AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 218.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 17th, 1930.
LETO XXXII. —VOL. XXXII.
Mestna zbornica na delu, da se preneha stavka hotelskih uslužbencev
Mestna zbornica je pri svoji pondeljkovi seji odobrila predlog, ki pozi vi je mestnega mana-gerja Morgana, da imenuje odbor, ki naj gre takoj na delo, da se štrajk v mestnih hotelih ustavi. Takoj ko je bil ta predlog sprejet, je odvetnik za šest velikih hotelov v mestu izjavil, da lastniki hotelov se nikakor ne bodo pogajali z delavsko unijo in sploh ne želijo nobenih pogajanj. Skoro 150 štrajkarjev je bilo navzočih pri seji mestne zbornice, ko je bila sprejeta omenjena resolucija, toda šele po ostri debati. Za resolucijo so glasovali končno vsi beli coun-cilmani, 22 po številu, a proti resoluciji pa oba zamorska coun- j cilmana. Tretji zamorski councilman, ni bil navzoč. Mestni manager Morgan je pa izjavil, da bo nemudoma imenoval odbor, ki naj gre na delo. Odvetnik za hotele se je pa izjavil: Lastniki hotelov so že dvakrat povedali, da se z unijo ne bodo poganjali, kajti tudi če bi se hoteli pogajati, jim je to nemogoče, ker imajo s sedajnimi uslužbenci, 700 po številu, pogodbo, da se ne bodo pogajali z unijami. Toda mesto si bo kljub temu prizadevalo, da naredi nekako premirje. Vmes bo posegla najbrž tudi zvezna oblast, kajti prepiri, ki se vršijo radi hotelov precej škoduje poslovanju v hotelih.
-o-
Največji problem je gotovo brezposelnost
Brezposelnost je največji problem, ki se nahaja danes pred ameriškim narodom, se je izjavil Rev. H. B. Storey pred svojim poslušalstvom v pondeljek. Kanadi, ki ima 8 milijonov prebivalcev, je dovolila vlada 20 milijonov dolarjev, da pomaga onim, ki so brez dela, toda ameriška vlada pod Hooverjem doslej niti priznala ni, da je problem brezposelnosti akuten. V deželi, kjer imamo 125.000.000 prebivalcev, se niti enega centa še ni dobilo, da bi se olajšale razmere.
Velika tovarna je zaprla vrata
Milltown, N. J., 16. septembra. — The Michelin Tire Co., ena največjih tovaren za izdelovanje avto koles, je zaprla vrata za vselej. Izplačalo se ni več izdelovati kolesa. Slabe delavske razmere so prisilile tovarno k temu in neugoden trg za gumi. Svoje dni je imela tovarna 1800 delavcev in je prodala koles letno za 16 milijonov dolarjev.
Peter Witt
Peter Witt bo tudi letos kot druga leta bral politikarjem levite, in sicer v mestnem avditoriju, dne 26. oktobra. Deloma je že začel, ko je včeraj izjavil: "Voditelji republikanske stranke so se zadnji teden zbrali v Columbusu. Z brezprimer-no nesramnostjo so se drznili poveličavati "uspehe" velikega inženirja v Washingtonu, Hoo-verja. S ponosom so govorili o silni prosperiteti v Ameriki! In k tej neumnosti je senator Mc-Culloch še pristavil drugo neumnost, da je prohibicija veliko moralno vprašanje. Kaj je znanega senatorju McCullochu o morali, dobri ali slabi?"
Zanimive vesti iz življenja Slovencev po širnih naselbinah Amerike
V	Rio Negro, južna Amerika sta se poročila Hieronim Francel in Amalija Blažič, oba iz Berama pri Trstu. V Cinco Saltos, blizu Rio Negro se je pa poročil Andrej Kralj iz Dornberga, po domače Lipovcev, z Argentinko Marijo Parda.
V	So. Chicagi, 111., je umrla Mary Franko, hči Johna in Jo-hane Franko, 9522 Ave. L. Bila je članica pevskega društva Zarja.
Dr. černe, znani notar v stari domovini, toži časopis "Pro-sveto" v Chicagi na $50,000 odškodnine, ker mu je časopis baje z nekim člankom odvzel kliente v Ameriki. Dr. černeta zastopa slovenski odvetnik g. Leo Kush-lan v Clevelandu.
Dne 20. septembra priredi g. Anton šubelj, operni pevec iz Ljubljane, svoj pevski koncert v Girard, Ohio. Po koncertu bo ples, pri katerem bo igral orkester "Four Harmony Aces" iz Clevelanda.
Pravi, da je norec, pa razbije hišo
Walter Keller, star 30 let, ki stanuje na 13545 Euclid Ave., je v pondeljek menda mahoma ponorel, pa je začel razbijati po hi'ji. Najprvo je razbil vsa okna, potem je pa potrgal električne žarnice, spravil se je nad postelj, razbil stole, šel v kuhinjo, kjer je odprl kante, mustard, sladkor, sploh vse, kar mu je prišlo v roke, razrezal je preproge, in to vse v pričo svojih štirih malih otrok. Sosedje, ki so čuli ropot, so poklicali policijo, ki je aretirala Kellerja. V policijski celici so ga vprašali, zakaj je to naredil, pa je rekel, da sam ne ve. "Just goofy," je odgovoril. Keller je po poklicu fotograf in že od lanskega leta je brez dela, dočim njegova žena dela.
VAŽEN SHOD
Na željo več narodno zavednih in domoljubnih rojakov se pozivlje tem potom vse predsednike, tajnike in blagajnike naših narodnih domov, vse urednike slovenskega časopisja v Clevelandu, kakor tudi vse predsednike in tajnike naših društev in klubov jugoslovenske-ga naroda k posvetovanju, da se priredi splošen narodni protestni shod, na katerem se bo razpravljalo glede terorizma laške vlade, ki ga izvaja nad našim narodom v Primorju. Prelita je bila slovenska, nedolžna kri, in to obsoja ves kulturni svet, in kako rie bi mi tega obsojali! Posvetovanje se vrši v sredo ob 8. uri v S. N. Domu. To posvetovanje bo predpriprava za ljudski shod. Pridite vsi, ki ste vabljeni. Posvetovanje sklicuje Jugoslovanski klub.
-o-
V Detroitu še ne morejo
dobiti župana
Detroit, 16. sept. Frank Murphy, ki je bil v Detroitu izvoljen za župana z večino 12,000 glasov, ni mogel biti včeraj zaprisežen kot se je pričakovalo. Vzrok je, ker je sedajni župan, ki je bil odpoklican, vložil na sodni j i zahtevo, da se glasovi še enkrat uradno štejejo, rekoč, da so se vršile pri zadnjih volitvah ogromne sleparije. In štetje bo vzelo več dni, in ves ta čas bo Bowles še župan. 4,000 oseb se je zbralo pred mestno hišo, da so navzoči pri zaprisegi novega župana, ko je stari župan prišel s sodnije, rekoč, da se bodo glasovi znova šteli.
Nerodno vodstvo
Družba cestne železnice v Clevelandu je izplačala tekom osmih mesecev letošnjega leta že $1.320.000 v odškodninah za razne poškodbe. To je deset procentov vseh dohodkov, ki jih je dobila kompanija v tem letu. V St. Louisu so plačali le 6 procentov, v Toledo 5 procentov in drugje še manj. To znači, da ima družba cestne železnice v j Clevelandu skrajno nerodno vodstvo, pravi dr. Walz.
Pošteno plaea
V	Gordon parku je skočila v jezero mlada poročena ženska Delia Sheppard, katero pa so še pravočasno potegnili iz vode. Skregala se je z možem in hotela končati svoje življenje. Pred-no je skočila v vodo, je pustila na kamnu poleg brega tri pisma, naslovljena na svoje sorodnike, zraven pa šest centov za poštnino.
In prav nič ne ve
V	pol nezavednem stanju je dobila policija v torek zjutraj 18 letno Margaret Nagel, 1384 E. 27th St., ležati na tleh na Green Rd. Povedala je policiji, da se je šla peljat s tremi fanti v avtomobilu, potem se pa nič več ne spominja, kaj je naredila. Aprament ali ima kratko pamet!
Škof se je vrnil
Rt. Rev. Jos. Schrembs, cleve-landski katoliški škof, se je vrnil iz dvamesečnega obiska v Evropi.
Ker ne uboga
V	nevarnem položaju se nahaja v bolnici 58 let star John Flogus iz West Virginije. Dvakrat je prišel nepovabljen v vinograd farmarja Myers v Valley View in bil posvarjen, in' ko je prišel še tretjič, je farmar streljal.
Klubova seja
V	petek, 19. septembra, se bo vršila redna seja vseh zastopnikov in zastopnic Kluba društev S. N. Doma. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vabi — tajnik.
Miss Lulu
Miss Lulu Kirby je prišla v jahalno akademijo in izjavila, da bi rada dobila ponižno kobilico, s katero bi jahala na sprehod. Na sprehodu je pa. bila "kobilica" tako divja, da je vrgla Miss Lulu s sebe. In Miss Lulu toži sedaj akademijo na $15.000 odškodnine. Kdor se v nevarnost podaja. . .
Pasja mrcina
Ko je policist Vicking na gl. postaji v mestu pogledal včeraj v kot, je opazil nek temni predmet. Misleč, da je kak pijanec, je brcnil z nogo, toda stvar se ni premaknila. Pa vzame policist krepelo ter močno udari po "pijancu," tedaj pa plane kot strela pasja mrcina kvišku in krepko ugrizne policista v nogo. In predno je mogel policist psa "aretirati," je mrha že pobegnil.
* Umrl je znani filmski igralec Milton Sills.
Skrivnosten umor dekleta v Indiani
South Bend, Ind., 16. sept. Nekak nepoznan zločinec je včeraj zjutraj še pred solnčnim vzhodom se splazil v stanovanje Henry Waltmana v tem mestu. Poiskal je sobo, kjer je spala 17 letna hčerka Alice Waltman, ki pohaja v višjo šolo. Prerezal ji je vrat, je izkrvavela, nakar se je neslišno splazil iz hiše. Alice je lahko še vstala iz postelje in se spodtaknila ob postel j svoje sestre, nakar je prihitela mati, v katere naročju je par minut pozneje izdihnila. Ta skrivnostni zločinski umor je priklical v spomin dogodek, ki se ; je pripetil pred tremi tedni. Prav v bližini stanovanja Waltmana je bila napadena 8 letna Marvine Apple in zadavljena od nekega nepoznanca. Pred hišo Waltmana se je zbrala ogromna množica, ki je bila prepričana, da je isti zločinec umoril Walt-manovo dekle kot Apple otroka. Policija nima nobenega sledu.
* Silno škodo je neurje povzročilo v St. Louis, Mo.
-o-
Kaj hočete, če so pa ljudje v resnici žejni
Detroit, Mich., 15. septembra. — Col. Picket, načelnik colnin-skega urada vtem mestu, je sklical večino uradnikov k iz-vanrednemu posvetovanju, da se ukrene nekaj, da se ustavi prevoz opojne pijače iz Kana- j de. Nova prohibicijska admi- • nistracija je sicer izjavila, da je položaj v Detroitu mnogo boljši, toda v resnici se danes izvaža iz Kanade mnogo več pi- j jače kot pred meseci. Vlada izjavlja, da je položaj "neznosen." No ja, saj ga nosijo tudi oni, ki ga pijejo.
