/
I ZA IZBOLJŠANJE LISTA
mm >rtpii il»>i "fllti M • r • 4 m" aU n |H<iMIi %m -ritotka. V mm bf>U-
b hhUmm Mi«. tt ;: •«
TELEPHONE; CHelse* 3- 1242
No. 97. — Stev. 97.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
I
★
OTATHJE OPOZARJAMO.
da pravočasno obnov« naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušnjo.
Kater** m Semd CImi Mailer September 21st. 1M3 at tbc I'ost Officc xt New \ork. N- under Act •( Congieu of Mmrrb 3rd. 187«.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 27, 1939— ČETRTEK, 27. APRILA, 1939
Volume XLVII. — Letnik XLVil.
JUGOSLAVIJA JE ZAŠLA V ZELO KOČLJIV POLOŽAJ
CINCAR MARKOVIČ SE JE ŽE i^J ^	J.* L	*	• V1 • 1 VV#
podal v beri in, kjer bo Udpor proti obvezni voiaski službi
HITLER ODLOČIL, KAJ IN KAKO^-----------------( 9 _
LABORITI BODO NASPROTOVALI CHAMBERLAINOVEMU PREDLOGU
Jugoilavijt želi živeti v prijateljstvu z vsemi državami. — Diplomati so zelo previdni. — Jugoslovanski narod ne zaupa Italiji. — Jugoslavija bi rada ostala nevtralna in ni prevzela nobenih odgovornosti.
HITLER SE BRANI ANGLEŠKEGA POSLANIKA
S KONVENCIJE U. A. W. U.
BEOGRAD. Jugoslavija, 26. aprila. — "Z oz»-|
rorn na sedanji politični položaj Jugoslavije je treba pomisliti na njeno zemljepisno lego. Iz te lege je razvidno, da je za njo potrebno, da živi v prijateljstvu s svojimi sosedami, katero dejstvo pa je ne izključuje, da ne bi sodelovala tudi z drugimi državami, vključno države Balkanske antante."
I ako pravijo uradni krogi, kadar govore o razgovorih vnanjega ministra Aleksandra Cincar-Mar-koviča z italijanskim vnanjim ministrom grofom ( lanom v Benetkah, o njegovem potovanju v Berlin in o nameravanem obisku kraljevega namestnika kneza Pavleta v Rimu.
Ta izjava je v soglasju z vsemi zatrdili zadnjih dni, da mora Jugoslavija skrbeti za to, da pridobi na času in da s kakim naglim ko rakom, ki bi imel za posledico nenadomestljivo škodo, ne požge mostov za seboj.
Zaradi ostre cenzure je narodu zelo malo znano, kaki diplomatski boji se bijejo v Evropi.
Se vedno pa je vidno, da se razpoloženje jugoslovanskega narod do Italije ni niti najmanj izpreme-nilo in da Jugoslovani ne zaupajo v italijanska prijateljska zagotovila, četudi jih vlada uradno oznanja.
Povprečni Jugoslovan, ki je še pred dvema letoma videl v Italiji največjo sovražnico, nikakor ne more razumeti, zakaj je sedaj Italija nenadoma pričela povdarjati svoje iskreno prijateljstvo do
Jugoslavije, tako da so tudi vladni krogi v veliki	s	v BvHin, prosi
i	• j .	Hitlerja, da naj .pusti odprta
zadregi in zelo previdni.	vrata, ali pa saj majhno špra
I ako n. pr. zagotavljajo vladni krogi, da Jugo- „j(>> za mirovno poravnavo ev-
slavija ni bila naprošena, da bi pristopila k proti- ropskih problemov.
Chamberlain 'pa s svojo poslanico ni dosegel -vojega 11:*-ineiia, da hi pomoril Evropo, temveč je Hitlerja še i>olj razjaril, da bo njegov odgovor na Rooseveltovo poslanico mnogo I Kil j oster, kot pa je bil nameravan.
Hitler pa v svoji pisarni v
Hitler se baje ne briga za uvedbo obvezne vojaške službe v Angliji. Zahteve po kolonijah.
BKRLIN, Nemčija, 26. aj»r.
(Vtudi j«- angleški po-laiuk sir Nt-v ill«' Henderson, ki je včeraj prišel v Berlin, pro.il za sprejem v nemškem v na njem uradu, nni še vedno i.il hii naznanjen čas sestanka.
Ileudersonu je bilo povedano, «la sta kancler Hitler in vnanji mini-ter Joachim von KiiUhentrop preveč zaposlena * sprejemanjem inozemskih obi-skovah-ev in zaveznikov, da ta teden nimata časa, da bi spre jela Heiidersoiia.
Hitler se zelo litrduje na Ne-vile ('hamberlaina, ker ga lm-če j>ostauiti na zatožno klop št« pred njegovim govorom v nemškem državnem zboru. Von Ribhentrop ni hotel sprejeti llcndcrsona in Chainberlaino-ve .spomenice, katero je prine sel Henderson za Hitlerja.
Nacijski krogi pravijo, da se Hitler ne bo prav nič zmenil za angleško po-retlo vanje ' in za Chamberlainovo sporne ' ilieo, 'ki Hitlerju grozi z obvezno vojaško službo v Angliji-Chamberlain v svoji posla niei, katero je Henderson pri-
LONDON, Anglija, 26. aprila. — Ministrski predsednik Chamberlain je izjavil v poslanski zbornici, da bo Anglija dokazala svetu, da se bo z vsemi sredstvi branila proti vsakemu poskusu zavojeva-:ija. Iz tega razloga bo uvedla obvezno vojaško službo.
kominterni zvezi, ker v dvajsetih letih ni priznala sovjetske vlade v Rusiji in je v Jugoslaviji vsako komunistično delovanje prepovedano.
Z ozirom na odnošaje do drugih držav, posebno do Madžarske, Italije in Nemčije, je splošna želja, da ostane Jugoslavija nevtralna, kar ji edino more jamčiti mir.
Sicer ni uradno priznano, toda mogoče je videti, 'J™4™ Pa,ar'i «?y°J *»vor .	. „	1 ..	. .,i. etudi m mogoče ničesar un-
karn vleče sapa, da se je Jugoslavija precej pnbli-	^^eti glede vsebine
Hitlerjevega govora, vendar politični krogi domnevajo, da bo vseboval naslednje točke:
1. Odločno in sarkastično bo ^zavrnil Rooseveltovo prošnja
žala osi Rim-Berlin, toda vlada še ni niti najmanj pokazala, da želi pristopiti k osi. To pa so samo be sede, s katerimi uradna Jugoslavija želi pridobiti na času.
Slika nam kaže I*. .1 F. Addesa, ki s< 1'nited Avtomobil« ('levelandu.
Thomasa < n;i i«.vj) |,.r ta jnika Ueorgea zidivaljiiji-ta delegatom na konvenciji \\ orkers unij«*, vršmV se nedavno v
Zadnjič se je poslužila Anglija v mirovnem času te od-j redbe v sedemnajstem stoletju, začatsa vlade Olivera Croni wella.
Izjavo ministrskega predsednika Ohamberlaina so vladni pristaši pozdravili z navdušenim plo-kaujcm, dočini so za-
ZA TIRANE
NI MESTA NA ZEMLJI
Hitler bo zahteval, da za- tr i n i i\ »t * Nemčiji prizna- INArAU NA
pa d ne drža v t jo pravieo do političnega in gospodarskega vpliva Nemci je v osrednji in jugovzhodni K v ropi.
4.	Zahteval bo, tla ima Nemčija poj ki! n dostop do surovin sveta in da ji ji* dovoljeno povečanje izvoza industrijskih
izdelkov.
5.	Zahteval bo vrnitev ne-kdajnih nemških koloni,.
Nemčija bore imeti svojo besedo v (tdansku in v poljskem koridoru, ki loči Nemčijo od Vzhodne Prusije.
POGAJANJA SE BODO NA DALJEVALA V WASH-INGTONU
tem skliceval na odgovore malih držav na svoje vprašanje, ako mislijo, da jih Nemčija o-groža. Male države so 'večinoma odgovorile, da se ne čutijo ogrožene.
2. Boaseveltov predlog za go>podar-sko in razorožitveno 'konferenco bo Hitler krat-ko malo zavrgel.
Jugoslavija skuša biti v prijateljskih odnošajih z za desetletni mir in se bo pri vsemi državami, toda spoznava, da je to z vsakim dnem težavnejše.
Odločilnega pomena za Jugoslavijo pa bo obisk vnanjega ministra Aleksandra Cincar-Markoviča v Berlinu, toda splošna vrtanja politika navzlic velikemu pritisku fašističnih držav ne bo izpreme-njena.
BEOGRAD, Jugoslavija, 26. aprila. — Predno je vnanji minister Aleksander Cincar-Markovič odpotoval v Berlin, je rekel, da Jugoslavija ne bo cio Nemčije prevzela nikakih obveznosti.
Rekel je, da hoče vnanji urad dobiti pojasnila, ne pa skleniti kakih pogodb in da bo vnanji minister v razgovoru z nemškimi diplomati vprašal za pojasnila nekaterih vprašanj, ki so nastala vsled njegovega razgovora z italijanskim * vnanjim ministrom grofom Galeazzom Cianom.
.John R. Steelinan, posebni pooblašrellee mesta, se je podal'Z vso vnemo na delo kot p'#-j sredovalee med zastopniki l"ni te« 1 Mine Workers in zastopniki premogovnih baronov.
URAD AFL
Farmerji niso hote!i plačati $15 linijske pristojbine, da bi dobili delo pri gradnji ceste.
SOMERSET, Pa., 26. aprila. — Severno od tega penn-svlvanskega okraja grade cesto, ki 1h> veljala šestdeset milijonov dolarjev. Vsi delavci so organizirani in spadajo k uniji Ameriške delavske fede-raeije. Neizvežbani delalvei zaslužijo po 50 eentov na ur«).
Za delo je šlo vprašat več farmerjev iz okolice, linijski uradniki so jim |>ovedali, <la znaša vpisnina v unijo $15 za vsakega. t V niso člani unije, | pa ne sinejo delati.
To je farme rje tako razkadilo, da so porušili urad AFL
WASHINGTON, D. C., aprila. •—- Državni tajnik Cor-. dell Hull, ki je govoril tri dni stupniki delavcev odločno pro-;pred Hitlerjevim govorom, s
testu ali.	katerim bo odgovoril na Roo-
( liamberlain zahteva, naj bi seveltov mirovni poziv, je si-vsi telesno s,»osol>ni mošk., ^ izjavil> da ni proStora i:a stari po -1 let, vršili šest me-( ^^ za narod> ali pa skupi»»o
secev obvezno vojaško službo.! narodov, ki hoee zasužnjiti
( hamberlainov	bo druge naro<le.
nedvomno sprejet.	i Hull je ^ovoril na banketu
Iz Neme.je ze prihajajo po- oh priUki ^>hajauja 75. oblet_
roeila, da je zavzela Anglija	vstanoa-itve Ameriškega
naprani svoji sosedi sovražno	križa> Razjli poiitiki
sta i>ee.	i smatrajo Hullov govor obenem
Jutri se ho vršda v pc^lan-. m svariIo [n poaiv Qa Hit|erja.
ski zlK.rnie. ostra debata gle-j |>ržavni department je besedice tega predloga. Labor,ti bo-; ,Q ilulloVega govora razposlal do protestirali, toda njihovi m allleriSkim diplomatom v protesti ImhIo najbrž izzvenc- Kvropi in Južni Ameriki. 11 v l>raz»"-	I 44 Ne zemlji je dovolj prosto-
______________ra za dve miljardi ljudi, ki so
naseljeni 11a njej," je rekel Hull. 44Dovolj znanih naravnih virov in dovolj zmožnosti je, da vsi narodi uživajo višine gospodarske prosperitete in da bodo v bodočnosti živeli v izobilju.
"Toda nikdar ni bilo in tudi danes ni na zemlji prostora za politično organizacijo, po kateri bi en narod ali pa skupina narodov zasužnila druge ntirode in jim gospodarila."
Pogajanja, ki se vrše že ve?j in izgnali dva organizatorja iz tednov v New Vorku, se bodo j mosta nadaljevala v Washington«.
LEK PROTI
PIJANOSTI
Novo sredbtvo, ki ga je preiskusila Newyorska zdravniška družba, baje uspešno deluje.
S V RAC IS K, N. V., '2C>. apr. — Ne\vyorški zdravniški družbi je 'bilo sporočeno, da je iz-našen lek proti alkoholizmu c-ziroma pijanosti. Zdravilo >e imenuje amphetamine ter se izborno obnese v slučajih kroničnega alkoholizma ali deliri-ja trcmeiisa.
( loV(kku, ki se je do nezavesti iiiii|>il, je treba vbrizgati ]ur -kapljic tega leka, pa je
Sporazum mora biti najkasiiej-še v dveh tednih dosežen, ker bo sieer zmanjkalo zalog mehkega prem«>ga.
i 'e s«* bo«io vsa prizailevanja izjalovila, bo posegel vmes I»re< I s«mI u i'k Ro* t se v elt.
nemški poslanik v Beogradu Viktor von Heeren.
Vladni zastopniki neprestano zagotavljajo, da jc edina želja Jugoslavije, da ostane nevtralna med dvema evropskima nasprotnima si taboroma.
Politični krogi pravijo, da po njihovem mnenju Jugoslavija ni prevzela nikakih obveznosti do Italije in Nemčije, četudi je po uradnem poročilu o razgovorih Cincar-Markoviča z grofom Cianom Fugoslavija obljubila "zvesto scpdelovanje" z Ita-Na potu v Berlin spremlja Cincar-Markoviča lijo.	#
preteku pol ure povsem nor-Petde-et farmerjev je v*Itio maleii in ne čuti nobenih po-v urad organizaeije, kjer sta sltnlie.
se nahajala uradnika C. E. — Kdor >e redno |>oslužuje Shirtzmaii in Thomas Russet tega snsLtva (ih» ztlravniko-Pozvali so ju, naj gresta z nji vili navodilih, seveda) se sploh mi. Na cesti so ju zrinili v av- Ue more upijauiti.
tomobil, ju (»dpi'ljali dve milj^j	__ ^___
tlah čMer jima 'pnn-ej resno na-nasvet»»vali, naj se vrneta več.
