Št. 19. Tečaj IX Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •T adiMM * Mli. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vuako sredo in tab»U o poludne. Cena za vae leto je 6 gld., za polu leta 3 gld., za Četrt leta 1 pld. SO kr. — Posamezne Številke «e dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Tr»t« po S kr., v Gorici in v AJdtviSlal po G kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opraviiitvo, via Torrentt, »Nova tiskarna*. Vai dopiti te pošiljajo Uradniltva »vla Tarrante« »Nuova Tipografta;« vnak mom biti frankiran. Rokopisi o»e/ po«ehn« vrodnoati ne vračajo. — InuraU (razne vrste naznanila In poslanice) se zaračunijo no pocodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Pomoč kmetu. Kmečki stan očevidno propada. Steber Avstrije se maje in poslopje leti na kup. Podpreti ga je treba, ne le v naS interes, temuČ Se mnogo več v interes Avstrije same. Naša Avstrija je eminentno kmetijska dr-lava, te resnice ne pripoznavamo le mi od »Edinosti«, temuč vsi statistiki brez izjeme, bodi si domači, ali inostrani. Previdni smo bili ob svojem času, ter izustili pomenljiva slova glede Taaffejevega ministerstva, da ima ono trdno voljo pomagati in pripomoči vsem stanovom naše ljube Avstrije, osobito pa propadajočemu kmetijstvu. Babelska zmeSnjava, ostalina »Verfas-sungstreuerjev« je nekoliko časa zavirala poti delovanju ministra Taaffeja, bilo mu ie najprej očediti zanemarjeni Augijev hlev, in za tem še le nastopiti pravo pot vspeSnega zakonodajstva na korist vsem narodom in stanom mnogojezične Avstrije. O tem, kar smo nekoč govorili in pisali, zgodilo se je do pičice — čeprav ne v pravem času — saj došla pomoč in ob 11. uri nekoliko izda. Leta 1883. dne 21. oktobra, v štev. 58. našega časopisa smo pisali, da sedanja vlada si nekda ozbiljno prizadeva, da to za Avstrijo najvažnejše prašanje popolnoma reši, t. j. prašanje, kako pomagati našemu kmetu, na dnevni red pripravi in predloži poslancem v držanozborskej sesiji. Mislilo se je, da se bode uže pri prvej sesiji istega leta to obravnovalo in pretresalo, — ali vmes so stopile druge mimogrede vsaj navidezno važ- Podlistek. Kakšne jezikoslovne spise naj objavlja Matica Slovenska? (Konec.) Zdaj pa utegne kdo vprašati: kako se more slovansko razumništvo, kateremu bo namenjene knjige Matičine, primerjati shodu filologov? Slovansko razumništvo v svojej celoti gotovo ne; pa listi del Blovanskih razumnikov, ki se z jezikoslovjem peča, v8;ij tudi eden, da-si majhen del drugih ukaželnih, ki bi se vsaj za najvažnejše literarne zadeve drugih narodov zanimali. . .flred,^al bl» da se tista tretjina; ki bi bila odmerjena jezikoslovnim spisom, odpre tudi drugim filologijam, ne samo slovenske]. Glavno vodilo hi naj bilo za omenjeni oddelek Letopisa, da se priob-čujejo spisi tikajoči se 1) slovenske. 2} klasično-romanske, S) orientalske filologije. Ne trdim, da bi se moralo vsako leto strogo po tem nazoru ravnati, kajti bilo bi to odvisno od člankov, ki bi se poslali Matiei. Kar se novega pododdelka tiče, slovenske filologije, moram reči, da je za to stroko še drugih listov na razpolaganje, v »Z *onu« in »Kresu« se te reči tu li lahko razpravljajo. Posebno koreniti in obširniši spisi sodijo v Letopis, taki spisi, neje točke, ki so to za nekoliko časa porinole v kot — rekali so kasneje politikarji in drugi. Ali to ni bilo tako, vlada je skupljala in nabirala neobhodno potrebitih podatkov, in drugih materijali), zasliševala o tem merodajne može, ter tako si napravila bogat m raznoličen elaborat, kojega predloži še v tem zasedanju državnemu zboru, namreč postavo radi kmečkih domov. Da pa bode zakon kolikor možno popolen, treba je poznati uzroke, ki so ga prisilili izdati. Da naš kmet propada, navaja se mnogo uzrokov, a najglavneji bi bili ti: 1. zemljiški davki so previsoki. 