, da bo pokazal zanimanje in spoštovanje.
R. K.
Kultura vožnje na naših cestah bi morala biti boljša!
V Sloveniji so ceste, ki so take, kot so, pobrale v zadnjem času velik krvni davek. Ta davek pa ni bil tolikšen le zaradi cest, ampak predvsem zaradi kulture voznikov. In ker je ta zelo slaba, jo je treba popraviti. Popraviti s kaznimi, torej večjim nadzorom na cestah. Seveda mora biti zakonodaja urejena tako, da bodo kazni vplivale na osveščenost udeležencev v prometu. Ne sme se več dogajati, da se denarne kazni ne bi dosledno plačevale. V Nemčiji kaznovani vozniki niti pomislijo ne, da bi se izognili plačilu, saj so stroški izterjave trikrat večji od kazni.
Toda ne samo denarne kazni in učinkoviti nadzor, predvsem nenehna vzgoja in hitro ukrepanje sodnih organov lahko prinesejo rezultate, ki se bodo kazali z manj mrtvimi in ranjenimi na naših cestah.
Nekultura v cestnem pro-
metu se kaže tudi na cestah v bližini šol ali drugih javnih ustanov, kjer je obljudenost največja. Kljub uradni omejitvi 40 km na uro vozniki tam ravno dajejo duška svojim dirkalnim sposobnostim in samo sreča je, da nesreč ni še več. Ni čudno, da se otroci bojijo sami v šolo in jih morajo na to vsakdanjo pot spremljati starši. Še posebno tiste iz prvih razredov, ki se do sedaj niso srečevali s prometom in so zmedeni ob takih razmerah.
Smrt ali nesreča je zagotovo nekaj zelo neprijetnega, posebno če se dotakne katerega izmed nas ali naših najbližjih. Zavedati se moramo, da nesreča lahko doleti vsak trenutek tudi vas in vam krepko zaznamuje življenje. Zakaj torej ne razmislimo prej,da spravljamo v življenjsko nevarnost sebe in druge! Velika večina invalidnih oseb se je poškodo-
vala ravno v prometnih nesrečah. Mogoče bi vam prav ti ljudje najlaže povedali, kako naj bi in kako naj ne bi vozili in se vedli na cestah.
Pri prometnih nesrečah se da iz dnevnega časopisja razbrati, da je pogosto glavni krivec zanje alkohol. Slovenci smo znani kot veseljaki in ga radi spijemo. Rado se poudarja, da se naša kultura pitja nenehno zboljšuje in da smo na pravi poti v Zahodno Evropo. Vendar tega nesreče pri nas ne potrjujejo.
Bliža se martinovo, ki ga gospa s koso kot po pravilu zaznamuje bolj kot druge dni v letu, zato naj vam bodo te vrstice v razmislek. Mogoče bo drugačno razmišljanje o cestnem prometu prihranilo tudi kakšno mlado življenje. Do takrat pa srečno in bodite zdravi!
BENJAMIN ŽNIDARŠIČ
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
Petek, 11. novembra, ob 19. url
Razstavišče Veronika, Kamnik
PREDAVANJE prof. dr. Margaret Daviš: VSEBINA SVETEGA PISMA
Sobota, 12. novembra, ob 19. url
Župnijska cerkev, Kamnik
KONCERT SAKRALNE GLASBE OB 60. OBLETNICI SMRTI SKLADATELJA HUGOLINA SATTNERJA
Izvaja: Ansambel slovenskih vokalnih solistov
Orgle: Marija Holcar
Umetniški vodja: Samo Vremšak
Petek, 18. novembra, ob 19. url
Razstavišče Veronika, Kamnik
PREDAVANJE prof. dr. France Rozman: VERODOSTOJNOST IN ŠIRJENJE SVETEGA PISMA
Sobota, 19. novembra, ob 19. url
Dvorana Veronika, Kamnik
SLAVNOSTNI KONCERT OB
75. OBLETNICI DKD SOUDARNOST KAMNIK
Nastop Moškega pevskega zbora in predstavitev njihove avdiokasete 2foorovodkinja: Ivica Ropaš
VABLJENI!
PRIREDITVE
DATUM	KRAJ	PRIREDITEV	PRIREDITELJ
sobota,	Kum	Pohod	PD Kamnik
19. novembra 1994			tel. 831-345
IS občine Kamnik, področje za turizem in podjetništvo
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel: 831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
V spomin in zahvalo Francetu Spruku
Glej, sonce zahaja, skoraj za goro bo šlo. Miren počitek nam daja, pojdmo, lepojdmo... Delo, pesem sta končana... Pojdmo, le pojdmo. Zvoni, le zvoni nocoj, sladko počivat za-poj.
Globoko pretreseni smo se pevci DKD Solidarnost, člani delavskok uit urnega društva, vsi ljubitelji kulturnega življenja v Kamniku in borci NOB pripravljali na Francetovo zadnjo pot, da bi ga pospremili k večnemu počitku. France SPRUK - VOKOV s Hriba je bil steber Delavskega društva Solidarnost in eden od snovalcev kulturnega življenja v Kamniku. Nikoli ni bil le drugi basist pri pevskem zboru. Znal je prisluhniti težavam godbe, šahistov, dramatikov pri Solidarnosti, katere predsednik je bil vrsto let. Bil je pokončen, širok človek, mož v pravem pomenu besede, naklonjen kulturnemu delovanju^ odpravljanju problemov na kulturnem področju v občini in širše. Zato ni presenetljivo, da so mu bile zaupane marsikatere dolžnosti v družbenem delovanju, predvsem kulturnem. Bil je predsednik zbora izvajalcev Kulturne skupnosti v Kamniku, delegat republiške Kulturne skupnosti, predsednik izvršnega odbora občinske kulturne skupnosti, predsednik odborov za kulturo - nazadnje pri društvu upokojencev, in seveda predsednik Dela vskega kulturnega društva Solidarnost.
Ni pa deloval samo v kulturi. Sreče vali smoga kot člana pre-nekaterih odborov pri gradnji objektov v Kamniku, saj je bil
dolgoletni delovodja in predsednik delavskega sveta v podjetju GRADITELJ, poznan kot pošten in dosleden strokovnjak. Bil je pravi zagovornik delavčevih pravic, čeprav na njihovo uveljavljanje ni imel odločilnega vpliva. Kljub bolezni je z dopuščajočim žarom izjavljal pripadnost delavstvu in svoj ponos na prizadevanje in žrtvovanje za Solidarnost, katere častni predsednik je bil zadnjih nekaj let. Nikoli ni pozabil na pesem.
Ostal bo lep in čist spomin, na človeka, polnega vrlin. Kar storil je, bo še živelo in s tem njegovo bo ime. Med živimi naprej slovelo bo v zarji jutrišnjega dne.
Največja njegova ljubezen je bilo zborovsko petje. Kot pevca in kulturnega delavca ga poznajo širom po Sloveniji in tudi prek njenih meja. Z nami, ki smo izgubili zglednega, pokončnega pevskega tovariša, vzornika medčloveških odnosov, žalujejo tudi pevci iz Ško-cjana pri Železni Kapli, St. Egydna ob Vrbskem jezeru in številni drugi, prav tako pa vsi ljubitelji zborovskega petja v Sloveniji. Poznali so ga kot enega nosilcev tega petja na Kamniškem.
Ko pride dan, da jaz umrem, mi dajte venec rož spleten. Iz rožmarina zelenega in nageljna rdečega. Ob grobu pa zapojte mi, slovenska pesem naj doni. Še enkrat bi jo slišal rad, ko me objel bo groba hlad.
France je velikokrat prepeval to besedilo na poslovilnih poteh znancev, pevskih tovarišev, neznancev - vedno je bil zraven. Kljub zahrbtni bolezni,
ki mu je razjedala telo in dušo, je zmogel toliko moči, da je sodeloval pri celotnem posnetku glasbene kasete moškega pevskega zbora LJUBEZEN IN POMLAD, na kar je bil izredno ponosen, bil neizmerno vesel. Ljubezen do zborovskega petja in upanje na pomlad tega petja - to je bila njegova želja do zadnjih dni, ko je obujal spomine na zgodovino Solidarnosti, katere živa legenda in leksikon je bil. Kruta bolezen ga je iztrgala iz pevskih vrst le teden pred 70-letnico plodnega kulturnega dela in življenja.
Franceta SPRUKA smo izročili v varstvo slovenske zemljice, na katero je bil tako neizmerno ponosen in za katere svobodo seje tudi boril, zato pa prejel številna odlikovanja. Že leta 1942 se je vključil v aktivni in organizirani boj proti okupatorju. Naloge, ki jih je terjal čas, predvsem pa njegova opredelitev, je opravljal vestno, požrtvovalno in na
lastno pobudo. V partizanskih enotah je deloval kot kurir, borec in mitraljezec. Hrabrost in odločnost sta ga pripeljali na položaj komandirja čete. Bojeval se je v Šlandrovi in Zidan-ško vi brigadi. Prehodil je težko, a slavno pot partizanskih enot po Gorenjskem, Dolenjskem in Štajerskem. Na svoj prispevek v boju proti okupatorju je bil France kot kapetan I. razreda vedno ponosen. Nikoli ni tajil svoje udeležbe v boju za pravično stvar. Kot pevec tudi ni nikdar zatajil partizanske pesmi. France SPRUK - LADO nam bo tudi kot borec za svobodo slovenskega naroda ostal v trajnem spominu.
Franceta SPRUKA smo položili k večnemu počitku ob njegove pevske tovariše Nagrota, Lemiča, Slanovca, Raka... V imenu ZKO, občine Kamnik, kulturnih ustanov, ljubiteljev kulturnega delovanja, soborcev, posebej pa kamniških solidarcev, njegovih pevcev, smo mu dolžni iskreno zahvalo za njegov prispevek, njegovo pokončnost, trezno presojo in vse, kar je storil za kamniško kulturo. Spomin nanj ne bo zbledel, kajti še bomo prepevali, tudi v njegov spomin.
Glejte, kako umira pravični, pa nihče v srcu ne čuti...In večno bo živel v prestavnem spominu, počitka našel je mesto mirno.
ECCE OUOMODO MO-RITUR
Ne jočite za menoj - pa vendarle ne moremo drugače! Hvala ti, France!
JANEZ MALEŠ DKD »Solidarnost«
75-obletnica delovanja društva Solidarnost in njegovega moškega pevskega zbora
Ljubezen in pomlad
Moški pevski zbor Delavskega kulturno-prosvetnega društva Solidarnost iz Kamnika je bil ustanovljen leta 1919 skupaj z delavsko knjižnico. Obe dejavnosti sta prerastli v društvo, ki je kasneje vključilo tudi druge kulturne sekcije (godbo, igralsko). Ob ustanovitvi moškega pevskega zbora je jedro predstavljalo »moštvo« iz tovarne Titan. Tudi danes, po 75 letih, v zboru še prepevajo štirje člani iz tega kolektiva, eden pa je lani prenehal, saj bo star letos natanko toliko kot moški zbor. Leta 1939 so pevci Solidarnosti organizirali veličasten shod v Kamniku in udeležili so se ga člani kulturnih društev iz skorajda vse Slovenije. Prišli so z Jesenic, Maribora, Ljubljane, Trbovelj, Hrastnika, Za-bukovice in drugod. Solidarci so ob tej priliki razvili svoj prapor. Vojna vihra in kulturni molk sta pretrgala delovanje zbora. Po vojni so bile vrste pevcev zdesetkane, saj se mnogi niso več vrnili na pevske vaje, med njimi Tone Miklavčič, Dominik Mlakar, nar. heroj Jakob MOLEK, ni bilo več niti predvojnega dirigenta Franca VIDMARJA-CI-BRA, saj je že leta 1941 padel kot talec.
Iz predvojnega časa je treba omeniti podatek, da so SOLIDARCI že leta 1923 začeli praznovati 1. maj s slovensko pesmijo v Kamniški Bistrici. To tradicijo nadaljujejo še danes.
Konec leta 1945 je njihov navdušeni privrženec - mojster v TITANU - JURIJ LE-MIČ - nagovoril Viktorja MI-HELČIČA, Kamničana iz Metlike ali Metličana iz Kamnika, takratnega učitelja glasbenega pouka na osnovni šoli in ka-
sneje profesorja glasbe na kamniški gimnaziji, sicer pa priznanega organista, da je začel brusiti glasove »solidarcev«. Viktor MIHELČIČ je znan slovenski skladatelj za moške, ženske, mešane, predvsem pa mladinske pevske zbore. Z vodenjem mladinskega zbora na kamniški gimnaziji si je pridobil marsikaterega pevca še za moški zbor. Pod njegovim vod-
lili
OAI«*0* 1919 - 1994
Naslovnica prve kasete MPZ DKD »Solidarnost« Kamnik.
stvom je ta prepeval skorajda po vsej Sloveniji. Med gorenjskimi pevskimi zbori je že leta 1949 zasedel prvo mesto. Od rodne Metlike je vodil g. MIHELČIČ zbor prek Savinjske doline, Kranja... do mikrofonov Radia Ljubljana; v arhivu še danes hranijo nekatere pesmi, ki jih je prepeval pod njegovo taktirko. Viktor MIHELČIČ je lani praznoval visok življenjski jubilej - 80. letnico ustvarjalnega življenja - in v organizaciji MPZ SOLIDARNOST so ga ob tej
priložnosti počastili vsi pevski zbori, kar jih je vodil v bogati glasbeni karieri. Tudi kaseta, ki so jo pred kratkim posneli pevci MPZ Solidarnost, ima v programu dve njegovi skladbi.
Po nekaterih materialnih in kadrovskih pretresih (tudi prostorskih) je zbor 1. 1982 vzela v svoje roke prof. Ivica ROPAŠ, prva zborovodkinja moškega sestava na Kamniškem. Posodobila je njihov program in uvrstila v repertoar tudi Gallusa, Mozarta in druge klasike, ki so bili zboru do tedaj več ali manj tuji. Z Ropasovo je dočakal tudi visoko priznanje slovenske zborovske manifestacije na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični za 21-kra-tno udeležbo. Žal je mali tabor pevskih zborov v Brižah prenehal delovati - tudi tega so se redno udeleževali. Zbor nadaljuje sodelovanje z moškim zborom Slovenskega kulturnega društva Vinka Poljanca iz Škocjana pri Železni Kapli, kjer so lani obnovili slovensko knjižnico z okoli 1800 knjigami (pri njeni postavitvi so bili v pretežno pomoč prav kamniški solidarci). Stike so navezali tudi z moškim zborom iz ST. EGYDNA ob Vrbi. Ob končanju obnovitvenih del cerkve sv. Primoža (rep. spomenik I. reda) je MPZ Solidarnost pripravil koncert in tako animiral nekatere druge pevske zbore za nastop v tej cerkvi. Tudi z graščino Zaprice ni bilo drugače. Zbor je bil pobudnik za pevska srečanja, za njimi pa nihče. MPZ sodeluje z nekaterimi zbori v občini v organiziranih kulturnih dogodkih, med katerimi je najmnožičnejša revija kamniških pevskih zborov,
Model vetrnice, ki ga poganja zrak iz sušilnika za lase
Bil sem na kongresu
seveda pa tudi na vseh prireditvah človekoljubnih in drugih organizacij, kamor je povabljen.
Zgodovina MPZ »Solidarnost« je pestra in bogata, opisana v doslej izdanih treh brošurah, zato nekaterih dogodkov ne ponavljamo.
Tričetrtstoletno delovanje je zbor sklenil praznovati predvsem delovno, zato je med letom nastopil na mnogih prireditvah v lastni organizaciji ali drugih (invalidi, upokojenci, Kari-tas itd.).
Ob praznovanju 75-letnice delovanja so si zadali še zahtevno nalogo posneti prvo glasbeno kaseto. Z vsestransko prizadevnostjo zborovodkinje prof. Ivice Ropaš in pevcev se jim je to posrečilo. Žal je veselje ob uspešno posnetih štirinajstih pesmih skalila smrt dolgoletnega pevca, predsednika društva, pokončnega moža in ljubitelja zborovskega petja Franceta SPRUKA; kljub bolezni je sodeloval pri vseh snemanjih in bil na kaseto silno ponosen. Njen naslov je LJUBEZEN IN POMLAD, posvečena pa je prav gotovo tudi spominu na starosto in legendo moškega zbora Solidarnosti Franceta Spruka. Vzbujala naj bi ljubezen do zborovskega petja in upanje na pomlad in lepše čase za to dejavnost.
Zbor bo pripravil predstavitveni koncert svoje kasete kot del praznovanja 75-letnice v soboto, 19. novembra 1994, ob 19. uri v dvorani nad kavarno Veronika. Pevcem želimo še veliko let plodnega in uspešnega delovanja.
Čestitke ob jubileju in izdani kaseti!
maj
Najbrž ste že kdaj vrteli v rokah bankovec za 50 tolarjev in razmišljali o človeku, ki je upodobljen na njem. Seveda ga nekoliko poznamo iz osnovnošolskih klopi. To je baron Jurij Vega.
