Oktobrova in novembrova številka Izhaja drugo soboto vsakega mesca Uredništvo In upravn.: Dunaj XVI/2, Neulerchenfelderstrasse 21. Inserati sc sprejemajo in poceni zaračunajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina: Za Avstrijo celo leto K 1*50 Za inozemstvo 9 . K 2’— Posamezne številke h 10. Odprte reklamacije so poštnine proste. Poštno-hran konto: 88.153. Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Št. 10, 11. Ljubljana, dne 6. novembra 1909. II. leto. Tobačne delavke in delavci. Tole pozorno čitajte, potem sodite! Nekaj tednov sem divja med tobačnim delavstvom spor, ki kaže posebno sliko takemu opazovalcu, ki ni dobro poučen. Socialni demokratje trde, kakor znano, da dobi tobačno delavstvo prosto sobotno popoldne, ki se omogoči tako, da se skrajša delovna doba na 51 ur tedensko, kar se bo baje šele uveljavilo. Nasproti socialnim demokratom trdi krščansko organizirano delavstvo, da ni res, kar govore socialni demokratje in da še ni nič dovoljenega. Socialni demokratje to naravno agitatorično izrabljajo in očitajo krščanskemu tobačnemu delavstvu, da nasprotuje napredku in da škoduje delavstvu. Kaj je res ? Pred vsem moramo pribiti, da krščan-sko-socialno delavstvo ni nič druzega storilo, kakor da je izporočilo resnico delavstvu, in res jc to, da socialno-demokraška vest m resnična, ker o prostem sobotnem popoldnevu še n i p a d 1 a odločitev. Na neko vprašanje je namreč izjavil sekčni načelnik M i 1 o t a : Odločitev v tej zadevi še ni padla. Vprašanje se zdaj proučuje. Pripravljeni smo pač, da se z zadevo natančneje pečamo. Socialni demokratje se sklicujejo na tvorniško vodstvo v Godingu, češ, da je le-to o nameravanem skrajšanju delavnika in o prostem sobotnem popoldnevu obvestilo delavstvo. Z ozirom na to trditev je izjavil sekčni načelnik Milo ta: Tvorniško vodstvo v Godingu je na tozadevno vprašanje izjavilo, da ni tega izjavilo. Dne 21. oktobra je bil vprašan v Novem Ječinu finančni svetnik dr. I v a n i s s e -v i c b, ki se je mudil v tvornici kot zastopnik glavnega ravnateljstva, kako da stoji zadeva o prostem sobotnem popoldnevu. Finančni svetnik dr. Ivanissevich je odgovoril, da se o vprašanju še ne posvetujejo in da odločitev še ni padla. To in nič druzega ni trdilo krščanskosocialno delavsko časopisje. Socialni demokratje so obljubili, da hočejo dokazati, kar so trdili. Dokaz so ostali dolžni in ga tudi ne bodo doprinesli, ker ga ni mogoče doprinesti. Kaj je resnica glede na prosto sobotno popoldne ? Generalno ravnateljstvo namerava skrajšati delovno dobo, da zamore dati delavstvu prosto sobotno popoldne. Zato je stopilo v zvezo s tvorniškimi vodstvi in jih pozvalo, naj izjavijo o zadevi svoje mnenje in da naj stavijo predloge o nameravani novi razdelitvi delovnega časa. Vsled teh poizvedb so pa trdili socialni demokrati, da je zahteva že dovoljena. V tej trditvi, da je že nekaj dovoljeno, o čemur se šele vrše poizvedbe in dopisuje med tvornicami in glavnim ravnateljstvom, jc to, česar ne moremo drugače nazvati, kakor navadni socialno-demokraški švindel. Zakaj ves spor ? Socialni demokratje znajo, kakor smo zgoraj pokazali, da se bo dalo prosto sobotno popoldne. Da se pa zamorejo lagati, češ, za ves napredek se ima zahvaliti delavstvo zgolj in edino socialni demokraciji, so razširili švindelsko poročilo in pripovedujejo, češ, krščansko-socialno delavstvo nasprotuje prostemu sobotnemu popoldnevu. Nasproti tej socialno-demokraški podli, nesramni, izmišljeni, izlagani agitaciji rdečili opičarskih socialno-demokraških brezverskih barab hočemo kratko navesti, kaj so storili krščanski sociale! za prosto sobotno popoldne. Navesti hočemo edinole tiste korake, ki so se storili za prosto sobotno popoldne zadnji čas. 1. oktobra 1907. Vložila se je spomenica na glavno ravnateljstvo, v kateri se zahteva prosto sobotno popoldne. Spomenica se je izročila po deputaciji osebno glavnemu ravnateljstvu in se je zahteva ustmeno utemeljevala. Oktober 1907. Poslanci Kunschak, A n d e r 1 e in F u c h s so vložili na finančno ministrstvo interpelacijo, v kateri se je zahtevalo prosto sobotno popoldne. 20. februar 1908. V državnem zboru razpravlja proračunski odsek o postavki »tobak«. Poročevalec Korošec (kršč. soc. Slovenec) je predlagal resolucijo, ki poziva vlado, naj v najširšem smislu ugodi v spomenici stavljenim zahtevam tobačnega delavstva. Dr. Kor oš ca resolucija je bila sprejeta. 27. marec 1908. Poslanci Kunschak, A n d e r 1 e in F u c h s se predstavijo z deputacijo naše »Zveze« glavnemu ravnateljstvu. Razpravljalo se je tudi o prostem sobotnem popoldnevu. 20. juni 1908. V proračunski razpravi priporoča krščansko-socialni poslanec Ande r 1 c prosto sobotno popolnde za tobačno delavstvo. 8. oktober 1908. Deputacija naše »Zveze« predloži spomenico naše »Zveze«, v kateri se zahteva prosto sobotno popoldne. 15. november 1908. Italijanski krščan-sko-socialni poslanec P a n i z z a govori pri glavnem ravnateljstvu v zadevah tobačnega delavstva. Sainoobsebi umevno je zahteval tudi prosto sobotno popoldne. 21. majnik 1909. Proračunski odsek drž. zbora razpravlja o postavki »tobak«. Poročevalec poslanec Gostinčar (poslanec S. L. S.) je predlagal med drugim, naj uvede vlada 51 urni delavnik s prostim sobotnim popoldnem. 1. september 1909. Nemško naše strokovno glasilo objavi spomenico naše Zveze, ki se je vložila po deputaciji glavnemu ravnateljstvu 20. septembra. Iz tega lahko tobačno delavstvo razvidi, da smo vedno, vsak čas in z vsemi sredstvi se zavzemali za prosto sobotno popoldne. Zato so pa socialni demokrati nesramni dovolj in se upajo lagati, da so glasovali krščanski socialni poslanci proti prostemu sobotnemu popoldnevu in da so tako škodovali tobačnemu delavstvu. Je li res tako, kakor trde socialni demokrati? Opisati hočemo zadevo. Socialno-demokraški poslanec Hybeš je 1. 1908. v proračunskem odseku predlagal: »Vlada se poziva, naj uvede 48-urni tedenski delavnik s prostim sobotnim popoldnem do 1. januarja 1909.« Proti tej resoluciji so glasovali vsi nesocialno demokraški poslanci. Ne moremo jim ničesar očitati zoper to. Zakaj ne? Vsaka delavka in vsak delavec v tobačni tvornici prav dobro zna, da se pri tobačni režiji kar naenkrat ne more znižati delovna doba za 4:t/i ure na teden ne glede na razna druga vprašanja, ki pridejo v poštev. Opozarjamo na množino dela, ki bi se morala v tem slučaju zdatno znižati, na odpad izboljšanja plač, na upor tvorničarjev itd. Vse to bi vplivalo, da bi se vlada ne bila ozirala na resolucijo socialnih demokratov, če bi jo bil tudi odsek sprejel. Naglašati se tudi mora, ker socialni demokratje vedno kriče, da so krščanski poslanci glasovali proti prostemu sobotnemu popoldnevu, kar seveda ni res, da se ni šlo za predlog, marveč le za resolucijo, poziv vladi. Sicer so pa tudi socialni demokrati pod sedanjimi razmerami sami dobro znali, da so vložili resolucijo le za to, da se bahajo in da potegnejo za nos delavstvo. Samoobsebi je umevno, da krščanski poslanci niso šli na led rdečbn kalinom. Tega socialni demokrati ne povedo, da so socialni demokrati največji nasprotniki tobačnemu delavstvu. Socialni demokratje nikdar ne glasujejo za proračun in glasujejo tudi proti izboljšanju plač tobačnemu delavstvu. Vprašanje na katero naj bi vsak član, vsaka članica odgovoril z »da«: Ali si že privedel letos vsaj enega člana »Avstrijski krščanski tobačni delavski zvezi?