2. Posestva so preobložena z dolgovi, s previsokimi obresti, kojih kmet ne more zmagovati. 3. Posestva so pusta, postala so prodavljiva in odstopljiva, kar je velika napaka. 4. Roditelji priznavajo vsem svojim otrokom enake, ali pa prevelike parte, ali deleže. 5. Pomanjkanje kmetijskega poduka na naših ljudskih šolah. 6. Zemljišče je izročeno kapitalu, slabemu novemu gospodu, in ker je kmet sam ubog — ne more naprej, ako se ne zateče k oderuhom. 7. Prava morala, skromnost, čednostno živenje, štedljivost in druge kreposti zapuščajo kmečki dom ter dajejo prostor slabim razvadam, ki tirajo našega kmeta na pot pogube in nekda njega lepo posestvo na boben. Zavoljo gori navedenih jasnih uzrokov je prišla v hišo beda in pomanjkanje, dolgovi in prepiri in dru-zega brezmejnega zla v izobilji; na tisoče kmetij se je na dražbi prodalo in dotični lastniki so morali s trebuhom za kruhom. Res, več let za- kateri bi tudi pri slovanskih bratih našli priznanja. V kolikor morem poljsko in slo venBko slovstvo primerjati, nahajam to sličnost, da se Poljaki silno radi s zgodovino peiajo, kakor Slovenci se slovensko filologijo. Mislilo ali pričakovalo bi se, da se bodo Poljaki med svetovno znanimi zgodovinarji odlikovali, kar pa nikakor ni res. Bartoševič v svojej poljskej literarnej zgodovini se sam nekako roga tej histo-rijomaniji. Letopis ne sme biti v tolikej meri dostopen slovenskej filologiji samej. Kar se druzega oddelka tiče, omeniti je, da se v Slovencih k ljubu lepemu številu klasičnih filologov primeroma na tem polju jako malo dela. Res je, da se spl-Bujejo slovnice in slovarji, kar je prepo-trebno, če hočemo imeti kedaj Šole osnovane na edino pametnoj podlogi; to so pa praktična dela in ne znanstvena. Čehi so si osnovali svoje »Filologicke Listy«, kjer se filologija iz znanstvenega obzira obdeluje. Jako koristno bo za naše razmere, ako moremo, zahtevajoč slovenske srednje šole, kazati na znanstvena gibanja. Res je, da se mora slovenski dijak silno bojevati, da prerije srednje in više šole, da už«» nekako upehan prisopiha do drž avne službe in da se mu takrat neljubi več njegovati modrice več nego Je *a vsakdanjo rabo neizogibno potrebno. Ker pa je Slovenec »prebrisane glave«, pač vender bi le bilo mogoče pri potrebnej vstrajnosti, da se nam vzgoji Uasičen filolog, čegar ime bi bilo poznato čez meje naše ožje domovine. To bi bilo poredoma smo imeli slabe letine, kmet, ako je hotel izhajati, moral je vzeti denarja na posodo in od tega plačevati visoke obresti — ali slabe letine so bile in bodo, ljudje so posojevali in bodo, enako so trpeli in delali naši dedje in pradedje, ali vender niso propali in so pustili dom in posestvo sinovom — a zakaj tako? — Odgovor je lahek: Bili sd dobri, skromni, varčni gospodarji. To so bili naši stari, a mi smo suknja na robe. Hromemu je treba dati palico v roke, da ne pade; slaboumnemu oskrbnika; zapravljivemu očetu nadzorovatelja itd., vse to določa zakon, in tako se godi. A našemu kmetu, kako pomoči? On je hrom, slaboumen, zapravljiv, tako stanje ne sme dalje trajati in zakon more i njemu na pomoč priskočiti. On ga mora vzeti v svojo zaštito, obrano. Ali pustimo besedovanje na strani! Najhujši udarec našim kmetijam je bil ta, da po zakonu od l. 1868. smejo se te razkosavati, odstopiti itd., kolikor mu ljubo in drago; pred tem letom so bile kmetije z gruntom vpisana v katastru, in pri njej je moral ostati, skoro nedotakljiv — brez dovoljenja gosposke se ni smel prodati, prodal