Letos praznujemo 200-letni-co izida njegovega najbolj znamenitega dela z matematičnega področja — knjige z naslovom Popolna zakladnica logaritmov (Thesaurus logarithmorum completus).
V počastitev tega jubileja je bil v Ljubljani 1. kongres matematikov, fizikov in astronomov Slovenije od 20. do 22. oktobra 1994.
S projektno nalogo s področja mladinskega raziskovalnega dela sem sodeloval v predstavitvenem delu kongresa. Naslov moje naloge je bil: Kako so v Rafolčah pred sedemdesetimi leti z vetrnico dobili uporaben električni tok.
Letos poleti sem po naključju zvedel, da je v Rafolčah blizu Brda pri Lukovici kmalu po letu 1920 delovala vetrnica.
Odšel sem na teren in od domačinov, predvsem od g. Marije Cerar, zvedel, da jo je postavil Franc Cerar-Fajdigov. Rotor je stal na večjem lesenem stolpu in poganjal dinamo, ki je ponil akumulator, velik kot šolska klop. Tok iz akumulatorja je napajal tri žarnice v hiši. Med 2. svetovno vojno je neurje vetrnico podrlo. Ker so bile Rafolče že elektrificirane, stolpa niso obnavljali. Vsekakor je bila rafolška vetrnica manj običajen primer hišne elektrarne.
Po fotografijah sem izdelal tudi nekoliko prilagojen model vetrnice iz Rafolč, ki med obratovanjem inducira električno napetost.
Nastop v CD je bil zame veliko doživetje. Še nikoli nisem videl na enem mestu toliko matematikov, fizikov in astronomov. Ob tej priložnosti sem si ogledal tudi razstavo, posvečeno izdaji Vegovih Thesaurus.
BENJAMIN BEZEK, Osnovna šola Frana Albrehta
It
Velika Planina
zaklad narave tel./fax: 817-202
cenik
smučarskih vozovnic za sezono 1994/95
VRSTA VOZOVNICE	PREDPRODAJA	SEZONA
1. DNEVNA		
ODRASLI	1.300,00	1.700,00
OTROCI	700,00	1.000,00
BREZ NIHALKE	1.000,00	1,400,00
2. DOPOLDANSKA		
ODRASLI	850,00	1.100,00
OTROCI	500,00	600,00
3. POPOLDANSKA		
ODRASLI	900,00	1.200,00
OTROCI	600,00	700,00
4. VIKEND		
ODRASLI	2.700,00	3.500,00
OTROCI	1.600,00	2.000,00
5. 7-DNEVNA		
ODRASLI (s sliko)	7.100,00	9.200,00
OTROCI (s sliko)	3.900,00	5.000,00
6. SEZONSKA - zimska		
ODRASLI (s sliko)	19.000,00	25.000,00
OTROCI (s sliko)	11.500,00	16.000,00
7. CELOLETNA		
ZA PODJETJA (prenosljiva)	71.000,00	89.000,00
ODRASLI (s sliko)	36.000,00	45.000,00
OTROCI (s sliko)	24.000,00	30.000,00
SPLOŠNI POGOJI
- za prevoze pod točko L, 2. In 3. velja za skupine nad 15 oseb z naročilnico 10% popust ter vsaka deseta vozovnica je brezplačna
- otroška vozovnica velja za otroke do 14 let, za upokojence ter za studente In dijake (z dokazili)
- vikend vozovnica velja za petek popoldne, soboto in nedeljo, nabaviti jo je možno ob petkih od 11.30 dalje
- dopoldanska vozovnica velja do 13. ure
- prodaja popoldanskih smučarskih vozovnic je od 11.30 dalje
VOZNI RED
od 20. 12. 94 do 31. 3. 95 NIHALKA: od 8.00 dO 18.00
SEDEŽNICA: od 9.00 do 17.00
VLEČNICE: Od 9.00 dO 16.00
Vse ljubitelje smučanja na Veliki planini obveščamo, da bo v novi zimski
sezoni obratovala tudi sedežnica.
Vozovnice lahko kupite na upravi družbe Velika planina d.o.o., Glavni trg 23, Kamnik, I. nadstropje, od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 ure.
JANEZ VRECEK
Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin.
Na zalogi kombinirani bojlerji.
Družina in smisel
Letošnje leto je bilo razglašeno za mednarodno leto družine. Ker se v svetu, posebno v Evropi, že dlje časa kaže globoka kriza družine, naj bi bile številne prireditve začetek globljega premisleka o osebni odgovornosti vsakogar izmed nas za tako stanje, obenem pa tudi iskanje in udejanjanje najboljših odgovorov na vprašanja modernih medčloveških odnosov. V eno smo lahko prepričani. Dokler se ljudje ne bomo temeljito spremenili, presvetlih sobivanja z lučjo življenja in ljubezni, dokler ne bomo na
novo poiskali pozabljenih vrednot oziroma napačno privzetih od »bolj razvitih« narodov zamenjali z izvirnimi toliko časa bomo propadali, najbrž tudi kot narod. Propadli bomo moralno in izginili fizično!
V Ljubljani v Cankarjevem domu je bila pred dnevi osrednja strokovna in slavnostna prireditev ob letu družine pod naslovom DRUŽINA IN SMISEL. Pripravil jo je Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohi-gieno. Že v dopoldanskem delu posveta se je pokazalo, da
mnenja o družinski problematiki v strokovnih krogih nikakor niso enotna.
Prof. dr. Jože Bajžek je zagovarjal teorijo krize sodobne evropske družine predvsem po treh vidikih: 1) izguba podobe družine (težko govorimo o normalni družini, ker je nenormalnih toliko, da je prva videti nenormalna); 2) problem mladih: izgubili so občutek pripadnosti generaciji, postavljeni so v golo sedanjost in zanikajo zgodovinski in simbolični spomin; 3) sodobna družba zanika družino, ne le ideološko, ampak tudi
k^čna
IZID ŽREBANJA NAGRADNE AKCIJE
Prodajna akcija KOČNA, ki je potekala v času od 5. septembra do 5. novembra 94, je namenila 21 izžrebanim srečnežem bogate nagrade ter udeležencem na prizorišču še 6 tolažilnih nagrad.
Objavljamo listo izžrebanih nagrajencev, ki lahko dvignejo nagrade s potrjenim kuponom v roku 30 dni od objave v KOČNA DISKONTU na Perovem 26 (tel. 812-580) pri poslovodji g. Janezu HUMARJU.
Vsem kupcem se zahvaljujemo za nakupe v naših trgovinah, še posebej pa tistim, ki so opravili nakupe nad 2.000,00 SIT in tako sodelovali v nagradnem žrebanju.
Vabimo vas že sedaj k novim prodajnim akcijam, SAJ KOČNA
MISU NA SVOJE KUPCE!
NAGRADE NAGRAJENCI
1. POTOVANJE ZA 2 OSEBI
2. SUŠILNI STROJ
3. SUŠILNI STROJ
4. SMUČI
5. BOJLER
6. NAMIZNI VRTALNI STROJ
7. VARNOSTNE VEZI SALAMON
8. PRTLJAŽNIK ZA AVTO
9. SMUČI
10. KOLO
11. tuš kabina
12. tračni brusilnik
13. steper super
14. mešalna baterija
15. ozimnica
16. ozimnica
17. ozimnica
18. ozimnica
19. Ozimnica
20. ročna blagajna
21. MIKSER
ROBERT HOČEVAR, Usnjarska 10, Kamnik ŠTEFKA CERAR, Stolnik 12/a, Stahovica ANGELCA HRIBAR, Klanec 57, Komenda NATAŠA SLAPNIK, Kovinarska 10/b, Kamnik CILKA KVAS, Klanec 12, Komenda LEOPOLD KLEMEN, Svetčeva pot 6, Kamnik ANA PODPEČAN, Kovinarska 1/b, Kamnik MAGDA JEREB, Medvedova 11, Kamnik NATAŠA ŠTELE, Kotarjeva 4, Mekinje BRANKA ŠUM, Krašnja 6, Lukovica MARIJA ŠALAMUN, Kajuhova pot 5, Kamnik FANI KLEMENC, Hrib 7, Kamnik FRANC JEGLIČ, Češnjice 1/c, Kamnik JANEZ BURJA, Brezje 9, Kamnik ANDREJA EINFALT, Pot Marije Vere 1, Kamnik JOŽE PEČEVNIK, Cesta 3. talcev 28/a, Kamnik TOMAŽ PIVK, Galetova 2, Kranj FRANC BERLEC, Zg. Tuhinj 12, Laze IGOR ŠUŠTAR, Podgorje 34/b, Kamnik PEREGRIN CERAR, Petrovčeva 4, Rodica ALENKA LABODA, Glavarjeva 71, Komenda
praktično - družina ni priznana kot poseben kraj humanizacije človeške osebe.
V nasprotju z navedenim pa je doc. dr. Tanja Rener trdila, da o krizi sploh ne moremo govoriti, ker je ni. V preteklosti naj družinsko življenje ne bi bilo nič trdnejše in ni dokazov, da je bilo temnih strani (nasilje, revščina, alkoholizem, spolne zlorabe...) kaj manj kot danes.
Tako različna mnenja so lahko tudi plodna, če so v korist večji kakovosti življenja v zakonu in družini.
Popoldanska slavnostna prireditev nam je postregla z bogatimi predavanji Antona Trstenjaka, Elizabeth Lukas in Viktorja Frankla.
Nekaj uvodnih neprepričljivih in medlih zagotovil in definicij nam je natresla ministrica Rina Klinar. Čili starosta slovenskih znanstvenikov Anton Trstenjak pa je s slikovitimi primeri pokazal, kaj manjka slovenski in evropski družini. Največja vrednota človeka je življenje in največja vrednota življenja je ljubezen. Če te ni, tudi družine ne more biti. Starši se izogibajo ljubezni do več otrok in prikrajšajo nerojene za življenje, ki bi ga radi živeli. Problem družine je v vzgoji staršev. Ko vzgojimo starše, smo vzgojili tudi njihove otroke. Pomembno pa je, da zakonca ne upoštevata samo drug drugega, ampak tudi tretjega partnerja, ki je izvir nesebične duhovne ljubezni — Boga.
Elizabeth Lukas je predavala o smislu, ki ga mora človek poiskati, da lahko živi. Če življenje razumemo kot nalogo, potem ga prenašamo lažje. Veliki cilji so namreč potrebni zaradi prizadevanja in ne zaradi doseganja.
Na koncu smo si na velikem platnu ogledali posnetek predavanja Viktorja Frankla, ki, žal zaradi bolezni, ni mogel osebno priti v Ljubljano.
Naj končam še z eno mislijo prof. Trstenjaka: Ljubezen je in mora (p)ostati žarišče družine. Le v ljubezni je odgovor na krizo in le skozi Ljubezen bo naš narod spoznal najvišjo vrednoto — življenje.
ANDREJ RIFEL - FELAN
NOVO!
Pizzerija Blaže
Groharjeva 1, Duplica, Kamnik
Vsi sveti - tudi spomin na padle v vojni in revoluciji
V zadnji svetovni vojni je nespamet rodila izredno zlo in mnoge nasilno odtrgala od domačega ognjišča; s Komend-skega kar sto dvainpetdeset: povečini mladih fantov, očetov, deklet in tudi mater.
Spomnili smo se jih, jim prižgali sveče in položili cvetje na grobove oziroma k spomeniku; toda ne vsem, saj je brez javnega znamenja kar dvaindevetdeset fantov: nasilno mobiliziranih v nemško vojsko, domobrancev in civilistov obeh spolov. Da bi vsaj delno odpravili krivico prejšnje državne oblasti, ki je tem žrtvam prepovedovala vsakršen skupen pomnik, bomo nasproti spomeniku padlih vojakov iz prve svetovne vojne, ki dominira na Plečnikovem trgu pred komendsko župnijsko cerkvijo, na pokopališki zid pritrdili spominsko ploščo, na kateri bodo zapisana imena vseh zamolčanih, padlih in pogrešanih.
Vsa dela v zvezi s tem izvaja 11-članski odbor Komend-čanov; ta je na osnovi gradiva, ki ga je zbral in uredil avtor tega članka, in pridobljenega soglasja svojcev oziroma sorodnikov zamolčanih žrtev pri arhitektu že naročil izdelavo načrta plošče; kamnosek bo takoj za tem opravil vsa končna dela.
In še to: vse stroške bodo predvidoma v celoti pokrili sorodniki in prijatelji zamolčanih vojnih žrtev. Tisti, ki sodelujemo pri tej akciji, pa jim bomo z veseljem prostovoljno v pomoč. DR. MARKO ŽEROVNIK
Asfaltiranje in tlakovanje
Kvalitetno in po ugodnih cenah izvajamo vsa zidarska dela - nizke in visoke gradnje.
S. BOR d.o.o., Kamnik
tel: 813-870, Rastoder
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511
UGODNO
- ekskluzivna prodala dekorativnih ometov ROSETI
- prodaja fasadnega materiala po tovarniških cenah za plačilo z gotovino, dostava na dom
- pištole in pribor za barvanje iz programa VVagner in Sata
- velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov...
- pralni praški 3 kg že od 400 SIT
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi ~ Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi
Še enkrat o komendski telovadnici!
Oglašam se v zvezi s prispevkom Priprave na gradnjo telovadnice v Komendi, objavljenim v Občanu dne 27. oktobra 1994.
Ker g. Ocepek omenja pošteno obveščanje občanov, bom začel kar s to temo:
— v drugi polovici avgusta - datuma ni možno ugotoviti, ker ga na dopisu ni, je g. Ocepek naslovil na Vrhovno sodišče Republike Slovenije dopis, v katerem med drugim navaja tudi - citat:
»Sklep avgustovske seje Izvršnega sveta skupščine občine Kamnik, da niso izpolnjeni pogoji, zapisani v skupščinski obravnavi, zato v letu 1994 ne bo sofinanciranja gradnje večnamenske telovadnice, pomeni, da KS Komenda nima drugih soinvestitorjev, niti nima lastnih sredstev za izvajanje programa.« Dopis z enako vsebino je bil poslan še na Vlado Republike Slovenije (ministrstvo za šolstvo), Sekretariatu za družbene dejavnosti občine Kamnik in Lokainvestu iz Škofje Loke.
Nad omenjeno vsebino sem bil seveda začuden, zato sem jo preveril pri najbolj pristojnem - predsedniku kamniškega izvršnega sveta g. Novaku. Izkazalo se je, da IS v avgustu sploh ni imel seje, niti ni prej obravnaval omenjene zadeve. Še vedno verjamem besedi g. Novaka, zato vas sprašujem, g. Ocepek: ali ste se v navedenem primeru poslužili poštenega obveščanja, in ne nazadnje: ali ni zavestno širjenje neresnic in laži nemoralno, da ne rečem kaj hujšega. Kljub temu da v skupščini zasedate viden položaj, vam to mesto ne daje pravic zavajanja ljudi z neresničnimi podatki. In te ste si upali posredovati celo vrhovnemu sodišču.
Prav tako bi vas želel obvestiti, da imate glede telovadnice lahko svoje mnenje, ne morete pa dajati dopolnil k poročilu, saj ga je pripravil gradbeni odbor, podpisala pa predsednica gradbenega odbora in takratni podpredsednik sveta KS oziroma zdajšnji predsednik. Vi pa žal niste član gradbenega odbora in s tem tudi ne pristojen za dajanje oziroma dopolnjevanje poročil.
Strinjam se, da je šolski program naložen republiki oziroma ministrstvu za šolstvo in šport in pa občini - vsak za okoli 50% normativa, ki pripada določeni šoli. Tako naj bi glede na vsebino dopisa šolskega ministrstva z dne 4. oktobra 1994 naši šoli pripadal normativ 660 m2. S tem naj bi bil delež republike 37.745.777,00 tolarjev, delež občine Kamnik pa 45.451.121,00 tolarjev. To financiranje velja le za telovadnico v okviru normativa.
Poudariti pa je treba, da bomo v Komendi gradili večnamensko telovadnico in da bo treba razliko za večjo površino kriti iz samoprispevka in drugih virov.
Kar zadeva trditve, da so dejanja krajevne skupnosti oziroma nekih njenih samozvancev v nasprotju z zakonodajo in škodljiva za osnovno šolstvo, pa tole:
a) dne 18. 10. 1994 smo s skupščine prejeli PISMENO obvestilo, v katerem so navedene zakonske določbe in z njimi je svetom KS podaljšan mandat. Z vsebino ste bili verjetno seznanjeni tudi vi, tako da nam v prihodnje, vsaj upam, ne boste očitali nelegitimnosti;
b) kot član predsedstva skupščine, predsednik zbora krajevnih skupnosti in ne nazadnje »naš delegat«, BI MORALI VEDETI ZA SKLEP SKUPŠČINE z dne 23. 3. 1994, ki se glasi - citiram: »V proračunu občine Kamnik za leto 1994 odobrena sredstva, v višini 16.000.000 SIT, za financiranje gradnje telovad-
nice v Komendi, se KS Komenda odobrijo pod naslednjimi pogoji:
- do 1. septembra 1994 predložitev gradbenega dovoljenja s strani KS Komenda;
- do Utega datuma KS Komenda predloži tudi dokazila o zagotovitvi lastnih sredstev in predlog pogodbe z izvajalcem, izbranim na podlagi javnega razpisa« - konec citata.