Je priznal umor 6-letnega dekleta
Coudersport, Pa., 16. sept. Včeraj so našli v bližnjem gozdu vse razmesarjeno truplo šestletne Helen Cass. Bila je vsa razrezana z nožem, šerifi so kmalu potem prijeli 23 letnega farmarskega pomočnika Harry Coon, katerega so obdolžili umora prve vrste.
Veliki poulični nemiri na Poljskem
Varšava, 16. sept. Kot v glavnem mestu tako je prišlo včeraj tudi po skoro vseh večjih poljskih mestih do večjih cestnih kravalov med pristaši maršala Pilsudskega in med policijo in vojaštvom. V Varšavi so bile tri osebe ubite in nad 20 ranjenih. Več kot 100 ljudi je policija zaprla.
Tja se bodo hodili še radi kopat
Ocean City, N. J., 16. sept. Sem so morski valovi zanesli sod finega angleškega žganja. Sod je vrglo na suho v bližini 16. ceste, in ni trajalo četrt ure, ko so navzoče ženske, ki so se tam kopale, spraznile sod s pomočjo vsakovrstnih posod. Ko je prišla policija, je dobila samo še prazen sod.
1,000 kvortov nitroglice-rina šlo v zrak
Wichita, Kans., 16. septembra. — Devet milj od tu je oks-plodiralo včeraj 1,000 kvortov nitroglicerina. Doslej se še ne ve o kakih človeških žrtvah. Dobili so le kose nekega avtomobila, ki je bil najbrž razstreljen. če je bilo kaj ljudi v njem, se ne ve. Devet milj daleč so radi razstrelbe popokala okna.
Za sodnika Crater ja v New Yorku zahtevajo 20 tisoč dolarjev odškodnine
New York, 16. sept. Mestna zbornica v New Yorku je razpisala $5,000.00 nagrade, ki jo dobi oni, ki more dognati, kje se nahaja sodnik Joseph Crater ali kaj se je sploh zgodilo z njim. Velika porota je začela preiskovati, kako je sodnik zginil. Medtem pa je bilo policiji sporočeno, da so neki gangeži zahtevali $20,
000	odškodnine, sicer se sodnik ne bo več vrnil v New York. Da je mestna zbornica razpisala $5, 000.00 nagrade, je nezaslišano, ker najboljše avtoritete so mnenja, da mestna zbornica ne more kaj enakega narediti. Zahteva po odškodnini je bila poslana potom pisma in naslovljena na Mrs. Crater, ki je pismo izročila policiji. Dočim je policija prepričana, da je pismo poslal najbrž kak šaljivec, pa je načelnik Mulrooney vseeno odredil, da je začelo več detektivov stvar preiskovati. V pismu je pisano, da je sodnik na varnem in da je sicer zdrav, toda le v glavi mu nekaj manjka. Pismo tudi svari Mrs. Crater, da plača nemudoma odškodnino, sicer bo videla svojega moža kot telesnega in duševnega kripelna. Pismo je bilo oddano v New Yorku na pošti in sicer že 4. sept., toda ker se je Mrs. Crater tedaj nahajala v državi Maine, se je nekoliko zakasnilo. V pismu se zahtevajo samo mali bankovci in je tudi povedano, kje in kako naj se plača, toda tega dela po-1 lici j a ni izdala. Sodnik Crater je zginil 4. avgusta, potem ko je izmenjal za $5,100 v čekih.
-o-
Demokrati ne omenjajo prohibicije
Columbus, 16. sept. Demokrati iz vse države Ohio se zbirajo ; v tem mestu k državni konvenciji stranke. Kolikor se je mo-
1	glo doslej dognati mišljenje de-j legatov, tudi demokrati na bodo j niti obsodili niti priporočali prohibicije. Letos je nekako pre-
! izkusno leto, ko se bo prvič zvedelo za mnenje državljanov. Demokrati so pa vsi edini, suhi kot mokri, da morajo z vso silo delovati za izvolitev Bulkleya senatorjem. In Bulkley je zelo | moker.
Dve osebi ubiti od strele v Arkansasu
j ' Little Rock, Ark., 16. sept. Nad to mesto in okolico se je danes mahoma dvignila silna nevihta s strelo in gromenjem. Tisoče dolarjev škode je povzročene, poleg tega ste pa bili dve osebi ubiti od strele.
Zvezna godba pride
; V četrtek, 2. oktobra, pride v Cleveland zvezna mornariška godba, ki je ena najfinejših na svetu. Igrali bodo na Public Square od 3. do 4:30 popoldne.
Ubit od vlaka
Frank Budka, 44 let star, 3854 E. 72nd St., je včeraj hodil po progi Nickel Plate železnice, ko ga je zadela električna lokomotiva in ga na mestu ubila.
Zaprta banka
Državni pregledovalci bank so v torek zaprli Merchants Trust & Savings Bank, ki je imela svoj urad na Huron Rd. in E. 4th St. Državni proseku-tor Miller je začel preiskavo, kaj je banko pripeljalo v propast. Cuyahoga okraj je imel v tej banki naloženega $280,000.
Coste in Bellonte pozdravljena v Clevelandu
Neugodno vreme je včeraj zadržalo prihod obeh francoskih zrakoplovcev Coste in Bellonte, ki sta dospela ob 5. uri v Cleveland, namesto ob 3. uri kot naznanjeno. Vendar se je zbralo v zrakoplovnem pristanu nad 5,000 oseb, ki so tam čakali mnogo ur, premočeni od dežja, da pozdravijo oba junaka. Tu so jima razkazali mestne znamenitosti, zvečer se jima pa je pri-1 redil javni banket. Danes zjutraj odploveta proti Indianapo-; lisu.
-o—--
Poskusno linčanje; zamorec rešen po vojakih
Cartersville, Georgia, 16. sept. Pred tukajšne zapore je prišla večja druhal, ki je zahtevala od šerifa Jenkinsa, da jim izroči nekega zamorca, ki je bil obdol-žen umora, šerif se je toliko časa pogajal z ljudmi, da s<,a j med tem dospeli dve kompaniji narodne garde, ki sta pregnali ljudi in zamorca odpeljali na varno v Atlanto.
3 centna vožnja
Mestna zbornica je odobrila j predlog družbe cestne žleeznice, da se računa za vožnjo od E. 22. ceste do Public Square tri cente, namesto kot je bilo doslej, da so računali od 18. ceste naprej 2 centa.
Znižana vožnja
Družba cestne železnice je znižala vožnjo v busih, ki vozijo iz Public Square do zrakoplovne-ga pristana na 10 centov. Doslej je znašala vožnja 25 centov.
"Dumbbells"
Šolski odbor naznanja, da bo preskusil potom špecialistov letošnjo zimo 1,600 otrok javnih šol, ki so poznani pod imenom "dumbbells." Preiskali jim bodo žleze po najnovejši metodi in skušali jim vliti nekoliko več možgan v glavo.
Na oddih
Rev. M. Jager, pomočnik pri fari sv. Vida, je odpotoval na oddih v Chicago in Lemont.
Lake Shore Post
Prihodnji četrtek bo posebni radio program za predkonvenci-jo Ameriške Lige. Lake Shore Post podružnica preskrbi prenos tega programa potom radia aparata, ki ga posodi tvrdka Grdi-na & Sons. Postavljen bo v Mer-varjevi dvorani, člani in prijatelji so vabljeni na to posebno zabavo.
Pevsko dr. Soča
Pevsko društvo Soča ima svojo sejo nocoj zvečer v Slov. Domu na Holmes Ave.
Je grizel preprogo
Mrs. Florence Valle, ki je soproga predsednika neke kompa-nije, ki izdeluje barvo v Clevelandu, je zaprosila za razporoko. Izjavila je, da njen mož hodi z drugo, in da je včasih tako na-| silen, da se vrže na tla in začne i grizti preproge. Lep možiček to!
Bolton je moker
Chester Bolton, kongresman iz 22. okraja, republikanec, je končno tudi prišel do izjave, da prohibicija ni dobra. Dasi kandidira v suhem okraju, pa je izjavil, da bo deloval za odpravo 18 amendmenta.
Pet letnica
V četrtek, 18. sept. se bo brala sv. maša ob 8. uri v cerkvi sv. j Vida za pokojnim Matijem Hrastar kot v spomin pete obletnice njegove smrti. Prijatelji in znanci so prošeni, da se ude-I ležijo sv. maše.
Prebivalci Euclida so odobrili carter z veliko večino
Kakih 2,000 državljanov v Euclidu je prišlo včeraj volit glede novega čarterja v Euclidu. Dasi uradno število glasov še ni ! prešteto, pa je gotovo, da je bil novi carter odobren z veliko večino, 8 proti 1 najbrž. Izvoljena je bila čarter komisija 15 mož, v kateri ni nobenega Slovenca. Slovenci so se najbrž zdržali volitev in ostali doma.
-o-
Težke čase ima romunski kralj Kari
Dunaj, 16. sept. Neki tuje-zcmski diplomat, ki je nastanjen v glavnem mestu Romunske, in se je na potu v Pariz ustavil v tem mestu je izjavil, da je romunski kralj Kari radi posledic svojih mladeniških es-kapad, popolnoma potrt in da mu je življenje zagrenjeno. Diplomat je povedal, da se en prijatelj za drugim obrača od kralja radi njegovih razmer do gospe Lupescu. Nekateri trdijo, da se je Kari v Parizu oženil z ma-dame Lupescu in se skuša sedaj odkupiti. V dvornih krogih celo trdijo, da stanuje Lupescu žena v kraljevi palači, in da je to vzrok, da ne more priti do sporazuma z bivšo ženo Heleno.
Neprijeten dogodek
Ko je truk Mr. Frank černeta razvažal radio aparate po hišah v pondeljek zvečer, in se je truk nahajal nekje na Addison Rd. je naenkrat skočilo pet ali šest banditov na truk in prisililo voznika, da jih je v naglici peljal naprej. Oropali so neko gasolinsko postajo, in dobili po ropu černetov truk. Voznik jih je moral peljati daleč ven iz mesta, nakar so banditi pobegnili. Oboroženi so bili z revolverji.
V višje šole
V univerzo Notre Dame, Gary, Ind., se nocoj podasta Jos. Strauss, drugi starejši sin poznanega rojaka John Straussa, 881 E. 79th St. in Mr. Anthony j Anzlovar, 6202 St. Clair Ave., starejši sin našega poznanega trgovca Mr. Anton Anžlovarja. Mnogo creče in napredka v učenosti jima želimo!
Kumare in poper
Mrs. Lipoid, soproga poznanega slov. farmarja v Madison, Ohio, nam je te dni poslala nekaj prav lepih kumar in paprike, kar je zrastlo na farmi Mr. Lipolda. Prav lepa hvala za vse.
Važen shod
Važen političen shod Slovencev vsega Clevelanda se bo vršil v pondeljek, 3. novembra v Gr-dinovi dvorani. Najboljši govorniki nastopijo, med njimi bivši governer James Cox, ki je bil predsedniški kandidat in Robt. J. Bulkley, kandidat za senatorja.
Največja sreča
Policist Lawrence Dwyer je mož, katerega lahko dobro uporabijo v policijskem oddelku. Mož vsaj vražast ni in babjeve-ren. Prav gotovo bo prišel še daleč naprej. Dwyer stanuje na 113. cesti, rojen je bil 13. septembra, in 13. avgusta je postal policist. In da je mera sreče polna, so ga pridelili 13. pret-cinktu, kjer je sedaj zaposljen že 13 let. In zadnjega 13. septembra se je poročil z Miss Ci'omling, ki je bila rojena 13. januarja in Dwyer pravi, da je to njegova največja sreča.