POTRES V PERL
AMERIŠKI PRISPEVEK ŠPANSKI
PISATELJ NAPOVEDUJE KO NEC NACLIZMA
BALTEMORE, Md., 25. apr. — Znani pisatelj dr. Thomas Mann, ki je ddbil leta 19J9 No-bh»\*o nagrado za literatuio ter je odipotoval iz Nemčije, ko so se narodni socijalisti im>-\^peli na krmilo, je rekel tla nes, tla bo Hitlerjeva vlada kvečjemu se šest let.
—. Po mojem mnenju, — je dostavil, — je ikwegel fašizem svoj visele, in sedaj se bliža konec njegovi "slavi".
TURCUA SE BAJE NE BOJI NEMČUE
WASHINGTON, D. C., 26.| ISTANBUL, Turčija, 26. a-'aprila. — Državni department! prila. — Turška vlada je da-LIMA, Peru, 25. ai>rila. — V naznanja, da so Amerikanei nes odgovorila Hitlerju, da uo tukajšnji okoliei se je jKijavil darovali olMMiia strankama v mislil, tla ji preti od Nemčije
davi močan potre-. Potresni španski državljanski vojni — sunki so trajali po trideset se- $2,.'>56,214. Denar je prispera-knud. Potres ni zahteval nobe Io" devetimlvajset ameriških
ne človeške žrtve, pa tudi škoda na lastnini ni prevelika.
organizacij, in sicer med majem 1937 ter marcem 1938.
kakšna nevarnost
Danes je dospel v Turčijo novi nemški poslanik Franz von Papen, ki je bil svoječasno nemški posla nit na Dun&ju.
csa nH8BF-NrtT«l
Thursday, April 27, 193§
SLOVENS TTOQ09LAVJ DAILY
■ ■■■i mi ■!	...___.
?GLAS NARODA"
(TOld Or THE riOPU)
O»m0 and PBbUatad by ILOVINIO PUBUSlilNO GOMFAMY (A Corporation)
frank BtkkV, PtMMut	j. Lnptfit. flM.
Plača of bo rt ur— of tka aorporadoa and »ddrcMei of above officer*: •1* WEST I*th SntBR	NEW IORK, N. X.
46i/t Year
— — —— ~ i___ . _
188DED EVBEY DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Adrerti*m«nt on Agreement
Za celo leto velja II« m Ameriko Za New York sa calo lato . . |7 00
la Kanado ..............HE Za pol teta ................$3.PQ
Zm pol leta	..........$8/>0 Zm lnoaematrc ee eaio leto .. 97JI0
Xm «eirt leta........—......$1JC 'Za pol leta .................00
Yearty~»l^
"«LA8 NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMftl NEDELJ IN
PKACNTKOV
*GLA8 NARODA", III WB8T lttfc BTBEET, NEW IOEK. fi I. TELEPHONE: CHelaea S—U4>
KAM PLOVE EVROPA?
V	sedanjim razburljivih časih, ko nekateri politični o-
pazovalci Vsak dan napovedujejo najhujše stvari, vendar še ii|umijo, <ia do najhujšega ne ho prišlo.
(Mnogo je -znamenj, ki kažejo, da >e evropski polil ieiii poW>ž»j saj nekoliko obrača na boljše. Tako na površju, kot pod površjem, se dogajajo mnoge stvari, 'ki poslavljajo te melj za pomirjenje sveta.
Predsednik Roosevelt je zavrtil kolo pomirjevali j a š 4\ojo dramatično mirovno poslanico Hitlerju iu Mussoliniju.
Včeraj se jo angleški poslanik sir Nevile Henderson vrnil na rfvoje mesto v Berlin. Ta dogodek je sam po sebi zelo lxv memben. Ne bolj važno pa je, da je H trnki er son Hitlerju nesel j Miselno Chamberlainovo poslanico, ki olienem vsebuje prošnjo za mir in svarilo.
V	-voji poslanici pravi Chanuberlain Hitlerju, da pc njegovem mnenju Rooseveltova poslanica »vsebuje "častno priložnost' za evropski sporazum iu izraža upanje, da nacij-
ka Nemčija te poslanice ne !bo zavrnila. Če pa jo Hitler zavrže, mu je Chamberlain zagrozil, <la je Anglija pripravljena u-preti se vsakemu poskusu vladati Evropi s silo.
V	vsem tem je videti nekaj razuma in upanja. Poglavitni igralci pričenjajo na m'no polagati karte. In to je potrebno, P red no more biti določeno, kdo je dobil igro. Zadnjo karto bo vrgi l Hitler, ki bo pojasnil svoje mišljenje v petek v svojem govoru pred nemškim državnim zborom.
Mogoče Ik) rekel: "Dobro! Sprejmem Rooseveltove predloge, a/ko . . " Mogoče bo zahteval kolonije. Mogoče bo za Italijo zahteval popravo "piramidnih zameljepisnih pogrebov," o katerih je Mussolini govoril prejšnji teden v odgovor na Rooseveltovo poslanico.
A ko 1k> temu taku, tedaj bo moral angletfko-francoski l)lok priti k Hitlerju >aj na pol pota.
So »pa temeljna načela, katerim se ne more odreči no I mu narod, atko hoče še dalje živeti. Eno tako načelo je Chamberlain že ponovno potrdil. Rekel je nature*, da se je tretja upreti proti vsaikemu narodu, ki bi hotel vladati svetu s silo.
r.nla je še mnogo drugih zadev, katere je mogoče uravnati okoli konfernčne mize, ne pa na bojnem 'polju.
Med te sipada železnica Adklis-Ababa-Džibuti v francoski Somaliji; pristanišče Džibnti samo za sebe; Sueški kanal; svobodno mesto Gdansk; celo nekdanje nemške kolonije, katerih so se po svetovni vojni polastile zmagovite države.
Zaradi takih sporov noče biti noben narod uničen in mi I i joti i <rnož ne marajo umreti.
Ako Hitler in Mussolini ipokažeta le malo volje, da hočeta sesti k konferenčni mrzi, tedaj naj gresia Anglija in Fran eija s svojimi zaveznicami tako daleč, da ustrežeta vsaki pra vični želji kakega naroda in > tem odvrneta vojno, v kateri bi vsak narod, če zmaga, al i .pa je premagan, imel samo velikansko izgubo.
Pod yaško lipo.
Ftfp kakor misli FRANK KERŽE
New York vodi.
Prvič pišem letos svoj članek zopet v svojem narodnem domu, to je v velikem prostoru za mojim stanovanjem, koder Ikrailjujem kakor Cankarjevi kralj na J&tajnovi. Pod okni hite vlaki sem in tje, eni dolgi, drugi zopet kakor igračke z dvema ali tremi vozovi. Reka Harlem se pretaka <lost i leno zdaj sem, zdaj t je, kakor je morje. Za njo leži zavit v rahlo m-eglico Imvood Hi 11. Njegovo drevje se gosti z vsakim dnem, a vendar se mi zdi malo kasno za to loto. V daljavi se obl ikujejo Palisade kakor zidov ja .starinskih katedral na vrhu pa se mi -zdi drevje iz daljave kakor perjanice zakletih vitezov, 'ki straži jo to zemljo.
'Tiekel sem, da .je "to moj narodni dom. Treba je, da pripravim), zakaj letos sem prekrstil svojo dvorano v tSloveni jo. Dobil sem, namreč par velikih plakatov iz Jugoslavije, ki sv. izdelani umetniški) v bar\iah. Planinska koča, za njo z večnim snegom pokriti vrhovi naših <planin, pod njimi obris naše vasice z rdečim zvonikom. Polja in pota, čisto v Ospredju pa korakata ponosen fantič in njegov deklic v prelepih narodnih nošah.
"Posjetite Slo v eni ju" stoji zapisano velikimi črkami. Spo-
tvo'ril, pravim in vodil, kakor se je pač dalo. Zakaj ni bi-lo niti prostora, da bi se umikal, kakor drugi ljudje, ampak je bilo ttreha skakati, plezati in sam ne vem, kaj še -vse. To je dobro, da je mlati, zakaj jaz bi ne bil rad v njegovi koži ta večer.
Za njim so nastopili tambu-raši pod vodstvom delavnega in požrtvovalnega Ivana Oer-joviča. Imamo dva oddelka, starejši in- mlajši, oba pod imenovanim učiteljem. Slišali ste jih še opetovano in ni treba, da povdarjam, da je starejši zbor že daleč ua potu napredka.
A t/udi mladi so dobri. Dečki in deklice, eni tako majhni, da je bila skoro tamburioa večja od njih, ko igle drobni prstki so iskali strune kod <bo najbolj prav. In resni ^o bili in zaverovani v svoje delo, da sem se čudil. Mlada generacija je v tem mladinskem zboru, a pomembna Ln važna za nas. In Še nekaj naj povdarim: kjerkoli je kaka prireditev, povsod se spomnijo naših tandiurašev. ne rekel bi, da .s kako potrebno podporo, pač pa s tem, da sodelujejo. Nikdar nine m še opa
mor seže Je prava, živa umetnost.
Če pripomnim še, da je kljub svojim visokim letom kakor dvajsetletni mladenič — vedno in povsod, poiem ne morem drugega,'kakor reči: posnema j-mo ga. Velika večina naših rojakov se je že davno umaknila iz javnoMi s praznim izgovorom, da so stari. Bratje moji — starosti ni — Ln najlmljši 'dokaz nam je naš John Potu-šok. ki dela iu bo -delal do konca svojih dni. Xe morem reči drugega kakor: pojdimo in poni emajmo ga. Ce hi imeli več John Potuškov v naši javnosti, bi bili nekaj drugega, kakor .smo danes.
Naj bodo te vrstice vsaj skromno, četudi pozno priznanje človeku, ki ga zasluži v polni meri. Veselim »se ga — in z mano gotovo vsi, ki so ga si i -šali — pri nitjih bodočih prireditvah. zakaj rečeni vam eno: vvaka naša koncertna prireditev bi 'bila brez John PotuSka •nepopolna.
Tgra "f'arodejna hri vnica " je ma.ihna stvarica ki pa je |>o-vzročila do'sti smeha. .
Ne .-mem pozabiti tudi mlade plesalke — drobne punčicc Pešel, ki se j«* gibala, vrtela in sklanjala kakor da oi nobenih kosti v-mladem telescu. K<» je odhaja I o dete raz oder, sem o-pazil v očeh kakor grah tie bele solze. Ko jo vprašam, kaj la je, mi potoži z milim gla-
zil, da bi se tem našim ,„alč-.<Ul M' ^ z,noti'a- ^toTnj
kom priredil kak večer, da bi se jih niiklo pohvalilo in pogostilo. No, pa kar ni bilo, še pride. Za to bodo skrbela Združena slovenska društva.
daj pa z 'manjšimi: "lietovali- _	, , šta - kupali.^ta planinske1 Brata ^ose sta imela dober
, krajeve." Namenjeni -o to- ^^ °Tn\lko	'V'""
;rej za južne kraje naše Jugo-!^" Joh">'	v '
laviie. odlko<ler ima naša do-1 1!\	JU J- na kla--n^nno nl^L-Vnvnln»v lVlI'J» OpUlVDI Janko Končan, .
I s
jhiovina največ, obiskovalcev
Nimam >icer pre<l svojimi očmi vašega, kar nudi naša ne-k<Vanja domovina, a imam toliko, da se mi vz rad os t i »srce vselej, kadar >e ozrem skozi okna. Dostavim Še k temni, da mi pre-iveva ilušo ponos, veselje in za-jilovoljnoMt, ker ne mi nehote j vračajo misli na zal njo nede j 1 jo in njen velikanski uspeli.
Kakor veste, so nastopila pr-| vič Združena slovenska dnt-(Štva v New Yonku s svojim |>o i mladanski'tn koneertom. Da ne boste predolgo čakali tieti, ki gledate pri jiovestih vselej naj-i poprej na zadnjo stran ali ,s*a .se vzela ali ne, naj povem, tla i je bila prireditev tak uspeh, da mi v New Yorku ne života rimo več, ampak naravnost vodimo, da smo — četudi ne velika naselbina — ako ne pin*i. pa gotovo med prvimi v naši novi domovini.
Ne vem sicer, koliko ljudi gre v dvorano našega Slovenskega Nar. Doma, ampak sodil
» ■ T I TT ^^	;
KNJIGE
Vodnikove Družbe
ZA LETO 1939
V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939. Kdor jih Koče naročite, naj pošlje:
35
$1
LETOŠNJA ZBIRKA VSEBUJE SLEDEČE KNJIGE:
TRETJI ROD: Povest
Spisal L.OJZE ZVPANC
VEČNE VEZI: Povest
Spisal DR. IVO S O RIJ
KARAD20R2EVCI: Zgodovin«
Spisal: J. 0R0ZES
VODNIKOVA PRATIKA
(4 KNJIGE) KNJIGARNA "GLAS NAROD A"
BM WEST Ittk STSEET t	: NEW YORK, N.
' _ r « -i r.
Nastop pevskih društev je bil vser&otei dober. Pred vsem naj ometi jam nase najstarejše pevsko društvo Domovina, katero je nedavno praznovalo svojo trideset letnico. Meišan vi\mr je katerega kaj spletno in jx»'žrtvovalno vodi pevo-vodja Janko Končan. Zbor je dokaj močan in dobro treniran. <"V bi ne bil, bi se ne lotil takih zborov, kakor je Lncia «l'Lam-mermoor.
Za. Domovino je nastopil naš..	,. ,
znani moški zbor Slovan, kale- »^k »z-naseJ ju lie nekdanje «lo
ga vodi znani glasbenik Jerrv
r-em jo tolažil, da tega ni nikdo opazil, da je bilo vs*» jako do-)>ro, to<la ill teči glasek je ponavljal. da ona ve, da »se je zmotila in to jo boli. f'e otrok v takih letih jemlje svojo umetnost s tako resnostjo, ne morem drugega, kakor reči, da jo čaka še velika bodočnost.
Na konc-u so prišle na vivto krasne slike v barvah iz naše Jugoslavije. Mr. Bkerovič od znane Ounaivl hite Star Line je prinesel vse potrebno sabo in nas očaral s krasnimi posnetki. kakoršnih še ni*sem videl. So to umetnina prve vrste. > katero se vse drugo, kar smo kdaj videli vz. naše domovine, niti primerjati ne da. Upam. da bo Še kdaj imeli priliko videti jih, ker so šle dosti prehitro mimo nas.