Proti navedenemu sklepu sta bila dva delegata, trije pa so se vzdržali (če ne verjamete mojim trditvam, lahko podatke poiščete v skupščinskem gradivu št. 37 na str. 15-3. sklep).
Verjetno skupščinski delegati niso imeli v mislih, da bomo prinesli le izdelano dovoljenje in pogodbo, vse aktivnosti v zvezi s tem pa nam bodo vodili drugi.
c) člani gradbenega odbora so bili izvoljeni na 32. seji sveta KS (katerega član ste tudi vi) dne 25. 4. 1994 in zato niso nikakršni samozvanci.
Trditev, da bomo šoli s telovadnico odvzeli šport-no-rekreacijske površine, je nesmiselna. Šola v Komendi je bila zgrajena leta 1969 in s tem so bile pridobljene tudi zunanje površine. Kljub temu da sedanja telovadnica meri le okoli 90 m2, na teh zunanjih površinah v 25 letih ni nihče postavil ničesar. Izjema je le provizorično igrišče za tenis. Kar naenkrat pa naj bi imeli zunaj kup igrišč. Kdor koli se je sprehodil za šolo, je lahko opazil, da je zadaj kar nekaj prostora, ki je neizkoriščen, a bi se ga dalo uporabiti kot potrebne zunanje telovadne površine. Konec koncev je tu še hipodrom!
Komendčani smo imeli 28. februarja zbor krajanov, na katerem smo se odločali o dveh možnih različicah:
1. gradnja telovadnice v okviru obstoječega projekta z igralno površino 600 m2;
2. gradnja telovadnice po idejnem projektu g. Ur-banca z igralno površino 987 m5.
Od 106 prisotnih krajanov so bili razen enega - vas - vsi za gradnjo telovadnice po drugi različici. To torej pomeni, DA SMO SE KRAJANI SAMI ODLOČILI ZA TAKO VELIKO TELOVADNICO.
Kdo koga po(na)tegujc, goljufa, oziroma laže, bodo krajani iz doslej povedanega sami presodili.
In morda na koncu samo še glede odgovorov na vprašanja in vsega drugega, kar naj bi nas razdvajalo. Ne vem, koga kaj razdvaja; kdo koga razdvaja v Komendi, pa lahko delno pove tudi članek z naslovom Neresnica izpod peresa g. Žerovnika. Komu je namenjen, tudi vemo.
Kljub vašemu nasprotovanju, da bi Komenda dobila večnamensko telovadnico, bo gradbeni odbor še bolj zavzeto delal pri tem projektu. Prepričan sem, da bomo telovadnico s skupnimi močmi izročili v uporabo že v letu 1996.,
član gradbenega odbora ROMAN GROŠELJ
Kam z mojo dušo — razmišljanje upokojenca iz Komende
Ob prebiranju članka v zadnjem Kamniškem občanu z dne 13. 9. 1994 z naslovom »Komaj še za dušo prostora« mi moje misli ne dajo miru, zato moram nekaj napisati.
Če gremo deset let nazaj, ko so vse tri krajevne skupnosti Komenda, Moste in Križ pripravljale lokacijo za mrliške vežice in tudi za novo pokopališče, smo bili vsi 90-odstotno enotni, kje naj bi stale vežice in pokopališče. Potem pa nam je potekel mandat in zamenjalo se je vodstvo v vseh treh krajevnih skup-
Plakatiranje strogo prepovedano
Spričo novorazpisanih lokalnih volitev županski kandidati zagotovo že požirajo ptičkom svojih fotografov, da jim bodo mogli izdelati kar najbolj všečne fotografije. Ni namreč daleč dan, ko nas bodo njihovi obrazi (mrki, resni, nasmejani... kakor pač vsak izmed njih misli, da mu najbolje pristoji) zrli s plakatov in moledovali za volilne glasove, da bodo gospice kar mencale pred podobami in hitele obkrožati njihova imena zavoljo lepe kravate, milih oči, vzorno vzdrževanega zobovja ali otročička v naročju.
Z vseh mogočih in še raje nemogočih mest nas bodo, kakor Onvellov Veliki brat, zrli politično zavedni frisi, ki jih
bodo v nespečnih predvolilnih nočeh požrtvovalno prilepi j ali, privijali in pribijali politični fanatiki, mimogrede pa še trgali in z raznimi slikarijami krasili sovražne plakate. Če se bodo predvolilna nočna pota križala, se bodo strankarski propagandisti tudi fizično pomerili z aktivisti nasprotnega tabora. Kakor v dobrih, starih časih, ko so na predvečer državnega praznika v pionirje opravljeni trosili zvezdice in z rdečo barvo pisali po stenah domoljubno-revolu-cionarna gesla.
Po volitvah se bo ponovila stara zgodba: poraženci bodo kuhali užaljene opozicijske zarote, zmagovalci pa se bodo prepustili sladkemu opoju vla-
govina z obutvijo
Šuline
Kamnik, Maistrova 3
(nasproti Delikatese)
Na zalogi moška, ženska in otroška podložena obutev za hladne dni.
GORE-TEX čevlji št. 25-42 od 4.800 do 5.200 SIT, otroški gumi škornji in ski boots.
Ob nakupu nad 5.000 SIT plačilo na dva čeka. Plačilo tudi s kartico LB in Activa.
Odprto NON-STOP._
Ob kamniški obvoznici ODPRTA TRGOVINA S SPECIALNO AVT0ELEKTR0 OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV Kamnik, Perovo 26, teiyfaxj 812-888
• prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah, že od 3.983 SIT dalje, dveletna garancija, pooblaščeni servis
• VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah
• avtoelektro oprema Iskra
• olja CASTROL, VALVOLINE, LIOUIMOLY - 4 I VALVOUNE turbo 5 že 1.716 SIT
• filtri DONIT, CHAMPION
• svečke CHAMPION za vse vrste vozil
• kompletni program svetil SATURNUS
• hladilna tekočina in tekočina za odmrzovanje avtomobilskih stekel
• snežne verige
• velika izbira sedežnih prevlek
• avtotepihi za vse tipe vozil - tudi gumijasti
• avtoradiji in avtozvočniki z montažo
• avtokozmetika in še veliko dodatne opreme za vaše vozilo
Možnost plačila na več čekov.
Odprto NON STOP od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
danja. Tako eni kakor drugi pa bodo skrajno nehvaležno pozabili na plakate, ki bodo nemarno kakor vamp z davki rejene-ga politika viseli po fasadah, drevesih, kandelabrih, prometnih znakih, kozolcih...
Politični predvolilni plakati pa niso navadni, saj kažejo izjemno trdoživost, s katero se lahko ponašajo samo še cirkuški plakati, ki tudi še leta dolgo oznanjajo davni dogodek. Podobnosti se sploh ne gre čuditi, saj so volitve prav tak cirkus, le s to razliko, da morajo volivci najprej plačati, da so lahko potem klovni in afne, izstopijo pa lahko zgolj v naslednji cirkus. Tako politični plakati kljub vremenskim in ljudskim neprijetnostim marsikje zdržijo do naslednjih volitev.
Tipičen dokazni primerek neuničljivega plakata je mogoče najti tudi sredi srednjeveškega Kamnika, kjer s fasade spomeniško zavarovane hiše na Šutni še od prejšnjih volitev zre dobro prikiejani liberalni demokrat, sicer pa kamniški župan in poslanec državnega zbora Maksimiljan Lavrinc; ob robovih je sicer že nekoliko oguljen in obtrgan, a je vseeno še hudimanovo dobro ohranjen in vsekakor v okras svojemu mestu, čemur pritrjujejo tudi njegova na široko nasmejana usta. Kamničanov plakat očitno ne moti. Prvič zaradi tega, ker se oblasti nihče ne mara zameriti, drugič pa zato, ker so se uteg-
nili nanj že dodobra navaditi.* Se več, plakat visi tako dolgo, da se ženice, ki hodijo mimo k maši v šutensko cerkev, zavoljo slabega vida pred podobo celo spoštljivo prekrižajo, misleč, da gre za božje znamenje s podobo svetnika ali samega Jezuščka.
Pse streljajo, mar ne?
.......IJHfc
©TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD
CRNA MAČKA Poslovalnica Kamnik
Šutna 40 (nasproti cerkve)
želi v svoji tovarniški prodajalni v Kamniku zaposliti
prodajalko oziroma vodjo prodajalne.
Pogoj za prijavo je ustrezna izobrazba za vodenje trgovine.
Prijave pošljite do 18. novembra na naslov:
Tekstilna tovarna Prebold, 63312 Prebold, Tovarniška c. 7, oziroma jih lahko oddate v naši prodajalni v Kamniku.
Čeprav je bilo v časopisih mogoče prebrati že veliko odmevov na barbarsko, necivilizacijsko in človeka nevredno pobijanje psov na Visokem pri Kranju ob selitvi živalskega zavetišča gospe Milene Močilnik, želim dodati še tole.
Kdor danes za zabavo ali iz drugih nagibov sadistično pobija nemočna bitja, bo jutri še z večjo slo in veseljem moril ljudi. Preštevilne zglede imamo dvesto kilometrov južneje. Ne bom ugotavljal, kdo so pobudniki in akterji tega človeka nevrednega početja. Ali je to gospa kranjska inšpektorica ali so to policaji, šintarji ali lovci ali pripadniki kakšne druge »bratovščine«, dejstvo je, da so hudodelci baje streljali vsevprek na bežeče živali, pred očmi
krajanov in vpričo otrok. Res lepa izkaznica za tako imenovano civilizirano družbo in vstopnica za Evropo. Da pa je ironija še večja, se je to gnusno dejanje dogodilo ravno dan pred svetovnim dnevom živali, 4. oktobrom. Balkanske orgije pač. Balkanske grdobije se nas torej držijo kot psa bolhe!
Ker je šlo v tem primeru za problem zavetišča za zavržene domače živali, povejmo, da v civiliziranem svetu poskrbi za te stvari oblast: na državni ali lokalni ravni.
Pa se še vprašajmo: imamo na Kamniškem živalsko zavetišče ali društvo proti mučenju živali? Kot mi je znano, nimamo. Torej, čas bi bil, da storimo kaj tudi za to.
DUŠAN LIPOVEC
To pa ni edini plakat tod okoli. V zaselkih okrog mesta, kamor komunalna služba najraje hodi le na piknike, lahko najdete še kakega starega Peterleta, Drnovška, Kučana, Janšo in druge različno dobro ohranjene gospode. Človek bi si mogel napraviti celo zbirko in kdo ve, če se ne bodo čez čas v časopisju pojavili oglasi »Obledelega Peterleta ugodno prodam ali zamenjam za poru-menelega Kučana!« in podobni, ki jih bodo objavljali razni zbiralci in starinarji.
IZTOK ČEBASEK
ACOC«SOOOOOCOCCCOCOOOOC«OOCOSQOOOOOCCe
I AVTOBUSNI PREVOZ I Marjan Vrankar
h Buč 20, Laze v Tuhinju § tel7fax: 847-124
I Nakupovalni izleti na Češko, Madžarsko b in v Italijo (Porto Gruaro).
s Po ugodnih cenah opravljamo vse K avtobusne prevoze po domovini in tujini!
I600000
OOOOOOOOOCCOOOOOOO
0000060000?
NISSAN
SERVIS
KRULC MILAN
C. HEROJA VASJA 8, Moravče Tel.: 061/731 143
- ugodni kreditni pogoji za nakup vozil Nissan
- ob nakupu novega vozila Vam podarimo avtor adio ali spojler
- dodatna oprema In rezervni deli
- pooblaščen servis
- vsi kupci, ki so In ki bodo v letu 1994 v našem salonu kupili nov avto, bodo ob koncu leta sodelovali v nagradnem žrebanju
Nagrade: 3xpo1 teden počitnic za 2 osebi.
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenfa, odmevi
nostih, zato smo verjetno danes tam, kjer smo, ker je bilo kasneje premalo sodelovanja v omenjenih krajevnih skuposti in z občinskimi službami. Sprašujem pa zadnjo strukturo vodstva krajevne skupnosti Komenda, ki je dobro poznala problematiko tega vprašanja, zakaj ni več svojega dela posvetila temu zelo resnemu problemu. Kje jc denar od najemnine grobov - upam, da ga ni malo, saj drugega ni bilo narejenega kot odvoz odpadkov (če se motim, prosim za finančno poročilo). Moti me tudi, kar sem bral v Dnevniku in Kamniškem občanu, da še vedno daje pojasnila in izjave Roman Grošelj, prejšnji predsednik krajevne skupnosti - sedaj redno zaposleni tajnik v krajevni skupnosti, čeprav je novi predsednik sveta krajevne skupnosti Komenda Baldomir Kremžar.
Če razmišljam še naprej: zakaj v Komendi ni uspel referendum za svojo občino? Ne bom našteval, kdo vse je kriv, mislim pa, da tisti v krajevi skupnosti Komenda vedo in da jih peče vest, če jo sploh imajo. Osebno zagovarjam razvoj cele komendske fare že več kot dvajset let.
Pred nami so volitve. Upam, da bodo prišli pravi ljudje na prava mesta, ne glede na stranke. Moralo bi biti več sodelovanja med krajani. Zavedajmo se, da naj bi bili v prvih vrstah človeški odnosi, strpnost in spoštovanje vsakega posameznika; ne pa pohlep po denarju, položaju in prestižu.
V Komendi smo veliko naredili z malo denarja in prostovoljnim delom - ne pozabimo tega! Spomnimo se samo Janka Juhanta, koliko je prispeval k razvoju kraja, in tudi drugih. Res so drugačni časi in zdaj smo samostojni, je demokracija, samo, kaj je demokracija, se še vsi učimo - tudi parlament in vlada. Sam sem upokojenec in ni mi vseeno, kaj se dogaja s komendsko faro in z objekti.
Tudi sam sem nekaj prispeval za razvoj Komende
in njene okolice. Moram pa povedati, da so tudi meni prejšnji sistem in posamezniki naredili veliko krivic - jim jih pa odpuščam, ker so bili taki časi. V mojem primeru se je na koncu na sodišču pokazalo, da sem delal pravilno in v dobro razvoja krajevne skupnosti Komenda.
Tako bom delal še naprej; posebej pa se bom zavzemal za starejše krajane, napredek kraja v celoti, čisto okolje in za dobro sodelovanje med upokojenci vseh treh krajevnih skupnosti. JOŽE KERN
Inšpektorji in Koželjeva 9 v Kamniku
Naštel bom nekaj primerov, na katere se odgovorne inšpekcijske službe ne odzivajo (oziroma se niso odzivale):
I. UREDITEV DVORIŠČA
Sekretariat za okolje in prostor so zaprosili za ureditev dvorišča. Sekretariat jc zato pozval sosede mejaše na ogled, in sicer z dopisom štev. sl/94-5/50 z dne 30/6-1994, in to za dan 12. 7. 94 od 10.30 do
II. 30.
Oba mejaša sva čakala na prihod g. Vodnika, ki ga ni bilo. Z Ženo sva samo zaradi tega napravila 360 km z avtomobilom in izgubila en dan dopusta.
Ko sva se pri g. Vodniku pozanimala, zakaj ni bilo ogleda, nam je pojasnil, da so Šapkovi odstopili od iskanja soglasja za ureditev dvorišča in obljubili, da bodo o tem obvestili sosede. Obvestili niso niti g. Pungerčarja, ki jim napravi cel kup uslug, kaj šele nas. Od koga lahko zahtevam povrnitev stroškov?
Družina Sape k soglasja pač ni več potrebovala, ker je že pred ogledom uredila - asfaltirala dvorišče = ČRNA GRADNJA!
G. Vodnik jih je ob iskanju soglasja napotil na
Komunalno podjetje Kamnik za izdajo poprejšnjega soglasja za ureditev dvorišča, ker meji s cesto. Komunalno podjetje je soglasje izdalo s striktnim zahtevkom: NAKLON MORA BITI UREJEN TAKO, DA SE BODO METEORNE VODE STEKALE V KANALIZACIJSKI JAŠEK NA GARAŽNI RAMPI. Družina Šape k se na to »požvižga« in zgradi dvorišče tako, da se meteorne vode izlivajo na cesto = GRADNJA V NASPROTJU S SOGLASJEM - saj iz vseh dosedanjih izkušenj vedo, da kamniške inšpekcijske službe ne bodo ukrepale.
Ž asfaltno prevleko so prekrili tudi vkopano cisterno za kurilno olje - BREZ LOVILNE POSODE. Ker je družina »šparovna«, si sami dovažajo kurilno olje v sodih in ga polivajo po jašku tako, da gotovo uhaja tudi v zemljo - REZERVAT DOMŽALSKEGA VODOVODA - saj iz vseh dosedanjih izkušenj dobro vedo, da kamniške inšpekcijske službe ne bodo ukrepale.