No. 218. Wed. Sept. 17th, 1930.
"Enakopravnost"
Včeraj smo se pomenili, kako je presedlal Mr. Vatro Grill najprvo iz socialističnega konja, na narodno sedlo, a pred petimi tedni je kot urednik "Enakopravnosti" postal "vardni vodja" republikanske stranke v 23. vardi. Mi se ne čudimo, ampak čudijo se mu njegovi prijatelji, pri katerih je veljal za — kremenit značaj.
Omenili smo v zadnjem članku, da mi lahko spoštujemo socialista, republikanca, demokrata ali karkoli, samo da se človek drži svojega prepričanja. Povedali smo, da je naš časopis od svojega postanka sem bil demokratičen list, in je kot tak neštetim rojakom pomagal v tem ali onem oziru, kjerkoli je le mogel.
"Enakopravnost" se je sprva oglašala kot delavsko podjetje. Delavce so zagnali iz programa, kot je vsakdo sprevidel, ko so spremenili "glavo" lista. Danes so tam neodvisni Pravzaprav sploh ne vedo, kaj so. "Proletarec" in "Prosve-ta" sta jim nagajala, radi bi vozili v svojo stran, pa. so se pri "Enakopravnosti" tako zmešali, da ne vedo niti nazaj, niti naprej.
Pred dvema letoma se je začelo govoriti v Clevelandu, da Slovenci v Clevelandu toliko časa ne bodo ničesar dosegli, dokler se ne vržejo v naročje republikanske stranke. To so govorili posamezniki, pet ali šest oseb, katerih osebnim in sebičnim željam se ni moglo ugoditi.
Mi smo že ponovno v našem časopisu povdarjali in do-Kazali, da je republikanska stranka na krmilu vlade v Clevelandu in to že zadnjih 14 let. In ves ta čas ni ta stranka poznala Slovencev, dasi ji mora biti dobro znano, da imamo v Clevelandu nad 10,000 slovenskih in hrvatskih državljanov, ki so lojalni, zvesti, marljivi in postave spolnujoči ljudje. Potreben je bil oster in dosleden boj, da so demokratje priborili nad 200 našim ljudem v zadnjih letih dela pri mestni administraciji.
In v enakih razmerah, kot smo jih opisali, in kot jih bomo še opisali, prihaja, urednik "Enakopravnosti" na dan in naznanja, da je bil milostno postavljen Mr. Grill za vard-nega vodjo republikanske stranke v 23. vardi. Vardni vodja! Kakšen vodja! In kdo njega vodi? Čitajte!
Poveljnik republikanske stranke v Clevelandu je znani žid Maurice Maschke. In o njem piše "Press," angleški dnevnik v Clevelandu, sledeče:
"Maurice Maschke igra v tem času na dva bobna. Ali misli ta Maurice Maschke, da, če je on moker, da bodo državljani Cuyahoga okraja volili .za suhača McCullocha kot senatorja?
Ali mu je srce padlo v hlače, ker se boji, da bodo državljani Cuyahoga okraja drugače mislili glede volitev kot misli Maschke? Ali se že zaveda, da bo senator McCulloch žalostno pogorel pri volitvah?
Kaj je Maschke mislil s tem, da je izjavil, da je on za odpravo prohibicije, dočim je v istem trenutku govoril za senatorja McCulloch, ki je zaporedoma javno izjavil, da je za to, da se 18. amendment obdrži in da se vse prohibicijske postave kar najstrožje spolnujejo.
In dočim Maurice Maschke govori zoper prohibicijo v Clevelandu, pa je naredil tajno pogodbo s senatorjem Fess-om, ki je razvpit suhač, da on, Maurice Maschke, kot član glavnega odbora republikanske stranke, ne bo deloval za to, da bi prisilil državni odbor stranke, da bi sprejel za svoi program odpravo prohibicije."
Maurice Maschke je eden najbolj lokavih, zvitih poli-tikantov, kar smo jih še kdaj imeli. On zna slepiti ljudi, na-vresati pesek v oči bolj kot kdo drugi. Verjeli so mu dolgo razni lahkoverneži, katerih je vse polno, toda da bi mu verjel Vatro Grill, o tem nismo imeli pojma!
V času, ko vlada splošna brezposelnost, katero je deloma povzročil predsednik Hoover s svojim tarifom, v času, ko so zagnali republikanci 335 oseb iz mestne službe, da so tako pospešili brezposelnost, v času, ko se vse bori zoper prohibicijo, v tem času naznanja "Enakopravnost," da je njen urednik postal "vardni vodja" republikanske stranke v 23. vardi. Kaj enakega nismo še doživeli v politiki med našim narodom v Ameriki! Oh, pa pride še, še! Od časa do časa!
si potnik menjal vlak ali vozove.
Tako smo potovali in dospeli v Ljubljano v soboto zjutraj, 9. avgusta. Kolikor se tiče carinikov, tako drugih, kakor jugoslovanskih, moram priznati, da so gentlemani. Povsod so nam sili naklonjeni. Prtljaga, ko je aila enkrat iz voza v skladišču, je bila brez strogega pregleda odposlana naprej s potniki, ki so se razkropili na vse kraje Slovenije.
Razmere doma so take, da se jih oni, ki so že dolgo let v Ameriki, ne bi kmalu privadili; oziroma gre vsak rajši nazaj kot pa da bi se potrudil prilagoditi tem razmeram. Onim pa, ki so bili po vojni še doma, pa seveda ta sistem ugaja in počutijo se bolje tukaj kot kdaj poprej. — življenje v mestu Ljubljani, v restavracijah, je za tamkajšnji zaslužek pač mnogo predrago; v skoro vsakem drugem mestu, izvzemši Švico, je hrana cenejša, Nikakega vzroka ni za tako draginjo, in celo na Bledu, kjer se zbirajo bogataši, je hrana cenejša. Pritožb zoper draginjo je mnogo, toda nič ne zaleže j o.
V splošnem pa je v Jugoslaviji zelo prijetno, zabav vsake vrste vedno dovolj in ljudje imajo tudi denar zanje, naj so prireditve kot sokolske, kongresi, veselice in druge take zabave, ki so vse natrpane z občinstvom od blizu in daleč.
To bo zadostovalo za danes, pa še o priliki kaj o potovanju po Evropi.
August Kollander.
DOPISI
• ■■ i. i ■ ■ - - ■ - ■ ....................... . ..€■
Ljubljana, Jugoslavija.—Kadar človek potuje, je že navada, da se je težko pripraviti k pisanju, tako je tudi z menoj. Namenil pa sem se le, da opišem še drugi del našega potovanja od Havre do Ljubljane. Dne 7. avgusta zjutraj smo se ustavili v Plymouth na Angleškem, in tam ,odložiili nekaj p'otnikotv, Vreme je bilo deževno. Proti večeru smo dospeli v Havre, kjer nas je pričakoval posebni vlak, s katerim smo se pripeljali v Pariz nekoliko pred polnočjo. Družba nam je šla v Pari-
zu zelo na roke; dobili smo v čistem hotelu sobe in se do 6.30 ure v petek dne 8. avgusta dobro odpočili in tudi za silo naspali. Ob 7.30 smo se že odpeljali iz Pariza; imeli smo direkten voz do Ljubljane.
Iz Pariza vozi vsak dan direktni vlak, oziroma dunejske-mu vlaku zjutraj so pripeti potrebni vozovi za Jugoslavijo, ki se v Schwarcah odklopijo in priklopijo vlaku, ki vozi iz Mo-nakovega v Beograd. Na ta način se pride iz Pariza v Ljubljano ali Zagreb v 26 urah ne da
Cleveland (Coilinwood), O.—
Kakor so druge naselbine na za-padu že proslavile Baragovo stoletnico, tako je sprožil Rev. Oman plemenito idejo, da bi tudi naš Cleveland dostojno pro slavil tega velikega moža. Naša skromnost je sicer velika, to-
da tem iskrenejša so naša čuv-stva do naših slovenskih mož, ki so s svojo čednostjo in velikodušnostjo povzdignili ugled slovenskega naroda. V ta namen bo praznoval tudi slovenski Cleveland znamenito stoletnico v nedeljo, dne 12. oktobra.
Kakor je že par let upeljano, da se Slovenci zbirajo pri Lur-ški Materi božji na Providence Heights drugo nedeljo v oktobru, tako bo letos to slavlje tem zanimivejše in pomembnejše, ker bo s tem združena tudi Baragova proslava. Pri proslavi bodo sodelovale vse slovenske clevelandske župnije in kakor se razvidi iz priprav, bo to ena izmed najveličastnejših slovenskih slavnosti, ki so se kdaj vršile na Providence Heights; zato naj nihče Slovencev ne zamudi.
Kar se tiče našega preteklega bazarja, je res, da smo bili zelo skromni v vseh ozirih in še pri tem smo bili v skrbeh, vsaj prva dva dneva, t. j. v soboto in ne-nedeljo, ko nam je vreme neusmiljeno nagajalo. Toda pri vsem tem se je stvar tako zaobrnila, da smo očarani nad sijajnim uspehom cerkvenega bazarja. Tega uspeha ne bi bili nikakor dosegli, ako ne bi bilo požrtvovalnih in pridnih delavcev in delavk. Zato smo veliko dolžni vsem, ki so kaj pripomogli k temu bazarju: darovalcem in nabiralcem darov, vsem obiskovalcem in posetnikom tega bazarja, vsem delavcem in delavkam za pripomoček, ki so ga žrtvovali za ta dobri namen, in sploh vsem, ki so se količkaj potrudili za skupno in njih lastno korist, da so nudili pomoč svoji lastni župniji. Vsem tem izrekam v imenu cerkvenega odbora najiskrenejšo zahvalo!
Za odbor:
Karol Skebe.
na razpolago,, kadar (potrebujejo naše pomoči.
Da se ne pozabi: 5. oktobra plesna veselica, 2. novembra pa
T" ■	!»—•»—!»—»»—II *■ ■■ ■■ ««---—u ■■ ■■ ■■ ■■ II ii n ■■ M II M M f
Vesti iz domovine
• • _______ __ _ ______ ..(
PRIREDITEV PEVSKEGA ZBORA "JADRAN"
V poletni dobi nam je bila edina misel na razne izlete, kam se gre prihodnjo nedeljo, kje bo boljša zabava, katere farme so najbolj primerne za nas in kje dobimo največjo skupino znancev, da bomo imeli skupno in boljšo zabavo. Vse to nam je rojilo po glavi ob času hude vročine — in zakaj bi pa ne? Zima je itak predolga in vsak komaj čaka, do da se n e k o 1 i k o otrese mestnega prahu in da se navžije čistega in svežega zraka v prosti naravi. Par mesecev veselja, pa smo zopet prišli v jesensko dobo, ko je treba zopet misliti na naša kulturna društva, jih zopet oživeti in pripraviti, da nas bodo kratkočasila v zaspani zimski dobi.