se je le tačas, ko se je skazalo, da ni neobhodno potreben, da kmetija tudi brez njega lahko izhaja. Takova naredba upnikom ni bila ugodna, vedeli so, če posojajo, in potem če dotična kmetija pride na boben, da si morajo celo obdržati — in po parcelah bi je ne smeli prodajati. Še druga dobrota je bila za kmete, da so se »parti« in deleži narodu na čast in slavo, to bi bilo narodu tudi na korist. Tudi iz romanske filologije Imamo izpita ne učitelje, gosp. Turkuš in druge. Kako zanimljivo bi bilo, da bi nam v Letopisu eden teh strokovnjakov o početku in razvitku katerega bodi izmed romanskih jezikov kaj povedal. Italjauščina bi se posebno prilegala. Odkritosrčno moram reči, da sem se uže čudil, kako je to, da nam izmed naših na bogoslovskih učiliščih delujučib semi-tistov nihče ni še kaj napisal o semitskih jezikih. Mlad Slovenec, ki na nekem niže-avstrijskem učiliftču predava, povedal mi je, da bi naše razumništvo gotovo zanimal kratek spis o hebrejskem pesništvu, • kateri bi on ob priliki napisal.« Veselega srca sem pritrdil. Sveto pismo je najstarejši umotvor semitskih jezikov; tedaj bi nam tvarina ne bila tako popolnem tuja. Tudi o arabskem jeziku in pesništvu, o njegovem razvoju in slovstvu bi se dalo marsikaj podučljivega povedati. Dovolite, da Še o svojem predmetu kaj povem. Naravno je, da je jako malo književnikov, ki bi se brigali za staroic.-dijski jezik in za primerjajočo slovnico indoevropejskih jezikov, mislim pa. da bi se med narodom, ki šteje 1300000 duš, vsaj nekateri našli, katerim bi ugajala kaka drobtinica umevno populizovana. Mi nemamo vseučilišča, na katerih se taki nauki razkladajo; prav zarad tega bi pa vender moralo biti mogoče, najti kako pot, po katerej bi Slovenec mogel svoje rojake seznanjevati s to tvarino. Samo kratke imeli naložiti le po pravi vrednosti dotičnega zemljišča in no nad zneskom gruntnega davka, Dandenes pa novi nastopnik, prvi sin navadno, da plača vse »parte« in deleže, mora si denar izposoditi, a na tolike obresti, da se ne more več iz dolgov izkopati. Prodavanje in razkosavanje kmetije je prouzročilo, da je tam, kder je bil prej jeden sam gospodar, nastalo jih zdaj 10 in še več, in nijeden od teh ne more dandenes pošteno živiti svoje rodovine. Ako bi se Še nadalje tako ravnalo, v malo letih bi ne bilo nijedne proste kmetije več, kajti vse bi bilo le raztrgano in razkosano — in iz nekedanjih kmetov bi dobili ubogih bajtarjev. In to bi bila ogromna škoda za Avstrijo sploh. To je mi-nisterstvo sprevidelo in spoznalo, da tako dalje ne more iti — nujna potreba je, da se kmečkemu stanu na pomoč priskoči, da se ohrani in da zabrani nada|jno razkosavanje zemljišč. V drugih deželah so to uže zdavna sprevideli in proti razkosovanju kmetij so sklenoli modrih zakonov. Da, cel<5 v Ameriki imajo postavo, po katerej se lastniku ali njegovej udovi kmetija no sme prodati. S to naredbo, katero smemo jako modro imenovati, zaprečili so se dolgovi na hipoteke, ki uničujejo kmeta in ga spravljajo na beraško palico, kajti zemljišča radi slabih letin, napačnega obdelovanja, in Če kaj vržejo, radi preveliko konkurencije na naših trgovih, ne dona-šajo toliko, da bi zadolženi kmet mogel odstotke plačevati. Pri nas se tudi misli na takove naredbe, in jedna pravljice priobčevati, nezadostuje, da bi se narisala slika teh jezikov; treba je objaviti kratke tekste ali berila. Tako sem mislil uže leta 1881., ko sem bil v Trstu izdelal tri take komentare, takrat se ve za drugo svrho; pa vender sem uže takrat namerjeval, je potem za slovensko občinstvo prirediti. Minolo leto je tukajšni sanskritist prof. Btthler, sedaj skorej brez ugovora najimenitnejši