2. DRVARNICA - GARAŽA
Leto poprej so zaprosili sekretariat za okolje in prostor za soglasje za izdelavo nove drvarnice na južni strani objekta. Dobili so soglasje za drvarnico z zidanimi vogali in lesenimi polnili - zgradili pa ZIDANO GARAŽO, za katero je potrebno gradbeno in verjetno še kako dovoljenje, saj so jo locirali nekaj decimetrov od ceste - iz dosedanjih izkušenj pač vedo, da kamniške inšpekcijske službe ne bodo ukrepale, čeprav medtem država vodi pravo vojno proti črnim gradnjam.
Imajo sicer garažo v hiši, drugo triplex na Kranjski cesti, sedaj pa še tretjo na ulici Jakoba Alešovca (tu bi vsaj davkarija lahko pristavila piskrček). Kljub temu da jc objekt previsok, neposredno ob cesti in vožnja v garažo oziroma iz nje ovira in ogroža druge udeležence v prometu, se familija Šapck na to »pož-
vižga« - inšpekcijske službe v Kamniku pač ne delajo ali pa imajo zanje »mehkejše« merilo. 3, DRVARNICA
Pred leti so postavili leseno drvarnico na severni strani ob Koželjevi ulici, in to brez kakršnihkoli soglasij. Kljub temu da smo od republiških organov dosegli, da je treba objekt odstraniti, tega občina ni storila. Pa čeprav v hiši živita samo dva človeka in so kletni prostori po projektu GRADITEU-a Kamnik namenjeni za garažo, shrambo kurjave itd. Vsi drugi kupci vrstnih hiš to spoštujejo - Šapki pa so pač nekaj posebnega.
Končno so se odločili, da bodo to svinjarijo pred hišo pospravili in raje zgradili garažo, navedeno pod točko 2.
Kot sem navedel, bije država pravi boj proti črnim gradnjem, kaže pa, da občina Kamnik nekaterim tolerira prav vse, druge pa lovi pa pikah in vejicah.
Bil bi že skrajni čas, da inšpektorji razen lepljenja listkov na nepravilno parkirane avtomobile počno še kaj drugega. Če se jim bo enkrat zljubilo priti na Koželjevo 9, bodo imeli vsaj za teden dni dela, pa še Komunalno podjetje Kamnik bo lahko kaj zaslužilo pri rušenju črnih gradenj.
Inšpektorat za promet bo spotoma lahko poskrbel za previsoke žive meje in manjkajoče prometne znake. Menim namreč, če je Koželjeva ulica enosmerna od spodaj navzgor, mora na križišču z Aleševčevo stati znak, da je prepovedno zavijanje v desno v enosmerno Kožeijevo tako, da bodo tujci in Šapkovi vedeli, da delajo prometni prekršek, ko jim ne uspe spraviti avta v garažo na Aleševčevi in jo mahnejo domov po najbližji poti.
Res sem radoveden, ali se bo kdo odzval na ta dopis in mi vsaj odgovoril, zakaj nihče ne ukrepa.
MATJAŽ PEVC
:~.......jll	
in mm« |	
i m 11 StilP	
	
IILIIillllilIBiimriTi >	
Matična knjižnica Kamnik
Knjižne drobtinice
Knjiga postaja dobesedno dragoceno blago. Zaradi visokih cen si knjižnih nakupov ne privoščimo več tako pogosto. Tudi poslovanje knjižnic je zaradi draginje in skromnih sredstev, ki jih država nakloni kulturi, težje. Prizadevamo si, da bi našo plovbo med Scilo in Karibdo kar se da dobro opravili - plovbo med potrebami uporabnikov in dejansko zmožnostjo. Vseh novitet, ki nam jih ponuja slovenski knjižni trg, ne kupimo. Zato pride tudi do nerazumevanja, naši bralni interesi in okusi so pač različni.
Knjižničarke smo pri nabavni politiki razpete med tržno sicer uspešnimi, vendar ne vedno kvalitetnimi knjigami in med kakovostnim branjem, ki ni le leposlovno.
Naj natresem nekaj drobtinic iz nove knjižne bere, ki smo jih v knjižnici nabrali za naše bralce.
Pri Družini je izšla knjiga dr. Metke Klevišar Spremljanje umirajočih. Avtorica želi opogumiti vse, ki se srečajo z umirajočimi, da ostanejo pri njih, čeprav nas smrt navdaja s strahom in nelagodjem, ker je v naši družbi izrinjena in tabuizirana.
Razvoju in uveljavljanju družinske medicine je namenjena knjiga založbe Didakta - Prin-
cipi družinske medicine, druži-nogram in profil, napisal pa jo je dr. Dimitrij Zrimšek. Mohorjeva družba je izdala imeniten priročnik Josepha Cornella Približajmo naravo otrokov — iz nje seva ljubezen do narave in želja, da bi starši in vzgojitelji to navezanost primerno prenesli na otroke. V knjigi so zbrane igre in navodila za samosvoje odkrivanje narave.
Za vse tiste, ki se navdihujejo pri vrelcu vzhodnjaške mistike in filozofije, bo ravno pravšnji Krišnamurti in njegovi Problemi življenja ter Joga za začetnike izpod peresa Manjule Hiti-Shakti po učenju guruja Swamija Satvande Sarasvvatija.
Za konec še nekaj slovenskega leposlovja: Nada Matičič
razveseljuje svoje bralce z novim romanom Pozni čas ljubezni, k žanrski raznolikosti naše sodobne književnosti prispevata Aaron Kronski z romanom Pogrezanje in Igor Karlovšek s socialnim romanom o mladem kriminalcu Navzgor in navzdol. Metod Pevec je napisal novo delo Luna, violine, Alojz Rebula pa v knjigi Skozi prvo zagrinjalo razkriva svoj pogled na svet kot izrazit krščanski razumnik.
Naj vam bodo te drobtinice za spodbudo, pa tudi zato, da se zavemo raznolikosti bralnih okusov, ki jim naše finančne zmožnosti niso vedno kos.
BREDA PODBREŽNIK VUKMIK
Napake in neumnosti
KAJ? Napake, napake in neumnosti.
KJE? V Reviji za informacije in zanimivosti KAJ-KJE-KAM-KDO, ki jo izdaja Studio D iz Kamnika. (Svoj sedež naj bi imel v ulici Kamniško-Zasavskega odreda. Vendar glavni in odgovorni urednik še tega ne ve, saj zapiše svoj naslov v kolofonu kar takole: Kamniško zasavskega odreda 7a.)
KAM? Nazaj v šolo, in to takoj!
KDO? Neodgovorni glavni in odgovorni urednik z vsemi sodelavci.
Lepo je napisati kaj pohvalnega. Da se napisati nekaj kritičnih besed o čem, sicer pa
Razmišljanja o Lipovčevih slikah
Nedavno je bila predstavitev monografije kamniškega rojaka akademskega slikarja Dušana Lipovca v Maleževi galeriji. Znani umetnostni zgodovinar mlajše generacije g. Milček Komelj je ob tej priložnosti podrobno opisal način njegovega izražanja in menil, da gre za perspektivnega, nadarjenega slikarja, zlasti navezanega na rojstni kraj Kamnik.
Že dolgo sledim slikanju in razvoju tega umetnika in vedno bolj sem prepričan, da išče in
Slika z razstave - Dušan Lipovec: Bled, akvarel 1991
najde nove in nove motive Kamnika in okolice ter jih barvito postavlja v dogajanje. Posebno me veseli, da kot Kamni-čan tako rad vzame za centralni objekt najlepši in najboj tipični hrib za kamniško mesto - Stari grad! Tudi pri promociji je bila na štafelaju oljna slika z motivom, na katerem je dominiral naš hrib.
Ne vem, zakaj prav Stari grad tako privlači Dušana Lipovca. Mar zato, ker ima hišo pod njim in mu oko pade na njegovo severno pobočje, ko izstopa iz vile Neptun? Mar čuti kaj več kot samo oblikovno gmoto sredi mesta? Mogoče odkriva pozabljeno zgodovino, ki se je pletla več kot 600 let na njegovem vrhu. Hoče prikazati tudi tisto, o čemer Kamničani premalo vedo, o srednjeveškem Obersteinu?
Njegove slike s centralnim objektom Starega gradu so za nas Kamničane nekaj posebnega. Verjetno, da tujci, ki jih občudujejo, ne vidijo našega hriba. Prepričan sem tudi, da ga ne vidi niti večina Kamniča-nov! Zakaj?
Kamnik še do danes ni raziskal zgodovine Obersteina - Zgornjega Kamnika! Na tem
Dušan Lipovec razstavlja v Domžalah
V likovnem razstavišču Domžale je bila 27. oktobra 1994 otvoritev slikarske razstave in predstavitev knjižne monografije Dušan Lipovec - Slikarski pesnik narave. Za ogled so do 12. novembra na voljo dela iz zadnjih desetih let v tehniki olje, akril, tempera, gvaš in akvarel.
Na otvoritvi so sodelovali: glasbenik Lado Jakša, igralca Olga Kacjan in Janez Škof ter pesnica Vida Bogataj. Z avtorjem razstave sta se pogovarjala Cveta Z. Oražem in dr. Mirko Juteršek.
V oktobru je Lipovec prejel dve slikarski nagradi. Na slikar-
skem Ex tempom Dobrna 1994 je prejel prvo nagrado, ki jo je podelilo Zdravilišče Dobrna.
Na slikarskem Ex temporu '94 v Ljutomeru pa tretjo, odkupno nagrado, ki jo je podelila pokroviteljica Skupščina občine Ljutomer.
Javna zahvala
Ob izidu in promociji moje slikarske monografije DUŠAN LIPOVEC - SLIKARSKI PESNIK NARAVE, h kateri je prispeval besedilo prof. dr. Milček Komelj, fotografije slik inž. France Štele, knjigo pa je oblikoval inž. arh. Marjan Kocjan, se zahvaljujem vsem institucijam, poslovnim organizacijam in posameznikom, ki so s prednaročili finančno omogočili izid publikacije. To so: IS in SOb Kamnik. Kulturni center Kamnik, ZKO Kamnik, Matična knjižnica Kamnik, Ljubljanska banka Ljubljana, Stol Kamnik, Titan Kamnik, Ke-mostik Kamnik, Rudnik kalcita Kamnik, Arboretum Volčji Potok, Austrotel Ljubljana, Hamer Ljubljana, Mcnina Kamnik, Nacionalno turistično združenje Ljubljana, Ali B. rent a car Ljubljana, Knjigarna Pika Kamnik, Kočna Kamnik, Ljubljanska banka ekspozitura Kamnik, Svilanit Kamnik, KIK Kamnik, Slovenske železnice Ljubljana, Grosplus Ljubljana, Gostilna Pod skalo Kamnik in Kavarna Veronika Kamnik.
DUŠAN LIPOVEC, akademski slikar
hribu, na katerem je stal edini kamniški grad v XIII. stoletju, je bil v zgodnjem srednjem veku sedež fevdalca, ki je bil obenem sodnik s pravico sojenja na smrt (zato stari Kamničani govorijo, da je bila na Starem gradu »krvava rihta«). Tudi mesto se je dirigiralo z Zgornjega Kamnika - Obersteina. Na žalost imamo danes prav zaradi omalovaževanja staro-grajske zgodovine samo še razvaline oziroma temelje nekoč tako pomembnega kraja. Obrambni stolp, ki je bil med turškimi vpadi tudi opazovalnica in razgledišče, je stal zunaj graščine in danes je popolnoma podrt, vidi se samo okrogli plato. Stolp je bil povezan z močnim zidanim hodnikom in ti zidovi se še slutijo! O vsem tem piše zgodovinar prof. A. Ka-spret. H Kamniku, občinskemu kulturnemu središču, umetnostni zgodovinarji ali čisti zgodovinarji nekako nočejo pristopiti z raziskavo Obersteina, čeprav bi bila osvetlitev njegove zgodovine pomembna za kamniški srednji vek. Stari grad danes ni samo zgodovinsko, temveč tudi turistično pomemben hrib oziroma razgledna točka.
Če vemo, da je Ahac pl. Thurn zapustil Oberstein 1576. leta ter preselil oblast in sodstvo naprej v mekinjsko graščino, potem pa na grad Križ pri Mostah, potem je jasno, da je bilo mesto Kamnik podrejeno Obersteinu. Posredno se kaže to tudi v Lipovčevih slikah s Starim gradom in prepričan sem, da slikar razmišlja prav tako kot jaz.
Moje razmišljanje me je spodbudilo, da sem napisal ta članek, in upam, da bo v premislek še kakemu Kamničanu. Dušanu Lipovcu pa čestitam ob izidu monografije.
pohvaliti. O kamniški reviji KAJ-KJE-KAM-KDO pa ni mogoče reči nič dobrega.
Že večkrat so me opozorili, naj si kot primer resničnega jezikovnega neznanja in neumnosti ogledam Revijo za informacije in zanimivosti KAJ-KJE-KAM-KDO. Pa mi nekako ni prišla v roke. Ko sem prelistala 15. številko, mije bilo resnično hudo. Česa takega še nisem videla. Ali ni žalostno, da imajo denar za izdajanje revije, ki gotovo ni poceni, ljudje, ki nimajo niti osnovnega jezikovnega znanja, pa tudi drugih znanj ne, hkrati pa so še skrajno površni!
Revija je res dokaz, da se z denarjem ne da vsega kupiti - zlasti pa ne znanja. To naj bi bila sicer revija za informacije in zanimivosti, vendar je slab vir informacij in žalostna zanimivost: to je zmazek prve vrste. Težko je zapisati kaj takega, vendar je res. Človek bi počakal z oceno toliko časa, da bi urednik uvidel, da je vse svoje šolanje prespal in da si bo moral plačati sodelavce z ustreznim znanjem, če bo hotel spodobno uresničiti svoje načrte — vendar je pred nami že 15. številka. Kdaj naj bi bilo bolje?
In česa glavni in odgovorni urednik ne zna?
Manjkajo ali odveč so prav vsa ločila ali pa so uporabljena na takih mestih, da je sporočilo skorajda nerazumljivo. Nemogoče bi bilo navesti napake z ene same strani, ker bi nam urednik Kamniškega občana ne dal toliko prostora. Navedimo le en primer stavka brez dveh vejic: Če stranka še nima ideje kakšno obleko bi želela imeti ji pomagamo pri izbiri. (Manjkata vejici pred besedama kakšno in ji). Vejice ali (in zlasti) podpičja pa so tudi na mestih, kjer zanje ni nobenega opravičila, npr.: Poleg avtomobilskih gum, so na zalogi... Za hladne poletne dni, lahko...
Pokličite nas in obiskali vas bomo, ter predstavili na. (Le kakšen pomen ima ta pika ? Nobenega. Je le dokaz o strašni urednikovi površnosti.) program... Piscem delajo težave tudi okrajšave. Beseda gospa se krajša ga., ne pa gpa. Velika začetnica je ali pa ni pri pravih besedah. Kaj ceni glavni in odgovorni urednik, pove beseda Tolar, ki je večinoma pisana z včliko. Nič čudnega pri vsem tem ni, da pisci ne vedo, kaj se piše skupaj ali z vezajem: papirno predelovalna industrija se pravilno piše skupaj (torej: pa-pirnopredelovalna), Ljubljana-Bežigrad se piše brez vezaja (prav: Ljubljana Bežigrad, ker ni Ljubljana in Bežigrad), tro-soben pa Slovenci pišemo kar trosoben. Tako vsaj zahteva zadnji pravopis.
Nezrelost in pomanjkanje okusa kaže tudi vsebina prispevkov. Ob certifikatih npr. duhovičijo takole: Iz zgodovine verstev vemo, da so se mnoga božanstva in bogovi radi znašali nad ljudstvom. To je ponižno in sprejme vse vrste »štosov«, ki so onim zgoraj modrost dajali. O šetraju pa pišejo: Rastlina potrebuje veliko toplote, zato najbolje uspeva na odprtem soncu. Ob sušijo je potrebno zalivati, vendar le z vodo ogreto s temperaturo zraka. (Kakšno je, prosim, odprto sonce? Ideja, da se kaj da ogreti s temperaturo česa, kliče po Nobelovi nagradi. Manjka pa še veljica pred besedo ogreto.)
Naj bo neumnosti dovolj. Pred branjem te revije kupite zavojček šetraja in ga uporabite tako, kot priporočajo v reviji KAJ-KJE-KAM-KDO: Uporablja se za zdravljenje drisk, v obliki čaja pomaga pri želodčnih in črevesnih krčih, ter pri draženju na bruhanje. (Vejico pred ter izpustite, ker je napačna.)
Pa zdravi ostanite!
MARJETA HUMAR
Slikar Branko Murko v Majolki
V prodajni galeriji Majolka na Maistrovi 11. je od 27. oktobra do 19. novembra odprta razstava oljnih slik in akvarelov slikarja Branka Murka iz Radomelj z naslovom Ulovljeni trenutek. Slovesnega odprtja so se udeležili številni likovni in drugi ljubitelji te umetnostne zvrsti.