« Naj večja goljufija je, da se ljudje, ki ne glasujejo za izboljšanje plač tobačnemu delavstvu, sploh upajo predstavljati za prijatelje tobačnemu delavstvu. Ne samo mi, tudi pametni socialni demokrati sodijo tako. Sodrug Kurt Eisner, glavni urednik so-cialnodemokraškega lista »Erankische Ta-gespost« v Norimbergu, ki je bil, kakor znano, odpuščen iz uredništva rdečega glavnega glasila »Vorvvarts«, je izjavil na nekem so-cialnodemokraškem shodu kakor poroča so-cialno-demokraški list »Miinchener Post« št. 189 z dne 22. avgusta 1908: »Če odrečemo drža''i vsa sredstva, potem se moramo dosledno odreči tudi vsakemu sodelovanju pri postavodaji.« Ker rdeči poslanci v našem državnem zboru vedno tako postopajo, je vse njihovo delo po Elsnerju ničevo. A to še ni vse. iše krepkejše se je izjavil na navedenem shodu socialno demokraški poslanec Sepitz, ki je rekel: »Ako odklanjajo socialni demokrati finančno postavo, odklonijo tudi vso plačo državnih delavcev, vse socialno sodelovanje in ves kulturni napredek.« Krepke besede, ki so še večjega pomena, ker iih ni govoril kak ajmohtarski Gostinčar, Moškerc ali Krek, marveč, ki so jih govorili socialni demokrati! Zakaj stavijo socialni demokrati take predloge? Na to nam odgovarja socialni demokrat vseh socialnih demokratov B e b e 1, pred katerim počepajo na tla vsi verni rdeči opičarji, če čujejo ali če le čitajo in če se jim sanja o njegovem imenu. V Erfurtu na strankarskem shodu nemške rdeče stranke delavskih sleparjev je rekel Bebel: »Ne stavimo zato svojih zahtev, da to ali ono dosežemo. Nam socialnim demokratom se gre marveč za to, da stavimo gotove zahteve, kakršnih nobena druga stranka staviti ne more.« Če bodo Buda, Zupanc, Koncilja in drugi trdih, da to ni res, jim recite, naj stopijo h Kocmurju, predno zapusti tvornico, da jim to prečita v zapisniku erfurtskega shoda. Da mu ne bo treba iskati, povemo iz starega prijateljstva Kocmurju, da stoji tako natisnjeno na strani 174 erfurtskega zapisnika. Stavimo, da ko bo tole prečital Kocmur, nam bo v dnu svoje duše pritrjeval, a seveda priznal tega ne bo, marveč kričal in pisal ter zabavljal, češ, kako da se mi upamo vtikati v skrivnosti njegove duše, pardon, v tisti del njegovega telesa, ki poraja pametne misli po nazorih materialistiške, ali po domače: brezverske socialne demokracije. Kako so dejansko delali socialni demo-kratje' za prosto sobotno popoldne? Pred Binkoštmi 1. 1908. so se v tvornici Dunaj Ottakring preizkušale nove delovne metode. »Sodruginje« so mislile, da morajo tudi v tem slučaju po svoje nastopiti za delavske koristi. In res so delale binkoštno soboto popoldne, dasi je binkoštno sobotno popoldne po delovnem redu prosto? Res, lepa socialno-demokraška delavska prijaznost in naklonjenost sobotnemu popoldnevu! Namestil, da bi socialne demokratke gledale na to. da se varujejo tista določila delovnega reda, ki koristijo delavstvu in namestu, da se potegujejo za prosta plačana popoldneva pred velikimi prazniki, ti pa socialne demokratke na ta način zahrbtno in izdajalsko napadejo delavke! Ko je poleti 1. 1908. obvestila glavna direkcija delavstvo, da da prosto sobotno popoldne, če nadomesti delavstvo ure ob drugih delavnikih ,so bili zopet socialni demokrati, ki so prvi odpadli! V Steinu ob Donavi, kjer so sami socialni demokrati, so takoj brezpogojno sprejeli ponudbo glavnega ravnateljstva. V Fiirsten-feldu je odklonilo delavstvo pri glasovanju ponudbo glavnega ravnateljstva. Na to so leteli rdeči voditelji k ravnateljstvu in zahtevali, naj se še enkrat voli. Hoteli so agitirati za predlog glavnega ravnateljstva. Če bi biio delavstvo povsod sledilo rdečemu steinskemu zgledu in bi se bil povsod uvedlo prosto sobotno popoldne po predlogih glavnega ravnateljstva, bi bili morali še Ha jesensko agitacijo! Deia.keiDeia.cn Povabite začetek jeseni za agitacijo od delavke do delavke! Od delavca do delavca! jako dolgo čakati, da se skrajša tobačnemu delavstvu delovna doba. Delavci! Delavke! Lahko iz-previdite, da socialni demokratje nikakor niso taki delavski prijatelji kakršne se kažejo in kakor se predstavljajo. Dolge jezike imajo, to je res, a kdor veliko kriči in vpije, navadno ničesar ne stori. Kričača nihče ne spoštuje. Vsak se smeja blodnim njegovim — lažem. Izpoznate lahko, da je »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza« neutrudljivo nastopala za izboljšanje tobačnemu delavstvu! Razpravljali smo danes le del tega, kar smo že storili za tobačno delavstvo. Vprašanje, ki je zdaj važno. Tudi drugod lahko še pokažemo, po kakšnih čudnih potih zastopajo delavske koristi. Saj vsak dan vidimo, kako tožijo krščansko delavstvo in kako radi bi pohmkali in škodovali našim agitatorjem, našim vrlim, zavednim agitatorcam. Počenjanje, ki je grdo, a ki se zdi rdečim delavskim sleparjem lepo, ker se jim prav nič ne gre za delavske koristi, marveč edinole za to, da širijo brezverske svoje čenče med delavstvo. Za lumpa Ferrerja, ki je smatral žensko le za to, da jo onečasti in jo potem — zapusti v nesreči samo, je rdečim ljudskim sleparjem zdaj več, kakor za vse delavske koristi. A nočemo več stikati po smrdljivem gnojišču rdeče stranke delavskih sleparjev. Vsaka tobačna delavka, vsak tobačni delavec, ki zna misliti, bo sam dobro znal, ko je tole prečita#’ in dobro pretehtal, kaj da naj stori. Znal bo, da se mora organizirati in da je njegov prostor edinole v »Avstrijski tobačni delavski zvezi«, ki zastopa pošteno koristi tobačnega delavstva. Zato, kdor še nisi njen član, izpolni na zadni strani PRISTOPNO IZJAVO iz jo izroči zaupnici, zaupniku »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«. Slovensko krščanskosocialno delavstvo! Zvršilnj odbor slovenskega krščnasko-socialnega delavstva sklicuje sporazumno z načelništvom »Jugoslovanske strokovne zveze« za nedeljo, dne 28. novembra 1909. VSESLOVENSKI DELAVSKI SHOD! Sicer je bilo že letos III. vseslovensko delavsko zborovanje, a ker so izjavile naše delavske organizacije željo, naj bi se letos vršilo še eno vseslovensko delavsko zborovanje, ustreza Zvršilni odbor izraženi želji. Pri sestavi sporeda se je šlo »Zvršilnemu odboru« pred vsem za to, da seznani javnost z novo ustanovljeno »Jugoslovansko strokovno zvezo«, sad 111. vseslovenskega delavskega shoda. Potrebno je tudi, da se iz-premeni organizacija slovenskega krščan-sko-socialnega delavstva. Vse naše delavske organizacije pozivamo, naj prieno intenzivno agitacijo med krščansko-socialnim delavstvom 'za obilno udeležbo pri shodu. Naročamo zato vsem našim organizacijam: ___ 1. Prično naj takoj s podrobno agitacijo za udeležbo IV. vseslovenskega delavskega shoda. 2. Do 15. novembra naj naznani vsaka naša organizacija, koliko vstopnic naj se ji dopošlje, ker bo vstop dovoljen le proti vstopnicam, ki se bodo glasila na ime vsakega udeleženca. 3. Kjer ni organizacije, naj se vsak, ki se želi shoda udeležiti, obrne na Zvrševalni odbor slovenskega krščansko - socialnega delavstva in priloži znamko za 12 vinarjev, da se mu dopošlje vstopnica. Vsi dopisi glede na shod: »Naša Moč«, Ljubljana. ZAČASNI SPORED. A. Cerkveno opravilo za udeležence. Cerkveno opravilo (za (udeležence se vrši ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi oo. frančiškanov. Delavke! Delavci! Agitujte za Avstrijsko krščansko tobačno delavsko zvezo! V slogi je moč. Čim več Vas bo v zvezi, tim večja bo vaša moč! 13. Vseslovenski delavski shod. Prostor: »Union«. Začetek točno ob 9. dopoldne. Konec pribl iž n o opoldne. a) Poročilo1 Zvršilnega odbora. b) O potrebi in pomenu »Jugoslovanske strokovne zveze«. c) Delavstvo in politika. d) Delavski tisk. e) Slovensko krščansko-socialno delavstvo in njegovi nasprotniki. f) Pravno varstvo in zdravniki. g) Pravno varstvo in pravniki. h) Namen J. S. Z. i) Kaj nudi J. S. Z. (Bolniška, brezposelna, preseljevalna, popotna, izredna podpora in podpora za slučaj smrti). j) J. S. Z. in strokovna društva. k) Organizacija J. S. Z. (Skupine, pla-čivnice, okrožja J. S. Z.) in delavski odsek S. K. S. Z, l) Razprava. Poslovnik shodu. 