Pevsko društvo "Jadran" v Collinwoodu priredi zaenkrat prvo svojo zabavo s plesom v nedeljo, 5. oktobra v spodnji dvorani Slovenskega Delavskega Doma. Te vrste zabave prireja seveda, da opomore svoji blagajni, da čisto ne skrahira in da more zbor plačevati svoje obveznosti, katerih vsekakor nima malo. Ves eventuelni dobiček te zabave bo šel, kot že rečeno, v prid zborove blagajne in da letos potrebuje precej finančne podlage, mi boste že verjeli, ako vam povem, da se zbor pripravlja za nekaj izrednega, in da bo prihodnji jesenski koncert presenetil marsikoga in lahko se reče, da v dvorani S. D. Doma še ni bilo kaj takega. Ampak kaj bo, bom nekoliko obrazložil spodaj, sedaj bo na vrsti plesna zabava 5. oktobra. No, ali se je boste udeležili? Kakopak! "Jadran" je imel pri večini svojih prireditev dober uspeh in prav gotovo se pričakuje isto za prvo nedeljo v mesecu oktobru. Odbor je že na delu, da pripravi vse potrebno in da bo postrežba prvovrstna. Tudi za fino godbo je preskrbljeno in bo igral orkester "Four Harmony Aces," kateri je priljubljen vesem, starim in mladim. Ne pozabite 5. oktobra na to kulturno društvo, katero je eno najagilnejših v naselbini.
Kot že prej omenjeno, hočem
nekoliko omeniti radi prihodnjega koncerta, kateri se bo vršil 2. novembra v avditoriju Slovenskega Del. Doma. Posebnost je ta, da bo postavil pevski zbor Jadran prvo opero na oder in sicer se bo vprizorilo opero Adam Ravbar, v treh dejanjih. To delo je preuredil naš pevovodja g. John Ivanush. Adam Ravbar je bil slovenski vojskovodja in je šel s svojimi konjeniki na pomoč drugim armadam pri Si-sku, ko so istega oblegali Turki. Z združenimi močmi so premagali krvoločnega Turka in zmago slavili po celi takratni kranjski deželi. V Ljubljani je bil vojskovodja Adam Ravbar slovesno sprejet in ljudstvo mu je napravilo velikanske o v a c i j e. Sam cesar mu je poslal posebno odlikovanje za njegovo hrabrost in njemu v čast je bila spisana in uglasbena opera "Adam Ravbar." Podrobnejše o tej operi bom opisal pozneje in v a m predstavil posamezne soloiste, kateri bodo peli glavne vloge. Za! danes naj zadostuje samo toliko, da je ta opera krasno delo, prepletena s klasičnimi in narodnimi pesmimi in poleg tega tudi silno zanimiv igrokaz. Kostumi bodo iz srednjega veka in scenerija bo nekaj krasnega. — Vstopnice bodo v kratkem na prodaj v predprodaji in priporočam našemu občinstvu, da takoj seže po njih. Sedeži bodo rezervirani in kdor se bo prej potrudil za dober sedež, tisti bo tudi največ užival. Cene bodo prvim sedežem $2.00, drugim $1.-50 in tretji ter stojišče $1.00.
Z vprizoritvijo opere "Adam Ravbar" bodo zvezani zelo veliki stroški. Na delu je odbor, kateri pobira oglase za letake. Zbor se priporoča našim trgovcem, da gredo temu odboru na roke in naj vsak, če le mogoče, na tem letaku oglaša. Vemo, da so slabi časi. Ali pa naj naša kulturna društva raditega prenehajo s svojo aktivnostjo? Nikakor ne! Podpirajmo jih na en ali drug način, da jim damo na ta način finančno in moralno podlago z iskrenim dokazom, da smo takim društvom vedno
bo vprizorjena opera "Adam Ravbar" po pevskem zboru "Jadran."
Clan.
RADIO PROGRAMI)
Požar v Leskovcu. V soboto 30. avgusta se je iz dimnika posestnika Franca Retlja v Leskovcu pričel valiti gost dim in se je pričelo v notranjosti hiše svetlikati. V nekaj trenotkih so plameni zajeli hišo in hlev tako, da so bili zaman vsi poskusi, da bi se kaj rešilo. Kot prvi so prihiteli na pomoč gasilci iz Leskovca, za njimi še gasilci iz Krške vasi in Cerkelj. Skupni nastop je pripomogel k uduše-nju ognja, ki bi sicer znal postati usodepoln za vso vas. Kakor se sodi, je ogenj prišel iz peči, v kateri se je pekel kruh. — Hiša je bila le za malenkost zavarovana.
Samomori. Nedavno ponoči je iz dravske brvi v Mariboru skočila v Dravo neznana črno oblečena ženska srednjih let. — Pri Pekrah so našli v gozdu 20-letno bivšo bolničarko Lobewei-novo, zvijajočo se v smrtnih težavah in mukah. Odpeljali so jo takoj v bolnico, vendar pa je že med potjo izdihnila. Nesreč-nica se je zastrupila in jo je baje strah pred kaznijo pognal v obup. — V mariborskem zaporu si je poskusila prerezati žile na rokah neka J. V., kar pa so ji še pravočasno preprečili. Prizadela si je le manjše poškodbe in so jo po zaslišanju oddali v zapore okrožnega sodišča.
Nezgoda na železnici. Dne 24. avgusta se je ključavničar Anton Ludvig hotel odpeljati z ljutomerskega kolodvora na postajališče, da bi imel bliže domov. Pomotoma pa je vstopil v vlak za v Mursko Soboto. Ko se je vlak že pomikal, je nenadoma opazil, da ne vozi v pravo smer. Skočil je iz vagona in padel pod kolesa, ki so mu zdrobila desno nogo v gležnju. Ponesrečenca so odpeljali v ormoško bolnico. Zdravljenje bo trajalo dolgo, ker je noga precej poškodovana in je ponesrečenec že prileten.
Smrtna nesreča pri Leskovcu. Pred kratkim zvečer se je poc Leskovcem pripetila nesreča, ki je zahtevala življenje posestnice Gorenčeve iz Dolge Rake. Go-renčeva se je vračala iz evhari-stičnega kongresa iz Zagreba in dospela z vlakom na postajo Vi-dem-Krško. Tu je sedla z ostalimi znanci na dvovprežni voz na zadaj pripravljeno desko. — Poln voz je krenil po uglajeni cesti preko mosta in v lahnem diru dospel pod Leskovec, kjer so konji stopali polagoma. Po krivdi muh ali biča pa so konji hipoma potegnili voz tako naglo naprej, da je Gorenčevo in še eno sopotnico zbilo raz desko in vrglo na cesto. Pri nevarnem padcu je dobila Gorenčeva hudo rano na glavi, dočim je njena sopotnica ostala nepoškodovana. Ponesrečenko so v obupnem stanju odpeljali v krško bolnico, kjer je naslednje jutro umrla.
Cigani so lovili kokošjega tatu. Malo čudno se to sliši, ker je znano, da to človeško pleme ni baš nenaklonjeno kokošjemu mesu. Pa se je dogodilo naslednje: -Bila je noč in kokošji tat je obiskal v Gorenji vasi pri Stični posestnika M. K. ter mu odnesel 12 kokoši. Oglasil se je med potjo mimogrede tudi v vasi Polju pri posestniku I. Š., in mu istotako rekviriral 18 grebenov. Pot ga je vodila po stari, sedaj zapuščeni cesti, ki vodi od Gorenje vasi proti Zagrad-cu. Ničesar hudega sluteč je krepko nosil na svojih ramenih 30 nemirno utripajočih kokošjih src. Prav v tistem času je pa taborila med Zagradcem in Kitnim vrhom na križišču stare in sedanje nove ceste ciganska družina, ki je zaslišala kokošje kokodakanje. V mraku so zagle-rali možaka, nosečega obilno in težko breme. Nosač pa, ko se je opazil tako nepričakovano v
obližju tuje druščine, je odvrgel svoj tovor in jo ubral urnih krač po cesti. V trenotku so mu bili cigani za petami in ni trajalo dolgo, pa so ga imeli v rokah. Tam od Suhe Krajine jo je primahal posetit kokošje dru-žinice. Prijavili so ga, okraden-ca pa sta dobila nazaj svoje blago. Pa so se potrkali cigani po svojih zagorelih prsih, češ: "Sedaj vidite, da ne kradejo samo cigani!"
Sirovo pretepaško bitko so v soboto izzvali v gostilni pri Jan-četu ob koncu Studenca pri Devici Mariji v Polju tri je delavci, 25 letni Ivan čuk, 31 letni Fr. Drinski in 45 letni Jože Krklec, vsi iz Predgrada blizu Brežic. Bili so že vsi trije vinjeni in je eden izmed njih razbil poln liter. Ko je gostilničarka Ivanka Dimnikova zahtevala za škodo povračilo, niso podivjani pijanci hoteli poravnati škode. Nastal je prepir, v katerega so se vmešali tudi drugi gostje. Med vsesplošnim vpitjem so omenjeni trije gostje potegnili nože ter ranili gostilničarko go. Ivanko Dimnikovo. Nato so zabodli v trebuh zidarja Franca Brumer-ja, uslužbenega pri mojstru Juriju Ferencu. Brumerju je priskočil na pomoč 35-letni delavec Matevž škof, oženj en in oče treh otrok, po rodu iz Horjula. Nanj so navalili kakor zverine ter mu prerezali nad kolenom žilo odvodnico, da je nesrečnik v nekaj trenotkih izkrvavel. Nato so nevarno ranili še nekega 19 -letnega avtomehanika, Josipa šarca, uslužbenega pri tvrdki Fran šuster v Ljubljani. Oba ranjenca so prepeljali v ljubljansko bolnico. Gostilniška veža in soba sta bili po pokolu krvavi kakor kaka klavnica. Vevško orožništvo se je takoj spravilo na lov za pobeglimi morilci. Neumornim zasledovalcem se je zjutraj posrečilo aretirati enega od omenjene trojice, Ivana čuka. Ostala dva je prijel narednik Frič, komandir orož-niške postaje v štepanji vasi, s pomočjo svojih orožnikov. Vevškim in štepanjevaškim orožnikom gre vse priznanje, da so tako hitro spravili pod ključ zločince, ki so dobili tukaj delo in kruh, hvaležnost pa vračajo i noži. Zaradi strašnega zločina je razburjeno vse prebivalstvo
Na evharistični kongres v Zagreb je prišel iz Like na Hrvatskem Mato Anič, ki je že 100 let star. Bojeval se je z Madžari že pod Jelačičem leta 1848. Mato je bil gotovo najstarejši udeleženec na kongresu.
Angleški pevci so nedavno obiskali Ljubljano in priredili tudi koncert, ki je lepo uspel.
Pevski zbor slovenskih učiteljev bo priredil spomladi številne koncerte po raznih večjih romunskih mestih.
Novo tovarno pohištva grade v Kotoru. Tovarna bo opremljena z najmodernejšimi stroji in bo začela obratovati že ta mesec.
Pomanjkanje domačega jedilnega olja se kaže na jugu Dalmacije. Cena je narastla v zadnjih dnevih od 9 dinarjev na dinarjev za 1 kg.
Sto dvajset miiijonov posojila za javna dela hoče najeti občinska uprava v Belgradu.
Koliko lokomotiv imajo? Koncem leta 1929 je imela Jugoslavija 2803 lokomotive. Na deset kilometrov proge pridejo tri lokomotive. V Belgiji odpade na deset kilometrov proge 10 lokomotiv.
Velik oblak kobilic se je pojavil te dni nad Zagrebom. V velikem številu so kobilice lezle v kavarne in stanovanja, prišle so celo do tretjega nadstropja in seveda prizadejale velike ne prilike.
Ali jih hudobnež ne zasluži
Za četrtek, 18. septembra WTAM
A. M.
6:30: Sign on. 7:00: On the 8:15 (NBC). 7:15: Silverberfr Trio. 7:30: Cheerio (NBC). 8:00: Morning Melodies (NBC). 9:00: Bon Douglas, pianist. 9:15: Hits and Bits (NBC). 9:30: Patty Jean's Chat. 9:46: WTAM Physical Culture Hour. 10:00: Bon Ami Radio Matinee (NBC). 10:16: Chester Zohn, tenor. 10:30: Landers Charm Talk. 10:33: Annabelle Jackson, pianist. 10:46: Alice Sheldon. 11:00: On Wings of Song (NBC). 11:30: Nell Steck, harpist. 11:45: Madeline Sirene, sontralto. P. M.