Ob tej priložnosti sta Barbara Božič in violinist Janez Podlesek iz Jarš pripravila prijeten kulturni program.
Avtor razstave je na fotografiji drugi z desne.
VERA MEJAČ
Dr. Niko sadnikar 250-letnica rojstva Jurija Japlja
Razstava Sveto pismo med kulturo in zgodovino
DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE KRAJEVNA ORGANIZACIJA KAMNIK
OBVEŠČA
svoje člane, da ima sedež v prostoru Skupščine občine Kamnik, Glavni trg 24, soba št. 13, kjer dobite vse informacije vsako
SREDO OD 9.-11. URE.
Zveza kulturnih organizacij Kamnik je ob 250. obletnici rojstva rojaka Jurija Japlja v razstavišču Veronika od 28. oktobra do 27. novembra pripravila razstavo SVETO PISMO MED KULTURO IN ZGODOVINO, njena avtorica pa je misijonarka VVilma Stolz. Obsega šest tematskih sklopov: nastanek in značaj Svetega pisma, besedilo, vsebina, širjenje, verodostojnost in sporočilo.
Ob razstavi poteka spremljajoči program predavanj. Tako je že pri odprtju predaval pastor Mihael Kuzmič na temo Jurij Japelj in njegov prevod Svetega pisma. Teden dni kasneje, 4. novembra, je o svetopisemskem nastanku in
besedilu spregovoril Matjaž Čer-nivec. V petek, 11. novembra, bo prof. dr. Margaret Daviš predstavila vsebino Svetega pisma. O njegovi verodostojnosti in širjenju boste izvedeli kaj več, če boste 18. novembra prisluhnili prof. dr. Francetu Rozmanu. Na zaključni prireditvi v petek, 25. novembra, pa bo • prof. Drago Šorl seznanil obiskovalce s svetopisemskim sporočilom.
V imenu ZKO je pri otvoritvi pozdravil zbrane Danijel Hamp, ki je to pomembno razstavo tudi postavil. Odprla jo je prof. dr. Margaret Daviš, Darinka Slano-vec pa je pripomogla k primernemu vzdušju z branjem iz knjige preroka Izaije.
VERA MEJAČ
Nekaj znamenitosti Kamniških Alp (XX)
Značilni roglji v sedlu med Brano (2253 m) in Tursko goro (2251 m), prek katerih vodi markirana pot, nmv 1974 m.
Kadar hočemo priti z Brane na Tursko goro, se moramo najprej spustiti do škrbine med obema gorama in nato dvigniti na drugo stran. Ta škrbina pa ni povsem preprosta, ampak moramo narediti nekaj ovinkov ter se spustiti in dvigniti,, pa tudi pot je zahtevna, opremljena s klini in jeklenicami. Toda če si vzamemo čas, malo postojimo na primernem, varnem mestu in se ozremo okoli, lahko marsikaj vidimo.
Greben v škrbini je poln raznih stolpov, stolpičev, figur in podobnih oblik, ki nam burijo domišljijo. Oblike so res zelo različne in z malo domišljije si lahko zamišljamo vse mogoče: so to morda okameneli ajdi ali cerkveni stolpi? Je tam velikan ali pasja glava? Je to mogoče okameneli oddelek Matjaževe vojske ali obzidje pravljičnega gradu?
Brana in Turska gora sta na tej strani pretežno iz apnenca. Na stiku med njima pa se pojavljajo tudi druge kamnine,
predvsem dolomit, dolomitizi-*ran apnenec in razne kombinacije, pa tudi glinenci. Zato je že barva kamnine drugačna. Pojavlja se rumenkasta, sivkasta, rdečkasta, rjavkasta in tudi temnosiva, skoraj črna barva. Zaradi različne kamninske sestave je tudi različno močno preperevanje in erozija in tako so nastale te raznolike oblike, ki lahko v naši domišljiji pričarajo pravljična bitja in figure.
Zakaj so domačini poimenovali to skupino rogljev, škrbin, stolpov in podobnega ravno kotliči, še ni raziskano. Običajno gre za odprtine v zemlji, torej res nekakšne kotliče. Tu pa so v bistvu izrastki, torej ravno nasprotno od imena.
DOSTOP: Najenostavnejši dostop, ki pa ni nezahteven, je s Kamniškega sedla. Od koče na Kamniškem sedlu gremo proti zahodu. Ko pridemo na greben, se pot cepi. Desno navzdol gre na Okrešelj, naravnost po grebenu pa proti Brani. Slednji poti sledimo po sever-
nem pobočju Brane. Ta je še sorazmerno enostavna. Paziti moramo, da nam na grušču ne spodrsne in da ne zgrešimo markacij. Pri odcepu gremo skoraj vodoravno naprej (levo vodi pot na vrh Brane) do roba, kjer se pobočje prepadno previsi. Tu se začno klini in jeklenice, ob katerih se spustimo v Boštjanco in nato poševno navzdol, na koncu skoraj vodoravno pridemo v škrbino pod začetek SZ grebena Brane. S Kamniškega sedla približno tri četrt ure do ure in četrt. Tu se začno Kotliči. Pot se prevesi s severne na južno stran in gre najprej malo navzdol in rahlo navzgor na ramo. Z nje spet navzdol, nato pa večinoma samo še navzgor po levi strani grebena, dokler zadnjega stolpa ne obplezamo po desni (severni) strani in pridemo na greben, že na drugi strani Kotli-čev. Pot se nadaljuje naprej na Tursko goro.
Možen je tudi dostop po označeni poti z nasprotne smeri (Kokrškega sedla, Okrešlja skozi Turski žleb) ali pa po brezpotju z Okrešlja, kar je pri-
merno samo za ustrezno trenirane in izkušene. Druga možnost je dostop iz Konca čez Žmavcarje, ki je orientacijsko zahteven in večji del po brezpotju. Celo najenostavnejši pristop je zahteven. Zato je priporočljivo spremstvo primernega vodnika (B, za brezpotja C ali GV).
Če pa bi si kdo zaželel povz-peti na posamezne roglje, potem mora imeti ustrezno opremo in primernega vodnika, saj so nekateri deli že povsem plezalna smer različnih težavnostnih stopenj. Vendar plezanja po teh stolpih ne priporočamo, ker so močno krušljivi.
B. POLLAK
Kotliči s poti na Tursko goro
II. šahovska liga - zahod
Po dolgih letih nesodelovanja Šahovskega kluba Komenda v šahovskih ligah so se člani kluba odločili, da se ponovno vrnejo na ligaška tekmovanja (velike zasluge ima Poglajen). Odločitev je prinesla uspešne sadove, saj je
stemu, tempo igranja 2 uri na igralca za 40 potez in ena ura do konca partije. Ekipo sestavljajo: štiri članske deske, ena deska članica in ena mladinska deska.
Za ekipo ŠK Komenda so igrali: na prvi deski je Tone Trebu-
pomlajena   ekipa   Šahovskega šak je osvojil 2 1/2 točke iz petih
kluba Komenda osvojila odlično partij, na drugi deski je Robi
III. mesto v II. šahovski ligi-za- Bergant osvojil 2 1/2 točke iz šti-
hod in osvojila prvi ligaški pokal rih partij, Tomi Špilak je osvojil
za Šahovski klub Komenda. 2 točki iz štirih partij, Matej Seli-
Tekmovanje    je    potekalo škar je osvojil 1/2 točke iz štirih
v Kranju od 23. do 25. septembra 1994. Nastopilo je 10 ekip, ki so odigrale 5 kol po švicarskem si-
»Nogometna« Korošica 94
Tradicija se je nadaljevala tudi letos. V nedeljo, 23. oktobra, je bila na Korošici odigrana nogometna tekma na najvišji ravni v naši državi - 1800 metrov nad morjem.
Ekipi, ena v svetlejših in druga v temnejših oblačilih, vsaka je štela po 9 članov, sta prišli na Korošico pravočasno. Ker se je vreme kujalo in napovedovalo močo, so se odločili, da bo za ta dan veljal še poletni čas. Tekma se je začela točno opoldne po tem času. Kljub veliki zagnanosti in požrtvovalno-
sti obeh moštev skupaj in vsakega posameznika posebej se je tekma končala neodločeno 1:1. Soglasno so se odločili, da ne bodo igrali podaljškov. K taki odločitvi je pripomogel dež, ki je nato spremljal tekmovalce in gledalce vse do doline.
Ne glede na mokri konec tekme in izleta na Korošico je bilo ozračje ves čas planinsko vedro. Zato tradicija prihodnje leto ne bo pretrgana, le upamo, da bo takrat boljše vreme.
BOJČ
Gorski tek
Najboljši svetovni športniki v teku v klanec so s svetovnim prvenstvom v nemškem Bergh-tesgardu izbrali najhitrejšega. Tekli so iz tega mesteca na 1300 metrov visok hrib. V Bavarskih Alpah, ob jezeru Ko-nigsee, so se za čim boljša mesta trudili tekači iz 25 držav. Dobre uvrstitve so si želeli tudi slovenski gorski tekači, med njimi Kamničana Lado in Ivan Urh. Ivan je priložnost za nastop dobil namesto poškodovanega Boštjana Novaka.
Na 13 km dolgo pot je iz središča Berghtesgarda proti vrhu Jennerja steklo 130 gorskih tekačev. Na cilj je spet prvi pritekel avstrijski maratonec Helmut Smučk. Ta tekmovalec iz evropskih Alp se je tako uvrstil pred Čeha Raima in Italijana Molinarija. Ivan Urh je dobro izkoristil uvrstitev v reprezentanco in zasedel 72. mesto z sedmimi minutami zaostanka za zmagovalcem. Dvajset sekund pred njim, torej 8 mest pred njim, je bil najboljši Slovenec Franci Teraž, sicer tudi državni prvak. Omenjeni zaostanek kaže na hudo konkurenco v tej težki discipli-
ni. Lada Urha, ki se je za ta tek posebej pripravljal, je najbolj motila ohladitev ozračja. V sicer sončnem vremenu je bila temperatura pod 10° C, kar je bilo najbrž vzrok slabšega dosežka tega odličnega tekača (zasedel je 94. mesto).
METOD MOČNIK
Teniske novice
Obrtniki uspešni na MOS
Kamniški obrtniki so tudi letos uspešno nastopili na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Tenisači so kot ekipa osvojili prvo mesto in lep pokal. Za ekipo so tekmovali: Marjan Ajtnik, Matjaž Pogačar in Tone Jeras. V polfinalu so premagali Maribor, v finalu pa Celje.
Rutar zmagovalec sezone 1994
S petim klubskim turnirjem so tenisači TK Kamnik zaključili letošnja tekmovanja na prostem. Rezultati turnirja: polfinale: S. Rutar : D. Ramšak 6/3, 6/2 D. Kropivšek : J. Zore 7/6, 6/4 finale: S. Rutar : D. Kropivšek 6/0, 6/2
Pokal za skupno zmago v sezoni 94 je prejel Simon Rutar, drugi je bil Rok Andič in tretji Damjan Kropivšek.
Turnir vodilnih
Na teniških igriščih TK Kamnik je bil v lepem sončnem vremenu prvo jesensko nedeljo izveden tretji turnir vodilnih občine Kamnik. Tekmovalo je 18 direktorjev, vodij, zasebnikov in podjetnikov. Ponovno je slavil Matjaž Pogačar. Z nagradami, ki so jih prispevala kamniška podjetja in zasebniki, smo nagradili vse nastopajoče.
Rezultati: polfinale: M. Pogačar : M. Ajtnik 6/2, 6/3 M. Resnik : A. Šlegl 6/1, w. o. finale: M. Pogačar : M. Resnik 7/6, 6/2 za 3. mesto: A. Šlegl : M. Ajtnik 9/6
V tolažilni skupini je zmagal M. Mikuš, ki je v finalu premagal J. Zvera z rezultatom 7/2.
TENIS 91
Uspešen start kamniških odhojkarjev
Pred začetkom sezone so bili v kamniškem odbojkarskem klubu kar nekoliko črnogledi, a kot se je izkazalo, brez potrebe. Fantje so se v prvih tekmah odlično odrezali. Premagali pa so ekipo Pionirja iz Novega mesta (3:1), Ljutomer(3:2) in ekipo Žirovnice (3:0). Izgubili so samo tekmo z Olimpijo. V prvi ekipi sta si letos izborila stalni mesti Gregor Lah in Grega Orel. Kljub dobri igri, posebej proti Žirovnici in Ljutomeru, pa lahko pričakujemo od njiju še več. Trener Hribar pravi, da še nista pokazala vsega, kar znata. Igra cele ekipe jc na splošno dobra. Od lanske sezone se je precej izboljšal blok, na kar je brez dvoma vplivala vrnitev Matjaža Žagarja.
PEUCEOT
Rova 3/a, Radomlje
tel. prodaja: 727-798
servis: 727-010 fax: 727-319
Kamnik je tako trenutno na tretjem mestu v 1A DOL in ima lepe možnosti, da to mesto še izboljša. Oteževalna okoliščina bo vsekakor, da bodo do konca prvega kroga tekem le eno igrali doma (predvidoma 17. 12. z Vi-gros Pomurjem).
To pa seveda ne pomeni, da si v Kamniku ne bo mogoče ogledati kvalitetne odbojke. Že 17. novembra se bo začelo pokalno tekmovanje, prvi nasprotniki OK KAMNIK pa bodo Izoljani. Za Kamnik bodo nastopili standardni igralci prve šesterke, pa tudi mlajši igralci, ki si bodo tako nabirali tekmovalne izkušnje.
Druga ekipa, ki igra v 3. DOL - zahod, se lahko pohvali s tremi zmagami. Premagali so ekipe: Branik Sedex, Bled II in Mokronog. Izgubili pa so proti Triglavu, ki ga sicer vodi Kamničan Tilinger, in Portorožu, ki se je letos okrepil s prvoligašema Škorjancem (Olimpija) in Ko-privcem (Kamnik). Uspehi druge ekipe imajo še večji pomen po odločitvi odbojkarske zveze, da sme igralec igrati le za eno klubsko ekipo. Druga ekipa ima zdaj le še šest igralcev, saj sta jo najboljša igralca Ribič in Orel zapu-
partij, Ciril Križelj je osvojil 1/2 točke iz treh partij, Petra Ipavcc je osvojila 4 1/2 točke iz petih partij, Bojan Hribar je osvojil 4 1/2 točke iz petih partij.
Za ekipo je na prvi deski zelo dobro in borbeno igral Tone Tre-bušak. Zelo dobro je igral mladinec Robi Bergant na drugi članski deski. Petra Ivanec in Bojan Hribar sta izpolnila pričakovanja. Na članski deski je presenetil mladinec Tomi Špilak z zmago nad Kobetom, solidno je na članski deski igral mladinec Matej Seliškar, žal pa obema primanjkuje izkušenj. Kljub pomanjkanju počasnih partij je solidno igral Ciril Križelj. Za ekipo ŠK Komenda je v posameznih kolih igralo štiri ali pet mladincev. Zato je uspeh še toliko večji in od mladih igralcev lahko pričakujemo še večje uspehe.
Ekipa ŠK Komenda je bila edina, ki je na tekmovanju nosila majice z napisom kluba in grbom Komende ter z oznakami sponzorja - podjetja Kcmostik.
V prvem kolu je ekipa Komende igrala z ekipo Tžič - Usnje Slatnar neodločeno s 3:3. Zelo se je poznalo, da na drugi deski zaradi šolskih obveznosti ni igral Robi Bergant. Vse je že kazalo na prvo zmago, ekipa je vodila z rezultatom 3:2, vendar po petih urah igranja Mateju Seliškarju ni uspelo izenačene pozicije v časovni stiski remizirati. V drugem kolu je ekipa Komende visoko premagala ekipo ŠK Naklo z rezultatom 5:1. V tretjem kolu je ekipa komende premagala ekipo ŠK VIGOL Škofljica z rezultatom 3 1/2:2 1/2. Vse je že kazalo se bo začela "a P°"°vno visoko zmago ekipe • Komende, "
stila in igrata zdaj le v prvi ekipi, ki igra v 1A DOL.
V šolski lici ki o< v torek, 15   11., ob 15. uri Komende saj je po Štirih urah v Športni dvorani, bodo svoje od- 'grama, ?upa' K°™pde v?dl a bojkarsko znanje in tekmoval- z rezultatom 3 1/2:1/2. Igral, sta
nost pokazali osnovnošolci in os-novnošolke. Prijavile so se ekipe vseh osnovnih šol iz naše občine, kar kaže na zanimanje za ta šport tudi med najmlajšimi.
Kamniški odbojkarji letos igrajo pod imenom Kamnik, saj še nimajo generalnega sponzorja. Kriza v gospodarstvu ima pač svoje posledice tudi v športu. Prav zato bi se radi še posebej zahvalili tistim, ki so kljub težkim časom našli možnosti in jim finančno pomagali; to so: Merca-tor ETA, TAD Europe Kamnik, Rudnik kalcita, Almak (LJ), SKB, Svilanit, Ljubljanska banka, Graditelj, Žurbi team in K5.