1. Skliče ga Zvršilni odbor slovenskega krščansko-socialnega delavstva. 2. Prisfop nanj imajo zgolj osebe, ki se izkažejo z vstopnicami. 3. Shod izvoli predsednika, štiri podpredsednike, štiri zapisnikarje. Reditelje določi sklicatelj pred shodom. Imajo pravico zabraniti vsakemu pristop in dolžnost odstraniti vsakega, ki bi motil zbor. Na shodu ima predsedstvo pravico, da razpolaga z rediteljstvom. 4. Poročevalci sc morajo strogo držati po »Zvršilncm odboru« jim nakazanega časa in stvari. Predsednik mora pozvati govornika k redu, če se ne drži stvari. Besedo mu mora vzeti, če prekorači odmerjen mu čas, če postane oseben. Predsedniku se mora na shodu vsakdo brezpogojno pokoriti. 5. Sklepa se z navadno večino glasov. Pri enakem razmerju glasov odloča predsednik. 6. Prvi govore poročevalci od a) do k) sporeda. Sledi razprava. V razpravi sme imeti vsak le enkrat besedo. Koliko časa sme kdo govoriti v razpravi, določa predsednik glede na razpoložljiv čas, ki ima edini brez-prizivno pravico tolmačiti poslovnikova določila. Proti predsednikovemu tolmačenju priziv na zbor ni dopusten. Z Bogom za krščansko delavstvo! Zvršilni odbor slov. krščansko - socialnega delavstva, dne 3. novembra 1909. JožeS Gostinčar, Mihael Moškerc. predsednik. podpredsednik. Našim krajnim [skupinam, članicam in članom. Naše krajne skupine, članice in člani naj sledeče vzamejo na znanje. Po socialni demokraciji vprizorjeno sklicanje »konference bolniških odborov in ostalih pri bolniškem zavarovanju po tobačnih tvornicah udeleženih oseb je povzročila i z -ključno socialna demokracija sama. »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza se ni povabila, da sodeluje, ni se ji dovolil nikak vpliv na konferenco. Tudi ni h konferenci povabljeno »Zvezino« načelstvo. Zato se ta prireditev ne sme smatrati za prireditev celokupnega tobačnega delavstva marveč le za prireditev socialnode-mokraškega tobačnega delavstva. »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza« je danes činitelj, s katerim se mora računati, kadar se gre za tobačno delavstvo. Odklanja, da se vkloni socialno-demokraškemu vodstvu. Zato izostane vsaka udeležba članov »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze« pri navedeni konferenci', kakor tudi vsako prispevanje naših članov k stroškom navedene prireditve . Načelstvo »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«. l Krščanska strokovna organizacija leta 1908. Lansko leto ni bilo ugodno za razvoj mlade krščanske strokovne organizacije. Gospodarska kriza sicer ni zmanjšala števila članov, pač pa je zavirala razvoj krščanskega strokovnega gibanja. Kakor se razvidi iz statističnih podatkov, bilo je koncem leta 1908. v krščanskih strokovnih društvih organiziranih 8 3.0 0 0 o s e b.*) Za prvi kongres krščanskih avstrijskih strokovnih organizacij, ki je zboroval od 31. januarja do 1. februarja 1909., se je tudi poizvedovalo o moči krščanskih strokovnih društev. Uspehi se ne strinjajo z navedenimi številkami, ker se je navedlo za kongres število članovz dne 1. oktobra 1907. in ker so zamogle nekatere organizacije podati kratko ored koncem leta le aproksimativne številke. Organizac. Članov skupine 1907 1908 Osrednje zveze (16) in nemške krajne organiz. Češko strokovno društvo 828 38.627 47.056 (sedež Brno) . . . Češko strokovno društvo 360 15.000 17.725 (sedež Kraljevi Gradec) Poljsko strok, društvo 102 6000 8000 (sedež Krakov) . . Slovenske krajne orga- 66 ? 8000 nizacije (12) . . . . 25 2140 2846 1381 61.767 83.627 Osrednje zveze sprejemajo vse delavce ne glede na narodnost, a nenemških članov je malo. Podroben seznam o osrednjih zvezah in o nemških krajnih organizacijah navajamo pozneje. Češko strokovno društvo s sedežem v Brnu ima organiziranih 3200 tekstilnih delavcev, 2069 poslov, 1928 poljedelskih delavcev 1594 lesnih delavcev, 1223 stavbinskih delavcev, 1110 krojačev, 1018 usnjarjev, 923 kovinarjev, 700 rudarjev, 487 tobačnih delavcev itd. Slovenske krajne organizacije imajo 971 kovinskih delavcev, ,508 papirnih delavcev, 206 slamnikarjev, 204 leparniških delavcev, 124 lesnih delavcev itd. Poljsko in češko strokovno društvo v Kraljevem Gradcu nista vposlala podrobnih podatkov. Na posamezne stroke odpadejo, iz-vzemši člane poljskega in češkega kraljevo- graškega društva: 1. Tekstilno delavstvo 15.697 2. Železničarji 7.000 3. Hišniki 6.233 4. Tobačno delavstvo 5.162 5. Kovinarji 3.155 6. Lesni delavci 2.855 7. Cestno delavstvo 2.738 8. Stavbno delavstvo 2.285 9. Posli 2.069 10. Poljedelsko delavstvo 1.928 11. Peki 1.834 12. Krojači 1.731 13. Usnjarji 1.417 14. Gostilniško osobje 1.139 15. Rudarji 1.077 16. Mestni uslužbenci 1.019 17. Slaninarji 972 18. Kočijaži 962 Prvič se je tudi poizvedovalo o blagajniških razmerah osrednjih zvez in nemških krajnih organizacij, 16 centralnih zvez in 23 krajnih organizacij (pet krajnih organizacij z 1679 člani ni pravilno izpolnilo vprašalnih pol), ki se je udeležilo statistike, so imele leta 1908. dohodkov 427.208 kron 47 vinarjev. Saldo je znašal koncem leta 1907. 100.993 kron 66 vinarjev. Skupni dohodki so znašali 528.142 kron 13 vinarjev. Izdatki so bili sledeči: Brezposelna, bolniška, popotna, preseljevavna, pogrebna podpora: pravno varstvo K 144.768-63 Strajkarska in podpora kaznovanim delavcem » 34.545-29 Zvezino časopisje, knjižnice, koledar » 58.973-71 Deleži krajnih skupin in prispevki osrednji komisiji » 29.800-49 Agitacija, plače, uprava, inventar, razni izdatki » 103.374'93 Skupaj K 371.463-05 V blagajnah central je bilo brez gotovine krajnih skupin 156.679 kron 9 vin. Tabela kaže natančno sliko o moči in o blagajniških razmerah osrednjih zvez in krajnih organizacij. Poljsko strokovno društvo je imelo leta 1908. dohodkov (vštevo saldo 1907 per 468 kron 42 vin.) 35,073 K 65 vin. Izdatki so bili sledeči: Brezposelna, bolniška, popotna podpora, pravno varstvo 13.232 K 71 vin., štrajkarska podpora 437 K 19 vin., Zvezino glasilo 4089 K, deleži krajnih skupin 3341 K 39 vin., agitacija, uprava, inventar, diverzni izdatki 5871 K 94 vin., skupaj 26.972 K 23 v. Saldo leta 1908. 18.101 K 42 vin. Češko srokovno društvo, sedež Brno, je imelo leta 1908. članarine 104.280 K 9 vin., skupnih dohodkov pa 114.000 K. Podpor se je izplačalo 41.104 K 25 vin. Blagajniško stanje je znašalo koncem leta 1908. 134.480 kron 86 vin. Krščanska strokovna društva so imela leta 1908. II nemških, 1 slovensko, 1 poljsko glasilo. Skupen nalog znaša mesečno 88.000. Pregled krščanskih strokovnih društev leta 1908. ijeufBS -B[q mUABjS A BUJAOJOO JS rj-Tf—ivOtTCO — rOtnCMODO'^-VO'^—•fOOO'OO'O en ni en — ^ on in cm ^ o t^ ^ o on cn o ti« oq n ^ ni —# cMifi ni in ni »-««-«m’ ro *-« o »-h Tf vdo 1—• ^ T—< »—1 »—1 156.679 03 - - - Stroški ^ ni — oo ro m t-* 103.374 93 iflSJUI -05( ifupajso j^Aadsuj SZ X l£g IS 1 1 1 o 1 S 1 5 1 mS 1 IŠSSS 5 — _ 113 11 7.706 50 6 34 1.567 128 1.630 358 14 64 5.978 11 11.861 265 1 s jfjBpO|0>J '33;u -?!fU)t ‘b|!SB|3 BUIZ3AZ JZ * s: X g SoS i.SSS MISI IS23Š IS ISK 2 608 1.148 74 19.260 326 5.303 400 333 5.848 2.125 100 3.644 2.207 1.027 361 3.975 9 664 565 g s ajodpod 3>|SAO>|[Bj}g II 1 1 1 1 1 1 II g 1 1 ŠS2 M 1 1 S£ s — 161 20 868 3056 1.355 424 27.848 811 34 545 3JOdpO(J JZ X 1 o o ^ i m i o t"- oo i loooinn-mm i o rr 1 o in tt tt li—« 1 oo in m 1 'oocno'omm 1 m »—1 S 00 •o n- —4 on-—•O'O—•roo^ommooomoooininvnooni o—'m — cooomTr — TfntO'O'O^cnntTf — r^» innii——'Ovoo ^ r-en vonioooooo oo ni m" m od ni 'S o ni r-‘ o —« co — mm AOUB|3 OHAd)§ xt«m — n-omooooomt— n-^mm—ooomoor-m momooon-mm—'mmo—'vomm — mt^OTtrt* oo — moo—>—'oni—' montoon-o — — — — — n- — o — m — m ^ — — 45377 auidnifs 3>|s[i3bz;ub3jo