S posebnim zadovoljstvom beležim tudi nepričakovan ob-
Koprrvšek ml. Domovina in Slovan nista znana samo nam, ki živimo tukaj, ampak tudi širom naše velike domovine, ker sta oba zbora 'že ponovno nastopala na radiu.
Posebno poglavje bi moral dati pravzaprav našemu Johrm Po tuš ku i/, več ko enega vzroka. John Potušek je namreč "mladenič" tri in sedemdese-bi tako, da od tri»stodo tristo!tih let. Ko sem ga srečal pr-
petdeset, kadar je polna. Tn če pristavim zraven, da je bila tako polna, da ni bil samo človek pri človeku, ampak po sebno zadej na stojišču tudi čjovrik nad človekm, da se ni dal o .skoro dihati, kaj šele gibati, sem vain (povedal dovolj. Naj pripomniim samo še to, da sem čakal z malo skupino ljudi na<I (pol ure, da bi jih peljal na drugi r^tran samo pet ali 3est korakov ,preč. pa ni šlo.
Prei-dem nekoliko na program. Pripravil se je z vso naglico, zakaj organizacija Združenih slovenskih društev je stara šele nekaj mesecev in ne gre nobena »stvar tako, kakor bi človek rad. Pred vsem sta naša pevska zbora Domovina in Slovan tako zaposlena, da človek ne dobi v tednu niti večera za kako skupno sejo. Pripravljajo se za nastope pri otvoritvi svetovne razstave in to, bratje moji, ni majhno delo. človek nehote občaidnje te požrtvovalne ljudi, ki morejo podnevi vsak za svojim kruhom, ob večerih pa se zbirajo pri svojih vajah in poskušnjah.
Programi je otvoril naš delavni tajnik Anthony Svet, o-
movine. Kakor -znano, ima Jugoslavija «-voj paviljon na svetovni razstavi nevv-vorški in je poslala v ta namen v A-meriko jx»>ebno delegacijo, da jo zastopa. Ta delegacija je iprišla korporativno na našo prire»rlitev in sicer: Ljubomir Mičič, naš brat. iz Srbije, Voj-tek Braniš, profesor iz Zagreba. Nikola Kosovne iz daljne Bosne, Josip Berdnik iz naše Slovenije, Momčilo Jojich, dopisnik Politike. Kdo I Jubič. fM»-vič, se mi je zdelo, da gledam pularni ipevec na radiu in Jan-čloVeka iz dobe največjega u- ko Hranilovič, restavrater iz motniškega ustvarjanja. Za- Zagreba.
kaj Potušek napravi na člove- Pozdravili smo prisrčno te ka nehote vtis rojenega nmet- naše brate iz l>ibljene domovi-
ne in jih prosili, da izprego-Njegov nastop je potrdil v vore par besed. Nastopil je polni meri to, kar sem čutil Ljubomir Mičič, govoril nam iz mnogo prej, kakor sem ga sli- duše ko brat bratu in izročil šal na odru. Ima inamreč kljub uajiskrenejšo pozdrave v iine-svojim visokim letom tako lop mi naroda jugoslovanskega, in izrazovit tenorski glas, da Zatrjeval nam je, naj bomo nas je očaral vse. Gledal sem brez skrbi glede bodočnosti na-
umetnika iz davne dobe. >prem- že nerabne domovine, zakaj NAJBOTt epoRTMO MIPWH Ijal ga z oemi m srcem, zakaj čuva jo združen narod od vi-	v to a tt
rečem vam eno: v vsem svojem sokega Triglava do obale f'r-	FRANCIJI,
ne tako kratkem življenju ni- ne^a -morja.	Največji francoski športni
sem še nikdar videl pevca-ama- Želeli smo še nekaj. Radi bi list "L'Avto" si je izmislil za terja, ki bi bil v toliki meri bili slišali d oš lega popularne- francoska mesta tekmo' za na-roje.n umetnik, 'kakor j<» Jolm ga pevca, Rda Ljubiča, kate- slov najbolj športnega mesta. Potušek. Jaz sem precej r(iz- roga pozna ne samo naša ne- Vsako leto dobi to ali ono me-vajen glede petja, vsaj imamjkdanja domovina, ampak cela sto na slavnosten način ta na priliko slušati Večkrat pevec'srednja Evropa, pa smo ga'slov in bronasto plaketo. Na svetovnega slovesa. Lepo po- vprašali, če bi nam eno zapel.jgrado obdrži leto dni do na jo in umetniško dovršeno, a ne j "Za moj narod vsak čas,slednje tekme. Prvo mesto, k pojo tako, kakor John Potu-'je bil odgovor. In trenutek je bilo deležno te plakete je	--
šek. Prelno je bila beseda z kasneje je ze sedel za klavir- Strassbourg. Ko je sprejet na	pripovedovali:
glasom na njegovem jeziku, J jem. Zapeil nam je dve v.srbo-' grado, je st rassbouršiki mestni semf kar čital raz njegov ob-1 hrvaščini in pa eno slovensko: poglavar (.'barles Frey izjavil, raz, kaj bo: žalost, veselje, mo-i"Ti si urce zamudila." In ra-'da ima alzaška prestolnica že goče šala ali kalka zbadljivka, zumeli smo, zakaj ga ima ljiid-'40 športnih (prostorov in da bo Tn vse je podprl tako izrazo- stvo rado, xakaj vse je bilo še na<lalje ]xxlpirala vse sport vito s svojim glasom, da mi je prednalšano s tako toplino, da ne organizacije z ustvaritvijo segel daleč v ti&te globine, ka- «e danes ponavljam pri sebi za'novih sportišč. ,
njim: Ti si airee zamudila, ko gorelo je srce ...	j
Bodi ua tem nwstn našim gostom izečrena najlep-a hvala, zakaj videli smo v njih ljudi, kakor bi bili eden iziiie«I nas in zato smo jih vzljubili takoj. In dobro se nam je zdtlo. da smo im-eli mi tprvo priliko |m>-zdraviti jih, ker siin» najmanjša jugoslovanska veja.
Ni to vse, in ne tako povedano, kakor'bi moralo biti. Zakaj videl sem, koliko -kritih in nepoznanih zakladov je v dušah in domovih našega naroda. F pa m pa, da bomo' pod vodstvom Združenih >kih društev »priklicali polagoma vse.
Ce bi zdaj hotel celotno o-cenjevati prireditev, bi moral kar priznati, da je bilo dobro, a ne tako dobro, kakor so zaslužili pevci in igralci. Zakaj vedite eno: glas iz grla ali god-benega Instrumenta rabi tudi svoj prest or. ('v ni tega prostora, se glas drenja, odbija in izgublja vse tisto, kar priča-kuje pevec, igralec in poslušalec. Nabito polna dvorana, do vrha nabasana«z dimom in -la-hinl zrakom ne more dati tistega, kar se je rodilo v prsih pevca in igralca. Scve la ne bo zastran teh besed dvorana ne večja in prostornejša. Tolika je in za temu primerne prireditve — to je vse. Nedeljska prireditev bi potrebovala dvakrat tolikega prostora, ampak smo vsejedno več ko zadovoljni z njo. Ponavljam besede našega opernega pevca Suhlja: Boljša je majhna dvorana, do vrha polna, kakor velika dvorana. do tal prazna.
Navada je, da se po prireditvah nekdo zahvaljuje vsem. Jaz bom to opustil. Dovolj je, če pravim tistim, ki r-o nastopali na odru: ljudstvo ceni vaše delo in zato vas je počastilo s tako številnim obiskom. Mi pa, ki smo to gledali, poslušali in uživali, vemo, da so bile naše žrtve za dobro in vredno stvar. Vemo in čutimo, da je še polno življenja v nas in bi ne bilo res, ko bi rekel: slovenski narod je dodelal v A-meriki. Baš nasprotno: slovenski narod se šele razvija in dozoreva. New York ni imel še nikdar nobene kulturne prireditve združenih slovenskih društev, do zadnje nedelje. A1i ni to vstajenje, ali ni to -zmaga — velika noč — našega naroda t
Ta velik začetek naj bo zadostilo in plačilo meni in v.sem. ki imajo še vedno vero v živ-I jen je in moč našega naroda. Ni to vse, kar r-mo imeli zadnjo nedeljo, ampak samo začetek večjega in pomembnejšega dela v bodočnosti. Treba ni drugega, kakor držati, kar i-mamo, večati in po možnosti odstranjevati vse. kar bi nam hodilo v naipotjc in nas oviralo pri našem delu. II temu bi pridejal še nekaj dobre volje, nekaj požrtvovalnosti, more biti drugega kakor uspeh.
Da, New York ne samo. da živi narodno in killturno, pač pa vodi. (V nas kdo dosega v ti deželi s svojimi prireditvami, pa zaostaja v svoji enotnosti. Zakaj vedite: New York je zdmžrtn. Tn v združenju ne more biti drugega, kakor — zmaga.
Da, New York vodi.
Peter
Zgaga
Beseda zvestoba je ženskega *pola.
Ze v tem, če bi ničesar drugega ne bilo, j«* izražena vsa laž.
Današnji parlamenti so slični modernim plesom: po loven-islancj mahajo z rokami, cepe tajo z nogami, tnajejo z glavami, naprej pa nikamor ne pridejo.
Vožnja v čolnu je precej ne vanna. Posebno, če jih je v čolnu preveč.
Ali »pa, če ga imajo preveč tisti, ki >o v čolnu.
Kadar se ženska smeje, ponavadi nima moški niti na» manjšega povoda za smeh.
—^ Zlodej! — je vzkliknil dragi rojak, ko je prešteval dan po poroki pičlo ženino doto, — navsezadnje sem pa res le iz ljubezni oženil.
Prisega je važna in pomen o bna reč.
Prisega >e lahko na razne načine: s celo roko, z drugim in tretjim prslom itd.
Edinole z en Lin prstom ni mogoče priseči. To je četrti prst — prstanee imenovan, --na katerem nosijo zakonci pi stan, — ki je vidno 'znamenje zakona in zakonske zvestobe.
Poskušajte priseči pr-talicem, pa boste videli, da ni mo-goče.
Nekoč so ljudje umirali z.i velike ideje, »ločini danes povsem zadovoljno žive ol malih
idej.
Matere vpoštevajo zdravniške nasvete glede svojih otrok. Kden ipoglnvitnih Zdravniških nasvetov >e glasi:
—	Matere, nikar ne dovoli te, da bi vaše otroke pol juho-vali tuji ljudje.
Matere se drže teh iiaove tov. Toda ne dolgo.
Kvečjemu do štirinajstega leta še krote otroke, da se ne puste poljubovati, 'po štirinaj steni letu pa otroci, posebno hčerke, ne ubogajo v tem o/.i-ru niti mater, uiti zdravnikov.
Mož je telefoniral svojj lahkoživi ženi:
—	Draga moja, nocoj me pa ne bo k večerji. Imam strašno
r^p
Mladi zakonci so ljudje čudne sorte. Tako
so naivni in tako ne izkušeni, da človek res ne ve, pa nejče 'bi jih pomiloval ali se jim smejal. Dva
dni po poroki, ko je bila ljulbavna pijanost prespana in ko je zagospodaril ljubezenski maček v vsej svoji strahoti, je pričakala mlada, neizkušena ženica svojega moža na pragu ter mu jezno vrgla zmečkan papir v obraz.
—	Varaš me, varaš! — je kričala. — Nesramno si me prevalil.
Novofiečeni mož jo začuden pogleda, misleč, da se ji blede.
—	Kaj ti je, draga moja?
—	Midva nisva postavno poročena. Ta papir nič ne velja.
Sklonil se je in pobral -zmečkani papir. Bil je jm>ročni list.
—	Povej vendar, kaj se j«« zgodilo.
In ženica mu je začela solz
Denarja mi je zmanjkalo za večerjo. Pa sem Šla s tem poročnim listom v banko, kjer so mi povedali, da mi na tako jamščino ne posodijo uiti po-cenega groša.




t • .> 4
"GLAS JNA KOD A"—New York
.Thursday, April 27, 1939
SlrOViSNJK (YUUUS5LAV) 1>A1LI
Vesele in žalostne vesti i z slovenskih' naselbin
NEKAJ BESED V PROSLAVI 35-OBLET-NICESNPJ IN POPRAVEK
Z dobro zamišljenim in prav primernim vmporedom je zve-fca rikaiških podpornih * društev, ki «o jkmI okriljem Slovenske narodne podporne jed" note, obhajala dne 16. aprila let t« (>etintri<leseblefcnico svoje 11 uit i c« v njeni dvorani. .
V znamenju tistih načel, na podlagi katerih vrši SNPJ ►vojo vat/.no socialno nalogo, se je razvijal vzpored omenjene prireditve v nadvse dostojno proslavo, na lcatero so lahko jtonosni vsi einitelji prizadetega ikomiteja. V znamenju bratstva in kulture, kar oboje neumorno goji in podpira ta organizacija, v znamenju petja, glasbe, umetnega ple^a, govorništva, fdeklanuwije, dramatike in zdrave zabave.
Vapored odpre v angleščini Donald J. ricli kot [iredcedili k eikaške društvene federacije, pri-sreno pozdravi navzoče obt'-instvo, ki je zasedlo celo dvorano, se le|M> zahvali so delujočim činiteljem, se z za nosom v iskrenih l»es4*dah nmi listih, ki ko prvi utirali l»«>t sedanji moči SNPJ, re-no poziva na^e ljudi h krepkemu sodelovanju v pri/ardevauiju za nadaljnji razvoj NNPJ ter izrazi upanje, da se IhhIo |M»tem za nami ob sličnih proslavah sledečih Jeduotiuih oMetnic s|MKtuiujali nas s takim |iono-hoiil in tako hvaležnostjo, kakor se mi dane*: fm/.rtvovalnih ustanoviteljev in rieu^lrašeiiih prvolM»ritelje v S\ PJ.
Ta Ijotrichev govor je bil! zelo zanimiv, krepak In jedrnat.
Socialistični jwvski zlnir ''Sava'* je |mxI spretnim v»h1-#tvom Jakoba Muhe tudi to dokazal, da zares goji petje.