mož te stroke v Evropi in izvrsten praktičen učitelj, mene nagovarjal, naj to tvarino na ta način udomačujem v Slovencih, da kratka berila objavljam, prevedem in razlagam. Jako me veseli, da sem bil u2e poprej teh misli. Če ima kak nadarjen slovenski dijak v viSih razredih priložnost, kaj tacega čitati in se za stvar zanimati in če je v ugodnem položaju, menim o gmotnem obziru, da se more potem po dovršenih girnna-zijalnih študijah takoj samo s tem baviti, lahko se prepeti, da se nam učenjak v tej stroki izredi, ki bo Slovencem dika in slava. Vsaj jaz moram pripoznavati, da sem se vsled Trstenjakovih spisov začel zanimati za te jezike, le to obžalujem, da sem si moral poprej na drug način vsakdanji kruhek priskrbeti, predno sem se mogel poprijeti priljubljenih studij. Obrni pa zdaj od te idealne strani pozornost na dejanstveno narodno korist. Zlobni nasprotniki, na primer v državnem zboru, nam očitajo, da nemarno literature, da se samo knjige za babice in koledarji tiskajo. Ge v takem slučaju more državni poslanec pokazati, da je naS teh bi bila, da te kmetije, na katerih more Živeti jedna rodbina, ne smejo razkosati. Takove kmetije se bodo vpiaavale v posebno za to napravljeno knjigo in imenovale: »Kmečki dom«. Na »Kmečki dom« se bodo smeli dolgovi vknjiževati, ali to so bode godilo k večerau do polovice vrednosti, — potem takem i parti in deleži ne smejo presegati polovične vrednosti — rekajo pravdniki. Domo-sed hode moral skrbeti za odgojo nedoraslih bratov in sester, kar bode lahko, ker bode prost vsakojakih dolgov. Če pa bode slabo gospodaril in zapravljal, postavi se mu na željo občine varuh; če se pa pride do prodaje kmečkega doma, kar se redko kdaj zgodi; 1. ne bi se smel ta prodati pod polovično vrednostjo in 2. občina sme »Kmečki dom« prevzeti za ženo, oziroma udovo in njene otroke. Dunajska vlada kmalu predloži dotični zakon državnemu zboru, t. j. postavo radi kmečkih domov. Kedar se to zgodi, smemo upati, da vlada s tem ne priskoči le na pomoč propadajočemu kmečkemu stanu, temveč, napravi mu pravo trdno stalo, na katerem si opomore in postane močan steber našej ljubej Avstriji in slovenskemu narodu. Konečno Se pristavljamo, da ima tudi šola priti na pomoč kmetijstvu, da se na kmetih širi zdravi pouk in prava Kristova morala, da se naš kmet ohrani, da postane pravičen, miren in zmeren, kajti prvi pogoj sreče na kmetih so: zmernost, treznost in bogoljubje; brez te moralne podlage si ne moremo, da celo ne smemo misliti prave sreče na kmetih — kajti v takovih hišah vlada mir, strah božji, sreča in kdor se ti nahajajo, tam je blagoslov božji. Državni zakon o »kmečkem domu«, zdrava šola, prava kristijanska morala — so viri, iz katerih poteče sreča našemu kmetu, ter ga povzdignejo iz propadajočega stanu — na ono stališče, ki po pravici mora zasesti. Sedanja vlada pa, ki si tako skrbno prizadeva pripomoči ubogemu kmetu, nas zagotuvlja, kako piSkava so bila trdila Velikonemcev, ki so hoteli dokazati, da Taaffejeva vlada bo trebala mnogo časa, predno se utrdi in da v tem času ne bode imela prilike se pečati s kmečkimi zadevami. Na-merjavali so očrniti vlado na kmetih. Ali naš kmet je z njo. Ne le, da se je Taaffejeva vlada utrdila, temuč tudi časa je našla, da I predlaga dobre zakone za vse stanove in potrebe, tedaj tudi za kmete — ker tako je ona povsem ovrgla trdenja Velikonemcev, kojih mnenja so ostala le »pia desideria«. Politični pregled. Motri nje dežele, Poslanska zbornica je v seji 29. februarju mej drugim sprejela zakonski načrt zastran pravnih dejanj plačilu nezmožnih dolžnikov, kakor ga je ,predrugačila gosposka zbornica. Sprejel se je tudi načrt