M. T.
SHARP SERVIS
MENGEŠ 3?73 84 09
se še dve partiji, kjer sta bila
Seliškar in Križelj v boljšem položaju, vendar pa zaradi pomanjkanja izkušenj nista uspela zmagati. V nedeljo je ekipa ŠK Komenda odigrala dva dvoboja, ki sta odločala o zmagovalcu turnirja. Dopoldne je v IV. kolu ekipa ŠK Komenda igrala z ekipo SD Stari trg ob Kolpi neodločeno s 3:3. Dvoboj jc bil ves čas napet in pozicije so kazale na zelo tesen rezultat. Prvo zmago je dosegel Špilak, ko je po močnem napadu pemagal Uroša Kobeta in tako dodatno vzpodbudil ostale igralce. Po štirih urah igranja je bil rezultat 1:2 in kazalo je na minimalno zmago ekipe Komenda. Bergantu ni uspelo izenačene pozicije pripeljati v remi. Najbolj pa sta se namučila Petra in Bojan, ki sta zmagala skoraj po petih urah igranja. V zadnjem kolu so bile teoretične možnosti za osvojitev I. mesta pod pogojem, da ekipa Komende premaga ekipo Kočevja z višjim rezultatom, kot ekipa SD Stari trg ob Kolpi premaga ekipo ŠD Radovljica oziroma možnost osvojitve II. mesta z zmago 4:2. Ekipa ŠK Komenda je v neposrednem dvoboju za sam vrh izgubila z ekipo ŠD Kočevje z rezultatom 2 1/2:3 1/2. Po treh urah igranja je bil rezultat dvoboja 1/2:1 1/2. Ekipa Starega trga pa je vodila proti ekipi Radovljice z rezultatom 5:0. Možnosti za prvo mesto ni bilo več. Za šahovnicami pa je kazalo na neodločen rezultat.
Končni vrsti red II. ŠAHOVSKE LIGE - ZAHOD je bil sledeči: 1. mesto: ŠD Kočevje, 9 meč točk in 19 1/2 šahovskih točk (ekipa .se je uvrstila v I. šahovsko ligo zahod), 2. mesto: ŠD Stari trg ob Kolpi, 8 meč točk in 20 šahovskih točk, 3. mesto: ŠK Komenda, 6 meč točk in 17 šahovskih točk, 4. mesto: ŠK VIGOL Škofljica, 6 meč točk in 15 1/2 šahovskih točk, 5. mesto: ŠD Loška dolina, 5 meč točk in 14 1/ 2 šahovskih točk, 6. mesto: Tržič - Usnje Slatnar, 5 meč točk in 14 šahovskih točk, 7. mesto: ŠD Naklo, 4 meč točke in 13 šahovskih točk, 8. mesto: ŠD Radovljica, 4 meč točke in 12 1/2 šahovskih točk, 9. mesto: ŠD Mengeš, 2 meč točki in 12 šahovskih točk, 10. mesto: ŠD Ribnica, 1 meč točka in 12 šahovskih točk.
FRANC POGLAJEN
A1^
Sporl
šmmntGOViHA
SERVIS ŠPORTNE OPREME 2
ž
PerOVO 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) V
tel. : 812-936
* Nudimo vam:
opremo in konfekcijo za zimske športe -znanih proizvajalcev
v servisu športne opreme vam pripravimo smuči za novo sezono
Odprto: 9h - 12h in 15h - 19h, sobota 9h - 12h
V oktobru so se poročili:
Barbara FIŠER, negovalka iz Kamnika, in Matjaž Prezelj, zidar iz Podgorja
Mojca BALANTIČ, natakarica iz Mekinj, in Emir MULA-LIĆ, prodajalec iz Ljubljane
Silva OGRINEC, slaščičarka iz Podgorja, in Mirko KAVČ-NIK, tehnik iz Notranjih Goric
Barbara ŠTRAJHAR, računovodja iz Kamnika, in Blaž JEMEC, absolvent lesarstva iz Kamnika
V oktobru so umrli:
Angela URBANC, upokojenka iz Zg. Stranj 21, stara 82 let
- Frančiška ZAVASNIK, upokojenka iz Rožičnega 11, stara 84 let
- Hedvika REBOLJ, upokojenka iz Kamnika, Kettejeva 4, stara 85 let
- Franc SPRUK, upokojenec iz Kamnika, Levstikova 2, star 70 let
- Mana BRINOVEC, upokojenka iz Radomelj, stara 86 let
- Peter CEVKA, upokojenec iz Zakala št. 17, star 62 let
- Rozalija ŽAGAR, upokojenka iz Tunjic 7, stara 58 let
- Uršula PETACI, Mekinje, Cesta dr. Tineta Zajca 13/A, stara 79 let
- Fortunat ŠUŠTAR, inv. upokojenec iz Kamnika, Fužine št. 2, star 59 let
Ekipa Hram Gorjan državni prvak v elektronskem pikadu
Med vse bolj priljubljene športe v Sloveniji prav gotovo spada tudi že elektronski pikado. V Sloveniji se je najprej pojavil kot gostilniška igra, nato pa so se kmalu začeli ustanavljati prvi klubi, ki so se na koncu združili v zvezo, ki jo priznava tudi Športna zveza Slovenije.
V Sloveniji tekmujejo klubi v organizirani ligi, vendar pa ta poteka na dveh območjih. V I. območje spadajo ekipe iz Gorenjske, Dolenjske, Notranjske in Primorske, medtem ko v II. območje spadajo ekipe iz severozahodnega dela Slovenije. V ligi tekmujejo po sistemu vsak z vsakim. Ekipa šteje štiri tekmovalce, ki se na tekmi pomerijo vsak z vsakim, igrajo pa na dve dobljeni igri. Za vsako zmago ekipa
Tudi to se je zgodilo oktobra
2.10. Na PP se je zglasil občan in povedal, da so vrata gostinskega lokala Delikatesa na ste-žaj odprta, kljub temu da v njem niso poslovali (bila je nedelja). Policisti so ugotovili, da vrata niso bila odprta nasilno.
V Soteski je bila prometna nezgoda zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. M. G. s kranjskega registrskega območja je namreč v ovinku zaradi prevelike hitrosti zapeljal na drug vozni pas in pri tem trčil v nasproti vozeče vozilo. Zoper M. G. je bila napisana prijava. 3. 10. Mlajše dekle z Gorenjskega je poskušalo narediti samomor, in sicer tako, da se je usedla na tirnice v trenutku, ko je iz Ljubljane pripeljal potniški vlak. Strojevodja je nesrečno žensko opazil in pravočasno ustavil. Na kraj dogodka je bilo poklicano vozilo prve pomoči. 6.10. Ob 21. uri so bili policisti obveščeni, da so se v lokalu Duplica najprej pretepali, potem pa se je slišalo streljanje. Policisti, ki so prišli na prizorišče, so ugotovili, da je neznani strelec pobegnil. Pri pregledu bližnje okolice sta policista prijela osumljenega Derviša S. in ga privedla na PP, nato pa s kazensko ovadbo izročila preiskovalnemu sodniku. D. S. je utemeljeno osumljen, da je povzročil splošno nevarnost, in sicer ker je v gostinskem lokalu streljal s pištolo, ki je bila za povrh še v nezakoniti posesti. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor.
8. 10. Voznik osebnega avtomobila z mariborskega registrskega območja je na Maistrovi ulici v Kamniku, v bližini gostilne Pod skalco, zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo povzročil prometno nezgodo. Trčil je v osebni avtomobil pred seboj, ki je zavijal na parkirni prostor.
Voznik s kranjskega registrskega območja je povzročil prometno nesrečo v Soteski. Vozil je z neprilagojeno hitrostjo na mokrem in spolzkem cestišču, pri čemer ga je zane-
slo na drug vozni pas. Trčil je v nasproti vozeči osebni avtomobil, katerega voznik je bil s slovenjgraškega registrskega območja.
9. 10. K. G. je prijavil tatvino osebnega avtomobila, ki naj bi jo izvedel neznani storilec pred diskoteko Encijan. Policisti so pri pregledu okolice našli vozilo nepoškodovano parkirano pred drugim gostinskim lokalom. Ugotovljeno je bilo, da ga je lastnik pustil na tem mestu, s prijatelji pa popival v prej omenjenem lokalu. 11.10. V Podgorju pri gostilni Grošelj je voznik osebnega avtomobila B. F. s celjskega registrskega območja povzročil prometno nezgodo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. V ovinku ga je zaneslo levo z vozišča, kjer je najprej trčil v odbojno ograjo, nato pa še v stanovanjsko hišo. Bil je hudo telesno poškodovan. 15. 10. Gostinski lokal na Šut-ni je bil odprt, ko ne bi bil smel biti. Šlo je za kršitev poslovnega časa, zato so policisti obvestili inšpekcijske službe Občine Kamnik.
16.10. Neznani storilec je vlomil v dva osebna avtomobila znamke Golf na Zikovi ulici v Kamniku, pri tem pa odtujil le prometni dovoljenji in slovenska potna lista. Očitno je, da je iskal predvsem listine. Kljub temu je iz enega od vozil ukradel tudi avtoradio znamke FISHER.
22. 10. Ob tretji uri zjutraj so prišli pred gostinski lokal Pri Bacu v Stahovici vinjeni B. E., B. A., H. S., B. D. in B. I. Začeli so prevračati lesene stole in mize, saj lastnik ni hotel odpreti lokala in jim postreči. Zato so ga pretepli in ga na tleh obrcali. Pri tem je bil tako telesno poškodovan, da je moral poiskati zdravniško pomoč v Zdravstvenem domu.
Policisti so sicer v tem mesecu raziskali dve kaznivi dejanji, in to vlom v zgradbo HIP in v podjetje Alpetour na Duplici, o čemer smo že poročali.
DGV
prejme po točko, seštevek teh točk pa da končni rezultat. Končna zmaga ekipe pa pomeni tudi dve točki na lestvici.
Tekmovalci igrajo igre 301 in 301 Masterout. Igra 301 pomeni, da morajo tekmovalci čimhitreje priti na 0, medtem ko pri igri 301 Master out potrebujejo za zmago zadetek v polje, ki šteje dvojno in s tem zadetkom pridejo tudi na končno stanje 0.
Ekipi HRAM GORJAN iz Komende je letos uspel veliki met. V ligi so bili v svojem, torej I. območju, najboljši. S tem so si tudi priigrali najboljše izhodišče, da postanejo državni prvaki. V finalnih bojih so se namreč med seboj pomerile prvouvršče-ne ekipe z obeh območij.
V finalu igre 301 sta se pomerili ekipi HRAM GORJAN in ČUKI. Zmagali so tekmovalci ekipe Hram Gorjan in to s precejšnjo prednostjo. Ekipo Čukov so premagali z rezultatom 11:5 in si s tem zasluženo priborili mesto državnega prvaka.
V finalu igre 301 Master out pa sta se pomerili ekipi SOLIT 1 ter ekipa SCORPION. Zmagali so slednji prav tako z rezultatom 11:5. Obe ekipi sta si tako priborili tudi nastop na evropskem prvenstvu, ki bo 26. novembra letos potekalo pri nas na Bledu. Tekmovalci Hram Gorjan si na tem tekmovanju želijo uvrstitve med prve tri ekipe v Evropi. Zaželimo jim obilo športne sreče.
JURU KERN
Sklepna republiška prireditev mednarodnega knjižnega kviza
Knjiga v prostem času -branje v družinskem krogu
V soboto, 17. septembra, smo se ob desetih zbrali v Cankarjevem domu v Štihovi okrogli dvorani, otroci iz različnih občin Slovenije.
Bila sem predstavnica kamniške občine, ker so me izžrebali na občinskem tekmovanju v Matični knjižnici KAMNIK. Vsak je imel kakšnega spremljevalca, knjižničarko in enega od staršev. Bilo nas je okoli 60 otrok.
Uvodno besedo je imel Igor Longvka, predsednik Zveze bralnih značk Slovenije. Govoril je o nastanku bralne značke in o kvizu. Prvi je z bralno značko začel Polde Suhadolčan v Osnovni šoli Prevalje. Skupaj z ravnateljem, profesorjem slovenščine, sta uvedla Prežihovo bralno značko. Kasneje se je razširila po vsej Sloveniji in da-
nes obstaja 36 različnih bralnih značk.
Pozdravila nas je tudi gospa Tilka Jamnik, ravnateljica Pionirske knjižnice v Ljubljani, in direktor založbe EPTA, kjer nastajajo najlepše otroške slikanice. Nato smo se razdelili v skupine in se odpravili na potep po Ljubljani. Dobili smo še malico, majico in knjigo MLINČEK PROSTEGA ČASA za šolsko leto 1994-1995. Nekateri so odšli v živalski vrt, v Moderno galerijo, Mestni muzej in na grad, mi pa smo jo ubrali v Narodno galerijo. S pomočjo delovnega zvezka smo odkrivali in raziskovali umetnine galerije. Videla sem znane slike slovenskih umetnikov: Kofetarica, Pred lovom, Primicova Julija z bratcem, Poletje ...
Po ogledu smo se lačni napotili na kosilo v Dairy Queen. Okusili smo dobrote hitro pripravljene hrane.
Ponovno smo se zbrali v sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Z voščenkami smo risali zgodbo o Nerodni AVGUŠTINI, ki so nam jo prebrali. Skupaj smo ustvarjali otroci, starši in knjižničarji. Najlepše tri risbe so nagradili z zbirko knjig. Poslovili smo se, udeležencem so razdelili za spomin še knjigo Franceta Prešerna Lenora in svetlečo priponko mavrične ribice.
Čeprav je bil ta dan deževen, mi bo ostal za vedno v spominu.
NINA MARKOVIČ, 7. b. O. Š. Komenda - Moste
Bolečine v hrbtenici
Vsi, ki se posredno ali neposredno ukvarjamo z bolečinami v križu, ugotavljamo, da ima okoli 60 do 80% ljudi takšne bolečine. Ta je najpogostejša v najbolj aktivni dobi, to je med 25. in 50. letom starosti. Slaba drža, ki je posledica tega, se kaže že v zgodnji mladostniški dobi, to je v dobi rasti, ko otroci veliko časa presedijo v šolskih klopeh in doma pred TV; ob vsem tem pa nosijo še zelo težke šolske torbe.
Vse to pa povzroča utrujenost in enostransko obremenitev določenih mišičnih skupin, posledica pa je šibkost tonosta-tičnega mišičnega aparata. Zaznavne spremembe pa nastanejo tudi v vretenčnih sklepih in vretencih hrbtenice. V zrelih letih pa se te tegobe in spremembe pojavljajo kot resna bolezen. Obolenja hrbtenice so vzrok za okoli 70% orto-petskega bolniškega staleža. Bolezen prizadene vsakršno populacijo oz. sloj ljudi.
Da bi imeli čim manj težav s »križem«, posvetimo tudi njemu nekaj časa, kajti na mišice je možno vplivati s pravilno odmerjenimi telesnimi vajami tako pri otrocih, kakor tudi pri odraslih.
V okviru tega bi bila zelo zaželena strokovno organizirana vadba, pogojena s praktičnimi nasveti za vsakdanje življenje, npr. pravilni gibi, pravilno sedenje in vstajanje iz postelje, opravljanje vsakdanjih del itd.
Za ohranjanje zdravja, predvsem pa za boj proti bolečinam v križu, je dobra »telesna kondicija« nujna, tako za tiste, ki že imajo težave, kot za tiste, ki jih še nimajo. Pridobivamo si jo postopoma z vztrajnostjo, potrpežljivostjo, predvsem pa z disciplinirano telesno vadbo.
Višja dipl. fizioterapevtka MIRA SKITEK
Apel lastnikom živali
Društvo za varstvo in proti mučenju živali ponovno opozarjamo na neprimerno ravnanje z domačimi živalmi. Na terenu vse pogosteje opažamo, da nekateri lastniki slabo ravnajo z njimi. Ali se res premalo zavedamo, da je človek del narave in če si je prilastil pravico, da si je podredil žival, potem nima pravice brezbrižno, zanemarjeno, malomarno in kruto ravnati z njo. Tudi živali čutijo strah, bolečino, trpijo, če so trpinčene, čutijo kot človek lakoto, željo, vročino in mraz. Enako potrebujejo človeško ljubezen in razumevanje.
Zima bo kaj kmalu pred vrati in ker so v tem času najbolj prizadeti priklenjeni psi čuvaji, posebno na podeželju, prosimo vse lastnike, da čimbolj poskrbijo za te svoje najbolj zveste prijatelje. Njegovo bivališče naj bo lesena uta, opažena in dobro izolirana, dovolj topla in suha, nepremočljiva, varna pred slabim vremenom. V uti naj bo vedno otep suhe, čiste slame ali primerno ležišče. Pred vhodom naj bodo položene deske, ne pustite psa ležati na cementnih tleh, ker bo kmalu zbolel (revma, mehur, ledvice). Tudi utrjen pes čuvaj sodi
ob hudem mrazu ne več v pasjo uto, temveč v hlev ali hišo.