niinmn* — mmm — on- — moOTfn-mmvo — — o — ni m m — m ^ — Tfmmr^— mm S SlpBZIUBSjO 3U(BJ>J Ml 1 Ml | | i -on , | | t- m m 3Z3AZ atupaiso — — — — — | — — — | — | — —• — — j | — — — | o Stroka Peki Stavbni delavci Knjigovezi Rudarji Železničarji Slaninarji Gostilničarski nastavljene! Trgovski nastavljene! Trgovski in transportni uslužbenci Hišniki Lesni delavci Slaščičarji Usnjari Kočjaži Kovinarji Krojači Mestni uslužbenci Cestni delavci Tobačni delavci Telefonski delavci Tekstilno delavstvo Splošna strokovna društva .... •A31S 3(31 — mmTtmon-oooo — mmTtmor^oooo — m — — — — — — — — — — mmm ,Naša Moč* Prvi! Veselo nalogo ima danes »Glasnikov« urednik. Malokdaj še sem s takim veseljem poprijel za pero, kakor zdajle, ko pišem tale članek. Ne, da se baham, lahko trdim, da poznam dobro ljubljansko tobačno delavstvo. Med kranjskim industrijskim delavstvom je glede na izobrazbo brez vsake dvojbe na prvem mestu. A nekaj je, kar me še bolj veseli, zvestoba ljubljanskega tobačnega delavstva naši sveti stvari, zvestoba krščanski socialni zastavi. Kadar kje v naši organiciji ni bilo kaj prav drugod, vselej sem se spomnil, da imamo moderno delavsko ljubljansko tobačno organizacijo, zvesto, ki kljub vsem spletkam malostmh, zlobnih in klepetavih naših nasprotnikov stoji liki nepremagljiva pečina v razburkanem morju. In mirno sem nadaljeval po skromnih svojih močeh delo za našo stvar. Rad bi imel, da bi bilo vse naše delavstvo tako, kakršno je krščansko socialno tobačno delavstvo ljubljansko. Pred vsem zvestoba naši stvari. Ta drži. Nisem in ne bom obupal niti nad tistimi, ki so v rdečih vrstah. Znam, da ne toliko prepričanje, kolikor male stvari_ spravijo neka-ternike v rdečo kompanijo. Zal mi je zanje. Saj jih je med njimi tudi takih, ki sem jih bil videti navajen pred leti na naših shodih, na naših prireditvah. Ne toliko iz prepričanja, družba, prijateljstvo, žlahta in deloma tudi neopravičen strah pred rdečo nasilnostjo in surovostjo je spravil nekaj ljudi, ki so bili včasih naši, v nam nasprotne čete. Pri ogromni zvesti večini ljubljanskega tobačnega delavstva ti odpadki ne pomenjajo mnogo. Žal mi je pa le za nje, ker spadajo po svoji preteklosti, po svoji socialni vzgoji, po svojem religioznem prepričanju k nam, ker smo se borili skupno ramo ob rami za delavske koristi. Ej, ne pripeti se mi ravno redke-kdaj, da kak sedanji posili socialni demokrat pohiti pomuljen mimo mene, ni miu prijetno, da bi ga nagovoril in spomnil tistih dni, ko smo spravili zanj, ki je bil takrat odločno naš, celo tvornico na noge, ko so ga postavili na cesto, in to ob časih, ko je bila organizacija še v povojih, ko se je skoraj za greh in za piko med višjimi, če si bil odbornik, če si se izpostavljal za delavske koristi. Ne kličem, nazaj k nam, ker se nočem poniževati, a znam, če bi nekoliko pomislili nazaj, s studom in gnjevom bi zapustili tisti krožek, ki je po svojem duhu tuj našemu delavstvu, ki je razbil delavsko skupnost in slogo med tobačnim delavstvom ljubljanskim. Ne vabim nazaj, a vesel bi bil, ako bi videl zopet v naših vrstah tiste maloštevilne, ki so — v svojo škodo odpadli. A žalne misli' mi hitro zaduši pogled na našo veiiko delavsko armado, pošteno kršč. socialno ljubljansko tobačno delavstvo. Podporno društvo trdno stoji. S. K. S. Z. Povsod, kamorkoli se ozrem po Ljubljani in po ljubljanski okolici, tobačno delavstvo odločno nastopa za sveto našo stvar. Nikjer take požrtvovalnosti, kakor med ljubljanskim krščanskim socialnim delavstvom v tisti veliki rumeni mučilnici ob Bleivveisovi cesti z zastarelimi delavnicami. Ob štrajkih male naše slovenske krščanskosocialne organizacije se je izkazalo vedno požrtvovalno srce ljubljanskega tobačnega delavstva. Ni še ustanovljena Jugoslovanska Strokovna Zveza, a že se prav odločno naglaša, mi tudi vstopimo vanjo, da bo večja skupna delavska moč na slovanskem jugu. Ko se je ustanovila plačivnica in pozneje krajna skupina »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«, so se nekateri bali, češ, trpelo bo »Podporno društvo«. Nisem sc tega bal. Brez ljubosumnosti delujeta obe organizaciji za skupno korist. Naš list »Glasnik« je razširjen, ker je obligatoričen. A tudi »Naša Moč« je tako razširjena, kakor nikjer drugod ne na Slovenskem. Naj bi ne bilo tobačnega delavstva, bi tudi »Naše Moči« ne bilo. Kadar pokukam v upravo »Naše Moči« in vidim, kako malo store za list ravno tiste organizacije, ki so ga najbolj zahtevale, me pomiri edinole, ko vidim, kako zvesto se drži skromnega slovenskega krščansko-socialne-ga delavskega tednika tobačno delavstvo, da ne zrojim tako, kakor zaslužijo gotovi zaspanci in zaspanke drugod, kjer ne poznajo tiste zvestobe, ki jo pozna ljubljanska kršč. socialna tobačna delavka, tobačni delavec Naj bi se povsod tako delalo za »Našo Moč«! kakor se dela v ljubljanski tobačni tvornici, bil bi list res tak, kakršen je potreben v socialnem, stanovskem, strokovnem, znanstvenem, apologetičnem, politiškem in informacijskemu oziru slovenskemu krščausko-so cialnemu delavstvu. Zdaj ne zamore v skromnih svojih predalih vršiti vseh teh nalog. Ko sem ob tej priliki zaslužno pohvalil naše k. s. tobačno delavstvo prosim, ostanite še nadalje zvesti listu, ki je tudi popolnoma Vtis, ki je potreben skupnemu k. s. sloven-skemu delavstvu. Na podporno društvo § 1 zahteva, da ni delavke, ni delavca v tvornici, ki ne bi bil član „našega društva4*! Zakaj to pišem. Zato, ker je moja duša vesela, ki vidim kako lepo, kako krasno, naravnost občudovanja vredno napreduje krajna skupina »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze v ljubljanski tobačni tvornici. NAD TISOČ ČLANOV IMA! Ob lej priliki objavlja nemško glasilo »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze članek polen hvale ljubljanskemu kr-ščanskosocealnemu tobačnemu delavstvu in krega druge krajne skupine. Izvaja: POSNEMAJTE! Prva krajna skupina, ki ima nad 1000 članov. Ne vedno in tudi ne povsod polagajo krajne skupine in njihovi člani na agitacijo tisto važnost, ki jo ima v strokovnem gibanju. To ni veselo znamenje, ker nam edinole agitacija omogočuje, da pridemo naprej. Po naraščanju članov pridobiva vpliv tudi organizacija in seveda imajo predvsem dobiček njeni člani. Žal, da se to prevečkrat ne vpošteva ali se pa ljudje odtegnejo od agitacije zaradi zaprek in težav, ki se povsod nahajaio. .Veselo je, ako z a moremo z zgledom pokazati, kakšne uspehe doseže vztrajnost v agitaciji. Tak zgled nam je pokazala krajna skupina Ljub 1 j a n a , ki ima že n a d tisoč članov. Lepo število, bo kdo rekel. A pri tem naj se tudi pomisli na to, da je bilo potrebno lepo delo, predno se je doseglo to število. Mogoče je bilo to edinole, ker je •vodstvo krajne skupine doseglo ta uspeli edinole v skupnem delu s člani. 