12:15: Musical Interlude. 12:31: Isham Jones' Golden Pheasant Or* chestra.
1:00: Isabelle Razzano, soprano. 1:15: The Gondoliers. 1:45: Playlet. 2:15: Canadian Program. 2:45: Joe Baldi and Russ Neff. 3 :00: Baseball Game—Cleveland v». Washington.
5	:00: Natasha Mirowski, painist. 5:15: Meditation.
6:30: Organ Processional Hour. 6:15: Charles W. Reed, baritone. 6:23t Davey Tree Talk.
6	:25 : Baseball Scores.
6:30: En-Ar-Co Motor Oil Orchestra. 7:00: Fleschmann Hour (NBC). 8:00: Spang Bakers—Gene and Glenn. 8:30: Jack Frost Melody Moments (NBC) 9:00: RCA Hour. (NBC). 10:30: Vaughn Dc LeLaLth, contralto. 11:65: Pat Haley.
11:15: Joe Smith's Euclid Beach Park Orchestra. 11:45: Midnight Melodies. A. M.
12:15: Tal Henry's New China Orchestra. 1:00 : Sign off.
WHK
A. M.
6:30: Radio Reveille. 7:30: Morning Devotions. 8:00: Something for Everyone (CBS). 8:30: Burlesque Broadcasters. 8:45: Morning Moods (CBS). 9:00: Ken Carr, tenor. 9:10: Board of Education—Arithmeti« Lesson.
9:30: Piano Rambles—Ken Carr. 9:40: oBard tit Education—Arithmeti« Lesson.
10:00: Salad Making—Durkee Food Pro. ducts (CBS).
10	:15 : Julia Hayes.
10:45: Moncrief Furnace Program. 11:00: Ethel and Harry. 12:00: Manhattan Towers Orchestra (CBS) T. M.
12:30: Harold Stern's Orchestra (CBS). 1:00: Quiet Harmonies (CBS). 1:30: Ann LeLaf at the Organ (CBS). 1:55: Health Talk—Dr. Winfrey. 2:00: Housekeepers Chat. 2:20: Columbia Ensemble (CBS). 2:30: Tea Time Topics. 3:30: Italian Idyll (CBS). 4:00: Meditation.
4:30: Bert Lown's Orchestra (CBS). 4:40: World Book Man. 4:45: Messenger Boys. 6:25: Raybestos Sport Flashes. 7 :59 : Raybestos Radiogram. 8:00: Phillips Jones Program (CBS). 8:30: Detective Story Magazine (CBS). 9:00: Burbig's Slncopated History (CBS). 9:31: Hykias Night Club. 10:01: Bert Lown's Orchestra (CBS). 10:15: Motorists Almanac of the Air. 10:16: Slumber Hour. 11:00: Rubberneck Man. 11:01: Bedford Glens Orchestra. 12:00: Crystal Slipper Ballroom Orchestra.
WJAY
A. M^
7:0{f:	Morning Melodies.
8:00:	Wurlitzer Morning Greeting.
8:30:	Mail Man.
9:00:	Three Musketeers.
10:00:	The Shoppers.
11	:SO :	Banjo Dave. 11:45:	The Homemaker. P. M.
12:01:	The Song Rambler (Rocky Austin)
12:15:	Jazz Pot Pourri.
1:15:	Organ Moods.
2:15:	Ed and Gene, (Ed White, Goergene
Gordon).
2:45:	Meditations.
3:00:	Medina Serenade.
3:30:	Suburban Merchants Hour.
4:30:	Hawaiian Echoes.
5 :00 :	Cleveland Parade.
5:30:	Musical Gems.
5:55:	Dickinson Radio Service.
6:05:	Wanda Furniture Hour.
6:35:	Sign off.
25? Posestnik Rudolf Franc je odpeljal svoje čebele na pašo k Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Panji so bili seveda na prostem in lahko dostopni, kar je izrabil neznan storilec in pri 40 panjih tako tesno zamašil žrela, da so se vse čebele zadušile.
Naenkrat se je utrgala večja plast zemlje. Sere Anton, posestnik iz Poljan pri Mirni peči, je s svojim sinom Alojzijem pomagal nekemu pogorelcu kopati pesek. Naenkrat se je utrgala večja plast zemlje, pomešane z debelim kamenjem in je podsula šereta. Pri tem je dobil zelo težke poškodbe po telesu, zlasti pa po glavi. Prepeljali so ga takoj v Kandijsko bolnišnico.
V	Št. Jerneju na Dolenjskem
je umrl znani starinoslovec Ignacij Kušljan.
Kap je zadela na ribniški postaji znanega g. Franceta Pa-kiža iz Sodražice. Bil je na mestu mrtev.
Najstarejša žena v Bohinjski Bistrici Helena šilar, p. d. špra-hova Lenka je umrla te dni, stara 90 let.
V	Kamniku je umrla 78-let-na posestnica Marija Flere. Še nedavno se je ranila na nogi in si zastrupila kri.
Smrtno se je ponesrečil v
Splitu ljubljanski trgovec Janez Stacul. Pri kopanju si je zlomil tilnik.
In zopet strupene gobe. V
celjsko bolnišnico so pripeljali iz Liboj pri Petrovčah Ano Pilili in tri njene otroke, ker so jedli strupene gobe.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50.
Posamezna številka 3 cente._
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, S117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0638.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
^83
Pristopajte k domaČi organizaciji, k S. D. Z,
palače, sestradan norec. Njegovo pravo pa živi. Upravičenim dedičem se smeje milijarda dolarjev — a kdo ima denar in pogum za obnovo tega procesa?
Herbert Kuchenbuch.
Naznanilo
Prihodnja delniška seja delničarjev Slovenskega Doma na Holmes Ave., se vrši zadnjo nedeljo v mesecu oktobru. Toliko v vednost.
Glasilo S. D. Z
S WILLIAM A. VIDMAR	E
SLOVENSKI ODVETNIK	*
N 212-214 Engineers Bld(.	"
* Tel. MAin 1195	J
URE: 9 do S	* Pondeljek, torek, četrtek
„ od 6:30 do 8, in v	m
„ . soboto od 2 — 4. 6:30 — 8	H
m v uradu dr. Skurja, 787 E. 185th St.	*
Tel. KEnmore 4475	j
XXXXXX1XXIXIXTTTTTXITTXTT1
Perilo
se sprejema na dom. 1165 E 58th St.	(220)
I. K.:
ZAOSTALI PTIČ
Na vlaku Zagreb-Belgrad.
Po šestnajstih letih se vrača v domovino iz ujetništva. Oblečen kot strojevodja v modro rusko srajco. Bledi, nedorasli hčerki, žena, par kožuhov in samovar je njegovo spremstvo. V Banat se pelje. Petnajst dni je že v vlaku. Rusijo, Poljsko, Nemčijo, čehoslovaško in Avstrijo ima že za seboj. Njegov cilj je Jugoslavija, za katero dolgo ni vedel, da obstoja.
"Ali pridem ob pol osmih na domačo postajo?" Po šestnajstih letih še ve, kedaj je vozil vlak čez njegov kraj. Izboren spomin. Potniki silijo vanj z vprašanji. Redkobeseden je.
V vlaku prodajajo pomaranče, zapeljiv sad za mladino. Gospod iz kota jih kupi par njegovim hčerkam. "Spasiva, spasi-va!" se zahvaljujeta boječa. Veliko veselje. Gotovo jih imata prvič v rokah. Slok hrvaški kmet potreplja gospoda po rami, tako se mu to dopade. Ko pride v voz slaščičar, obdarujejo potniki de-co še s slaščicami.
"Kako je v Rusiji?" Celi svet se zanima za njo. Radi bi slišali besedo od očividca. On pa, omehčan od ljubeznivosti občinstva, pripoveduje:
"Velika, neizmerna je Rusija. Bogata na dobrem in slabem. So v njej kraji z večnim mrazom in z večnim poletjem, z velikimi nalivi in še z večjimi sušami. Lakota je v Rusiji, da je človek ljudožrc postal, obilica je v njej, da se z žitom kuri. Manjka železnic, ki bi to po deželah razdelile. Bil sem z ljudmi, ki so se mi smejali, ko sem jim pripovedoval o železnicah, avtomobilih, zrakoplovih, živijo le od lova in ne vedo ne za carja ne za Lenina. Zadnji čas sem bil v Kijevu. Jemo konjsko meso, pa je drago. Cigaret primanjkuje. Z vžigalicami smo često prišli v zadrego, žerjavico smo prosili sosede, da smo si zakurili. Par čevljev stane trideset dolarjev. Boljševiki zapirajo cerkve. Hčerki učim sam verouk. Doma imam očeta, lepo posestvo in sorodstvo. Kako me bodo sprejeli po šestnajstih letih?"
Gre novemu življenju nasproti. Da bi mu uresničilo njegova pričakovanja!
NAPRODAJ ALI SE ZAMENJA
najfinejši prostor da gradite privatno hišo. Lot je 120x 220 na Lloyd Rd., prva oesta od Lake Shore boulevarda. Lepa drevesa, cvetlice. Lot je cenjen od Cleveland Trust banke na $10,000. Oglasite se pri lastniku
N. NACHTIGAL
6221 St. Clair Ave.
Tel. HEnderson 0794
Slovenska Dobrodelna Zveza
The Slovenian Mutual Benefit Ass'n.
Stalno službo
dobi slovensko dekle za restav-rant. 4121 St. Clair Ave. (220)
Lepi kanarčki
se dobijo naprodaj. Dobri pevci. Prav poceni. 14915 Pepper Ave.	(219)
Šoba
se da v najem, za enega ali dva fanta. Vprašajte na 1172 E. 58th St.	(219)
3.88.2E
INK. 13. MARCA 1914
V DRŽAVI OHIO
UST. 18. NOV. 1910.
V DRŽAVI OHIO
POZOR! POZOR!
Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila.
Complete Sheet
Metal Works
F. J. DOLINAR
1403 E. 55th St.
Tel. HEnderson 4736 .-■-■■ ............'?■■?■!
Sedel t Cleveland-u, O. 6238 St. Cl»ir Avanua, Telephone: Endicott 0888.
Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31
UPRAVNI ODBORt Predsedniki JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ay*.
I.	Podpred. FRANK ČERNE, G088 St. Clair Ave.
II.	Podpred. JULIJA BREZOVAR, 117» E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ. 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ava.
NADZORNI ODBOR i
1)	JANKO N. ROGELJ, 6207 Schad« Ava.
2)	LOUIS J. PIRC, 6117 St. Clair Ave. 8) IGNAC SMUK. 6220 St. Clair Av«.
POROTNI ODBORt
1)	I.OUIS BALANT, 1808 E. 82nd St., Lorain, O.
2)	LOUIS JERKIČ. 971 E. 76th St.
S) ALBINA NOVAK. 60»0 St. Clair Av«.
FINANČNI ODBOR:
1)	FRANK M. JAKŠIČ, 6111 St. Clair Av«.
2)	LEOPOLD KUSHLAN, 19511 Nottingham Rd. 8) JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St.
GLAVNI ZDRAVNIKI
DK. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave.
GLASILO ZVEZE:
•AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave.
Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbine zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis Balant 1808 E. 32nd St., Lorain, O.
Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino!
. PRVI . MOŠT
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem pričel s stiskanjem prvega grozdja. Vljudno se priporočam vsem starim in novim znancem za obila naročila.
nKi»»»»mt»»»»i»»»»»»»»»»»n»»n»»»»»»H»»»»»»»»»n»»»»:»»mi
KRALJ CALIFORNIJE
v
SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
GROZDJE JE IZVRSTNO, CENE SO ZMERNE!
Ludvik Gustinčič
4526 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 6625
zapad. Nosil je strojne dele in kotel za prvi parni mlin v Združenih državah, ki ga je bil Suter naročil iz Evrope. Oboroženi in tehnični delavci so spremljali voz. Med njimi nesrečnik — tehnik Marshall, povprečen človek miroljubnega obraza, ki hoče pri Suterju pošteno zaslužiti kakor vsi drugi.
Mlin je začel obratovati. V tem je podaril mehiški governer Suterju še 22 kvadratnih ur zemlje, ker je deželo tako visoko dvignil. Potem preide Kalifornija v državno zvezo Združenih držav. Nova vlada je Suterju potrdila njegovo lastnino. Suter je sedaj najbogatejši posestnik v Ameriki in star 45 let. Ravno je pisal v Švico: žena in otroci naj pridejo za menoj. Na konju sem. Priložil je nakazilo za knežje vsote.
Sedel je v svoji sobi in pisal nekemu prijatelju v Luzernu. Tedaj pridrvi v sobo Marshall,
premočen, ves iz sebe: "--
Važna stvar! Toda preje je treba zakleniti vrata!" Potem je potegnil iz žepa neko krpo ter jo položil pred Suter ja: "To sem našel pri gradbi mlina v Colomi!" Suter je krpo razvil ter našel v njej par rumenih zrn. Preizkusil jih je: čisto zlato! Oba moža sta odjezdila do male reke. V resnici zlato! Povsod polno zlata! V pesku, zemlji, stranskih rečicah, potokih. Suter ne izgublja glave: "Tiho! živi duši nobene besede o tem!" Iz prvih zlatih grudic si je dal napraviti pečatni prstan in si dal vanj vrezati besede:
"Prvo zlato najdeno januarja 1848."
Molčati o odkritju?! Naslednje jutro se je že razvedelo. Zlato! Delavci mečejo delo iz rok in hite za zlatom. Mlin, stro-jarne, vse stopi -in počiva. Usnje gnije, žito propada nepožeto na. polju. Črede se pasejo po njem. Iz zapuščenih farm se dviga duh po trohnobi. Stari in novi svet blujeta v Kalifornijo svoje pustolovce in izvržke z jastrebjimi obrazi. Ne da bi vprašali, se polaste Suterjeve zemlje, konj, živine in izpirajo iz njegovega peska zlato. Postavljajo si šotore, barake, hiše, vozijo čez njegove mostove, kujejo v njegovih delavnicah. Vlada pošlje na pbmoč svoje čete. Toda vojaki ubeže med zlatokope. Zlato se toči. Po grlih. V žepe tisočev pohlepnih dobičkarjev, žganje in ženske. Preje tako trezna dežela
Posebna ponudba
Samo še par dni bomo nudili priliko, da pMvrcdimo vaš (warm air) furnez (vse velikosti do 24 inčev) za $10.00.
TO POMENI
da vzamemo furnez narazen in ga popolnoma prevredimo in postavimo nazaj s cementiranjem vred. Delo je prvovrstno v vsakem oziru.
SAMO ZA DESET DOLARJEV
Mi bomo tudi brezplačno pregledali vaš sistem za gretje ter dali nasvete glede istega. Pokličite: HEnderson 5779
JERRY GLAVAČ
1052 Addison Road iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiHiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiHiiiiiiiHiiHiiiniiinimiiiiniiiii
KADAR
želite potovati v staro, domovino,
KADAR
nameravate poslati denar v domovino,
KADAR
mislite dobiti kakega sorodnika v Ameriko, in
KADAR
rabite notarske listine, kakor kupne pogodbe, pooblastila, izjave in druge take dokumente se vselej obrnite na dobro znano slovensko tvrdko:
Ambulančna postrežba	Ponoči in podnevu
A. Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62ND STREET
PRVI SLOVENSKI POGREBNIKI V CLEVELANDU
HEnderson 2088
Nova ambulanca	Avtomobili za vse prilike
TISKOVINE
| I od "najmanjše ' do -največje za
* DRUŠTVA
^_____ in posameznike
izdeluje lično moderna slovenska £ unijska 1 tiskarna.
John L. Mihelich Co.
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
Prevoz, razvoz, in dovoz z trukom
Prevažam in dovažam premog, drva in vse, v kar služi truk, kot prevozno sredstvo. Razvažam dnevno od 55. pa do 200. ceste, vedno sveže sadje, zelenjavo in sočivje. V slučaju potrebe me pokličite in vam bom na uslugo.
JOHN FINK
17409 WATERLOO RD.	Tel. KEnmore 1202
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK •111 ST. CLAIR AVE. V biuinin poalapj« Nad North America* baaka Vhod iuu U M. cast* Gavarlmo alavaaaka. IS lat n St. Clalr Ara. _(W. B.)
Ameriška Domovina
61 1 7 ST. CLAIR AVE/ CLEVELAND,OHIO
MALI OGLASI
Zakaj si podaljšati bolezen?
$10.00 X-žarki preiskava za $1.00
Za hitro In gotovo olajšanja akutnih in kroničnih bolezni, nioikih In ientk, se posvetujte z Doctor Bailejr-jem, ki je z uspehom zdravil tisoče ljudi v zadnjih 30 letih. Vse bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenja žil, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, ledice, kronično gnojenje, hitro ozdravimo. Ker se nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko nizke cene. Ca sa sami zdravite, ali rabita zdravila nepravilno, ja nevarno.
Doktor BAILEY "specialist"
Soba 4.02, 787 Prospect Avenue, Cleveland, O.
Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno, ob nedeljah samo po dogovoru. Mi govorimo slovensko
Mlad fant
bi rad dobil delo v grocer i j ski trgovini, da bi se brezplačno učil. Kdor bi ga hotel vzeti, naj se zglasi na 1145 Norwood Rd.	(220)
V najem
se dajo tri lepe sobe s pohištvom vred, skupaj ali posamezno, poštenim fantom ali dekletom. Ravno tam dobite tri lepe sobe, ki se dajo v najem taki družini, brez otrok, z garažo ali brez, da bi ženska lahko pazila na dom, ko bi gospodinja delala. 5814 Bonna Ave., spodaj, zadaj. (219
Dekle
išče službe za hišna opravila. Pridno dekle. Oglasite se na 1014 E. 66th Place. (220)
GROZDJE!
Slovenci, kupujte grozdje od slovenskih farmer j ev v Madisonu in Geneva, Ohio.
F. ZAKRAJŠEK
Kdor hote najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, naj se obrne na to družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nad 20 let v naselbini. Odprto noč in dan.
1105 Norwood Rd.	Podružnica 18321 Edgerton Rd.
Tel. ENdicott 4735	KEnmore 2892
Enaintrideset let je bil star Jo-hann August Suter, ko je kot propal bankir, klatež in rokov-njač iz svoje ožje domovine Ba-denske pobegnil v Ameriko. V New Yorku je pomival krožnike, stregel konjem in prodajal klobase. Drl je tudi zobe in poučeval matematiko. Po pristaniških žganjarnah se je seznanil z vsemi evropskimi jeziki, pa tudi s črnskim in indijanskim. Ko je znal dovolj, se je odpravil na zapad. Tam so le ribiške koče, par mrzličnih ljudi in pa frančiškanski misijon. — Cela ogromna Kalifornija je bila leta 1839 pokrajina Mehiške republike; štela je 35.000 prebivalcev, od teh 5000 belih. Dežela, ki bi segala od srede Evrope do Indije. Suter se oglasi pri governerju v San Luisu in si izposluje pravico, da se naseli v dolini reke Sacramento. Tu je ustanovil Novo Helvecijo. - Suter se je izkazal kot genj-jalen kmetovalec in organizator. S 150 Kanaki, ki jih je dobil z otokov, in par kitolovci se je lotil obdelovanja najrodovit-riejše zemlje sveta, trebil, oral, gradil delavnice, skladišča in skednje, osuševal močvirja, gradil poti, ribnike in vodnjake. — Kmalu je delalo pri njem poleg Kanakov še 250 misijonskih delavcev in 30 belih mormonov. Letine so nesle 530 odstotkov čistega dobička, že se pase na njegovih pašnikih 1500 k o n j, 12.000 ovac, 400 volov, 1200 krav. Tretje leto pokupi Suter stare farme naokrog za 40.000 dolarjev. Vlada ga imenuje za graničarskega kapitana na severu in mu v priznanje njegovega dela podari 11 kvadratnih ur sveta, toliko, kakor je bila velika njegova stara domovina Radenska.
Sedaj se zgrinjajo ljudje na njegovo vzorno farmo. Revni kolonisti. Suter jim da zemlje, jih sprejme v službo in jih dobro plačuje. Neštete ladje prihajajo in vozijo seme, sadike, orožje, orodje. Kakor kralj je. Po delu svojih rok. Po svoji genijalnosti. Kalifornijska breskev, ki jo najdemo danes na mizah bogatašev po vsem svetu, tisoč drugih čudovitih sadnih vrst: Suter jih je zasadil in od-gojil. Kalifornijsko vipo, sladko in težko: on ga je prvi stiskal in točil. Trte je naročil iz Francije in Nemčije.
Težak voz, v katerem je bilo vpreženih 60 parov volov, se je prebijal na tisoče milj daleč po ameriški celini, z vzhoda na
se opoteka v zlati pijanosti. Indijanci, nekoč pridni delavci, propadajo, kradejo, more. Pleni vsak in vsakega. Izvržki vsega sveta vro semkaj. Mesta rastejo kakor ogromne strupene gobe. Namesto prejšnjih par prebivalcev se gnetejo milijone. V samih šestih letih. Najemnina za majhno sobico znaša 100 dolarjev. V New Yorku in Bostonu se združi 10.000 izseljencev za izkoriščanje Nove Helvecije. Eldorado! Samo v New Yorku se ustanovi petinšestdeset družb.
In Suter? čaka. Ves svet kriči: Kalifornija! in misli, da je Suter na čelu zlatokopov. Bogatejši nego Krez. Bog Novega sveta! On pa čaka. Ne koplje zlata, ki je uničil njegovo prejšnje blagostanje. Ki ga sovraži. V glavi se mu snuje silen načrt. Zaradi zlata je obubožal. Zlato naj mu pomaga do novega bogastva. S srdom v srcu je opazoval milijone potnih rok, ki razkopavajo zemljo za zlatimi zrni. Zanj! Ne da bi se zavedali. Na mestu starih farm začne graditi in urejati nove, ne več tako velike, da je pregled lažji. Pomagajo mu sinovi. Zlatokopom dobavlja kruh, mleko in meso. Izsesava jih. Obuja nove potrebe in jih zadovoljuje. Konzerve. In zopet se naseli bogastvo v njegovi hiši. Bogastvo, ki je tako skromno, da se mu smeje. Toda potrebuje ga za svoj načrt. En sin mu študira pravo. Nanj čaka, da dovrši svoje nauke. In potem začne svojo pravdo. Znameniti Suterjev proces.