Plutovi sestri sta napravile k ipetjein in igranjem na harmoniko prav prijeten vtis na občin-stvo.
Pevski zlw>r 44Franee Prešeren** se je poti vodstvom, svo-jef?u učitelja Franka Kubine dobro Oil reza I kakor |M> navadi.
(Iračnerjeva Mary- je prav graciozno izvedla svoj umetni plen, čeprav si je moruria v zad-njeiil trenutku 44 izposodili" spremljevalca na klavir. Igral j L je Tomov učitelj Gerald Croissant.
Za torn plesom nastopi naš tenorist Tom Cukale s svojim učiteljem Oeraldom Oroissatn-tomu ki gtt je spremljal na klavir.
Že takoj pri njegovi prvi pelini 4 * Gor čez jezero*' in |»o-tem p« še bolj pri ol>eh «*ledo-čih dveh, in sicer DkidHU'ttijevi
4 ' Una furtiva Jagrima" in orni iz zbirke 'Indian Love Lyrics* se je videlo, da je njegov glas v vseh sredinskih legah neopo-rekljivo siguren, a v nižinskih in .višinskih pa za 2o oiLstofkov boljši od takrat, ko sem ga zadnjič slišal meseca januarja tega leta.
Obvladanje glarn v sredinskih legali je najtežje doseči, in ,pevec, ki ga obvlada v njih, ima več, kakor polovico naporne poti za isabo ter se lahko prav krepko oddahne. Tomov glas je sedaj v sredinskih legah zadosti obsežen in izšolan. Podjetni .fant lahko čestita ob tem aieovrgljivem dejstvu sebi in isvojemu sposobne-učitelju. Po mojem skromnem mnenju je it-reha eedaj le še par mesecev pridnega vežba-nja, pa bodo v^i uedostatki v nižinskih in višinskih legali iz |M4]iolnjeni, a njegov glas pa tako dovršen in )M>poln v obeh, kakor je sedaj v sredinskih.
< j lavni tajnik Fr»*«l A. Vider »-i je izbral za snov v svojem slovenskem govoru zelo umestno in (prikladno vprašanje *4 A1 i je za delavca vseeno, če je zavarovan pri bratski zavarovalni organizaciji ali pa pri zašel »ni zavarovalni družbi?** ter dal na to vprašanje pravilen odgovor.
V drugem delu proslavin*ga vz | »o red a je nam Tom Cukale dobro deklaiuiral AŠkičevo t4Pes«-m slmenskiuk delavcem v Ameriki*' a Peter Bernik kot Jože Kremen, Marv Juirg kot njegova -žena Ančka, John Olip kot njegov sds«<<.l Matija Kračman in Frank Godni k kot spreten agitator Tone Ban ]»a so vprizorili jmmI vodr&vorn Jakoba Zupančiča Molkovo simbolično sliko "Dete je živo." Igrali «o dobro in govorica ji in ie tekla brez vsakršnega izpod-t i kan ja, kar mi je nehote dalo misel, da ni imela Katka Zupančičeva kot, išcpetaHca pač nolK'nili posebnih tež koč z njimi.
K sklepu tega pisanja naj omenim še to, da se mi je pod napačnim vtisom vrinila v dopisu "Oče in sin," ki je bil še pml nedavnim priobčen v tem lir-tu, zelo neljuba pomota. Tamkaj sem med drugim dejal tudi to, da je Tomov oče Valentin Cukale mrtev, -kar pa ne list reza resniei. Dejstvo je le. da že dalj časa pokriva domača gruda na Vrhniki Tomovo mamico, a njegov oče Valentin je pa še živ in zdrav v s-tnri domovini.
Zvonko A. Novak.
SLOVENSKA GOSTILNA
FR.ARNEZ
LASTNIK
»e priporoča vsem Slovencem v Greater New Yorku, posebno pa udeležencem svetovne
razstave.
DOMAČA HRANA
1ZBORNA PIJAČA
HA ^RAZPOLAGO JE KEGLJIŠČE, VELIKA 0BEDN1CA TEB PROSTORI ZA SEJE IN ZBOROVANJA
66-91 FOREST AVENUE (Poles Forest Ave L Postaje)
RIDGEWOOD, Brooklyn, N. Y.
UM
40-L ETNO PREISKUŠNJO
IMA
TUGOS LOV AN S K A
J KATOLIŠKA JEDNOTA
ELY, MINNESOTA
KI IMA
22,000 članov in dva miljona
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti. Kampanja v mladinski in odrastli oddelek odprta do 30. junija, 1939.
Ako je društvo JKKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota.
CLEVELAND BO LETOS PRAZNOVAL
Viljem Križ iz Harare je bil za In j«* dni obsojen v plačilo sto dolarjev, ko j»> priznal, da je z dinamitoni razstreljaval ln>l»rove hišice in lovil hohre zaradi kož. K»>r ni mogel plakati kazni, ira je sodnik vtak-T.Ii v zapor /.:i me>ec dni.
C ALU M HTSK K X< J V K K.
Dne 15. i. m. je prišla vest iz Milwaukee ja, »la je tamkaj murl l>i\"ši dolgoletni CaJumet-čan, Marko »Šterk, ki je pred dolgimi leti vodil gostilno v Peti ulici. Star je bil 70 let in rojt*:i v Starem tr^u jui Poljanah v Beli krajini. V A-meriki j<* živel več k<> 50 let in zapušča tri sinove in šest lič^ ra.
Pred nekaj dnevi je avto povozil Jos. Plavi-a, ■znajie^a farmarja. Nesrečne.ža so pr«'pe-Ijali v bolnišnieo z zJfMiiljeni-nia nogama in notranjimi |h>-š!k(MUjaini. Ker je mož star
let, bo težko prestal rilcu s K K, P I A N t), KttoMA-u,laroc'	i TlCNK IN DRUG K — 2, 3, 4
---5 GLASNE
Se priporočani za naročila: ANTON B0HTE 13626 E. 82nd St., Cleveland, 0.
POZOR, ROJAKI!
ŠE VEDNO IZDKLUJEM IN POPRAVLJAM VSAKO-ATiSTNE
HARMONIKE
BODISI NEMŠKE, KRANJ-
SEMENA
. IZ JUGOSLAVIJE
SMO ZOPET SPREJELI. ~ PlSlTF PO BREZPLAČNI CENIK, AU PA TAKOJ NAROflTK IZMED SLEDEČE Zli IKK K:
S A LATA. listnata, iutjz;vM]iiejša ^ SAI.ATA. z«.«liijjt krhka K'«viuita SAI.ATA, ljul>ljauska rf-deuka SAI.ATA. r<l«n"-kasta elaviula SA1.ATA. |M>Mua v»-lika ulavata 7.KIJK, fino okroglo xguduu Ih-Io ZHUK, IjuMjuiisko veliko kasno
KOUKNJK, srt><|iiji*4lol^o ruui«'iio KORENJE, veliko kasno ruiW-e PCTKŠILJ. gUidkl s korriMHU PESA, ruiiWu okrogla natiiiziia REDKVICA, ZRtMlua fina rud»H*-a
RAI »I O. za s« »lato, .sirokolisl nat
EN DIVJA. ruuMtia Ksotluejša EN DIVJA, i * »v.1 j a široka m-lnia MtrruVlI.EO (iv|»iiHt-U> Uomari Kl'MAKE, fina duaa^ti vrsta <>KAII, u/itcu v strorjn, visok FIŽdIj, Urvz uiti, nize« zeh-u PIŽi »U brt'z niti, nizek ruun-n FIŽOlj, visok zelen lin<z uiti F12<>I* rlnok rumen t»reas niti PAKADAJZI, sreduj-veliki ruileci
OSNA TEH SEMEN JE IU PAKET
Ealiko kar lirvfc*te ta o^ias, podčrtate Hfuieua, katera želita iu «a naui vrnete % M one j Ortlroui iu naročilo bouie točno i »osla 1 i.
Sprejeli smo tudi novo zalogo direkt m iz Ljubljane pravega Klavnega
"BAHOVEC PLANINKA"
ZDRAVILNEGA f.VJA. To Je »vrtov-m slavno zdravilo za hri, želodec, ledvice, jetra, ioU. frev:i ter še posebno
za ženske bolezni. CENA Je: I škatlja $1.—, 3 šk. $3.90
STEVE H0H0RK0 C0. 704 South 2nd Street MILWAUKEE, WIS.
iniiiii|ll,,tui,liiii''iMh.liiiiiii>iiihdiiiiiiiii, (»■■^,|lll||||l|i|-,iil|||i|ill>!|tl|||miit>lU||(n.,|||i
'tW Ko obnovite naroc.-nino, pridajte še 50 centov za S. A. Ko-^ ledar za leto 1939.
Slovenski oziroma jugoslovanski javnosti tem j)otom s|>o-rtx'-aiii več zelo važnih stvari, ki se bodo dodajale letos v nasi nn4ro|x>li, v Clevvlandu. V te«m mestu se ho nainre čvršila uiodnarodna razstava perutnine, ki bo zvezana s konvencijo delegatov penrtninarskili društev. Kaz>tave in konvencije se bodo udeležili delegat je iz vsega sveta. Ravno tako bo na razstavi perutnina iz vsega sveta, ki si jo bo vredno ogledati. Tukaj boste videli perutnino, kakršnih pasem še niste nikdar videli. To bo zanimivo za vvakega, zlasti pa za farmer je in one, ki se pečajo > kokošje rejo in perut ninstvoin sploh.
K temu znamenitemu dogodku naj pa omenjam še eno veliko praznovanje, ki se bo tudi vršilo v {'levelandu, ki bo zlasti poitK-mhjHi za vse ameriške uan:diHfc*ti in zlasti za one, ki so si zirrndili v clevHandskem mestnem (parku evoj«* kuhur-ii«' vrtove. Ti kulturni vrtovi ImmIo jiamre«' uradno o<t|>rti |m» tired-i'diiiku Zdru/.«Miili držav, P. 1». Kooseveltu.
Kaj -li<-n«ga Še ni vršilo nikjer v Atm-riki, niti drugod zato j»a toliko \ »•»" j<* važno-ti. IN-rntninarski kongres ali raz stava >»• prii'ne v |M-tek julija in l»o trajala enajst *lui. \* nedeljo :»(>. julija se ]»a vrši mednarodna parada, katere se udeleže vei* na rod no-t i v >vo-iih sijajnih narodnih nošah. Takrat se I »odo uarodn«r>ti ko-sale. katera se Ko hol j ]M»stavi-la. Takrat Slovenci gotovo tie -memo hiti zadnji, ampak prvi.
K razstavi in kongnvsu jh*-rutninarskega udružeiija se prieakuje nad |h»1 milijona ljudi. Tudi naših ljudi yprieaku-jemo takrat »>d v<eli s»trani vt»-liko. (iotovo	sj>ominja:te.
kak<» -mo se lani pognali, da smo dobili ta kongres v Cleveland. A sa veeja mesta Z<lrn-ženih držav so se trgala zanj. £afo pa pišem ta dopis, katerega naj bi iz prijaznosti ponatisnili naši ear^opisi v Ameriki. da bo naš narod vedel o t>'h -la\7nostih v naši metropoli in s«4 istih laliko udeležil.
Vse iiMHlrobno-ti o predpripravah boiiK> pravoeasno spo-roeili v javnost, da se bodo /mili ljudje ravnati. Vsi tisti, ki ste h-tos namenjeni obiskati Cleveland, uravnajte si čii** takt«, <lit boste gori omenjene dneve lahko tukaj. Zlasti pa ne zamudite praznovanja kulturnih v rtov, koboe , turnih v rtov. ko bo tukaj sam nredsednik Združenih držav. Takmt 1m> skupaj nastopilo kakih 27 raznih narodnosti.
Rojaki! V Evropi se narodi •ore jo, ker izgubljajo svojo rodno zemljo, ki jih je rodila.
V Ameriki nam dajejo pa najvišji ,predstavnLki dežele priznanje in ipraviee, da smemo tukaj javno .pokazati in gojiti svoje narodne običaje. Zato je pa naišii dolžnost, da se zaenemo že zdaj pripravljati za to narodno slavlje, da pokažemo, kako smo hveležni naši novi domovini Ameriki, ki nas je tako gostoljubno sprejela poti svojo Htreho in nam dala na prosto gojiti svojo narodnost, šege in navade.
Paaite na nadaljna poročila. Vsa društva in klul>e pa prosimo, tla na tisti dan ne prirejajo nobenih drugih prireditev ker bi bilo to v nekako prezi-ranje vsega tega. kar je za vse narodnosti v east. Zastopniki raznih narodnosti v {'levelandu redno zborujejo in r^e posvetujejo glede naji>oljš<» izpeljave tega praznovanja.
Vsem tem zastopnikom je na roeeno, da imenujejo j>o>ebne odhore, ki hodo |H>magali izvesti to slavi je do po^H>In<Rsti. K;»j ho to v east narodu, v -lavo našega imena.
Anton (trdimi, pred s.
Jugoslov. kulturnega vrta.
RAZGLEDNICE
Newyorske
SVETOVNE RAZSTAVE
DOBITE PRI
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STRKET NEW YORK
35 RAZLIČNIH R\Z(iLEI)Mf V BARVAH. PRE»STA\ UIA40-flH N.\JVEČJE ZANIMIVOSTI TE 04.K0MNK RAZSTAVE
CENA ZBIRK K
50c
<l'oštninji plaruna)
Vsf>l'» bi liku |x«š.lj«*ti* |H> 2 ittirouiu |M»
r znamUh ii »fiit«*.
PHIBKlilTKjV v kajcbkr-
'IV IX, OIIIO.
Primlitev dramskega društva *4SIovenija" dm- 1». maja oh 7. uri zvf«Vr v dvorani dru-^t v:i domovina na 14. ee-t i, ho I »oda na z jako Itogatim pr«»gra-mom. Hn del hodo samo slovenske pe.-Uii, ki jih hodo pele rlj^iei • draiiL-kega društva "Slovenija". Ravno tako ho posamezno nastopila m z muzi kalnimi toekami (kitara in harmonika).
Temu rledi drugi del programa : >pevt»igra "Srce in denar,** ki bo ptnlana po najboljših moech naših igralcev in iirralk. Samo y>et jili ima glavne vloge v spevoigri, zato naj jih tudi omenim: udejstvujejo se na ,l>o!ju dramatike že nad 10 let tukaj v Barbertonu.