zakona zastran vredbe državnih razmer do koroškega zemijiško-odveznega zaloga. Vlada je predložila načrt zastran zgradbe železuice Mostar-MetkoviČ. Zgraditi se ima ta železnica na deželne troške in do* voliti se en milijon in sedemstotisoč gld. iz prebitkov deželnih dohodkov. Štajerski poslanec Foregger je interpeliral vlado zastran tiskovnih razmer v Gelji. •— Gosposka zbornica pa je ta dan sprejela francosko trgovinsko pogodbo in dogovor mej Avstrijo in Švico zastran dovolitve uboštvene pravice. Proračunski odsek je v seji 1 t. m. potrdil generalno poročilo grofa Clam o finančnem zakonu. Ker je grof Glam poudarjal , da bi kazalo promeniti upravno leto, odgoril je finančni minister, da se s to stvarjo uže ozbiljno peča in dogovarja z drugimi ministerstvi. Zastran delovanja Sledilne komisije je omenil grof Clam, da se dela bližajo koncu. Zdaj še ni na času naznaniti, koliko se prištedi, vendar konstatira, da skupni predlogi po-dadć lepo vsoto. Po finančnem zakonu znaša primanjkljaj 40'7railjonov goid., ki se bo moral pokriti po posebnem zakonu. Obrtniiki odsek je dospel v svojem posvetovanji do 82. paragrafa šestega poglavja ter sprejel poslanca Bilinskega resolucijo po katerej se vladi naroča, naj predloži zakon, po katerem bodo delalske knjižice koleka proste. Na Dunaji anarhisti še niso ugnani; 28. februarja je prijela policija znanega anarhista Kammerja, ki je leta 1882 mej kazensko preiskavo pobegnol v Švico, pa se zopet vrnol. Pri zasačenji se je budo branil, dva stražnika in enega policijskega opravnika z revolverjem ranil. Našli so pri njem razen revolverja tudi ostnato pilo in v njegovem stanovanji z dinamitom napoljneno pušico s zaŽigalico. V Budimpeštu so l.t. m. zaprli urednika lista za delalce »der Radicale«, Ar-mina Prager. Pri preiskovanji v njegovem stanovauji so našli vrednostne papirje, ki so bili pri razbojstvu v Eisertovej menjalnici poropani; tako so poročali iz začetka časniki, potem pa to preklicali s pristavkom, da bo dobili sežgana pisma. jezik tako izomikan, da moremo celo o takih predmetih pisati, ki se na vseučiliščih uče, da se v našem malem narodu tudi tvarina razpravlja, za katere imajo veliki narodi vseučiliščne stolice, po tem bo Letopis, v katerem bi le skromen kotiček bil odmerjen tacemu spisku, glasneje in vspešneje govoril za nas, nego drživen poslanec, ki se spušča tam v nemško filo logijo, katere ne razume. Pa stopajtno še dalje. Le tisti Slovenec, ki je ali v o^obnej ali v pismenej dotiki z učenjaki drugih narodnosti, more presoditi, kako koristno je ugledu našega naroda pri drugih narodih, če moremo pokazati, da smo mi tudi vsaj začeli se udeleževati mednarod nega učenjaškega delovanja. Društvo »Deutsche Morgenlandische Gesellschaft«, ki ima po vsem svetu blizo 1100 udov, izdaje vsako leto »Wissenschaft-licben Bericht«, kjer so zabilježene vse razprave, pisane v raznih kulturnih jezicih, ki so v kakej razmeri z jutrovimi jeziki. V letošnjem zvezku je tam zapisan poljski prevod Gulistana, kateri je izdelal Otwi-nowski fWissenscb. Ber. p. 52) dalje ruska knjiga: Mingrelske study. Mingrelskie tek*ty s prevodom i objasneniami; dalje češki prevodi hafižanskega Divinu pod naslovom: H&fiz z divinu. Pfeložili J. B. Košut a J. Vrchlickj\ Poznamkami opa-tfil Dvofak. V Praze 1881. Mislite, da bi bilo narodu slovenskemu na Škodo, ko hi se tam tudi omenil naš slovenski jezik? Nikakor ne. Ko je Spanjolec Leopoldo de Eguilaz Yanguas izdal prvo sanskritsko knjigo na Španskem pod naslovom: Ensayo de una traduccion leteral de los episodtos indios: la muerte de Jachnadatta, y la eleccion de esposo de Draupadi, Granada 1861. je A. Weber v Lit. Centralblatt p. 276 pisal: »Also auch Spanien ist jetzt fur das San-scrit aufgeschlossen 1 Nachdem Italien schon lange d ure h Gorresio tiichtig mit-gearbeitet und in den letzten .Tabren meh rere frisehe Krafte daselbst sich dem San serit gewidmet hatten, ist es hdchst erfreu-lich zu seben, dass man nunmehr auch auf der pyrenaischen Halbinsel dem Stu-dium desselben sich zuzuwenden beginnt.