Kar zahteva, je, da se mu prizna izključna lastninska pravica do ozemelj mest San Francisco, Sacramento, Fairfield in Riovista. Toži 17.231 posameznikov za skupaj 200 milijonov dolarjev. 25 milijonov zahteva od države Kalifornije ikot odškodnino za svoje ceste, poslopja, zgradbe in nasade. Wash-ingtonsko vlado toži za odškodnino 50 milijonov dolarjev, ker ni ščitila njegove lastnine. In slednjič zahteva delež na vsem izkopanem zlatu!
Vse, kar je kdaj le od daleč povohalo pravo, je sedaj na nogah. Odvetniki, kriče mesta, družbe, posamezniki. Odvetniki proti Suterju! Polne ladje jih prihaja iz starega sveta. V vsej Ameriki ni nobenega nezaposlenega odvetnika! štiri leta teče pravda. Nasprotniki zažgo odvetniško pisarno Suterjevoga sina; ogenj uniči darovalne listine, toženci plešejo od radosti: Uničen je! Toda Suter ima prepise. Okoli njega nastaja stranka.
Leta 1855. proglasi sodnik Thompson, najvišji sodnik v Kaliforniji, razsodbo. In ta se glasi: Suterjeve z a h t e v e so upravičene. Suter je zmagal! Njegovo bogastvo je neizmerno. Tedaj zažgo množice justično palačo, zapode sodnika z njegovega mesta in ga hočejo linča-ti. Revolucija! Zaradi Suter-ja! Vlada je brez moči. Množice navale na nove Suterjeve farme, jih opustošijo, da ne ostane kamen na kamenu. Celo kokoši je drhal postrelila. — Družino mu pomore ali pa si posamezni člani z begom rešijo golo življenje. Suter je berač.
Pri sodniku Thompsonu najde zavetje. Ta mu hoče pomoči do male odškodnine. Toda Suter ne popušča. Stari kmet ne mara zlata. Svoje pravo hoče. Thompson izposluje pri vladi za Suter j a 3000 dolarjev letne pokojnine. Od tega ni mogel živeti. Toda docela oglušeli in utrujeni mož potuje v Washington, da bi mu Thompsonovo razsodbo potrdili. Razmeče tistih par dolarjev zakotnim advokatom, sleparjem, verskim sektam, ki ga izkoriščajo kot svoje okrasje. Zaman! Njemu, osvajalcu, nedostaje preudarnosti in moči, da bi premagal največjo svetovno silo: birokracijo. — Od pisarne do pisarne leta, od birokrata do birokrata, leta in leta. In dne 17. julija 1880 je umrl na stopnicah kongresne
Bukovnik
STUDIO
6405 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 5013
DOMQMNA, SEPTEMBER l7Tti, 1930
*
V kočah Vestgotlanda, Smalan-da ali Dalekarije so pripovedovali o teh krilatih vitezih, kakor o velikanih iz pravljic, še sve-žejši je bil spomin na vojne Gustava Adolfa, ker še niso pomrli ljudje, ki so se jih bili udeležili. Saj si je ta skandinavski orel, preden je preletel Nemčijo, dvakrat polomil ostroge ob krdelih Koniecpolskega.
Torej z radostjo se je družila v švedskih srcih tudi gotova bojazen, katere se ni mogel izne-biti niti sam vrhovni vojskovodja Wittemberg. Gledal je na te mimoidoče polke pehote in konjenice s takim pogledom, s kakršnim gleda pastir na svojo čredo; nato se je obrnil k debelemu človeku s klobukom na glavi, za katerim je imel zataknjeno pero, in z jasno vlasuljo, ki mu je padala na ramena:
"Vaša milost me zagotavlja," je dejal, "da je mogoče s temi silami zlomiti vojsko, ki stoji nad Ustjem?"
Človek v jasni vlasulji se je nasmehnil in odgovoril:
"Vaša milost se lahko popolnoma zanese na moje besede, ki lahko zastavim glavo zanje. Če bi bila pri Ustju redna vojska in le eden izmed hetmanov, tedaj bi bil jaz prvi, ki bi svetoval, da se ne žurite in počakajte, dokler ne pride Njega kraljevska milost z vso armado; toda proti splošni vojski in tem velikopolj-skim gospodom so te sile še odveč."
"Ali jim ne pošljejo kake pomoči?"
"Pomoči jim ne pošljejo iz dveh vzrokov: prvič, ker je vsa vojska, ki je sploh ni mnogo( zaposlena na Litvi in na Ukrajini ; drugič, ker v Varšavi niti kralj Jan Kazimir niti kanclerji niti senatorji do sedaj nočejo verjeti, da bi Njegova kraljevska milost Karol Gustav navzlic premirju in kljub zadnjim poslanstvom zares začel vojno. Upajo, da se še v zadnjem hipu sklene mir . . . Ha. ha!"
Pri tem sname debeli človek klobuk, si otare potni rdeči obraz in doda:
"Trubecki in Dolgoruki na Litvi, Hmielnicki na Ukrajini, a mi vhajamo v Veliko Poljsko. Evo, do čega je privedla vlada Jana Kazimira!"
Witemberg ga je začudeno pogledal in vprašal:
"In vaša milost se veseli ob tej misli?"
"Seveda se veselim, saj bo povzročena mi krivica in moja nedolžnost maščevana, obenem pa vidim kakor na dlani, da sablja vaše milosti in moji sveti polo-že to novo krono, najlepšo na svetu, na glavo Karola Gustava."
Wittemberg je uprl pogled v daljavo ter objel z njim gozde, dobrave, loke in žitna polja ter rekel čez nekaj časa:
"Da, lep je ta kraj in obljuden. Vaša milost se lahko zanese, da njegova kraljevska milost po vojni nikomur drugemu ne odda namestništva kakor edino vam."
Debeluh je zopet snel klobuk.
"Jaz tudi nočem imeti drugega gospoda," je dodal in dvignil oči proti nebu.
Nebo je bilo čisto in jasno, nobena strela ni udarila in zrušila v prah izdajalca, ki je izdal svojo domovino, ječečo in izčrpano že od dveh vojen, na tej meji v roke sovražnika.
človek, ki se je razgovarjal z Wittembergom, je bil Hijero-nim Radziejovski, bivši kraljevi podkancler, a sedaj vnet pristaš švedski.
Nekaj časa sta stala molče; medtem sta prestopili mejo zadnji dve brigadi, nericka in verm-
»HUUlTlU
landska", za njima so se začeli pomikati topovi, trombe so še vedno igrale, a udarci po kotlih in ropotanje bobnov je še gluši-lo korake vojakov in polnilo je gozd z zlovražjimi odmevi. Naposled se je dvignil tudi štab. Radziejovski je jahal poleg Wit-temberga.
"Oxenstierna ni videti," je rekel Wittemberg, "bojim se, da se mu je pripetila kaka nezgoda. Ne vem, če je bil dober svet, da smo ga poslali kot glasnika s pismi v Ustje."
"Dober," je odgovoril Radziejovski, "ker pregleda tabor, vidi poveljnike in spozna, kaj tam mislijo, a tega bi ne storil kdor-sibodi. "
"Ali ga tam poznajo?"
"Edino Rej ga pozna, a on je naš. Sicer tudi če bi ga poznali, mu ne store nič žalega, še na pot ga oskrbe in obdare. . . Poznam jaz Poljake in vem, da so pripravljeni na vse, samo da se pokažejo pred tujci, da so vljuden narod. Saj naš trud obstoji v tem, da nas tujci hvalijo. Radi Oxenstierna je lahko vaša milost brez skrbi, niti las se mu ne skrivi na glavi. Ni ga, ker je bil tudi čas za vrnitev prekratek."
"Kako misli .vaša milost, ali bodo imeli naši listi kaj uspeha?"
Radziejovski se je nasmehnil.
"če mi vaša milost dovoli, da smem prerokovati, povem, kako se bo zgodilo. Gospod vojvoda poznanski je političen in učen človek, torej nam zelo politično in zelo vljudno odgovori. Toda ker se rad kaže Rimljana, bo njegov odgovor tudi okrutno rimski. Najprvo poreče, da prelije rajši zadnjo kapljo krvi, nego se poda, da je smrt lepša pd sramote in da mu ljubezen, ki jo goji do domovine, narekuje pasti zanjo na meji."
Radziejoski se je začel še glasneje smejati in strogi obraz Wittembergov se je tudi razjasnil.
"Torej vaša milost ne misli, da bo tako postopal, kakor bo pisal?" je vprašal.
"On?" je odgovoril Radziejovski. "Res je, da goji ljubezen do domovine, toda samo s črnilom, a ker to ni posebno re-dilna jed, je torej njegova ljubezen še bolj suha kakor njegovega norca, ki mu mora delati rime. Uverjen sem, da po oni rimski odpovedi i nastopijo voščila zdravja, pomisleki, priporočilo k daljšim službam, a naposled prošnja, da bi prizanesli njegovemu posestvu in posestvu njegovih sorodnikov, za kar nam bo zopet hvaležen z vsemi svojimi sorodniki vred."
"In kakšen bo končni uspeh naših listov?"
"Da jim popolnoma pokoplje vojnega duha, da začno gospodje senatorji z nami pogajanja in da zavzamejo vso Veliko Poljsko po nekoliko strelih v zrak."
"Da bi bila vaša milost pravi prerok . . ."
"Gotov sem, da bo tako, ker poznam te ljudi, imam tudi prijateljev in pristašev v vsi deželi in vem, kako mi je ravnati. A da ničesar ne zamudim, mi je porok krivica, katero mi je storil Jan Kazimir, in ljubezen do Karola Gustava. Naši ljudje se sedaj bolj brigajo za lastno imetje kakor za skupnost ljudovlade. Vsi ti kraji, po katerih pojdemo sedaj, so last Opa-linlskih, Čarnovskih, Grudzin-skih, a ker stoje oni baš pri Ustju, bodo še mehkejši pri pogajanjih. Kar se tiče šlahte, samo da se ji zagotovi svoboda zborovanja, pa pojde tudi ona po zgledu gospodov vojvod."
"Vaša milost izkazuje s
AMEfeišKA
svojim znanjem dežele in ljudi njegovi kraljevski milosti neprecenljive usluge, katere ne morejo ostati brez posebne nagrade. Iz tega, kar slišim od vaše milosti, sklepam, da lahko smatram to zemljo za našo."
"Smete, vaša milost, smete!" je ponovil hlastno kadziejovski.
"Torej jo tudi zajmem v imenu njegove kraljevske milosti Karola Gustava," je odgovoril resno Wittemberg.
Še preden so švedske vojske začele teptati velikopoljsko zemljo, to je 18. julija, je dospel v poljski tabor švedski glasnik z listi na vojvode od Radziejov-skega in Wittemberga.
Sam gospod Vladislav Skora-ševski ga je spremil k poznanj-skemu vojvodi, a šlahta splošne vojske je radovedno zijala v "prvega Šveda," občudujoč njegovo krepko postavo, možati obraz, žolte brke, počesane na koncu kvišku v široko ščetko, in resnično gosposki izraz. Trume so so ga spremljale k vojvodi, prijatelji in znanci so se klicali skupaj, kazali so si ga s prsti, se nekoliko posmehovali njegovim škornjem z velikanskimi gole-nicami in dolgemu, preprostemu meču (dejali so mu raženj), ki je visel na jermenu, bogato obloženim s srebrom. Šved se je tudi radovedno oziral izpod širokega klobuka, kakor bi hotel ogledati tabor in prešteti sile; opazoval pa je tudi trume šlahte, čije vzhodni kroj je bil zanj nekaj novega.