Pes naj ima okrog vratu usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati, veriga naj bo lahka, dolga najmanj 3-4 metre, za sprostitev pa ga je treba večkrat spuščati z verige.
Čuvaj mora imeti vsak dan poleg čiste pitne vode tudi najmanj enkrat ali dvakrat na dan izdaten gosti obtok tople, zdrave hrane. Ne dajajte mu votlih kosti perutnine, zaužita kost se mu često zarije v črevesje, kar povzroči bolečine, hiranje in pogin. Mlade psičke do enega leta je treba hraniti večkrat na dan.
Psu, ki vam zvesto čuva imetje, omogočite v bolezni pravočasno veterinarsko pomoč. Do ostarele ali neozdravljive živali bodite humani in ji podarite nebolečo usmrtitev, ki jo opravi živinozdravnik.
Ker je pes družabno bitje, ki ljubi svojega gospodarja, mora čutiti, da je član družine, zato naj njegovo bivališče ne bo osamljeno (v oddaljenih barakah, skednjih, kozolcih ali celo ob med tednom praznih vikendih).
Prav tako prosimo dobrosrčne ljudi, da v tem mrazu, ki
prihaja, skupaj poskrbimo za izgubljene, zavržene, lačne, premražene brezdomne živali (muce, psi), poskrbimo za ptice. To je dolžnost vsakega kulturnega človeka. Cilj vseh Društev proti mu-
čenju živali je preprečitev vseh oblik mučenja pod motom TUDI ŽIVAL IMA PRAVICO ŽIVETI!
Članica DPMŽ in ljubiteljica živali ŠTEFKA K.
Moj domači Ura]
Živim v Kamniku na Pero-vem. Blizu našega naselja teče Kamniška Bistrica.
Stanujem v hiši z vrtom. V njem raste veliko dreves. Vsako drevo je druge vrste. Ob robu vrta rastejo ribez, robide1 in maline. V kleti je telovadnica. V njej igram z bratom in prijatelji namizni tenis. Blizu hiše je tudi gozd. Ob hiši je slepa ulica, zato se s prijatelji laže igramo nogomet in med dvema ognjema. Postavili smo mrežo za badminton in naredili koš za košarko. Včasih se tudi lovimo in skrivamo. Hodimo v gozd po kostanj in gobe. Včasih si v gozdu naredimo hišo. Rad grem k sosedu na obisk, kjer igrava na računalnik ali sestavljava lego kocke. Vsak dan hodim po mleko na bližnjo kmetijo. Tam vidim ovce, purane, krave in zajce.
Znan je arboretum v Volčjem Potoku. Večkrat si tam
ogledam cvetlične razstave. Rad grem tudi peš na Stari grad. Včasih se s starši odpeljem do izvira Kamniške Bistrice.
Obiskujem glasbeno šolo in Osnovno šolo Frana Albrehta. Velikokrat grem v matično knjižnico. V Kamniku so tudi druge šole, ki jih obiskujejo učenci iz bližnjih krajev.
V Kamniku je industrija zelo razvita, saj imamo veliko dobrih podjetij: Eta, Kik, Stol, Titan itd. Blizu gradijo terme Snovik. Komaj čakam, da bodo narejene. Vsako leto je v Kamniku prireditev narodnih noš. Po mestu postavijo stojnice. Igra godba in narodne noše se predstavijo.
Kamnik je lep kraj, od koder ni daleč do Ljubljane, Domžal in Kranja. Blizu Kamnika so tudi Velika planina, Mala planina in Menina planina.
JERNEJ MARKEU, 5. b. OŠ F. Albrehta
PETROL
VIDEOTEKA SLOVENIJA
Vegova 5, Domžale, tel- 721-367 Najkvalitetnejša ponudba video filmov In CD plošč. Ekskluzivna ponudba (brez članarine - trajno):
' več kot 3000 filmov - 500 hit filmov * 3000 CD plošč - 100 hitov tedensko * 10-20 novih filmov tedensko * snemanje porok, jubilejev, obletnic ipd.
Odprto vsak dan, razen nedelje in praznikov, od 12. do 21. ure. Tako kot vedno vsak teden en dan žur v videoteki Slovenija. Novoletna igra za vse člane.
Mačja levkoza (nadaljevanje)   Japonska - dežela
Ugotavljanje bolezni
Dandanes bolezen ugotavljamo s hitrimi kliničnimi testi, katerih rezultati so znani v petnajstih minutah. S temi testi ugotavljamo že klinično bolne mačke, viremične mačke, ki so še zdravi, ne pa latentno okuženih. Teh pa z nobeno metodo ni možno odkriti.
Za test potrebujemo en ml krvi, mogoče ga je z malo manjšo natančnostjo narediti tudi iz sline ali solz. Rezultate testiranja označujemo kot FeLV poz., za obolele in za zdrave FeLV neg. (FeLV-Feline Leukemia Virus).
Zdravljenje
Specifičnega zdravljenja ni! Če se iz razumljivih vzrokov ne odločimo za evtanazijo (usmrtitev).
je terapija simptomatska (zdravimo znake bolezni) in lajšalna. Lahko se pohvalim z nekaj primeri »začasne ozdravitve«. Takšni mački lahko živijo tudi do nekaj let.
Ravnanje z zdravimi FeLV poz. mački
Ko se viremični maček enkrat identificira, se mora lastnik zavedati potencialne nevarnosti oku-ževanja preostalih mačk v hiši ali okolici. Čeprav na videz povsem zdrav, vendar že okužen, predstavlja glavni vir okužbe za zdrave mačke.
Kaj lahko storimo za takšne mačke? Vsekakor ni rešitev samo evtanazija, pač pa zagotovo tudi varovano okolje (stanovanje), kjer lahko ob dodatnih ukrepih doživijo častitljivo živ-
VIRUS MAČJE LEVKOZE
Razmrojevanje virusa v uslno-nelnlh bezgavkah
elektivni imunski Odgovor
latentna (skrita) Infekcija v kostnem mozgu _
neefektlvnl imunski odgovor
J '
i tiaj
zdravi ♦ nosilci
V It U 68
OZDRAVITEV
KRVNI RAK starosti
SUPRESIJA KOSTNEGA MOZGA slabokrvnost
IMUNOSUPHESIJA oportunistlćne Infekcije
gorenje maloprodaja
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
ABAĆIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107
AKCIJA!
Sušilci perila 39500 SIT (na gotovino) ali na 5 enakih obrokov po 8598 SIT.
UGODNO!
- pralni stroji od 51.120 SIT naprej
- hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje
- štedilniki od 42.083 naprej
- globinski sesalci za mokro in suho sesanje
- BTV Gorenje
- videorekorderji SCHNEIDER - 10% popusta
- glasbeni stolpi
- peči na petrolej
- električni radiatorji
Plačilni pogoji:
- 5% gotovinski popust
- 1+5 obrokov brez obresti
- 1+8 obrokov minimalne obresti
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
PODJETNIKI, OBRTNIKI!
Vabimo vas k oglaševanju v Kamniškem občanu, ki vsakih štirinajst dni zaide v vsa gospodinjstva naše občine. Prejemajo ga tudi podjetja, ustanove, zasebniki in drugi naročniki iz kamniške in sosednjih občin.
PREDSTAVITE SVOJO DEJAVNOST, STORITVE, PROIZVODE...
Pokličite po tel. 831-311 ali 815-361.
ljenjsko dobo. Znane so tudi spontane ozdravitve, vendar ne prej kot v 2-3 letih. Namen dodatnih ukrepov je povečati obrambno sposobnost organizma ter na minimum zmanjšati možnost okužb. Za takšnega mačka je lahko že minimalna infekcija usodna! Ti ukrepi so predvsem:
- preprečiti stike z ostalimi mački,
- dvigovati splošno odpornost organizma s stimulatorji imunosti (Bvpamun HK),
- vakcinirati z mrtvo vakcino proti mačji kugi, kalicivirozi in rinotraheitisu,
- če mačka nikakor ne moremo zadržati v varovanem okolju in živi zunaj, je priporočljiva sterilizacija ali kastracija (s tem omejimo gibanje),
- agresivno zdraviti kakršnokoli infekcijo,
- izogibamo se dajanja imu-nosupresivov (kortikosteroidov).
Preventiva bolezni
Preventivo bolezni predstavlja vakcinacija proti levkozi, ki se razlikuje od drugih vakcinacij pri mačkih. Najprej je priporočljivo bolezen testno izključiti, šele nato cepimo. Zgodi pa se, da kljub negativnemu testu in vakcinaciji maček zboli in sicer v primeru latentne (skrite) okužbe, ki je z današnjimi testi ni mogoče ugotoviti. O tej možnosti morajo biti lastniki mačk pred vakcinacijo dobro poučeni. Kljub temu je uspešnost vakcinacije 80-90%. Mladičke cepimo prvič, ko dopolnijo 9 tednov starosti ali kasneje. Nato revakciniramo v 3—4 tedenskih presledkih vsaj še 1-2 krat, odvisno pač od uporabljenega cepiva. Starejše mačke cepimo enkrat letno.
To bi bilo na kratko vse o mačji levkozi. Priporočam pa vam, da cepite svojega ljubljenca, kajti to je največ, kar lahko naredite zanj v boju proti tej bolezni.
veterinar za male živali RADOVAN ZAJC, dr. vet.
med.
Moj rojstni
kraj
Živim na Zapričah. To je majhna ulica v centru Kamnika.
Ulica ima enajst hiš in je blizu gozda. Mimo hodijo ljudje na trimsko stezo. Zraven na hribu stoji muzej Zaprice. Okoli njega so kašče in velik travnik, kjer se s prijatelji lovimo, skrivamo in igramo nogomet. Velikokrat gremo v gozd. S seboj vzamem psič-ko Hedi. Okoli hiše imamo velik vrt, kjer ima tudi naša psička veliko prostora za igro. Na ulici je še veliko psov. Na začetku ulice je železnica. Tam je že nekaj psov umrlo.
Včasih se pripelje tam mimo starinski vlak iz Ljubljane. To je običajno za praznike. Velikokrat gremo v sosednjo ulico s prijatelji igrat košarko. Včasih se sporeče-mo, a smo hitro prijatelji.
Všeč mi je, da živim v bližini
ROK GRZINČ1Č, S. B OŠ F. Albrehta
SVETOVANJE
ZA MALE ŽIVALI
ZAJC RADOVAN DR. VET. MED.
TEL.: 728-753
HOMEC, VII. ULICA ŠT. 17
SERVIS
MENGEŠ f?73 84 09
vzhajajočega sonca
Majhna deželica na koncu sveta. Ko tako doma na vsakem koraku naletiš na izdelke japonske industrije, od avtomobilov pa do tehnične, se ti v glavi ustvari slika ogromne države z gigantsko industrijo. In če hodiš po znamenitih turističnih deželah ter srečaš
večjima mestoma Tokiem in Osako prevozijo v dveh urah. Na takem vlaku, imenuje se Shin-kansen, med vožnjo od dela utrujeni Japonci lahko spijo v udobnih sedežih, se pogovarjajo ali berejo, stevardese pa ponudijo različne pijače in hrano in večina
Drugo največje japonsko mesto Osaka, S milijonov prebivalcev.
ogromno japonskih turistov, se ti spet izoblikuje slika velike države z ogromno prebivalci. Če pa si vzameš malo časa in pogledaš po atlasu proti vzhodu, si lahko nemalo presenečen, saj poleg Azije komaj opaziš majhno otočje in še to je vse raztegnjeno. Naprej ni nič, razen neskončnih morskih širjav, šele čez nekaj tisoč morskih milj pridemo do obale zahodne Amerike.
Ker leži otočje na skrajnem vzhodu zemeljske oble, se imenuje Japonska tudi dežela vzhajajočega sonca, saj tam vzhaja sonce - in to zelo zgodaj. Marsikateri Japonec se po prekrokani noči jezi na zgodnje sonce, pa ga potolažijo, rekoč: Saj sonce mora zgodaj vstati, da lahko čez dan obhodi vso zemljo in zvečer zaide na zahodu.«
Za iznajdljive turiste s polnimi denarnicami
Če se kot turist odpravite na Japonsko, se morate pripraviti na marsikatero presenečenje. Prvo je že doma ob nakupu letalske vozovnice, ki je kar precej dražja od, recimo, vozovnice za v enako oddaljeno zahodno Ameriko. Če računate, da boste kakšno stvar tam ceneje kupili kot doma ali v sosednji Avstriji ali celo Nemčiji, ste se spet ušteli. Tedensko karto za hitre japonske vlake Shinkansen je ceneje kupiti v Frankfurtu kot pa v Tokiu in mogoče tudi bolj enostavno. Na glavni železniški postaji v Tokiu se pošteno namučiš, da najdeš mesto, kjer je tisto, kar iščeš in da to potem tudi dobiš, kajti znanje tujih jezikov Japoncem ni ravno na kožo pisano. Prav tako so izredno skopi z oznakami v angleškem jeziku, njihovih hieroglifov pa tako ali tako še Japonci sami ne znajo vseh prebrati. Japonska pisava vsebuje 15000 znakov, nekaj japonskih, nekaj kitajskih in povprečno izobražen prebivalec jih zna uporabljati le približno 8000. Tako je vsak dan na preizkušnji tujčeva iznajdljivost in smisel za improvizacijo. Če ti to ne gre od rok, ne hodi na Japonsko, če pa v tem uživaš, si prišel na pravo mesto.
Dovršen sistem železnic
Glavno in največje mesto Japonske Tokio ima 12 milijonov prebivalcev, to je za 6 Slovenij. Od tod tudi šala, ko je Japonec po telefonu vprašal Slovenca, v katerem hotelu stanujemo. Premer mesta je 80 km, ampak na koncu mesta naselij še ni konec, saj se tam začne že naslednje mesto. Na Japonskem je glavno prometno sredstvo na daljših razdaljah vlak in na krajših kolo. Sistem železnic imajo dovršen do popolnosti. Računalniške povezave med sistemi hitrih relacijskih vlakov in počasnejših lokalnih delujejo brezhibno in izjemno natančno. Najhitrejši vlaki peljejo s hitrostjo okoli 300 km/h in razdaljo 550 km med dvema naj-
potnikov se kar na vlaku podpre s porcijo riža in rib. Na počasnejših vlakih, ki vozijo s samo 110 km/h, sicer ni takega udobja, nič pa ne zaostajajo z natančnostjo prihodov in odhodov. Vlaki so označeni po vagonih za kadilce in
vstopa na železniško postajo do vlakov so po tleh speljane rumene linije z izstopajočimi brailovi-mi znaki, ki jih slepi tipajo s palicami. Brailove oznake so tudi na vseh ograjah ob stopniščih. Vlak stoji točno 2 minuti in v tem času se morajo potniki zamenjati. Čakanja vlaka ne more biti, podrl bi se ves sistem in zato posebej zanimivo postane ob špicah, ko ljudje prihajajo ali odhajajo z dela. Takrat se na peronih pojavilo mladi uslužbenci, ki pomagajo pri vstopanju potnikov tako, da jih porivajo v vagone in nabito poln vlak lahko spelje v dveh minutah. Kar nekaj časa traja, da tujec začenja razumeti ta sistem, v začetku ti nikakor ni jasno, zakaj te stalno presedajo, pa potem tam nihče ne sedi, sedež je pač rezerviran, vendar ti sprevodnik tega ne zna povedati, ker govori samo japonsko. Redoljubnost in poštenost sta izraziti japonski odliki. Če pustiš samo del časopisa na sedežu nabito polnega vlaka in odideš na stranišče, te bo sedež počakal prost, lahko pa pustiš tudi denarnico ali uro in tudi to te bo počakalo. Ta poštenost železničarje drago stane, saj potniki pozabijo na vlakih več 10 milijonov dežnikov, ur, denarnic in drugih predmetov na leto in za vsak predmet potem prinašalec
Najstarejši tempelj Asakusa, pred katerim na poti v službo zmotijo kratko molitev.
nekadilce in po rezervacijah, kar potnik lahko razbere iz vozne karte. Postavi se na točno določeno mesto na peronu, na narisane podplate in vsi, ki čakajo na isti vagon, se postavijo za njim. Vlak se ustavi do decimetra točno, tako da potnik samo z enim korakom že vstopi na vlak, istočasno pa potniki tudi izstopijo. Posebne označbe so po peronih tudi za slepe in za invalide. Od
in uslužbenec napišeta dokument, to pa pomeni ravno toliko porabljenega papirja in nešteto delovnih ur. Te predmete potem lahko lastniki dvignejo na posebnih oddelkih na postajah in spet napišejo potrdilo. Do manj vrednih stvari pa si lastniki sploh ne prizadevajo priti, saj je bolj enostavno kupiti novo.
MIRO KREGAR (nadaljevanje prihodnjič)
Športni dan
V petek, 30. 9. 1994, smo končno dočakali športni dan - šli smo na pohod. Zaradi slabih vremenskih razmer so naši učitelji namreč že dvakrat prestavili datum. V prvem terminu smo imeli predviden pohod v gore, a ker se je tam preveč ohladilo, smo zdaj izbrali krajši izlet po okolici.