^frs. Frances Lah. sopranist-ka, v vlt>'gi ^linke, je bila kor-na pevka še v starem kra.ru: Mrs. Antonija Može. altinistkn v vlogi TCeze je že deset let režiserka pri dramskem društvu "Slovenija"; Mr. John Pen k o. tenor v vlogi Janka, je igralec in elan pevskega zbora ".Tavornik"; Mr. Frank Ujčie. bas v vlogi mešetarja Yerna-»"a, je igralec in elan jievske-ira 7;hora Javornik .Tf>hn Opeka,v vlogi pogan jaea Oene-ta. je iirralee ]>ri dram. drn-Ctvn "»Slovenija" že 10 le.t Njegovim vlogam se vsaki km t prav p<£teno do solz mvsmeje-mo. Tmli sedaj vam jih ho privoščil na svojo kožo. Smeha bo dovol j.
Dramsko društvo "Sloveni-
ja** j»* V f-vojih enajstih letih priredilo že nad petdeset iger naših najboljših |»isat**lje\ na slovenskem imIiii Bilo .je seveda preprostih |jesmi skoro v vsaki igri dovolj, dokaj višjega se pa nismo |M»V»|M-li. do pred štirimi leti. Vse priznanj«* moram izreei tukaj rojeni Slovenki, na^i učiteljici Mi.-^ Marv l>lattier s petjem.
Po koiteanem progrtimii bo Še ples, za katerega ho igral llappy Hi Hats orkester. V >|M»dnjih prostorih se ho vršila prosta ilomaea zabava s prigrizkom iri po/irkom dobre pi-
jaee.
Vljudno vas vabimo, da |m»-
i-etite to zadnjo dramsko pri -ladina1	. -1 , .
rtHiitev v tej sp««niadan.s.Ki sezoni. Se vsaki krat ste bili zadovoljni in tudi boste. Vstopnina je samo •*»") centov v pred-l»rotlaji, ]>ri blagajni 40 centov. Torej na svidenje (». maja na priredit vi.
Frances Smrdel ,r«*ži-erka.
NAJBOUŠE STAROKRAJSKE KOSE IN MOTIKE NA SVETU

RAZPOŠILJAMO NA VSE KRAJE —
Poštnino plačamo mi. — Pošljite poštno nakaznico Z maroCnino.
KOSE. IVJJIC STO NIC H. 2«—25—30—32
l»alcev dolg«*, z rinko ............$2.50
KOSE polirankr, bolj ozkr, Banko 32
palcev............................$1.50
KOSIŠCa, javorov 1«-m. po ..........%Z.—
BRl'SILXI Bergamo BKfSI......50c:
tmljAl .......... 75C
KLEPAL.XO ORODJE. klaJuo. Ifiko
»»tro ............................%2.—
Sltei ta klfpatt. 1».» .................. 9Gc
R IBEX NI za r^po ribati po ........$1.50
PI.ANK.vrK, CiK-no kovant*. & do H
funt. težke. ..................$3.50
\Miišk>- Itrivne ItltlTV K...........$2.90
M«»T l K E. ro^tio kovane v Jue>>c«laviJi 1"»........»1.25; ve«vJe........$1.50
NASIAJV NAPIŠITE SAMO:
STEPHEN STONICH
CHISHOLM, MINNESOTA
Za ljubitelje leposlovja
CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik.
tsranl.) Kersnik je pisal v Jurčičevem duhu. Svoj slog je znat tako prilagoditi Jurčičevemu, da jo po Jurčičevi smrti uspešno za vršil njegove nekončane romane. "Cvkla-uien" je ena njegovih najboljših povesti.
Cena......................$1.00
MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vreio v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00
MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato jo začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c.
IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50
KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard-
283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladarje iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45
KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00
Slovenie Publishing Company
^ffiffcr tri ft 8ft
=
TKuraday, April 27, 1939

i APOLEONO VA lJUBEZEN
irr-w-j r~ ttj	r~7rJB	"T^J B * i " JB p " JE r " 't
IggaaagLaa«
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadjd jevanje
123
TRETJI l>KL N* Mt M »1> >V< 1ST
K<lo I m i zavzel mesto strmo-glavljeiie .lože fineKu-ka ve lika 'knegiuja f Avstrijska nad-vojvodinja ? Saksonska priu-
IM«»J| f
Sleherna teh treh možnosti ima me«l jfOfcti Tuilerij pri vi-že we. f lun i rodbine Botiapar-te, visoki dostojanstveniki, mi niwtri, vsak pripada kaki stranki. Povsod jih v id i A, kako skrivaj stikajo glave in šejMiVio drug orugertiti an uho. Toda uihoc -e in.* upa govoriti N<« |»o|eottom za-1 ran nove soproge. Vsi eut i jo, da še preinišljn-je, preudarja in se obotavlja
Ako hj s4* hotel ravnati samo I »o nagnjenju, hi kronal Marij«* W'alewsko. Ljubi jo, in o-na ljubi njega. Imela l>o otro ka; po nji bi bilo pr«*<toloiiu-HhNivo v.agotovl jeno. Formalno lie bi mogel tej ženiti i
Francije in vsega sveta, bi bila kraljevska Ifc-i seveda pri pravuejša od mlade poljske grofice. Toda, ali nima — kije mislil vseh teh deset let samo na državo — ali nima po vsem tem pravice, da misli iCifciur že t udi nase' V življenju vsakega heroja je ura, ko zahrepeui jm> človeški radosti.
Cesar »preudarja, tefria . . . Vk<> je videti pri posvetovanjih ali pri avdieneah kdaj pa kda j nekam raztresen, je raztresen zato, ker toliko misli na Marijo W'alewsko. In kadar p<> noč,i oidslovi utrujenega Mene vala, hodi mnogokrat dolgo, dolgo po delovni sobi sem ter tja in se ustavlja pred oknom, da čez nekaj časa, z rokami n;i hrbtu spet nadaljuje svojo nemirno pot. Kadar vidijo vojaki ua straži ali radovedneži njegovo senco, kako bega mi mo okna, najhrže menijo, da
.	.	, misli cesar ua nove osvojitve.
mhcemcoiHTekati. Sicerbi pa A luotijo Xa|M>kHm sanja
vsak ugovor kaj malo zalegel.l ||lirm,I|l živ|joI1jlu ki ,(i
kakor h,Uo »m KmI v nasproUtv« | z;,.,,t(ivi| 1>t: tolikih
z iij<'u<»\u \ «• !<».	j stili, ako bi dvignil k sebi ženo,
Xaj še tako ljubosumno va j fci |w»zna njeno nesebičnost, č^-l
ruje svojo ueodvi^uo-t, javnemu mnenju je vendar podvržen. Hoji se o|H»rckanja svoj-<*ev, fiosehno pa matere, ter nesramnosti svojih sester Kli ze in Karoline, \ katerih bi uu»gin s«tmo rojena zbuditi spoštovanje.
V to, da bi
-lost iu resnično ljubezen.
Fouche je T»«I skrivaj obve V-en o avstrijskih namerah. Francoski poslani'k na Dunaju. grof de Narbonne, mu je bil zasebno pisal, naj priporo pnnce>a | nad vojvod i njo cesar jevi iz-j beri. Policijski minister je pi
Marija Walewska zaklnji čas nič kaj naklonjena. Zato je moral ravnati v začetku kar naj pre vidne je. Še vedno se je odlaša do časa oglašal v Hous-savevi ulici, to<la Marija Walewska je pomnila Durocov sivet in ga je sprejemala kot dostojanstvenika, ne kot prijatelja. Fouche je s hinavsko vdanostjo prenašal to ravnanje, ker je upal, da si v pra vem trenutlku mahoma vrne izgubljeni vpliv.
Dnevi so minevali, sklenil je torej, da se loti dejanj. Neko dopoldne je prinesel Mariji Walewski vstopnico za ložo v operi, kjer je bila bavarskemu kralju na čast slovesna predstava. Pri tem jo je smeje se viprašal, takisto, kakor da bi bila Vsaka misel ua kako namiga vanje daleč od njega, ali se boji, da ji ne bi krona obleži-la le]lili las.
Po^ein odgovoru je spoznal, česar dotlej ni slutil: samostojna iu ponosna žena ni uiti mislila na to, da bi jo utegnil cesar povzdrguiti do sebe, čeprav je ibil zdaj svoboden.
"Mar -te ip<*za(bili, kar sem vam rekel nekoč?'* je nadaljeval. "Ali ne veste, da je zdaj, ko je prestol izpraznjen, samo na vaši .volji, da sedete nanj?"
"Na moji volji.' Torej nikoli ...
Z viška ga je premerila z o
i ga , - • |cn»i.
Fouehe ni dalj silil vanjo, ker je 1 > 11 sklenil, da se ob u-goduejši priliki vrne k temu predmetu.
Pa tudi ona je premišljevala o tem. Njena duša je postala bojišče, na katerem so se borila na^protislovnejša čuv-stva. Misel, da bi s tem, če bi sprejela krono, potrdila .Jožefi ni n sum, da stremi po nje-
_ SLOVENE (YUGOSLAV)" DAILY
Utrdil dinastijo ,l||(| shranil, a črhnil ni o njem	nem dostojanstvu, ji je bila ne-
... zagotovil SV,.j ugled v očei. nili Vse drugačnim	znosna, častihlepje ji je bilo
_ -j nameram je hotel pripomoči do	tuje; v Napoleonu je ljubila
^«at»Hi,. Htiaiai,, ,,iii'jjiiaiai,, ,,ii zmage. Fouche, ki je bil sou	<amo človoka in v plačilo za
WWWh<ii.....11 11 deležen pri usmrtitvi Ludvi-	>Vojo globoko in čisto ljube-
kn XVI., se ni mogel ponujati	zeli ni pričakovala od njega ni-
v lo, da hi z njegovo i»oinočjo	česar drugega kakor obnovi-
POZOR ROJAKI!
V ZALOGI IMAMO N()\F. PKFtJLKDNK ZKMUK VIDE:
Velik pregleden lemljcvid
JUGOSLAVIJE
(Nji njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.—
Manjši zemljevid
JUGOSLAVIJE
stane 25c Zemljevid jugoslovanskih
BANOVIN
stane 25c
Zemljevid —
CELEGA SVETA
Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane
SLOVENIC PUBLISHING CO,
21« West 18th Street New York
prišla ua francoski prestol nečakinja Marije Autinette. Njegov načrt je bil Še vedno tisti kakor nekdaj: .Jožefinitio mesto naj zavzame Marija \Va-levvska.
Marija Walewska... a le s pogojem, i ln je sama pripravljena, da odpre svoje uho nasvetom vojvode Otrantskega in gn sprejme v svoje zaupanje: le tedaj, če mu je za storjene usluge dovolj hvaležna, da mu 1 mi od dne, ko postane cesarica, stalna in zanesljixu opora fui Napoleonu. Ker je videl okrog sebe toliko sovraštva, se niu je zdela »zveza z Marijo W'alewsko se veil no najt »oljske poroštvo za pri ho« 1-m»st. Veiidur: ta s|X>ra7.um je bilo tre4»a. vsaj v duhu in molče že naprej skleniti. Zadeva je terjala neskončnega tenkoču-tja. Mimo tega se je mudilo. Prekanjeni vojvoda Otrantski je bil v največji zadregi svo-j»«rn irvljetija.
Nazadnje je sklenil tvegati lM»j. Zdelo se mu je, da mu je
tev drage, zatirane domovine. Zato je bila njena prva misel, da o<»bije vsak up na takšno vrtoglavo povišanje. Verski pomisleki, strah, da lic bi gro la Walcwskega z dokončnin prelomom še globlje užalila vse, kar je Vlila mJkoč oilgovt*-riln Foia-heju na njegove Ziipe-ljive best^h', se ji je še močneje vračalo v spomin.
A če bi Napoleon tako ho-tel j
Ce bi on hotel, če bi terjal o<t nje, naj zaradi otroka ki ga nosi pod srcem, izpremeni svoje življenje iu si zagotovi neposredno nasledstvo... kuj naji mu reči*, knj naj stori f Ali bo imela dovolj poguma, da odbi-^ je? < 'e je hotela biti povsem odkritosrčna, si je morala 'priznati, da bi se Napoleonovi nujni prošnji vdala.
A tega ni zaupala živi duši. Niti svojemu bratu Lazcinske-mu ne, niti prijatelju l)uro<*u ali Pavlini Borgheški, s katero se je pogosto videvala in ki se je morala v svoji rado ved-
Naročniki!
1'azile na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo- prva mesec, druga dan iic tretia pa l«lo. kdaj vam naročnina 0«(efe. NmirWr: —
4.20.39
TO POMENI da vam je uarolnliia potekla 20. aprila 1939
Pohljlle pravočasno, da nam prihranit« nepotrebno delo po&ljanja opominov.
GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York
nosti zadovoljevati ogibljivi-nii 'besedami.
Samo Napoleon je smel slišati ta "«la", ki ga je skrivala v svojem srcu in se ga malone sramovala — ta "da", ki ga ni smel odkriti nihče na svetu, ako on s;i 111 ne pride ponj.
SP< »PAD
Vsako sredo po večerji je Marija sprejemala v Iloussa-vevi ulici <voje najbližje prijatelje. Na teh nepresiljeiiih snidenjih se je zbralo k igri pri mehkem soju svetilk zmerom i-stili deset ali dvanajst oseb
Moški so prihajali v cestni obleki, ženske v preprostih oblačilih: kneginja Jablonowska,
Duroc, vojvoda lift sati ski'/. voj-votlinjo, Fontanes, Delille, g<» spod de la Bouillerie, gosp:; Roviška, pogosto Pavlina Boi gheška, časih tudi Fouche.
Okrog devetih je sedel glasbenik (iretry k spinetu in zaigral. \* obeli preprosto, a pri jet no opra vljcnih salonih je bilo izbrano, dohrinlejno, mirno ozračje in stokrat več da ha kakor v Tuilcrijah. Po<lajali s o kolače, hladilne pijače, k:i vi) in čaj. NiujMileoiui so ta snidenja ugajala. Vendar je izza ločitve le redko prihajal na nje. Vse večere je presedal v delovni sobi pri svojih papirjih in številkah. Mislil j«-, da bi utegnila njegova navzočnost v večji družbi pri Mariji \Vn-lewski tako kmalu po ločitvi žaliti Jožefi no. Naj je bil ča sili še tako osoren, vendar je
imel v nekih rečeh obilo tenko-čutja. . .