Končno so ga peljali k vojvodi, kjer so bili zbrani vsi dostojanstveniki, ki so se nahajali v taboru.
Takoj so prečitali pismo in takoj se je pričelo posvetovanje. Gospod vojvoda pa je glasnika priporočil svojim -dvornikom, da ga pogoste po vojaško, šlahta pa ga je odvzela služabništvu, in smatrajoč ga za odlično osebo, začela piti ž njim na življenje in smrt.
Gospod Skoraševski ga je tudi pazljivo ogledoval, ker je sumil, da je mogoče kak oficir, ki je preoblečen v glasnika. S to mislijo je šel zvečer h gospodu vojvodi; ta pa mu je odgovoril, da je vseeno, toda zapreti ga ni pustil.
"In če bi bil sam Wittemberg in nihče drugi," je dejal, "kot poslanec je prišel semkaj in lahko odide mirno, še deset cekinov mu dam na pot. . ."
Glasnik se je medtem zabaval v šepavi nemščini z ono šlahto, ki je razumela ta jezik vsled prometa s pruskimi mesti, in jim pripovedoval o zmagah, ki si jih je pridobil Wittemberg v raznih deželah, o silah, ki se bližajo Ustju, a posebno o topovih doslej neznane dalekonosnosti, ki se jim ni mogoče upirati. — Šlahta se tega ni malo prestrašila in koj so začele razne pretirane vesti krožiti po taboru.
To noč ni skoro nihče spal v vsem Ustju, zakaj okoli polnoči so prišli ljudje, ki so stali v posebnih taborih pri Pili in Ve-lunju. Dostojanstveniki so razpravljali o odgovoru do belega dne, a šlahti je mineval čas v pripovedovanju o švedski moči.
Z neko mrzlično radovednostjo so izpraševali glasnika o vojskovodjih, vojski, orožju, o načinu vojskovanja in si ponavljali od ust do ust vsak njegov odgovor. Bližina švedskih vojsk je prisojala nenavadno zanimanje vsaki posameznosti, a nobena ni bila taka, da bi jih mogla navdajati s pogumom.
Ob svitanju je prišel Stanislav Skrzetuski z novico, da so švedje že dospeli k Valču, da so oddaljeni od poljskega tabora samo za en dan hoda. Nastalo je takoj živahno gibanje; večina konj in služabništva je bila na paši na lokah, torej so poslali urno ponje. Oddelki so zasedli konje in se uvrstili v prapore. Trenotek pred bitko je za neizvežbanega vojaka n a j-strašnejši; torej preden so rit-mojstri utegnili napraviti red, je trajala dolgo časa strašna zmešnjava.
Ni bilo slišati ni povelj, ni
tromb. Slišali so se le glasovi, kličoči od vseh strani: "Jan! Peter! Sem!. . . Da bi te pobili! Daj sem konje! Kje je moje služabništvo? Jan! Peter!" če bi se v tem hipu razlegel le en sam topovski strel, bi se izpre-menila zmešnjava v splošno grozo.
Polagoma so se posamezni oddelki vendar uredili. Prirojene sposobnosti šlahte do vojne so nadomestile ponekod pomanjkanje izkušenosti in okoli poldneva je tabor kazal še precej ugoden vtis. Pehota, podobna cvetkam v svojih raznobarvnih oblekah, je stala na nasipih, dimi so se dvigali iz prižganih lunt, a zunaj nasipov so logi in ravnine pod zaščito topov rojile od praporov konjenice, stoječe v bojnem redu na izvrstnih konjih, katerih rezgetanje je odmevalo v bjižnjih gozdovih in navdajalo srca zj vojaškim ognjem.
Medtem je poznanjski vojvoda odpravil glasnika z odgovorom, ki se je glasil več ali manj kakor je prerokoval Radziejovski, a obenem politično in rimsko. Potem je sklenil poslati ogledno četo na severni breg reke Notece, da bi ujel kakega sovražnika.
Peter Opalinski, podlaski vojvoda, stričnik vojvode pOznanj-skega, je imel osebno odriniti z ogledno četo s svojimi dragon-ci, ki jih je petdeset pripeljal v Ustje. Razen tega je bilo naročeno gospodoma ritmojstroma Vladislavu Skoraševskemu in g. Skrzetuskemu, naj pozoveta izmed šlahte prostovoljce, spadajoče k splošni vojski, da bi tudi oni že prej pogledali sovražniku v oči.
Oba sta torej odjezdila pred bojne vrste ter vzbujala radost s svojo postavo in umerjenost-jo. Gospod Stanislav je bil črn kakor muren, kakor vsi Skrzetuski, z možatim obrazom, zelo strogim in okrašenim z dol-
go poševno brazdo, ki je ostala od mečevega udarca, s črno in razkodrano brado; gospod Vladislav je bil debel človek, z dolgimi, jasnimi brki, z naprej molečo dolenjo ustnico in z rdeče obrobljenimi očmi; pohleven in vljuden je bil manj podoben kakemu Martu, toda kljub temu je bil odkrita vojaška duša, ki je ljubil ogenj kakor močerad, vitez, ki je poznal vojno kakor svojih deset prstov, in nenavadno hraber. Jezdila sta vzdolž bojnih vrst ter vsak hip ponavljala :
"No, gospodje, kdo se javi do-brovoljno na Šveda? Kdo bi rad povohal smodnik? No, gospodje, dobrovoljno!"
In tako sta prejezdila že dokaj dolgo vrsto, a brez uspeha. Bili so taki, ki so imeli voljo, toda ne strah pred Švedi, temveč omahljivost jih j.e zadrževala. Marsikdo je dregnil soseda s komolcem^ ter rekel: "Če pojdeš ti, pojdem tudi jaz."
Ritmojstra sta postala že nestrpna. Toda ko sta prijezdila pred gneznenski oddelek, je skočil neki pestro oblečeni človek na malem konju izza vrst in je zaklical:
"Gospodje črnovojniki, jaz postanem dobrovoljec, a vi — norci!"
"Ostrožka! Ostrožka!" je zakričala šlahta.
"Tako dober šlahčič kakor vsak drug," je odvrnil norec.
"Za sto vragov!" je zavpil sodniški namestnik gospod Ro-sinski, "dovolj je teh blaznosti J Jaz pojdem!"
"Jaz tudi, jaz tudi!" so zavpi-li mnogoštevilni glasovi.
"Enkrat me je mati rodila, enkrat mi je umreti!"
"Najdejo se taki, kakršen si ti!"
"Vsakemu je prosto! Naj se tu nihče ne povišuje nad druge."
In kakor se ni hotel poprej nihče oglasiti, tako se je zdaj za-
čela usipati šlahta iz vseh okrajev — pritiskati s konji, ovirati drug drugega in se prepirati, kdo bo prej. Kakor bi mignil, je stalo pripravljenih okoli pet sto konj, a še vedno so prihajali iz bojnih vrst." Gospod Skoraševski se je začel smejati s svojim odkritim, vljudnim smehom in vpiti:
"Dovolj, gospoda, dovolj! Ne moremo vsi iti."
Potem sta s Skrzetuskim uredila ljudi in krenila dalje.
Gospod vojvoda Podlaski se jima je pridružil pri odhodu iz tabora. Videli so jih kakor na dlani, ko so se prepeljali preko Notece, potem so še nekolikokrat zamigotali na cestnih ovinkih in izginili izpred tabora.
čez pol ure je ukazal vojvoda poznanjski ljudem, naj se raz-idejo v šotore, ker je spoznal, da jih ni mogoče držati v bojnih vrstah, ko je sovražnik oddaljen še za en dan hoda. Vendar so razpostavili številne straže; prepovedano je bilo goniti konje na pašo in se je izdalo povelje, da na prvi tihi žvižg imajo vsi zasesti konje in se postaviti v bojni red.
Konec je bil torej čakanju, negotovosti, končali so se takoj nemiri, prepiri; nasprotno, bližina sovražnika je dvignila pogum, kakor je povedal gospod
*' ."" '»..— v . —:-:—r^TT-r---,
Skrzetuski. Prva srečna bitka bi jih mogla dvigniti zelo visoko in pripetil se je slučaj, ki se je zdel, da postane nov srečen pomen. — Soince je baš zahajalo ter osvetljevalo z velikim bleskom, ki je kar jemal vid, reko Noteco in borove gozde, ko so na drugi strani reke ugledali najprej oblak prahu, potem pa ljudi, pomikajoče se v tem oblaku. Vse, kar je bilo živo, je prišlo na nasipe gledat, kakšni gostje so to; v tem je pridirjal od straže dragonec iz prapora Grudzinskega ter naznanil, da se vrača ogledna četa.
"Ogledna četa se vrača! Vračajo se srečno! Niso jih pojedli švedje!" so ponavljali v taboru od ust do ust.
Oni pa so se medtem bližali v oblaku prahu čimdalje bolj, hodeč počasi, naposled so se prepeljali čez Noteco.
šlahta jih je gledala z rokami nad očmi, ker je postajal blesk čimdalje večji in je bilo vse ozračje nasičeno z zlato svetlobo.
"Hej, nekaj več jih je nego pred odhodom!" je zakričal gospod šlihting.
"Najbrž peljejo ujetnike, kakor mi je Bog mil!" je zakričal neki šlahčič, očividno podšit s strahopetnostjo, ker ni hotel verjeti svojim lastnim očem.
(Dalje prihodnjič.)

ft'
rf
NAZNANILO
Cenjenim Slovenkam se naznanja otvoritev
Hočevar s Beauty Parlor
na 6411 St. Clair Ave.
Telefon: HEnderson 5296
Permanent waves: §10, $7.50, $5.50.
Prostore , sem prevzela od Stuper's Beauty Parlor. Minnie Hočevar
dftt

^IIIIIIIIIXIXXIIIXIIXXXIIXIIIIIIiriIIIIIIIiriIIIIIIIITrT^rTTrTYTTTTTtITTItt»Itt»»TtTyy»Tt«^tTII»t»»T»TtTTTTl
Prosto dostavljanje
na dom kamorkoli v mestu
Tel. ENdicott 3488
50c RAZPRODAJA
SAMO ZA TRI DNI
PRI
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
ZAČENŠI V ČETRTEK, 18. SEPTEMBRA, OB 9. URI ZJUTRAJ
To bo zopet naša poznana 50c razprodaja, da boste preseneteni glede blaga in vrednosti.
Nikar ne zamudite te razprodaje, ako si želite prihraniti polovico denarja.
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
TU NAVAJAMO CENE NEKATERIH PREDMETOV:
Rjuhe, velike mere 72x90............................................po 50c
$1.00 vredne ženske svilene bloomers.................................po 50c
98c deške praznične srajce..........................................po 50c
$1.25 deške močne kratke hlače.....................................po 50°
$1.00 dekliška krila................................................po 50c
89c deške broadcloth bluze..........................................po 50c
$1.00 moške ribbed union suits......................................po 50°
19cpravimušlin,4jardiza.............................................50c
500 OSTANKOV BLAGA PO 3 JARDE, BROADCLOTH. SATIN, PRINCE, INDIAN PLATNO,	TAc
VSE GARANTIRANO..............................................................................................................................3 JARDI ZA
IN MNOGO DRUGIH FINIH VREDNOSTI
25% znižane cene na vsem našem jesenskem blagu, kot jopiči, lumberjacks, kovtri in blenketi.
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
HENRIK SIENKIEftlCZ
POTOP
Iz poljiCinf fcrevel
dr. ktrp©LF Mole
; i t -