'Krama skupina obstoja šele tri leta. Ustanovila se je 14. julija 1906 kot plačiinica, kot krajna skupina se je konstituirala -?4. J‘l‘llia,j. ’ Članov je imela koncem leta 1906 4-1, leta 1907 677, leta 1908 900. zdaj je prekoračila 1000. (Ima 1040 članic in članov. Ur.j Samoobsebi umevno je, da je tudi v drugih ozirih imela agitacija uspehe. Naglasati se mora, da znajo člani ljubljanske krajne skupine ceniti vrednost organizacije. Predočili bi to radi članom ostalih krajnih skupin. Nekatere krahie skupine de ujejo prav pridno v agitačnem oziru m v tem oziru ne zaostajajo za Ljubljano, ker so pozneje ustanovljene, drugod je /P'^t J; žavfki ostanejo pd agitSirOsobito pride v poštev brezbrižnost, nerazumevanje potrebe organizacije ipri tistih, ki se za nič ne zanimajo, kar je res največja zavora pri razvodi organizacije. A tudi ta zapreka se premaga. če se resno im vztrajno dela. Seveda, vodstvo krajne skupine tega samo ne zmore. Sodelovati morajo člani. Naša zveza ne bo nikdar imela toliko krajnih skupin, kakor ostale stanovske organizacije. Razmere so take. Zato moramo misliti na to, da ustvarimo močne krajne skupine, ker v številu članov lažje napredujemo, kakor s številom krajnih skupin. Vsi članj naj posnemajo ljubljanski zgled. Ljubljanska krajna skupina ne bo ostala pri sedanjem številu članov. Delalo bo naprej. To naj store ostale krajne skupines podvojeno močjo. Gre naprej, samo resno se mora hoteti; Ljubljana nam je to pokazala. Proračun tobačnega monopola za leto 1910. Pravkar je izšel. Za izboljšanje delavskih plač je določenih 1,430.000 kron. Medtem ko se je lani stavilo v proračun za ta namen 1,530.000 kron, se je letos stavilo 100 tisoč kron manj. Priznati moramo, da je za dopuste v proračunu nova postavka 600.000 kron, ki jo lani ni bilo. Ta vsota omogoči, da se izboljša in izpopolni poletni in dopust porodnicam. Za delovske dobrodelne naprave, za ko-pelji, za zavetišča dojenčkom je proračuna-nih 7170 kron. 'Za nove stavbe in nakup zemljišč je v proračunu 200.000 kron več. Zgraditi nameravajo po nekaterih krajih uradniške in delovske hiše. Dohodkov izkazuje proračun za 1. 1910 272,147.000 kron, za leto 1909 je bilo preračunanih 251,207.800 kron, torej upajo, da se leta 1910 povišajo dohodki za 20,939.200 K. Stroške so proračunali za leto 1910 v višini 106,875.500 K, leta 1909. s 96,936.400 kronami, izdati nameravajo torej leta 1910 9,939.100 K več kakor letos. Dobička preračunajo za bodoče leto 165,271.500 krom, letos pa 154,271.400 kron, leta 1910 za 11,000.100 kron več kot letos. S proračunom se bomo še temeljito bavili. / Vseslovenski delavski shod bo v nedeljo, dne 28. t. m. Krščansko socialne delavke, delavci vsi brez razlike nanj! Starostna preskrba tobačnega delavstva v zbornici. Poslanci K u n s c h a k , A m d e r 1 e in Franc Fuchs s tovariši so vložili v seji državnega zbora dne 22. oktobra letos interpelacijo na finančnega ministra, v kateri zahtevajo, naj se hitro reši vprašanje o pre-osnovi prenzij tobačnemu delavstvu. Interpelacija .navaja med drugim: I Oktobra leta 1906 so se preosnovali že popolnoma zastareli predpisi glede na starostno im invalidno preskrbo delavstva tobačne režije. Finančno ministrstvo je določno izjavilo, da je reforma le začasna. !Po tej reformi dobi tobačna delavka, če je delala 40 let v tvornici, dnevno pokojnino, ki znaša 1 krono. Pri sedanji splošni draginji ni potrebno določno naglašati, da s tako vsoto nihče ne more živeti, dasi živi na'skromnejše. Delavstvo je 'zato že ponovno vlagalo na c. kr. glavno ravnateljstvo in na finančno ministrstvo prošnje, naj se že trajno urede določila o starostni in invalidni preskrbi. Vselej se je delavstvu odgovorilo, da se pre-osnova že izdeluje. Vkljub temu p a ž e traja provizorij tri leta. Z ozirom na nujnost zadeve stavijo ipod-pisanci sledeče vprašanje: Ali je pripravljen finančni minister, da takoj vse potrebno ukrene za končno trajno ureditev starostne in invalidne preskrbe delavstvu tobačne režije in da le-ta pospeši? XXX (Kljub temu bodo socialni demokratki in demokratke kakor Kocmur, Zupanc, Kanci-Ta, Buda, Meri, Dovč, Dolfi im drugi ter so-druginji vpili, da krščanskosocialni poslanci ne nastopajo za koristi tobačnega delavstva, dasi store več, kakor tista stranka, ki se po krivici imenuje delavska stranka, dasi bi se morala po pravici in resnici nazivati stranka barcelonskih morilcev in požigalcev. Spomenica. iDne 20. septembra je izročila deputacija osmih oseb »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze« glavnemu ravnatelju tobačne režije spomenico. V razgovoru je izjavil glavni ravnatelj, da se koncem leta izboljšajo delovne razmere. Vprašanje o plačah. Z ozirom na plačo je rekel glavni ravnatelj, da kakor lani se tudi letos izboljšajo. Natančno se o načinu in o višini ni mogel izjaviti. Pomisleke je imel proti ponovno zahtevan! tedenski plači, Tažava je osobito zato, ker se gre za delo po kosih, ki se ne more kratkomaio [zpremeniti v časovno plačo. Osobito se boje, da bi se zmanjšala množina dela, če se uvede tedenska plača, kar se pravi povedano z drugimi besedami: del delavk bi ne napravil toliko, kakor zdaj pri gedingu, ko mora napraviti delo, da nima pri plači škode. Seveda je to naziranje napačno, ako se ne zahteva preveč, kakor je zdaj, mora delavka do skrajnosti izrabiti delovni čas. Če se ne bo zahtevalo preveč, bo vsaka delavka dogotovila naloženo ji delo. Tedenska plača se predvsem zahteva, da bo že konec vednim plačilnim izpremembam. Zdaj odpade delavkam celih oddelkov velikokrat znaten del plače, dasi trajno enako delajo, ne da so same vzrok in ne razumejo, zakaj da trpe škodo, 'ki jo povzroča sedanji komplicirani način plač. Poleg tega se morajo tudi upoštevati prazniki, ki odpadejo. V delavčevi rodbini prazniki v proračunu vedno odpadejo, kar je zelo občutljivo, ker plačilne razmere niso sijajne. Čimbolj je delavstvo prisiljeno, da mora računati z vsakim vinarjem, timbolj je zadelo, ako izgubi cel dan, kar izgubi razen tedensko plačanega delavstva vse tobačno delavstvo, i Pokojninsko vprašanje. Tu tičimo, kjer smo tičali. »Potrpite! Čakajte!« 'Po se vedno ponavlja. Ko se je pripomnilo, da se je to že ponovno reklo, in se še vedno reče, je odgovoril glavni ravnatelj: Zamorem edinole ponoviti, kar sem že rekel: zaupajte mi. Dokaz, da se zanimam za vprašanje, je, da sem vzel vaše delo o penzi-jah seboj na dopust, da se stvar hitrejše reši. Pomislite! To je veliko delo, s katerim so v zvezi tudi veliki izdatki. V državni tiskarni je stvar drugačna; ker je le malo osobja, za kar se me potrebuje tako velika denarna vsota. — Ko se je ugovarjalo, da donašajo tobačne tvornice veliko, je glavni ravnatelj odgovoril: »Mislite, tobačna režija napravlja dobro kupčijo; no, res je . . . .« (Kaj pome-njajo tele pike v oficielnem komunikeju deputacije, sicer ne znamo, menimo, da je rekel glavni ravnatelj »za finančnega ministra, zame ne«. Znano nam je namreč, da je prejšnji glavni ravnatelj poslancem a tudi delavcem Ali si že član, članica „Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze"? Če še nisi, se takoj vpiši! mnogokrat tožil: Saj bi rad storil. A kaj pomaga. Ustavim v proračun za delavstvo potrebne vsote, pa mi jih črtajo. Sodimo, da je tudi letos Bilinski rabil modri svinčnik, ko je revidiral proračun glavnega ravnateljstva, ki se mora mnogokrat leta in leta boriti za kako drobtino. Op. »Glasnikovega« urednika.) — Pristavil je še glavni ravnatelj, da mu je stvar zelo pri srcu. Stanovanjsko vprašanje. Razgovarjato se je tudi o vprašanju stanovanj. Glavni ravnatelj je izjavil, da prizna potrebo akcije na tem polju, a da potrebuje ■za to 15 milijonov. Korakoma se itak dela. Zdaj grade v Hainburgu eno delavsko hišo. To je za Hainburg nekaj, a to gre prepočasi, 15 milijonov bi porabil v 15 letih. Delavstvo ne gre tako daleč. Postalo je že tako skromno, da kaj takega niti ne zahteva. Res, stvar bo stala 15 milijonov, a ostali bodo last tobačne režije. Vsota se lahko razdeli na nekaj let. Če bi porabili skozi tri leta vsako leto 5,00.000 za delavska stanovanra, bi se vsaj nekoliko odpomoglo stanovanjski bedi. — Glavna stvar je, da se brez cincanja grade po več krajih delavske hiše. Razpravljalo se je tudi o krajnih pritožbah. Iz raznih tvornic. Nečuven škandal v Fiirstenfeldu. Svojim očem nismo verovali, ko smo čitali dopis v nemškem našem glasilu iz Fiirstenfelda o novem načinu, ki ga hočejo v fiirstenfeldski tobačni tvornici uveljaviti pri sprejemu novih delavk. Dne 30. septembra 1909. so sprejeli na delo nekaj deklic. Nečuveno je, da sta bila drzna dovolj vicedirektor Pessiak in oficial Piffl in se nista odstranila, ko je ukazal novi tvorniški zdravnik dr. Adolf Thewan par deklicam, naj odstranijo na zgornjem delu telesa obleko. Seveda so deklice sramovale to storiti vpričo škricov, ki nimajo prav ničesar opraviti pri zdravniški preiskavi. A moža se nista zadovoljila s tem, da sta pasla svoje oči, za kar nimata nobene pravice, marveč je ukazal Pessiak: »Glejte, da hitro slečete srajco!