« Pa utegne kdo reči: M" nismo ne Poljaki ne Lehi, ne Rusi ne Španjolci. Bes je to; jaz pa tudi ne zahtevam bog v« kaj, nego prav skromno stvar, ki se tudi pri pičlej dobrohotnosti in razumnosti da dovršiti. Pa ne le v učenej Evropi nam kori stijo taki spisi; Letopis se more uredništvom strokovnjaških listov celo v Ameriko in Indijo poslat', da se razvidi, da ne pošiljamo samo misijonarjev v Ameriko, temuč tudi učene knjige. In Če se v strokovnjaš-ki h listih, ki vshajujo v »lepej indiškej deželi«, naznani, da tudi Slovenci, Indov krvni bratje, Indov najmanjši sorodnik, obračajo pozornost na svojega brata, ki Šteje 200 miljonov duš, mislite, da bo nam to na škodo? Nikakor ne. Kako se ponašajo Nemci, če se morejo s čim pobahati pred svetom. »Dieser po scblicht auftretende Mann (Dietz) iibte aucb und iibt noch ferner einen zauber- V Budtmpeltu se socijalisti tudi močno gibljejo; vsako saboto napravijo v nekej ' krčmi »veseli večer«. Zadnjo saboto je' bil v krčmi tudi preoblečeni policijni opravnik Toth; ko pa so ga proti polu-noči spoznali, vrgli so mu vrč piva v obraz, podrli ga na tlai neusmiljeno pretepli, potem pa na ulice vrgli. Ko je prišla policijsku straža, bila je krčma uže prazna. Vnanje dežele. Papeiu so 2. t. m., o obletnici njegovega kronanja in Rojstva, čestitali vsi kardinali in prelati. — Kardinal Ledohovski je bil imenovan za tajnika o prošnjah. Papet je odgovoril na č^etjjtkq,J 10.— a. v. iz fine volne; » 12.40 a. v. iz dokaj fine volne. Ogrinjala za na pot, komad po 4, 5, 8 in 12 gld. Najflneja odela iz volne, hlače; povrhnje suknje, spodnje suknje, odela za dež. običajno debelo sukno, debelo trpežno sukno, česal no blago, ševjo, trikd, pre-strala za gospe in biljard, peruvijansko, dosking priporoča IV. STIKAROFSKY, tovarnična zaloga v Brnu, * ustanovljena 1. 1866. Uzorce brezplačno. Uzorne pole za gospode krojače nefrankirano. PoStne pov-zetnice nad lOgid. brezplafino. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in si nozvoljajo naročevati blago, ne da bi prasali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj se mi tako naročeno blago, nko ne bi ugajalo, nazaj pošlje. Uzorci črnega peruvijana in doskinga se ne razpošiljajo, naročila se vrše le na zaupanje. Ker jaz pri svojih svetovnih poslovih dobivam na dan na stotine pisem, molim p. n. naročnike svojo adreso točno izpolniti in ce je le moč, naj se ogiblje Sklicevanja na prejšnje dopisnice, kajti traženje teh nam prouzroča mnogo težkoč. Dopisnice se sprejemajo v teh le je-zicib: v nemškem, madjarsk^m, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem. __(24-2) LA FILIALE IN TRIESTE deli* i. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per commerclo ed Induitrii. VERSAMENTI IN CONTANTI Banconote: 3r «7„ anouo interesse verso preavviso di 4 giornl 3'/« ■ ■ * * * «8» 3'/« • • » » » »30» Per le lettere di versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasNO d' interesse co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a »econda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 um Interesse verso preavviso di 30 gloroi 3'/t» » » » • » 3 nesl 3l/s * ■ * " * a 6 » Banco Giro: Banconote 2'/,*/« sopra qualunque somma Napoleoal senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, G