Peti razredi so se odpravili skozi Olševek proti Samotnemu malnu, kjer so pomalicali, potem pa so nadaljevali pot proti Brezjam. Okrog poldneva so se po isti poti vrnili.
Šesti razredi pa so odšli na Vranjo Peč, kjer so se ob tamkajšnji cerkvi okrepčali in pozabavali. Vrnili so se ob 13.30.
Osmaki so šli do Sel z avto-
busi, od tam pa peš proti Kamniku.
Mi, sedmaki, pa smo jo mahnili v Palovče. Zjutraj ob pol osmih smo še vsi zaspani prišli v šolo. Tam smo dobili malico ter urno odšli za učitelji. Pot nas je vodila skozi Perovo in Rudnik, nato pa v Palovče. Na travniku ob neki kmetiji smo pomalicali in nabrali kostanj. Veliko smo se pogovarjali, zabavali, skratka, imeli smo se super. Ko smo se vračali, smo našli tudi nekaj gob. Zaradi slabe poti nismo odšli na Stari grad. Bili smo veseli, saj je bil izlet mnogo krajši od predvidenega. V Kamnik smo prišli že opoldne.
Zadovoljni, da je ta dan minil v naravi, ne pa v učilnicah, smo se vrnili domov.
NINA STANKOVIČ, 7. b. OŠ F. Albrehta
Tudi mi smo hodili za krof
Društvo za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik seje letos odzvalo tudi vabilu športnega društva Krašnja, ki je v okviru teka za krof pripravilo rekreacijski pohod za krof.
Gospa Ela Košir, ki z ga. Marijo Vreš vodi atletsko sekcijo tega društva, je bila prva prijavljena pohodnica in je s svojo skupinico otrok uspešno prehodila precej dolgo progo.
Organizatorji so ji podarili šopek v prijeten spomin, skupaj s člani društva pa je prav rada obljubila, da jih bo prihodnje leto bistveno več, obenem pa bodo na progi v okolici Krašnje pripravil svoj rekreativni pohod. y_ y.
V0LANSERV1S
d. o.®.
Slomškova 8, Mengeš tel.: 739-282, 737-755
- avtoservis,
- trgovina z rezervnimi deli
- pooblaščeni prodajalec rezervnih delov FIAT LANCIA,
- karoserijski deli po naročilu za vse tipe
vozil ril-lafcl
- olja ELF IziLlSI
Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Mesni klub Life TEN-TEN DOMŽALE
tel. 712-067,711-497
ČETRTEK, 10. novembra, ob 22. uri DR. ALBAN s spremljevalno skupino
PETEK, 11. novembra, BODY BUILDING SHOVV
Za dekleta in žene vstop prost!
ČETRTEK, 17. novembra,
ŽIVA SCENA V ŽIVO
direktni prenos MMTV. Nastopajo: Veter, Miki Šarac, Victorv, Clateau, Helena Blagne, Avia band, Peter Pan, Pop Design, Faraoni, Zlatko Dobrič.
Vodi Gianni Rijavec.
PETEK, 18. novembra, JASMIN STAVROS S SKUPINO
PETEK, 25. novembra, BRITANSKA SKUPINA URBAN COOLECTIVE
Aktualno za mladino!
Vsak ponedeljek, torek in sredo od 18. do 21. ure večeri DEE JAY TIME za šolarje in vse, ki gredo zgodaj spat!
Vabljeni v plesni klub LIFE
STOB cLo.o*
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51 tel.:711-415
Ugodne cene gradbenega materiala!
opeka modularna - Gorica bramac strešnik cement 450 apno
58 SIT/kom 97,50 SIT/kom 510 SIT/vreča 380 SIT/vreča
Cene so z davkom. Po ugodnih cenah tudi drug gradbeni material: termo in hidro izolacije, betonsko železo, armaturne mreže...
Za kamionske pošiljke dostava na dom.
Se priporočamo!
badex
PRODAJALNA INSTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE
Radio c. 1 A, Domžale tel.: 713-001 • faks: 713-001
Po proizvodnih cenah
vam nudimo lesene karnise
stropne in stenske, vseh dolžin.
Markovo pri Kamniku, tel. 817-133
Knjigovodske storitve za obrtnike in trgovine.
Tel. 812-389, po 16. uri.
(r
JELOVICA
Lesna industrija ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/631-241, fax: 064/632-261
on
* PRENOVA OKEN
* VEČNAMENSKI OBJEKTI
mmmm
fi »ilil'     i.......^
-TiilMr
SKOFJA LOKA, 064/632-270, fax: 632-761, KRANJ, 064/211 -232, LJUBLJANA, tel./fax: 061 /185-15-00, TAJLES TRZIN, METALKA KAMNIK
MALI OGLASI:
Dobro ohranjen pralni stroj Zoppas prodani za 10.000 SIT. Tel.: 813-240.
V najem oddam enosobno stanovanje v Kamniku, Župančičeva ulica. Tel.: 831-986.
Jabolka, neškropljena, različnih domačih sort ugodno prodam. Tel.: 825-795.
Prodam enosobno stanovanje v Mengšu. Tel.: (061) 737-853.
Prodaja trsk v butarah za spodžig po 500 SIT. Koželj, Stahovica 29/a, tel. 825-574.
Prodam masiven pograd x jogiji. Tel.: 813-196. Kosta-dinoski, Klavčičeva 6.
Kiperbuš peč in moško kolo poni (večje) ugodno prodam. Tel.: 814-503.
Prvi Investicijski Sklad
Najboljša naložba za Vas certifikat
Vpisno mesto za delnice Prvega investicijskega sklada v vašem kraju: MENJALNICA TROPICAL, Rudniška 2, Bakovnik-Kamnik; MENJALNICA ZORA, Steletova 25, Kamnik; LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE. Mestni
trg 1, Domžale; Pisarna KS RADOMLJE, Prešernova 43, Radomlje; PAPIRNICA ČAČKA, Kidričeva 11. Trzin; MENJALNICA M A, Šaranovičeva
28, Vir BIRO TURIST, Hribarjeva 38. Mengeš. LANEN CVET, trgovina. Moste 74, Komenda; VERONIKA, turistična agencija, Trg talcev 8, Kamnik.
Za uspešnost naložbe jamči
Nacionalna Finančna Družba
telefon: 061 131 03 55
MRLI M Alf s:r:v,0
tFŠ^ČO INI SLINIO IGCD ®B^^^©D
INDUSTRIJSKA CONA TRZIN, DOBRAVE 3, 61234 MENGEŠ
« 061/712-139, 061/711-585,   fax 061/714-557
K sodelovanju vabimo kandidate-ke za naslednja delovna mesta:
1. komerclallsta-ko
2. opravljanje komercialnih In finančnih del
3. operaterja - programerja
4. delavca za razna dela v tiskarni In dostavo
5. grafični obllkovalec-ka (posebna ponudba)
POGOJI:
1. ustrezna višja ali srednja izobrazba;
2. višja ali srednja izobrazba z znanjem upravljanja z računalnikom; zaželena praksa in znanje tujega jezika;
3. srednja ali višja izobrazba z ustreznim znanjem;
4. poklicna ali srednja izobrazba z vozniškim izpitom -možnost prekvalifikacije;
5. vsi pogoji bodo podani na razgovoru;
Delovno razmerje bomo z izbranimi kandidati sklenili za določen čas s polnim delovnim časom, s kasnejšo možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjih del in življenjepisom v 10. dneh po objavi!
H
O
o o ! o o
I °
.' O
O
o
o o o o
3 5
O
o o o o o o
i «
2 Trg svobode 6, Kamnik
£ (v prostorih AMD Kamnik) J TeL 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44
% - TELEFONSKI APARATI
|
£ Delovni čas: vsak dan, razen sobote, V od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. 2
- TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE
- TELEFAXI
- SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE
J
£ ae priporočamo' p
^>*xx\\\\xxxxxxx\xxxxxxxxx^
Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
VELIKA IZBIRA:
- pralni in sušilni stroji
- pomivalni stroji
- hladilniki in štedilniki
- hladilne omare in skrinje
- TV aparati in glasbeni stolpi
- mali gospodinjski aparati
velika Izbira rezervnih delov Gorenje
* NOVO - prodaja peči na petrolej PLAČILNI POGOJI:
- popust za gotovinska plačila
- 1+5 obrokov brez obresti
- 1+8 obrokov (obresti na 6., 7. in 8. obrok - 9%)
- prodaja na zakup (LEASING) na 25 obrokov
BREZPLAČNA DOSTAVA
Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
Zavrti 2, 61234 Mengeš te'l'./fax: 061/737-208
Vam nuđli
-izdelava svetlobnih tabel -izdelava obcestnih tabel -avtodekoracije -izdelava transparentov -napisi na cerade -zastave in ostali tisk na tekstil -izdelava zaščitnih znakov -izdelava filmov za tisk -izdelava prospektov -namizno založništvo
magnetne folije
avtomati
PROGRAM NOVOLETNIH DARILNIH ARTIKLOV
NOVO NOVO NOVO V KAMNIKU!
V starem mestnem jedru pod Malim gradom je odprt nov boutique
ISABELLA
sr r/T   Sadnikarjeva ulica 3 tel: 831-002
rMMt(6
Na izbiro so vam:
* vedno moderni in elegantni ženski kostimi
* kompleti za novoletno toaleto
* ženske hlače, bermuda hlače in bluze
* jakne, puloverji, jope
* barete, šali, unikatno vezene ženske rokavice...
Poudarite vašo eleganco in okus!
Z veseljem vas pričakujemo v novem boutiqu ISABELLA vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
RHODODENDRON CENTER, tf.0.0.
Radomlje
vabi na predavanja z diapozitivi v prostorih trgovine Jurček v Domžalah, na Stranski ulici 9
v četrtek, 17. novembra, ob 18. uri bo na temo NEGA OKRASNIH RASTLIN
predaval strokovnjak Slavko Zgonc v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri pa bo na temo SAJENJE IN OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA predaval strokovnjak Marko Babnik.
Po obeh predavanjih vam bosta strokovnjaka na voljo za vse dodatne nasvete.
Informacije po tel. 723-021 in 722-455.
Obenem vas vabimo na ugodne nakupe v trgovini Jurček na Stranski 9, tel. 723-021 in v trgovini Vrt na Ljubljanski 67, tel. 722-455 v Domžalah, vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Na zalogi imamo velik izbor vrtnic in sadnega drevja.
Še posebej ugodne cene in plačilni pogoji za nakup zaščitnih sredstev!
NOVO V KAMNIKU
A//
Glavni trg 23 tel.: 817-316
Vabimo vas na smučanje, izlete, potovanja, silvestrovanje.
Nekaj iz bogate ponudbe:
SILVESTROVANJE:
Firence 4 dni Pariz 5 dni Praga 4 dni Blatno jezero 3 dni Budimpešta 4 dni
Jn še in še_
310 DEM 299 DEM 420 DEM 265 DEM 320 DEM
Vabljeni!
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, električnih štedilnikov, bojlerjev,
malih gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij.
Spomin na mamo pokopano nam v srcu spi... Umrje mamu vse primim, teludi slo Icl doživi.
ZAHVALA
V 79. letu življenja nas je nepričakovano za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in leta
URŠKA PETACI
iz Mekinj
Besede zahvale so premalo za vse sorodnike, sosede, prijatelje, znanec in sodelavce, ki sle nas tolažili v naših najtežjih urah. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, darovane mase. izrečeno ustno in pisno sožalje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Gosarju za cerkveni obred, pevkam in pevcem Solidarnosti za zapete pesmi v cerkvi oziroma oh grobu. Posebna hvala sodelavcem iz tovarne Eta, Utok, Svilanit in Zdravstvenega doma Kamnik. Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste našo mamo spoštovali, se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mol Ignac, hčerka Zdenka in sin Branko t. družinama, brat Slavko in drugo sorodstvo Mekinje, Brežice, Kamnik, oktobra I994
\ Trgovina z instalacijskim materialom | Monter & Co.
v Kamnik, Perovo 26, <v TPC ob kamniški obvoznici) | tel/fax: 813-133
Po izjemno ugodnih cenah:
\ \ t
- radiatorji Korado
- peči Sime, CFF, Ferotherm
- vodovodne mešalne baterije Armal
- bakreni inštalacijski material
- in drugo
Nudimo montažo!
Inštalacijski material prodajamo tudi grosistično!
Obiščite nas od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
Y*k>
l
!
!
i
Tragično je preminil nas dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
MAKS ROSTAN
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje.
Vsi njegovi
Kamnik, oktober I994
,4
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopili', pomislile, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V K5. letu starosti nas je po dolgoletni bolezni zapustila naša mama, stara mama, prababica, sestra in teta
ANTONIJA ŠMIT
roj. Mlakar Gregorčičeva mama iz Česnjic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za mase. Iskrena hvala zdravnikom ZD Kamnik, posebno dr. Dolenčevi za zdravljenje naSe mame, govornici Ivici Bajde, pevcem za ganljive pesmi slovesa in gospodu župniku za obred. Žalujoči: vsi njeni Česnjice, Mekinje, Zlato polje. Srednja vas. oktober 1994
16
KAMNIŠKI OBČAN
10. NOVEMBRA 1994
NAPREDEK
DOMŽALE
MIKLAVŽ JE ŽE S POLNIM KOŠEM DOBROT V NAPREDKU
Blagovnica Vele in Cešminka Domžale,
mini blagovnica Zarja Mengeš
SLADKARIJE
čokolada Milka mlečna 300 g Čokolada Milka z lešniki 100 g Čokolada Milka s kavo 100 g Čokolada lila pause polnjena z jagodnim nadevom 37 g
Čokolada Regent mlečna 100 g Čokolada Regent z lešniki 100 g
269	Bonboniera vrtnice 300 g	439
93	Bonboniera Silhuette 400 g	521
86	Napolitanke Karat - čokoladne 250 g	169
39	Napolitanke Mignon - čokoladne 500 g	309
	Bonboni Kandit - mešani 400 g	198
71	Bonboni Angelina 450 g	299
71	Bonboni Fru-fru 500 g	288
NAPREDEK — DOBRA IN POCENI PONUDBA ZA NAJLEPŠI OTROŠKI PRAZNIK
Slaščičarna
»LENČEK«
v Komendi, Krekova 10 tel. 841-291
vas prisrčno vabi, da poskusite naše raznovrstne slaščice, sladolede in sladoledne jedi, sadne kupe, alkoholne in brezalkoholne osvežilne pijače ter se sprostite ob skodelici dobre kave.
Obiščite nas ter nam zaupajte vaše skrite sladke želje, katere vam bomo skušali izpolniti.
Odprto vsak dan od 10. do 20. ure, ob torkih zaprto.
Sprejemamo naročila za pecivo in torte vseh vrst! Se priporočamo! Janez Lenček
slaščičarski in kuharski mojster
GOSTILNA MARJANCA
Kamnik, Kolodvorska 5
vabi na
MART1N0VANJE S KMEČKO POJEDINO OB PRIJETNI GLASBI HARMONIKE
v soboto, 12. novembra, s pričetkom ob 18. uri.
Rezervacije sprejemamo po tel. 831-015 ali osebno.
Vsak prvi petek popoldne vas vabimo na veselo srečanje upokojencev.
Veselimo se vašega obiska!
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
*f€%jx fi f     XNOTA KAMNIK,
' ** §m     U 1» «»o. TRG TALCEV 8,
NOVO NOVO NOVO O
> o
NOVO O
a < O
jeva 1 - Duplica - Kamnik
Ponudba:
9 vfo pizz iz krušne peči solate sadne kupe
cas:
vsak dan od 12. do 23. ure
O > O
NOVO NOVO "fS
O < O
o < o
YY"\  TRGOVINA   % *
ŽENSKO PERILO \
K    A    M    N     I K
ŠUTNA 16
MOŠKO PERILO
SAMOSTANSKA 24
* pestra izbira toplega, volnenega perila
* novi modeli ženskih in moških nogavic
* lepe moške srajce
* tople, podložene flanelaste srajce
* novi modeli pižam in spalnih srajc Bliža se Miklavž - velika
§ izbira plišastih igrač!
AVTOSOLA LOTOS
Usnjarska 8 (v Utoku) tel: 831-928
Organiziramo brezplačna
tečaja CPP s pričetkom
14. in 21. novembra ob 19. uri.
Informacije po telefonu 831-928.
tel. 817-000 fax: 832-662
SPOZNAJU PONUDBO KAKOVOSTNIH
ADRIATICOVIH ZAVAROVANJ,
OD TEGA IMATE SAMO KORISTI!
SKLEPAMO VSE VRSTE ZAVAROVANJ
IN NUDIMO NEKAJ POSEBNIH POPUSTOV.
VEČ INFORMACIJ NA POOBLAŠČENI AGENCIJI AGENT d.0.0, TRG TALCEV 8, Kamnik
vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Kamniški občan
- Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Helena Škrlcp. Tehnični urednik Bojan Knavs. Na podlagi zakona o DP in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93zdne 15.9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 1 1.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o.. 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.
J