Tisto sredo je pa prišel št« zgodaj. Bilo j»- »lobre volje in živahen in j«* krmni jnl - t i-i.>
ileprisil jeiiost jo, ki ga jt- delala v prvih letih njegove nio'i tako iiii'kuvnega, a ga je z le;i vse bolj in bolj zapuščala.
(Nadaljevanje v prilio nji četrtkovi prilogi.)
i GLAS NARODA"^ pošiljamo v staro do- ^ movino. Kdor ga ho- ^ 4 če naročiti za svoje ^ ~ sorodnike ali prijate- ^ j Ije, to lahko stori. — | f Naročnina za sta r i ^ J kraj stane $7. — V ^ J Italijo lista ne poši- J 4 ljarno.
________N
ANGLEŠKA KRIŽAR KA "REPULSE*
katero 1k> odpotovala angleška krafjeva dvojica v Ameriko. Tz Canade se bosta kralj in kmijic® po« ta I a v New York, kjer a bosta ktft gosta predsedmka RooseveTta ogle daia svetovno razstavo.	' _	m
a
Knjige, katere toplo priporočamo
MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali.
Cena ...................... 85e.
MORSKI VOLK. Spisal Jack London.
(328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Oitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$1.25
OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J.
Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletno mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano živ-Ijenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika.
Cena......................$1.50
OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena .....................$1.00
ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan
"Pregelj. (2G9 strani.) Opis lanberške k ostal v spominu slehernemu, ki gn s* "iračital. Pregelj je mojster sloga in jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena ......................$1.50
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nic ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c.
POD KRIVO JELKO. Spisal Peter
Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Grog-a. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c.
POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Prane S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. 0-pisuje življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je sanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala njeti ga v svoje mreže. Cena......................$4.00
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Poin-pejili iu Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega " čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 iu 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humoristu. Britka satira na staro Avstrijo. Švt jkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot.
Cena.....................$2.40
POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanili pisateljev. Cena......................$1.00
ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu jo pa roman na vso moč živahen in zanimiv.
^na...................
SAMOSILmK. apisai Arf&on Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko **Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena......................$1.50
ŠTEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična nsoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja.
Cena......................$1.50
TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-8i je snov povesti neverjetna, se lahko Čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c.
TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-činski. (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob žitanju zares uživa. Posebno zgodba o Čefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00
UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ......................$2.50
CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh d veli delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v S k of ji Loki oziroma v Poljanski dolini.
—Cena ......................$2.50
ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (26S strani.) Tudi doleujska Ribnica je imela svoj čarovniski proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske.
Cena......................$1.00
ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar.
(184 strani.) Povest je prevedena iz češe i ne. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega iVš-kega človeka. Baar je priznan tVški pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena...................... 85c.
ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga
boilav. ("346 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca.
Cena......................$1.00
ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena......................$2.00
AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena............;.........$].oo
HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena ..v.w.v.--------- $1.50
Slovenic Publishing Company

"tl LI 8 Hi B O D A"—N«w Yoit
Thursday, April Ž5\ 1939
SLOVENE '(YUGOSLAV? DULY
H Kratka Dnevna Zgodba J
<U*STAV STR WIS A:
Kolt«*žar je bil majhen, Im-ba*t in neroden. njegov obraz j«- bil kozaKt, oči sive in plaho, n misel |MH~*a»Hiia kakor |»oHL Krtd je (Mj^tajal fM'e*| svojo ko-«'*«>, .-i drg&il svoj topi no«, s«* aouuino xiAt'jnl in molzcl rwl-ke kocin**, ki ><» iilu sililo iz braile.
< e *o fantje vasova-li v drn* vasi, «<» vedno | m »vabi I i Bol-te zarja. Ko >o jih domačini lutpadli, j«> bil Bohe/ar thIihi /a« 1 nji in odneM'l jo we bunko, .'t fantje -o bili iiihI tem že doma in -o bili %'oseli, da j«* Bol-težar zadržal napadalec; ^aj njega ni nihče pre ver namlalit. kt-r ni bil čisto pri pravi pameti..
Kadar j«* bilo žognanjo, je bil za zvonarja vedno liohe-/;ir zvonil je in zvonil, n«' da bi -e utrudil. Prija7.no >e mu je Mtieliljal r,br;rz, a uho je bilo tiui'k njen«, v zvoncrc brnenj**, l;i je odmevalo <*••*/ polja in
g »i r««.
Ko j«* v v ji - i gorelo, je bil Kohežar prvi gasilec. Pri težki brizgal ni j«* stal in krepko «Vpf*l vodo v st^alko, d oči m so -tuli na nasprotni strani kar trije in se potili na žive in mrt-V«'. .
Bol teža r jo liil sin uV>oj?e deklo. Dokler je bil otrok, -o ^ra brcali kakor bedno ma«*e, ko je */rn«nd, m' je pričel zoporstavlja-li. Otroku je bila .služba past tria, nekaj v/.vUopegn. a ko je bil p'Mir, je bila njegova < »lina /«»lja„ da bi dc^eg**! služ-1m» iu ča*t blapea.
F ti B* Ite/.ar je postal hla|>e'% -aj ni bil tako neumen, da bi
BOLTE2AR
im* mogel upravljati svojih p«»slov, le b«.lj | hm -as i mu je šlo. \i pa <l«*laI kakor drugi, ki so nejevoljni, <la morajo biti hIa|K*i, ki garajo samo zavoljo m« zde in kolnejo usodo, ki ji Ji ni pri rojstvu |M»i«*žila v grun-tarske postelje. Holtežar je bil i nvrti, da j«' bil hlapec, ljubil j«- gospodarja in ga za duhovnim gos|M«dom najbolj spoštoval.
Pa >«» klicali Bol teža rja na nabor in iš«*! jo, a zelo ga je bilo >rnm, da >e je moral sleci.
Pa >o Boltožarja pri vojakih prcizkikšali. Vzdignil je |>et-krat toliko ko drugi. Ker je tako močan, bo tudi veliko snedel. so si dejali podčastniki iu hoteli «s<> premeriti njo-govo lakoto. Bo I teža r se jim je zaljubljeno -inejal in snedol vsi* kar >o mu dali, pa je rekel. la hi še jpospravil brtav? d« bre bele j»ogaoe, samo če bi jo imel.
Ker je Bolte/ar svoj trideseti ia.n vojawko skižl>o znal prav toliko kakor prvi dan, so ga odslovili, češ, da je -ieor pravi hrust, da pa ima možgane ka kor vsak otrok.
Vse drugo je takoj pczabil, a tisto v možganih si je dobro zapomnil in kadar je ustrelil kakega kozla ali samo kozlička. -e j«' vedno izgovarjal: "Se toliko itHižg^n nimam kakor o-trok. na hočete, da bi vsi* prav naredil !*'
Neko jcMMi ie no vodenj poplavila vas. Med rešitelji ie bil nnjpri Inejši Rolte^ar.. Na majhnem splavu jo »pretno veslal okoli i>n reševal lju li.
Zvedel je, da je sosedova Milka sama v hiši in je v nevarnosti. Zagnal se je tja, iprivezal splav k orehu pred hišo in vdrl skozi okno. Deklica je i-lonela pri peči in jokala. Bila je nežna, šibka šestnajst letnica, vemjar še skoro otrok.
Boltežar ji je ukazal, naj gre ž njim, pa ri ni upala. Po sobi je v vodi plavalo nekaj foto-i grafi j. tudi njena .slika. Mimogrede jo je vjel, si jo vtaknil v žep in že je dvignil dekle skozi okno. jo | K) sta vil na splav in kmalu sta bila pri bregu. Tedaj je videl, da se je močni oreh nagnil. Divje je sunil splav, da je obstal na bregu in Milka je bila rešena. Tedaj je videl njeno sliko, ki mu je zdrknila Lz žepa in zaplavala v vodi. Pognal se je naza j v vodo in zaječal. Orehove ko roni.no je izpodjella voda in že aa ie doblo udarilo po nogah. S -liko v roki .s«* je pognal na breg .mahajoč sam« z rokama, -ai nog sploh ni čutil. Občo nt I je na bregu in strmel v svoje nogi, ki sta bili prelomi »oni začutil je bolečino in pričel ju jo gladiti.
Tedaj ie pa pred njim za-iavkal učiteljev otrok, ki se je že potapljal:
"Kje se jo pa J a vzel?" je preplašena vzkliknila Milka. A Boltežar se je y. rokama povlekel v vedo. pograbil otroka in ira sunil Milki, ki jo čepela na (breiru.
"Beži! Mosfniea!" ie zakričalo dekle, a že r-o je siromak Potapljal s .šjroko novo rano na lavi.
Ko so »a potegnili iz vode, je bil ves razbit, a njegov obraz je bil jasen in veselo se je smehljal.
Ko so ga pokopali, je jokala vsa va-.
DOHODKI CUNARD LINE SO SE ZMANJŠALI
LIVHRIPOOL, lAnglija, Jf>. aprila: Dolnodki ('uiiard Line, ki so znašali lani nad en milijon funtov šterlingov, >o se zmanjšali l<»t»>s skoro za polo vi<*o. Predsednik Sir Percy Bates jo rekel, da so vzrok tega zapletene mednarodne razmere.
OBISKOVALCI NE SMEJO NA PARN1K
PLYMOITH, Anglija, i^fl. aprila. — Na parnik lie de France, ki je dospel danes i/ New Yorka, niso pustili nobenega obiskovalca. Častniki so izjavili, da so dobili tozadevno naročilo iz Pariza. Odkar je | m »•žar uničil parnik 4 4 Paris'', sr> francosko oblasti skrajno previdne.
Andrejaneev Tone
Mladostni spomini najstarejšega fanta v Poljanski dolini.
Nadaljevana« PIŠE JOII\T BATIOH
Zdelo se mi je, da se je To-1 nje ali kjer -va sedela. Ta prone že naveličal <pripovedova- |-tor so imeli za ječo ali 'arest', nja, iposebno še, ker sem v eno kot jo domači še danes imenu-mer z vprašanji gulil vanj.! jejo.
Tudi tobak je prižigal tako, daj Tu notri so zapirali tiste, ki sem spoznal, da mu nekaj pri- so se kaj pregrešili. Sredi sobe manjkuje, ali ipa, da bi se me je bil še do nedavno vdelan že-že rad odkrižal. Z namigom lezen dbroč, «la so tistega, ki je sem ga opozoril na posodo, ki razsajal, lahko privezali, je stala »poleg mene na njegovi V te j sobi so imeli zaprtega častitljivi skrinji, češ, tla je še nekega Vipavca, ki je umoril precej v nji iu da naj potegne celo svojo družino in so ga iri še malo. Pomolim mu stekleni Ljubljanskem gradu leta 1867 co. Videti je bilo, da mu je le obesili.
tega manjkalo. Globoko je po-j Tone se še spominja, ko so tegnil in so tudi globoko o«i ga prignali. Zbrala se je bila daihnil, češ, da kaj takega ne' skupaj cela vas. Moški bi ga dobi vsak »lan. Nabaše pipo in bili najraje takoj na vile nasa prižge ter spusti par gostili «lili. Bil je človek srednje veli-dimov tako, da ga nisem 1110- kosti, okrog 41) let in čokat. V
CIGANSKI RAZBOJNIKI NA DELU.
V vasi Ktarigrad pri Koprivnici si> na praznik opolnoči vdrli štirje ol »o rožen i moški v hišo kmeta Luka Zadravca. Zahtevali so od Zadravca in žene denar. Ko ?4ta dejala, da L»-a niiiunta. so ju s stoli in palicami hudo pretepli. Razboj-nikfro premotili vso hišo, toda denarja niso našli. Zadravec je potegnil iz žepa robec in pa 1.50 din. rekoč, da jo to v-a njegova gorttrvina. Roparji so to malenkostno v.sotico vzeli in pobegnili v noč. Toda že naslednji dan jih je orožnistvo iz-ledilo. Izkazalo se da so bili roparji cigani iz bližnje vasi.
L M
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti''? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik?
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
križem po jutroven;
4 knjige, 598 strani, s slikami
VSKBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak* sem v Mekko romal. — Pri ftamarih. — Med Jesidi.
Cena $1.50
po divjem kurdistanu
4 knjige, 594 strani, s slikami
VSEBINA:
Amadija. — B eg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
po dezeu sk1petarjev
4 knjige, s slikami, 577 strani
VSEBINA:
Brste Aladiija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vsrdsrjn. '
Cena $1.50
v gorah balkana
4 knjige, s slikami, 576 strani
Kovač ftimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob ajaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN ISKARIOT
I 2 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA:
Izseljenci. — Yuma Setar. — Na aledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nai divjem zfipadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.50
WINNETOV
12 knjig, s slikami, I 753 strani
VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — NSo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt.
—	Winnetova oporoka.
Cena $3.50
Z U T I
4 knjige, s slikami, 597 strani
Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Konč-Rih in njegova poslednja pot.
Cena $1.50 Naročite jih lahko pri
no
Mb
Slovenie Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
i^el vi.loti v obraz.
"No, Tono," sem nadaljeval, "veii'ko si mi že povexlal, povej še kaj važnega, kar si mi 'pozabil omeniti. Ker sj danes najstare jši v vasi, vem,'Ha se tu« I i veliko spominjaš.''
".Ja, ja, spominjam se vso i^a, kar je bilo o<i mojega četrtega leta naprej. Spominjam so dobro Maksimiljanovih prostovoljcev, '4frajbiiigarjev,?, ki -o šii za njim v Mehiko. Obljubljene so jim bile velike pla'*e in tudi velike kmetije v Mehiki. Dali so jim lepo uniformo, klobuke in visoke škornje, in tu«»i vsakemu nekaj denarja. Marsikoga je zmotilo, vendar iz našega kraja, kot mislim, se ni noibeden -priglasil. Xa poti proti Trstu so se tu in tam u-stavili, mogoče za reklamo. Bili so tudi v Srednji vasi in šo torili na bližnjem vrtu. Orožja pa, kol se mi zdi, niso imeli s -oboj.