raz, Sallaburgo, Klagcnfurt, Fiume A gram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e in casso coupons V«"/o Antecipazioni sopra Warranti in contanti, interesse da con-venirsi. Medianto apertura di credito a Londra K»/o provvigione per 3 mesi. » offettl 6% interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trieste, 1. Ottobre 1883 (56)- ______v Tržaška Stedilnica. Mnogo posestnikov knjiiič prenehane msatne trgovinske zastavljalnice, kakor tudi tržaške Stedilnice ni posluhnolo pozivu dne 25. avgusta 1883, dotičnikom se vnovič naznanja v njih lastni interes, da čim preje vlože knjižice triaSke Stedilnice, da se morajo pečatiti, in one mestne trgovinske zastavljalnice, da se zame-nijo z novimi knjižicami podpisane. Trst, 9 februvarja 1884. (4-6) Vodstvo tržaško itedilnice wm~ VSAKEJ DAMI,-** katera hoče imeti dobro se podajajo životnik (moderc) iz prave, dobre ribje kosti (pušpana) priporočam, da si ga noroči pri meni in da pošlje mero. Hma. M. Muller na Dun^JI I. Stadt, Operngasse 12 (vis-a-vis Heinrichshof). ■v životni ke -ot lastni izdelek po najnovejSem in najboljšem dunajskem in pariškem krovu, garantirane iz prave ribje kosti napravljene, bele ali rujave po f. 5, barvane od f. 7 naprej. PariSki iivotniki s trakovi za stiskanje beli ali rujavi od f. 8, barvani od f. 10 naprej, '"»neoski ži-votniki s priponkami od i. tO, barvani od f. 12, naprej. Novost! Štefanije životnik! brez plan-šetov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsa kej dami, posebno pa takim, ki trpi na srčnih, jetrnih in želodčnih boleznih, trn j I ji vi, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj škodovali, elegantno napraljeni od f. 8 naprej. Zivotniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, spošiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjem cene po poštnem povzetju. Kar se ne dopade, ali prileže, se zamenja za drugo. S^Neobhodno potrebno -vsakej družini Lečna sredstva napravljena po kemiku In lekarju G. B Rovis V TRSTU — 47 CORSO 47 — V TRSTU. M ozdravi vsaki kašelj še tako trdovraten, kakor to dokazujejo uspehi raznih zdravnikov in neštevilna spričevala in naročbe. En zavoi za 8 dni 60 soldov.— Čistilne kroglice proti taemeoroidam, napravljene iz neke rast line, izvrstno delajoče proti boleznim na jetrah, vrance, proti zabasanja itd. Vzamejo se lebko vsako uro brez obzira na dijeto. Škatljica 30 soldov. Vino 1% kine z Marsalo, poskušano z uspehom po prvih zdravnikih za slabosti v obče, za pokvarjeni želodec in v času okrevanja po dolgih boleznih. 1 botelja 1 eld. r ° HleliČki iz Tamarinde s kloratom od potašlja, najboljše sredstvo proti boleznim v vratu, angini, hripavosti, zaprtem glasu itd. 1 škatlja 30 soldov. Zdravilni ocet proli mlaKmom. Najboljše sredstvo -/a čiščenje zraka po sobah, s prijetno vonjavo, rabi se tudi kakor sredstvo za toaleto, ena Žlička z vodo, ker krepča kožo. 1 steklenica 50 soldov. Tekočina, s katero se vstavi Se tako močan zobobol, za-branuie trnjilobo in delikatni duh prouzroči v ustali. Ena steklenica 50 soldov. Tinktura in mazilo proti kurjim očesom, debeli koži in ozebkom, brez da bi prouzročila nnjmanjŠo bolečino. Tri plaštri za eno kurje oko 20 sol. Ena steklenica tinkture 40 soldov. Zalo«ra ribjega olja 12 ribe polenovke — kakovost brez primere, ki dohaja direktno z krajev, kjer ga delajo, in tukaj rabi prvim zdravnikom. Z istim se izdeluje tudi olje železokl sano in jodo—železo okisano Za komoditeto gospodov zdravnikov drži tudi vse leke profesorja He"-ra proti kožnim boleznim.__10—10 Lastnik, druitvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC Nova tiskarna V. DOELNC v Trstu