« Se nesram-nejše se je obnašal oficial Piffl, ki je vpraševal deklice stvari, da jim je rdečica sramu oblivala lica, da, svojo nesramnost je tiral tako daleč, da je grajal rast deklic. Skrica sta se tako delala, kakor da zdravnik ničesar ali le malo razume o svoji stroki, kar meče na oba škrica tako čudno luč, da bi morali oba spraviti zaradi zlorabe uradne oblasti tja, kamor spadata. Prav ima naše nemško glasilo, ko povprašuje, ali sta škrica iskala svojo zabavo, ker dostojno tako postopanje ni. Na to-le resnično dogodbo opozarjamo ljubljansko delavstvo, ki naj si dobro zapomni imena Pessiak in Piffl, če ju kdaj zanese veter v Ljubljano, da se jima bo gledalo* na — oči in na jezike! Kakor svinja z mehom postopa oficial Piffl z delavstvom v F.rsten-feldu. Noč in dan tuhta, kako bi škodoval delavstvu pri zaslužku. Iznajdljiv je, to sc mora priznati. Delavkam ne dajo dosti tobaka, ure in ure morajo čakati na tehtnici, da dobe vsaj polovico fasunge. Pifflu pridno pomaga njegov prijatelj vicedirektor Pessiak. Grozita delavstvu, da je bodo neusmiljeno kaznovali, da je bodo odpuščali iz službe. Zlasti jima tičijo v želodcu starejše delavke, ki bolje poznajo delo, kakor premodra kričača Piffl in Pessiak, ki ne vesta, kaj naj bi našla, da kratita delavstvu jzaslužek. Spi-narce morajo oddajati že trfanj blaga. Za mogočnega oficiala Piffla ne pomenjajo odloki glavne direkcije glede na stare delavke nič. Kadar pride na vrsto stara delavka, da bi napredovala v službi, jo prezre z režečo opazko, češ, da nima inteligentnega obraza in da stori on, kar hoče. Stare špinarce ostanejo, mlade pa imenuje za prejemnike. Zahteve delavstva v Sternbergu. V Sternbergu ie zahtevalo delavstvo v spomenici poleg splošnih zahtev: Tedensko plačo v oddelku finega tobaka, za tiste starejše delavke pri »Roll«-strojih v cigaretnem oddelku, ki se ne morejo privaditi egiptovski delovni metodi, nadalje naj se zniža pri egiptovski metodi delo tedensko za 400 komadov. Pri strojih zavitkov prosijo delavke za slično plačo delavk pri cigaretnih strojih. Sloga jači, nestoga tači. (Iz Cvitave.) Naša krajna skupina je imela 21. septembra shod, na katerem je poročal naš tajnik Ullrcich o predložitve spomenice, kakor tudi o potrebi, da se dosežejo posamezne zahteve. Najbolj zavira, žal, napredek delavstvo samo. Kadar se zahteva za kako kategorijo izboljšanje, mnogokrat čujemo: »Kaj nas to* briga, saj nimamo ničesar od tega.« Tako naziranje je popolnoma napačno. Dožnostl vsakega člana, vsake članice 1" tl r« razširi s krepko agitacijo „Avstrijska kršranska tobačna delavska zveza". Sloga med delavstvom je pred vsem potrebna, če hočemo, da dosežemo, kar zahtevamo. Pred vsem je potrebno, da se zanimamo za organizacijo, da se pozorno čita strokovno glasilo. — Pripomniti si usojam, da hvala Bogu, pri nas v Ljubljani ni tiste zavisti, ki jo je grajal Ullreich v Cvitavi. Ne trdim, da tu in tam v naglici morebiti ne pade kaka beseda, ki diši po zavisti, a kadar se gre za res, ko se gre za to, da sc naše ljubljansko delavstvo potegne za skupne koristi, ni opažati zavisti. Ko smo letos imeli strogo zaupna posvetovanja o sestavi spomenice, sem v neki malenkosti opazil, da bi bila mogoče z neko besedo prizadeta neka druga skupina. Predlagateljice so same takoj odločno izjavile: »Tega pa nismo hotele, nismo nameravale. Stavek naj se izpusti!« Ko smo pri drugem sestanku pretehtavali v drugo vso stvar, so predlagateljice same pred oficielnim delom prišle k meni in rekle: »Saj ste izpustili, kaj ne, niste pozabili na svinčnik.« Ob tej mali dogodbici sem se prepričal, kako da z organizacijo tudi napreduje zavest skupnosti in kako izginja zlo zavisti, ki je res razširjeno med delavstvom, ki še ni organizirano in ki preprečuje marsikatero dobro stvar. O tem, kako peša zavist in se dvigne delavska medsebojna ljubezen po organizaciji, bi znal še mnogo povedati, a čemu: delavke in delavci, roke na srce, nekoliko pomislite, kako je bilo pred leti, ko še niste bili organizirani, in kako je zdaj. Priznali boste, da imam prav, kar trdim, da je malone popolnoma odpravila organizacija zavist med našim krščanskosocialnim tobačnim delavstvom v Ljubljani. Na socialno-demokraško se ne oziram, ker tu je res zavist voditeljica, a pri nas tista mala peščica ne pride v poštev, ničesar ne pomenja. Iz ljubezni do bližnjega je zato potrebno, da lepo prijateljsko spravite nazaj tiste tja, kamor spadajo, ker pošteni ljubljanski tobačni delavki in poštenemu ljubljanskemu tobačnemu delavcu ni mesta v zavidni brezverski socialno-dcmokraški gadji zalegi. — »Glasnikov« urednik. Kaj pripoveduje obrtni nadzornik iz tobačnih tvornic? Nemški obrtni nadzorniki so že pred meseci izročili javnosti svoja poročila, medtem ko so avstrijski obrtni nadzorniki šele oktobra izdali svoje poročilo. Zato iz- gubi poročilo mnogo na svoji vrednosti, ker pride tako pozno v roke javnosti, dasi tega niso krivi obrtni nadzorniki. Obrtnih nadzornikov ni veliko. Preobloženi so tudi s pisarijami tako, da izgube veliko časa in jim ga le malo preostane za nadzorovanje, kar je njihov glavni namen. Obrtni nadzorniki so rešili 167.214 spisov; ogromno delo, zato je tudi umevno, da so med 120.311 nezgodnemu zavarovanju podvrženimi ' delovršbami (jih pregledali le 19.146 (l:5-9%), (med 14.260 tvornicami 9126 (64 %). Razumljivo je, zakaj so obiskali večino podjetij le enkrat, kar seveda nikakor ne zadostuje. Med delovršbe, ki so se le enkrat obiskale, spadajo seveda tudi tobačne tvornice. Res je sicer, da so razmere, kakor jih opisujejo obrtni nadzorniki, po nekaterih delo-vršbah neprimeroma slabše, kakor po tobačnih tvornicah, a kljub temu bi večkratno nadzorstvo tobačnih tvornic nič ne škodilo. Osobito bi bilo želeti, da bi obiskale tobačne tvornice tudi ženske obrtne nadzornice. Prepričani smo, da bi sc marsikaj našlo, kar uide očem moških obrtnih nadzornikov. Seveda bi sc morali znatno pomnožiti nadzorovalni okraji, pomnožiti tudi število obrtnih nadzornikov, pomnožiti bi se moralo število ženskih obrtnih nadzornic in prised-rrikov zdravnikov, kakor bi tudi morali dobiti obrtni nadzorniki zadostno število pisarniških moči. Sredstva, s katerimi zdaj razpolaga obrtno nadzorstvo, so seveda nezadostna. Država bo morala globoko poseči v žep. Zadnji čas je imenovalo trgovinsko ministrstvo 16 novih obrtnih nadzornikov in 4 ženske asistentinje. A kjer je tako malo moči na razpolago, kakor v obrtnem nadzorstvu, se mora vsaka pomnožitev najtoplejše pozdraviti, dasi še veliko manjka do popolnosti. Važnost obrtnega nadzrstva za tobačno delavstvo se najbolj razvidi iz poročil o tobačnih tvornicah v Saccu in v Rovignu. Obrtni nadzornik je skoz1! več let grajal žalostne razmere obeh tvornic. V letošnjem poročilu se poroča, da se odpravljajo grajane napake. Sicer se to ni zgodilo edinole zaradi poročil obrtnega nadzorstva, a krepko so podpirala delavske zahteve. Dragoceno je obrtno nadzorstvo tudi za delavstvo po državnih podjetjih. Sacco in Rovigno nam to dokazujeta. A da bi obrtno nadzorstvo bilo v polni meri kos svoji zadači, moralo bi se Delavci! Delavke! Ali obiskujete predavanja S. K. S. Z. Predava se ob torkih pol 8. zvečer v dvorani S. K. S. Z. izpopolniti, kar tudi zahteva osrednji obrtni nadzornik v svojem poročilu