"V* spomin na te vojak«* so pričeli ljudje nositi škornje z visokimi šttjbalami, ki so jim rekli 4tmeksikajiiarc.o". Bile so zelo pripravne za In/jo v snegu iu blatu,"
Ko je bila IStiti vojska na Laškem, se Tone .spominja, kako so rele trume vojakov mar šinile skozi dolino tja in zaj. Taborili so tmli v vasi, po-| sobno, ko so *-e vračali. Me«l njiani je bilo tudi veliko ra njoneev, od katerih jih je tmli tukaj nekaj pomrlo. Tedaj jo 4»il že Tone tolrtko velik, da jim jo hodil k Tičniku, kjer je bila trafika, ]»o tohaJk.
Do IHCm še ni bilo žandarjev v dolini. Prva žandiirmerijska postaja je bila v Sredujea'asi pri Andrejaneu, s petimi žan-darji, med katerimi je'bil eden postajevodja (postenfirar). — Njili glavna naloga jo bila xa-sledovati ubijalce, roparje, ib tatove. Gledali so pa tudi, da je ljudstvo izpolnjevalo zakonske -predpise, katerih pa ni bilo toliko kot danes. Tudi Contraband iz Trsta je bil že po jenjal. Do ti^laj so pazili na red birBči, davčni eksekutorji in t'iiianearji, da so peeatili žganjarske kotle. IV pa je bilo treba poloviti kako roparsko tolpo, so zaukazali kmetom, * »a so pri jeli za gnojne vilo in sekire.
Ljudje oz. vaščani so se z novimi gosti kmalu sprijaznili. Spravil jih jo pa skukajj tobak, ki so ga žandarji "fasa li" in ga neksiteri izmed nji!i niso ka«lili. Dajali so ga lju-«le*n, iurva«liLo zastonj, kar jo bilo starim možakom zelo rvseč.
Sprva so imeli žandarji bele suknje iu tudi jermenje je bilo belo, ki sAt ga z neko kre<lo čistili. Imeti so «lolge puške in krive sablje. J-ie le vez <lolgo je prišla za žandarje nova "nion-duraM na župa-nijo, in Tone so še spominja, ko jim jo je bi rič prinesel, in to so nosili do zadnjega.
V "gorenji hiši" so imeli svoj "cimar" ali kasarno; sobo pa, kjer ima Tone stanova-
koliko jo bil kriv zločina, p& najbrž nihče ni vedel.
Od Amirejanca, kjer so 'bili osem let, so bili prestavljeni žandarji v Poljane in o«l tod v (i oren j o vas.
Tone je opazoval njih življenje in pravi, da se jim je dobro godilo, in tudi stradali niso. Sprva >o kuhali sami, po znejo pa so dobil kuharja. Dva
bajerju velifko posodo. Nekege večera 'pa, ko so pričeli z lovom, je šel za njimi. Že pod pnvim grmom jo bila kangla z žabami, ki je ni-o mogli nositi seboj. Izipraziiil jo je, ter n?i-sol s krotami in postavil nazaj. Malo naiprej naj«le pokrit lonec iu naredi zopet tako. Ti sti pa, ki so lovili naprej, nazadnje že ni'so imeli kam z žabami. Pričeli so jih kar na mestu rezaivati. Drugo jutro so so pa spravili nad žabe, da bi jih pripravili za trg. Toda, joj, v kangli so našli krote, istotako v loncu. To so si tolmačili na ta način, «la jih je Bog kaznoval ker so tako mučili žabe, da -o se ostale .spremenile v krote, in nekateri še danes verjamejo, 'da so krote iz žab. To je bilo za posledico, «la žab niso več lovili in tudi za velikonočno oblek i so tedaj morali s čim drugim plačati.
Pričela siva pogovor o loteriji, katera je obstajala že od davnih dni. V -vsaki hiši, če je kdo znal vsaj za silo brati, je bila |>oleg masnih bukvic, prn-tike in računskih bukvic tudi sanjska knjig ali "tronipihl". S sanjsko knjigo so si pomagali tolmačiti sanje, dajali so jo pa tu«li otrokom, kadar jih ill's o mogli drugače ugnati, ker to je bilo edino sredstvo, da so jih (pomirili. Co so upili radi lakote ali drugače. Stavili
ali trije so 'bili vedno «loma(,f1ny Trst, in marsikdo je iz-dva pa sta hodila na !)atroU).	loterijo vso, kar je ime!.
Pri žandarjih je Tone videl tu- Posebno bolezen so imeli za di prve časopise (seveda nem- to pozimi. Po hišah so se zbi-ške), ki so bili ]>oslikani in sli jrali možakarji in v dimu toba-ko so bile njemu všeč iu je radlka napovedovali 'številke. Tu-zahajal k njim v vas, da so mu di Toneta je, kot praivi, pre-jih kazali.	| sleparilo. Dal je večkrat po de-
Začasa Tonetove mladosti ni set krajcarjev na številke, ki
so 'bile .poleg njegovih sanj zapisane v sanjski knjigi. Dobi: pa je samo enkrat na "ambo"' za 10 kr. 4 fl. Kolikokrat pa je izdal za to goldinarje po 10 krajcarjev, se pa ne ve sporni
bilo nikjer toliko žab kot v mla-kužali ali v sosednji Žabji vasi. V postu, ko prihajajo žabe na <lan, so jih je nalovilo ob u godnem vremenu do sto ali s.> več na večer. Navadno so žabe lovili le otroci, ki so prebr- ] njati.
skali vse blato po mlaku/ab in j Bila je tedaj tudi navada, bajerjih, kar je trajalo kake|,|;i so nrzm. predmete, ki so >e tri tedne in so nehali z lovom, j jih hoteli odkrižati, dajali v j«* k«hi (prvi potegnil krote j "stavo**. Hlapcu ali »tekli j«' JO bile tudi te-1^vljar nare«lil premajhne čev-čeprav niso|ijt. Kam ^ njimi! Napisal jo i!f0 številk, nastrigel in nabral
ko
iz blata. Krote «laj pri>tunlne, st rupeiie.
Zabo SO bile vedno znane kot [Un nit, iu z njimi čevlje na ra postna slaščica in so jih proda- ,m>. ,Dajal je "uumare'7 po 4 jali lepo iKsnažene in priprav- .,]j f'j krajcarjev, in v tednu. I jene po krajcarji za krak. Za',v ne prej, >o bile vse odda-nje je 'bilo vedno dovolj ki*p- ne. Dvigali ali vlekli so pa šte-<*«'v-	I vilke, tla je bila prva meti pe-
Tiuli Tt>m* jih je precej po- timi, ki so hile dvignene v >Tr lovil in jih tmli spravil «lo4>ro stu naslednjo ali drugo sobo v 'denar. Bil pa je križ, da j«* to veljavna ali kakor je biic bilo žabjih lovcev preveč in I dogovorjeno. Na ta način je ti-
me«l njimi tu«li lakomnežev
va'si je bilo nekaj takih, da so šle -vse ža-bo pred njimi, to je, da so vse polovili. Upali si) še celo, da si bodo za Veliko noč napravili novo obleko z izkupičkom.
Tonetu to ni bilo všeč, ni pa mogel tega preprečiti, ker nje- |0 dovoljeno ali ne. govi tekmovalci so bili v lužah noč in dan. Nalovil ali nabral jo -pa krot v bližnjemu
sti, ki je dajal kaj v stavo, spravil svojo robo v denar. V slučaju pa, če ni mogel vseli številk oddati, mu je pa še v-^o ostalo. Če jo bila dvignelia števitka med tistimi, ki so mu ostale. Tega načina igranja ni nobeden preganjal, pa če je Iv
( Dalje v prihodnji prilogi.)
Knjige Družbe sv. Mohorja
sest knjig
1.	Koledar za leto 1939
2.	Zgodovina slovenskega naroda
Spisal DR. .JOS. MAL
3.	Življenje svetnikov
4.	Slovenske večernice POVEST—"IZUM"
Spisala Metod .Jenko in Viktor Hassl
5.	Čuda narave
Spisala MARIJA AHAClO
6.	Ufa češčenja
vseh Sest knjig z» «1.35
Naročite pri:
knjigarna "glas naroda"
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
/
•veil niBBi^-N«fm
Thursday, April 27, 1939
RUDVIN1 rnJOOSLXV^ (JULY
Ljubezen
nikdar n e ugasne
roman iz življenja ZA *'QLA8 naroda" priredil i. h
-59=^
Razne
vesti
iStara kmetica »akoj priteče iz veže in s ve jo dvignili, tako <ia ji je glava počivala na kolenih stare žene.
Prestrašena gledam -nezavestno. "Kako se je vendar to zgodilo?" rečem.
Si ara kmetica zamahne z roko. "Tn ni prvič, da reva omedli. To je v zvezi z njenim stanjem." pojasnjuje.
"Z .njenim Panjem f'* vpraišam brez vsake slutnje.
"Ali ne vidite milo^tljiva gospa —ipričakuje otroka. Je /e v četrtem mesecu, šele pred kratkim mi je priznala uboga leva. In na svetu je popoknoma sama in otrokov oče, tako mi j«* povedala, je mrtev/*
r.smiljeno se sklonim nad njo. Nese ve jo v njeno sobo in jo položive na posteljo. Z najinim prizadevanjem se je k ma 1 u 7.o(tot za ved 1 a.
Z velikimi, plahimi očmi se ozira okoli sebe in pogleda kmetico, kot bi jo hotela vprašati, ako je izdala njen položaj. Jaz pa M»m ji ročutno božala lase. "Ubogi otrok," sem šalilo rekla.
Njej *pa se vlijejo solze po licih. Mojo roko pritisne na voje ust ni t-t* in prosi najiol za dušeno: "Oprostite mi!"
Ktnetico pošljeiu iz sol** ter sedem |>oleg nje, ki neprestano joka. '* Pomirite >«• v«'udar, draga moja, saj vam nimam
iii<*«var <xlpu>t»ti.**
Velikih plahih < «"i se še vedno ozira okoli selie in gleda pismo. ki je se neodprto ležalo na mizi poleg jwis'telje. Xisem he i mola torn, da hi ga prebrala.
"Dobili »le ipi^mo in ga >e niste otprli."
"Ni važno; je samo poročilo moje hiši njo/* ji pravim.
S«- vedno v "zadregi neprestano gleda pirmo. "Čudno je to,** pravi kf»t v sanjah.
"Kaj [M je ču<lno?" jo vprašam. .
Ona pa zmtistie »m'i kot v velikem sramu. "Da — da se-daj veste, da boni p< .stala mati. Kaj ne, kmetica vam je jhivc lala!"
"Da. povedala mi je in smilite se mi — in zavidam vas.'"
V zadušenem nemiru ne more govoriti in tudi jaz sem mol-čaln dolgo ča-a, da se raj nekoliko pomiri. Iu ko tako molče t edim na njeni [»opci ji, -i samo mislim: To je ln»žje naključ je, to je rešitev za telte iz \>eh .nadlog. Ako mi to mlado dekle prqpuftti otroka — kako imho srečna! Otrok tega plemenitega, d«^rega dekleta mora vendar podedovati vse dobre lastnosti. In mogoče mi bo r voje ga otroka rada o Istopila, kajti otrok p«.meni za njo -ramo t o. Za mene pa — rešitev iz vseli ti>k. Zato se odloeim, da dekletu vse zaupam.
"Draga prijuteijiea," ji pravim, ker 1a trenutek niacin našla nikakega -primernega imena, četudi je bila le malo let mlajša od mene. "kar morate vi v svojem položaju smatrati za veliko nesrečo, bi za mene bila največja sreča."
Zopet odpre oči ter se ozre na mene z velikim, zagonetnim pogledom. Nato pa zopet ipgleda pirmo.
•"Kako lut mi lomljiva gospa! Vaše ime je Kleonora Itittherg, kaj ne!"
"Da, to je moje ime. Kako pa se vi pišete! Do sedaj j-e še fii*va predstavili."
Se bolj pitane bleda, kot je bi'a doslej. Najbrže se je -ramovala ipovedati svoje ime. "Moje ime je Eva Werner." pravi in me plaho pogleda. .
Pobožam jo po njenem bledem obrazu. "Nikar me ne glejte tako plaho. Nikomur ine bom izdala, da živi tukaj \ samoti rlikarica Kva Werner in pričakuje otroka."
Kvi gloltoko vzdih ne.
"Ali mojega imena nisie nikdar iprej slišali?" me vpraša.
Zmajem t glavo. "Ne. žal, da ga nisem nikdar slišala.! ali pa videla kako valšo sliko, četudi sem sedaj prepričana, da moralo kcK slikal ica biti na dobrem glasu."
Zo|>et urfUne ot*i in leži nekaj časa tiho.
Sv<»j načrt še enkrat premislim v well pol ro I hi osli h in sem se prepriči la, da je lol>er. Meni in tej revi bi mogel pomagati, ako bi njenega otroka izdala za svojega. In sled ajič rečeni kolikor mogoče mirno:
"Oče vašega otroka, kot mi je govorila »kmetica, je mrtev.
Njen obraz zalije temna rdečica. Sramuje se, kot se mora v takih </I:olšvinah sramovati samo nepokvarjen z.načaj.
"Ni umrl — to la mrtev je za niene. Nikdar več ga ne hon\ videla in — niti ne ve. da bom imela otroka."
"In ste popolnoma sami na .svetu?" jo vprašam. .