trgovinskemu ministrstvu. XXX Kakor vsako leto, so tudi letošnja poročila obrtnih nadzornikov o revizijah po tobačnih tvornicah — diplomatična, ki ničesar ne povedo. Zakaj, je znano. Državni uradnik pri vsej svoji vestnosti in natančnosti si le premisli, predno graja delokrog drugega uradnika, ki je po svojem činu višji od njega. Gra'e nihče rad ne požre, najmanj tobačna režija, ki je ponosna na svoje tvornice, na svoje dobrodelne naprave, kar je vse lepo in prav in deloma za avstrijske razmere vzorno, a ki le še zdaleč ne doseže tistih zahtev, ki jih stavlja naša moderna doba na podjetnika in na tvorničarja. Česar si ne upajo ali pa ne vidijo obrtmi nadzorniki, to vidi delavstvo, ki ima na razpolago delavsko časopisje, v katerem graja, kar ni prav. Koliko stvari, ki bi jih moralo trajno in vedno grajati obrtno nadzorstvo v ljubljanski tobačni tvornici, je grajalo krščansko-socialno delavsko časopisje. »Glasnik«, osobito pa »Naša Moč« in delavstvo v svoji letošnji spomenici je opozarjalo in grajalo napake, ki jih graja tudi nadzorno osobje, ki jih graja zasebno tudi uradništvo, kadar je samo med seboj in bi jih tudi javno, ako bi jih smelo. V poročilih obrtnih nadzornikov ne najdemo veliko graje, dasi obrtni nadzorniki sami zdihujejo, ko si ogledujejo zasebna, nova, z vsemi znanstvenimi predpisi zgrajena podjetja: »Oh, ko bi bila tobačna tvornica tako urejena!« Kar grajajo obrtni nadzorniki po tobačnih tvornicah, mora že biti kričeče. Omilijo seveda vse, kolikor morejo, ker mislijo, da bi se z grajo zamerili tobačnemu uradništvu, a se pri tem motijo, ker, kakor mi poznamo to uradništvo, bi osobito najvišje take graje porabilo, da vsaj nekoliko več izstisne tistemu poklicnemu skopuhu, ki se imenuje finančni minister. Dunaj - Renmveg. Tu se je pomnožilo delavstvo za 8 oseb. Tedensko plačo je dobivalo 7-5 %, dnevno plačo 8'5 % delavstva. Obrtni nadzornik želi, naj bi se delalo na to, da se zniža število delavcev po posameznih delavnicah, da bi prišlo na posamezno osebo več zraka. To mi v Ljubljani že tudi dolgo zahtevamo, ka,kor tudi moderne priprave za zračenje v ljubljanskih premalo zračnih delavnicah. Obrtni nadzornik nadalje zahteva, naj se, ko uvedejo elektriko, žice in druge naprave oblijejo z deskami. Kopališča tvornica nima. Delavci dobe kopališke karte po 6 vinarjev komad. Otroci tobačnega delavstva dobe, če so potrebni, razven okrepila, zavetje v nižjeavstrijskih deželnih zavetiščih v Potz-leinsdorfu in v liiitteldorfu. Pri nas v Ljubljani za delavska otroke sploh nobenih zavetišč ni. Seveda, našemu županu roji bolj po glavi, kako da bo podiral stari in zidal novi rotovž, kakor pa da bi mislil na zavetišča delavskim otrokom, za to naj bi po Hribarju skrbeli »klerikalci« sami, kakor da ni že vse, kar imamo v tem oziru v Ljubljani, bilo storjeno po naših ljudeh: Marija-' nišče. Lichtenturnov zavod, salezijanski z^-vod, ki je predaleč od Ljubljane, da bi mogel služiti prvotnemu namenu redovnega ustanovitelja: dati pred vsem zavetje delavskim otrokom. Ker znamo, da ljubljansko svobodomiselstvo ne bo v tem oziru ničesar storilo, se Obračamo na očete frančiškane, naj bi, dasi to ni njihova naloga, kar naglašamo, obrnili svojo pozornost na to stvar. Delavstvo jim bo gotovo hvaležno. Mogoče bi se izposlovala celo kaka podpora. Saj za otroke rennvvegškega delavstva se plačuje v zavetišču za glavo in dan 55 vinarjev, starši povrnejo 10 vinarjev. Dunaj - Oftakring. Število delavstva se je znižalo za 7 oseb. Število električnih motorjev se je povišalo od 29 na 32, ki gonijo 63 strojev. Zdravstveno stanje se je poslabšalo. Na 100 oseb pride 44-8 % bolnih, medtem ko je zna-šaja prejšnja letna odstotna številka bolezni 381 %. Porodi (112) so se znižali za 16. V Alland je bilo odposlanih 16 oseb. Povprečno so ostale 84 dni v Allandu. V Baden in v Pistyan so bile odposlane 4 delavke. Na deželi se je zdravilo po štiri tedne 43 delavk. Obisk tvorniške kuhinje je šel nazaj, kljub temu, da se niso zvišale zaradi vedno večje draginje živil cene porcij. Kaznovanih je bilo 17 oseb, in sicer 11 krat do 1 krone, trikrat nad 1 krono in trikrat na kazenski dopust do treh dni. Hainburg. O hamburški tvornici je poročilo precej obširno. Število delavk se je pomnožilo za 26 oseb. O nanovo sezidanem delu tvornice piše obrtni nadzornik: V 45 m dolgem, 13 m globokem, 6 m visokem prostoru, kjer dobe 3 mlini in 3 Ne pozabite na socialen kurz. Vsak četrtek ob pol 8. zvečer v S. K. S. Z. Vodi ga deželni odbornik profesor Evgen Jarc. Rappe-stroji duhan, so kljub 4 prašnim ko-lektorjem razmere z oziro mna prah zelo neugodne. Brez vsakega dvoma vpliva večurno bivanje v tem prostoru na zdravje škodljivo. Temeljito se lahko odpomore tem lažje, ker tvornica za gonitev exhav-storjev, oziroma ventilatorjev razpolaga v obilni meri z elektriko. To je grajalo tudi že krščansko delavsko časopisje. Tudi v ljubljanski tobačni tvornici po naši sodbi lahko razpolagajo s potrebno elektriko. Ne moremo si kaj, da ne bi ponovno opozarjali: Dajte delavstvu zdrav zrak. Lahko mu ga daste, če hočete! Nadalje piše obrtni nadzornik: V mehanični delavnici stoje stroji tako skup, da je naravnost v protislovju s predpisi delavskega varstva. Z ozirom na veliko umrljivost otrok poroča obrtni nadzornik: Okrajno glavarstvo v Brucku je izdalo pod št. 316/B. dne 10 marac 1908. hainbur-škemu občinskemu predstojništvu odlok, iz katerega se razvidi, da je leta 1906. umrla v Hainburgu od 100 živih rojenih otrok 30-93, leta 1907. že celo 63'23, med vsemi v Hamburgu umrlimi osebami je bilo leta 1906. in leta 1907. 58 odstotkov otrok o starosti od enega do petih let. Po sodbi glavarstva povzročajo grozno otročjo umrljivost slaba stanovanja tobačnih delavk in dejstvo, da puste delavke male otročiče starim ženam (redno vpokojene tobačne delavke), ki imajo velikrat po deset malih otrok, med njimi tudi dojenčke, v enem samem malem nezdravem prostoru v nadzorstvu, hrani in v oskrbi. V Hainburgu obstaja sicer zavetišče za male otročiče pod vodstvom redovnic. Glavno ravnateljstvo mu prispeva letno 600 kron. Delavke se pa tega zelo blagodejnega zavoda jako malo poslužujejo. Po naročilu glavarstva je napravila mestna uprava seznam vseh oaiih žensk, ki se pečajo z »vzgojo« otrok. Ukazalo je že tudi, da se sme ta posel vršiti le proti dovoljenju oblasti, ki se sme izdati le, če se zdravniško uradno potrdi, da so prostori primerni. Mesto mora tudi ta »vzgajališča« nadzirati. Pri tvornici ustanove tudi zavetišče za dojenčke. Fiirstenfeld. Zaradi prahu »želi« (kako ponižno!) obrtni nadzornik, naj,bi se delavke pri smod-kah tako razdelile, da pride na posamezno delavko vsaj 12 m3 zraka. Zeli tudi pri pake- tiranju tobaka mehanične mizne sesalke prahu. Iznova se je naglašala potreba kopališča. Celovec. Tu zahteva ponovno obrtni nadzornik, naj se napravi kopališče. Rovigno. Otročjemu zavetišču »Asilo infantile San Guiseppe« je povišalo glavno ravnateljstvo podporo od 200 K na 600 K. Sacco. Obrtni nadzornik poroča, da so končno pričeli temeljito akcijo, da se odpravijo več let grajane napake. Seveda posledic ne bodo kar tebi nič meni nič odpravili. To dokazuje število bolezni. Umrlo je 19 oseb (prej 16), in sicer 7 na jetiki, 2 na pelagri. Bolnih je bilo 1346 (prej 1567) oseb, skozi 24. 501 (prej 25.454) dan. Med sto delavci jih še vedno oboli 79 (prej 92). V poročilo je vštetih 177 porodov s 3 smrtnimi slučaji in z 4956 bolniškimi dnevi. Poročilo navaja nadalje, da sta pri izplačevanju navzoča dva uradnika mestne hranilnice v Roveretu, ki sprejemata hranilne vloge. Dne 31. decembra 1907. je bilo 582 varčevalcev (34 % vsega delavstva), ki so imeli 62.578 K privarčevanega. Od 48 do 75 oseb vloži vloge ob plačilnih dneh. St. Joachimsthal. Zmanjšalo se je število smrti otrok, starih do enega leta. Umrljivost je znašala leta 1904. še 47 2, leta 1905. 