Zo(p««t poljubi mojo roko s ponižno i. krenostjo. "Da, hvala Bogu, popolnoma sama. Nikdo vsled moje sramote ne bo prizadet.'*
Nekaj časa se borim r svojim nemirom, nato pa pravTim s tresočim glasom: "Kna drugi si moreva (»omagati**
Vprašujoče me ((»ogleda in reče * :4Kako to?*'
Tedaj pa ji [»ojusnim vso svojo nesrečo, ji povem, kako j.elo ljul.im svojega moža in tla mi ga hoee vzeti druga, ki se j« lahkmiiiiišljeno obesila nanj. Kva Werner je l>iln dobra, usmiljena duša. Nad mojo nesrečo se razjoka kot nad svojo in me sanio prosi, da naj one mlade umetnice kratkomalo ne prokolnem, ker je tnogoče tudi sama zelo nesrečna. Toda o tem nisem hotela ničesar slišati. Če sem kdaj sovnržila kakega človeka, teduj sem sovražila njo', ki je vkradla srce mojega moža. kvh v svojo ohrnmiho ne reče ničwar več in me do <kn*wa <po«dtaš*<. Na*to pa jo prtisim:
"Dajte mi svoj* ga otroka! V dvoji stiski bi vzela tudi otroka Icake kmečke dekle, to*la tisočkrat bi mi bilo ljubše, ako moreyfi dobiti vašega otroka. Vi ste dobrega, plemenitega značaja in vaš otrok more podedovali samo dobre ln<t-TlOfd i in moj mož se bo na-uvil ljubiti takega otroka Ln mi bo mtfgoče zaradi otroka nekoč zo(»et nwklonil svoje srce. . 1-z-daj^ ga ♦kmji za *vo>ga. Vam (»a ni treba nikomur priznati, d« : iuuifc kakega otroka. Vse to je mogoče prav lahko urediti.
trust londonskih beračev.
Beračenje je v Londonu,že od starih časov prepove luno, zato pa tam mrgoli ctrtnih mn-zikantov. ki uganjajo zakrinkano beračenj«'. Z ra-zcapano obleko in vsakovrstnimi poha-bami iisjiešno trkajo na soču-• je londonskega prebivalstva.
LScotlniid Yard, londonska policijska centrala, je sedaj po dolgotrajnem por/, vedo van ju ugotovi I a, da -o vsi cestni muzi kanti slabo plačani nameščenci tajnega trurta. Ta trust vodi šest podjetnikov, ki so jih sedaj v njihovih vilah prijeli. Med mu7.ikanti nt* |>ozr»a nihče teh še -1 znjedalcev, jxfrnali -t« jih samo n.iili zaupniki, "blagajniki" cestnih kapel, ki so spravljali vse, kar -o nabrale cestne kapele in ki so muzi kantoin plačevali tedensko me zdo povprečno 8 funtov šter-lingov. Prebitek po odračuna-nih mezdah in -t reških .so do-Itivali "glavni blagajniki" Ta prebitek je moral biti znaten. kajti povprečni letni dohodek Zgoraj omenjene šesto-riee so wen i'i na -kupno 4 i:i pol mi 'i iona funtov.
Tru*t je bil navzgor in na-vzdt.'l strumno organiziran. I'od jfji i blaira ini U i so Javljali iz pohabi ieneev, slepcev in tudi iz brezposelnih mn-'/ikardov razne -k;* t m le. I i so delale le v • trrvo določ*nili revir Tih. V prvih jutranjih urah -<* postavljalo tio delavskih četrtih. De'avei. ki so odlia ia-li na delo, -o bili baje najboljši plačevalei. Pot« m sn k:i-iiele - tov« mirni avtoniobi'i nropeljavali v.odlieneiše in poslovne četrti, k ie»- ie bila špekulacija nn sočutie kn^uiočih /en-k vdno uspešna. Xajv»ž-^ejše delovno pi.^lroč*e so bi'e m --t;i V ''xvdtnlne ze'ezidw in i»>o<tjiijiliščn nvte l»n*t>v v nnj-l*olj prcmet.nih predelih.
Blaga'nik kapele je skrbel za potrebno "-/.unrui io^t inuzi-kartov. Zdrave može so pre--min-kali v "bolne" ter jim la-i "li berglje. oenln za sle|K'e tudi nrave .rw habl ienee. da so •^delovnli kot statisti v kane-
močki za to, da ni bifo konkurence. t'e je "neorganiziranemu" revežu padlo na um, tla je na svojo roko nas t tipal kot cestni mur.i kan t, so ga tako dolgo nadlegovali in tudi pretepali. tla je posel opustil, ali pa se dal angažirati t rust u.
Sedaj pa je jnstica v veliki zadregi, |m> katerem paragrafu naj nastopi proti zločinski Šesterici trwstovsikih magna t o v. Cestna muzHca je prav tako dovoljena kakor organiziranje kapel. Magna*i pa vse eno ne bo'o u"!i. S tem. tla so zakrivali svoje milijonske d >godke. so zagrešili težko davčno sle-narstve, ki -o v Angliji kazim-•e z wo strogostjo. .
MI NNKS< >TSKK N( )VICK.
Dne 21. aprila zjutraj, ko se je oblačil, se je v Duluth, Minn, zgrmlil mrtev na tla Louis Ve--el. znani čevljar. Zadela ga *e kap. Star je bil ;">7 let in rojen v Loškem pfdoku. \* A-meriki je l<iI ."»1 let in zadnjih sedem let je delal v Duluth, pre j (»a v Sajperiorj-u, Wis. kjer zapušča se«-tro, omrJŽeno Saje, v stnreio kraju pa brata. Pri diu'tvn menda ni bil nobenem.
Na Ml v ju. Mi n. je umrl po th Igi bolezni rojak Frank Sr-e?', ki ie bil netlavno operiran na zelrdcn.
V Virginia, Minn . so dne "orila : r-li Mika <'ali"*a, 'iS letnefa "pečlarja** ustreljene-Krajevna oblast j«* uiroto-T da je izvršil samomor. '<1alie ie biva' v Wanl^c-n pri Bnhlu in njegovi sosedje pra-\ dn i" hi' ''"dnia dva tetina 7t lo bolan. V Duluth zapušča pi Ibrata, v stari domovini pa i e*tro.
I V H'bhiu-gn ie umrla Jennie Adamič, stara 59 let. Tam je živo'« 41 let in zamšča sedem -inev omoženo hčer. i V iTveewntinu je umrl .T •'•rOj V-i^mnpič. star (»5 b»t. ^mii živel 27 let in zapušča dva sinova in štiri hčere.
JUGOSLAVIJA
V SEDMIH DNEH
ua slovitem, iiujliitrt*jšem parniku svrte
QUEEN MARY
l!ks|u«>Mi:i |»lovlx:i |ir» ko ciktimuii^:! Qt'EEN MARY—HI.. 'I. MAJA ACJl'ITANlA—29. APR.. 17. MAJ \ POSEBNA IZLKTNA IIDIMA TJA Aqnilai.ia 17., M. maja Queen Mary . . . 10. maja	It.. 28, junija; 15. julija
Pohiti* S4'tu >vujt> r<»ll»ini>! 1'iSite nam jm l>rt*z|»la«'ti<i knji/.ii-o "Knku iloliiii svojo rinlliiiio iz Kvntju'** . . . Za itatlaIjri«* inforiu:u-iji* s«> oUrnili* na :
L. ZAKRAJŠEK (General Travel Service)
VSE P A R NIK E
LINIJE važne
zastopa: mmmm^^i^^m

SLOVENIC PUBL CO.
TnrjOSI.AV TKA V KI. 1»KFT <16 W 18tb Sl^ New Vork. N. \
:ar> K. 7 J«««I STREKT
CUNARD
NEW YORK
*r, BROADWAY
N E W Y
O R K
' J ---^^^
/ /	V	1» .
/	*	»i " v-'	..t4*
fO^f V	^^
/>V*>>y>v-^-'V ^^ -
^^m	1»	.V1 AV
S	J v M
^^m ^ V ^	^ . 'V	V a. i .-A'-
^^ v vv~|■ mm
čudaški bogataš.
bi >-i prištetlil voznino, pri t«Mii )>;i jt1 nt.i-il v aktuvki p(»^,.;sti»-nia cela imetja v gotovosti, ki jo je bil vnovčil ali ki jo je potreboval za kakšne transakcije. V nasprotju s tem. pa ira slučajno izgube, celo če je šlo
K RET A ME
l*AKNIKOV
SHIPPING NEW."
ODPLl'TJA — Mesrn APKIU
aprila :
t"t»ule tU Stivc'a v Oihih Ai|.iltania v ChertMiurg Cliamplain v Havre
OOI'LL'TJA — Mebrra Maja
U. uia ja :
Noriuantlie r Havre lluuiliui^ v llauiliurg 5. uiaja :
ltr«'Uieii v Hreuieu (j maja : Vuleania * Tr»t uiaja;
tjiii-eii Mary v IVrlx.uig New York v llaiiiliurg maja :
Kuro|ia v Itr. iueu i;t. uiaja ;
lie	Krain-f ¥ Havre
|{fx v t:.-»..U
17. uiaja :
Ai|iiitania v »'li«rl»->ing llaiisa v llaiuliuri; Normauiiie v Havrj "-ti. unija :
Saturuia v Trst 4'oliiiul»Uh v lirt-uien l^S. maja :
> Nii uvv Aiustt*rdaui v Itoulogne j L'4. maja :
(Jiieeii Mary v ('li»-tImiirg 1 »i-iilsi-lilaiiil v llauilturg •jr>. uiaju :
t'haui|ilaiii v Havre ^tl. maja :
Urt-i.ifn v Itri'iueo -7. maja :
1 "mite ill Savni« v Henoa ril. maja:
Ai|iiitania v C'li«*rl»n.ir}; l flamliiir^ v llamhnr« » Normii.nlit- v Havre
ci* samo enkrat- in p:> tej iz-•kušaji >e j.' je izogibala. Niti pogledala je ni več, kakor da j'' T|i.
Simpaitz ()a je bil videti k;i-ki-r pod hipnotičnim vplivom. Xavzlie velikemu strahu, ki mu ura je prizadela ta nenavad-
'oh. Pe<-et»T»*i - ta je skrbela
noTiei ** trn-z v.-omi pri po-
za visoko vsote, nikoli niso V Bruslju je umrl v starosti spravili iz ravnotežja. Z brez-jna naprava ob prvem dotiku, {♦7 let llolandec. o katerem so brižno kretnjo roke »se je (pogo- .-e ji je večino znova bližal. Veti-
Denarne pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnev nem kurzu.
ye za aijegovega življenja govorili vsakovrstno nenavadne st vari. Bil je strašno bogat, toda to je ljudi manj zanimalo nego mi(v'in. kako je živel. Ta način je bil večinoma v velikem n.it-orotju i. bogastvom.
Kakt) »bogat jo bil mož prav za prav, tega raze:* njegovega notarja nihče ni vedel, morda niti sam. A' zanadnem Bra-^antu je imel velika posesava, ^irni goz hjvi in rpc neki oenit-vi nad lSOt) kmečkih dvorov »e bilo njegova last. Južno od Bergen a oz Zoom je imel kras-
V Jugoslavijo:		
Za f ».40 ..........	Diu.	IC-J
$ 4.7n ..........	Din.	21 »ti
$ »l.sn ..........	Din.	:UJO
flU.TO ..........	Din.	
- ..........	Diu.	lllOG
$41.— ..........	Diu.	2UttU
V Italijo	1	
Za * ti.SU ..........	Lir	100
»12.— ..........	Ur	•JOO
$ 2» .- ..........	lJb	MM>
I of - ..........	Ur	1000
»112.00 ..........	Lir	2000
»167— ..........	Lir	30OO
KF.lt SE CENE SEDAJ HITKt MKNJAJO SO NAVEDENE CE NE Pt»DVItŽENE SOKKMEUHI ODRI ALI DOM
Za isplaMI« veijlh xneakor kal
|«nO navedeno, bodUi * dinar-iih ali lirah, devaljujm« ie boUAe pogoj«.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠI -UriMll l»0 TAKI.K LKTTEK
ZA PRISTOJBINO St.—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) JI« W. Iftth ST.. NEW YORK
stoma odpovedal najemnini n< znova .-e je je dotikal in jo kakšnega svojeira nn ienini Vir, ! ni mogel izpu>titi, dokler nist> če je bil ta v stiski. Bruslju p:izniki, ki jih je prikliealo kjer je na zadnje bival, je ži njegovo vreščanje, izključili vel s svojo hčerjo tako prepro- toka.
to, kakor da ima komaj neko^ Popolno drugače jo bilo spet 'iko stotakov za ves mesec. z orangutaiusm. Dostojanstve-___n«1 in brez znaka strahu je sedel po celo uro prod palico in i v zabavo /. nohti lovil elekt-kre
poskusi s človeškimi opicami
Lep primer za razlike v temperamentnih radiih človeških opic so opazovali preti kratkim v zoološkem vrtni v I>uessel-
rie::e n
iz nje.
Lep primer za razlike v temperamentnih radiih človeških oiiic so opazova.li preti kratkim
no pt deželsko hišo 7. velikimi j tlorfu. Tam imajo v ograje vrtovi i-t 'parki, toda tu ni nikoli prebival. Kadar je bil do-ma, je spal v hišici svojega go-'tb»ria.
V vsakilanjem življenju je nazil na vsaik belič, v najslabšem vremenu je hodil peš, da
nem (prostoru na prostem gori I o, LŠinipan/a in orangutana Z elektriko nabila železna o graja, prav za prav železna	kanski Koledar
palica okrog prostora, ovira j^* le^n | 93Q opice, da bi zapustile napravo.
(Solila >c ie dotaknila
Akc Vas zanima le ^^ po čtivo, naročite s Slovensko - Ameri
Zc
I »a! i
junija : Kuro]Ri v Itrciueii
junija : U«'X v Ct-nova
junija : De <.'arsse v Havre <!. junija :
lie ile Krai.ii" v Havre T. junija : tjueen Marv v (Vrbourc New York v Haiiilnir« IO. junija :
Vuli-unia v Trst Columbus v Bremen 13. junija :
Bremen v Bre-uen <'haiu|ilaiii v Havre Nieuiv Atuslerilam v Ho|<>u^ne t-t. junija:
Aijuitanin v (MierlHiurf* Norma ml ie v Havre Hansa v Hamburg 17. junija:
Conte ili Savoia v Genoa 'Jtl. junija :
Kurojia v Ureuieu L'l. junija :
Queen Mary v CliertM>urg » I le »le Franee v Ilat re IHMits.lilai.il v Haiuburg
24.	junija :
Sat urn ia v Trst -7. junija:
IH» t i ras se r Havre
25.	junija :
A<| ni t a nia v riiehocrg Norma ml ie v Havre Hamburg v Hamburg •*ti>. junija:
Bremen v Kremen Maurelauia v t'lierbourg
(Dalje prihodnjič).
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi.
"Naši Kraji"
Sli te so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas «tane —
KNJIGARNA "GLAS NARODA*
Bohinjsko jesero
?16 WEST I8th STREET. NEW YORK