42 in leta 1906. 37-8%. Vzrok je, ker morejo matere delavke dojiti otroke le prve štiri tedne. Landskron. Število delavstva se je znižalo za 150 oseb. Od leta 1902. se je znižalo število delavstva v tej tvornici za 534 oseb. O novem načinu izdelovanja cigaret sodi obrtni nadzornik: Z upejjavo novega egiptovskega načina izdelovanja cigaret, da ena sama delavka napravi celo cigareto, se je preprečilo pra-šenje in sc več zasluži. Obrtni nadzornik je seveda pogledal površno novi način, poslušal morebiti uradnika in napisal, kar mu je natvezel, mesto da bi bil lepo vprašal delavke po vrsti, kako li same sodijo o »egiptovskem načinu«. Ako bi bil to storil, bi pač ne bila njegova ocena tako »egiptovska«. V Iglavi Kraja obrtni nadzornik, da še vedno niso popravljene prašne sesalke, kar je pred dvema letoma že zahteval, kar meče vsekakor čudno luč na tobačno upravo. Kako naj natančno ubogajoi obrtnega nadzornika zasebni podjetniki, ko vidijo, da se niti država kot delodajalec ne izmeni za njegova navodila. Potem naj pa ima obrtni nadzornik veselje, zapisati strogo objektivno kritiko. Saj ni na glavo padel, da bi mu brusili, jovialno in skrajno uljudno seveda, zasebni podjetniki, ako kaj ne napravijo, kar ukaže: »Saj še erar ne uboga«. Rajši — drugam pogleda, ali pa čisti ščipalnik, kakor pa da bi požiral »fine satirične kritične pšice« zasebnih fabrikantov na erarjev račun. Volitve v nižjeavstrijsko nezgodno zavarovalnico. Volitve v navedeno izavarovainico dne 17. oktobra so izpadle, kakor se je pričakovalo. Izvoljeni so socialnodemokraški kandidati. Oddali so delavci za načelstvo 654 glasovnic, za razsodišče 1189 glasovnic. V prvi volivni kategoriji je bil izvoljen v načelstvo z 10.292 glasovi iPetzka, kot namestnik Fied-ler :z 10.292 glasovi. V tretji kategoriji je izvoljen kot član načelstva Spitzkopf z 20.334 glasovi, za namestnika Kutschera z 20.313 glasovi. V četrti volivni kategoriji je izvoljen za člana načelstva Jarischko z 2067, za namestnika Meissner s 17.009 glasovi. V razsodišče: Kuneczinsky s 111.118 glasovi. Raz-ven Jarischke so vsi izvoljenci socialni demokrati. Razveljavljena je bila volitev Wes-selyja, ki >je dobil 16.984 glasov. Tesar Sag-miiller je namreč izporočil, da Wessely ni nikdar delal pri njemu. Wesselyja je pač sam naznanil pri bolniški blagajni, a redno mu povrača prispevke. Zato je bil izvoljen Jarischko, ki je dobil 2067 glasov. Socialni demokrati so nameravali vtihotapiti Wesse-lyja, da mu preskrbe službico, a SagmiiUer jim je nehote zmešal račun. Zaupnika kršč.-socialnega delavstva komisija ni hotela priznati. 'Navidezno so zmagali socialni demokrati z velikansko večino. A če se vsa stvar premotri, zbline in se zniža socialnodemo-kratična večina. Voli se po obratih. Vsak obrat izvoli z navadno večino glasov zaupnika. Glasovi manjšine se prištejejo večini. V ottakrinškl tobačni tvornici je bilo oddanih 1206 glasov: krščanskih 523, socialnodemokraških 614, razcepljenih 6, praznih 63. Pri volitvah so smatrali vse glasove za socialdemokraške. Dobro piše o tem »Christliohsoziale Ar-beiter Zeitung«, ki izvaja: Tak način volitev zadavi manjšino. Kdor je imel kaj opraviti s socialnimi demokrati, zna, kaj pomenja na javnem obratnem shodu nastopiti v opozicijo proti socialnodemokraški m zaupnikom. Tak nastop pomenja, da izgubiš vsako mirno uro in tudi delo. Nič ni zato čudnega, da dosežejo večino. Volitev v obratih zasramuje votivno svobodo in so ji enake le zloglasne ogrske volitve. Popolna odprava votivne svobode ni še najslabše pri volitvah v nezgodne zavarovalnice. Škandal je, da se manjšima zadavi, a potem zopet oživj in pridruži večini. Krščanski socialci izgube glasove in še pomnože število socialnodemokraških glasov. Kršč.-socialne delavce oropajo volivne svobode, ukradejo jim glasove in jih prištejejo soeial-nodemokraškim. Volitev v nezgodne zavarovalnice je sramotna votivna goljufija, ki si je ne moremo hujše predstavljati. Seveda, da je socialni demokraciji to popolnoma prav. ' 1 Popolnoma se strinjamo z izvajanji in zahtevamo: Volivni način n e z g o d n i h z a-V a r o v a 1 nic se m o r a p r e o s n o-vati! Me sužnje! (Konec.) Najbolj smešne in obžalovanja vredne so v mojih očeh sužnje, ki stoje pod vplivom občutljivosti in nezaupnosti. To so ljudje, kateri žive v domišljiji, da se jim vedno in povsod moralično na prste stopa: »Cernu me ni pozdravila!« — »Pavla me je tako komično pozdravila!« — »Ferdinand me je šele v zadnjem trenotku pozdravil!« — »Gusti me ni hotela videti!« itd. Take sužnje so užaljene, če pri mizi sedijo pri eni določeni osebi in zopet, če ne sedijo dovolj v sredi, pri kraju ali na koncu mize. »Ali ste videli, kak obraz je ta ali oni naredil!«, taki in enaki vzkliki so vedno začetni motiv teh občutkinih virtuozinj. Nazadnje so vse ženske tudi sužnje praznoverja! Groza jih obide in živci se začno tresti, če v rano jutro zagledajo pajka, nasprotno se pa vzradoste, če vidijo istega zvečer, jako nevarno se jim zdi, se v petek podati na potovanje, najhuje bi bilo pa to, če bi bilo pri mizi le toliko navzočih, da bi ravno njo zadela številka — 13. Jaz sem našel le malo ljudi, lahko bi pa rekel, da skoraj nobene ženske, ki bi ne bila praznoverna. Tudi še nisem naletel na žensko, katera ne bi rekla pri obravnavi gotovih dnevnih dogodkov: »Jaz nisem prav nič praznoverna, celo sovražim to, u d i n o, če se mi sanja od vode, duhovna, črnega konja itd., se gotovo prigodi tisti dan kaka neprilika; to vem iz iastne izkušnje!« 'Pake in enake govorice sc slišijo večkrat in so dokaz, da take ženske vendar nosijo mali obrač suženjstva na svoji roki. Hočemo se pa s tem pomiriti, da so nam navedena suženjstva prirojena, da moramo vse sužnje biti, ker si drugače pomagati ne znamo. Hočemo se torej v to priučiti, da naše verige, naj se že imenujejo kakorkoli, kar največ zrahljamo in jih skušamo pozlatiti, da izgledajo kot kak kinč na našem vratu, saj se brez tega kinča menda ne da živeti... Pa brez zamere! »Z usodo svojo zadovolji se! Saj čaša sreče nikdar polna ni, potem bo duša prosta in dosežeš vse, proč s suženjstvom in živel boš lepše dni!... Kaj zahteva Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza od svojih članic in članov? 1. Enkratno vpisnino, ki znaša 40 vinarjev. 2. Tedenski prispevek, ki znaša 24 vinarjev 3 Vsak član, vsaka članica naj pospešuje „Zvezina” stremljenja tako, da v vsakem oziru dela za „Zve-zine namene. Kaj nudi Avstrijska kiščanska tobačna delavska zveza svojim članicam in članom? Bolniško podporo. Kdor je eno leto član, dobi v slučaju bolezni 5 kron tedenske podpore skozi 6 tednov na leto. Podporo porodicam. Porodnice dobe podporo v višini bolniške podpore za dva tedna. Če oboli dobi v dotičnem letu še podporo za štiri tedne. Mrtvaščina znaša: Po enoletnem članshu 10 kron , triletnem , 20 „ „ petletnem , 30 „ Glasnik, mesečnik, dobi vsaka članica vsak član, ne da bi moral plačati naročnino. Pravno varstvo. Brezplačno pravno varstvo v vseh vprašanjih, ki se tičejo delovnega in plačilnega razmerja. Brezplačen praven svet v vseh drugih vprašanjih javnega in zasebnega prava. Izstriži, natančno izpolni in izroči zaupni osebi „Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze11. št. Pristopna izjava. Ime in priimek: Posel (oddelek): .................. Stanovanje Rojen (a) dne: .................. Plačal: K v. Vstopil dne 19 Podpis vodstva krajne skupine: Podpis člana, članice: Izdajatelj: Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. Tisk „Katoliške tiskarne" v Ljubljani.