Št. 19.
Tečaj IX
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•T adiMM * Mli.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vuako sredo in tab»U o poludne. Cena za vae leto je 6 gld., za polu leta 3 gld., za Četrt leta 1 pld. SO kr. — Posamezne Številke «e dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Tr»t« po S kr., v Gorici in v AJdtviSlal po G kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opraviiitvo, via Torrentt, »Nova tiskarna*.
Vai dopiti te pošiljajo Uradniltva »vla Tarrante« »Nuova Tipografta;« vnak mom biti frankiran. Rokopisi o»e/ po«ehn« vrodnoati ne vračajo. — InuraU (razne vrste naznanila In poslanice) se zaračunijo no pocodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Pomoč kmetu.
Kmečki stan očevidno propada. Steber Avstrije se maje in poslopje leti na kup. Podpreti ga je treba, ne le v naS interes, temuČ Se mnogo več v interes Avstrije same. Naša Avstrija je eminentno kmetijska dr-lava, te resnice ne pripoznavamo le mi od »Edinosti«, temuč vsi statistiki brez izjeme, bodi si domači, ali inostrani.
Previdni smo bili ob svojem času, ter izustili pomenljiva slova glede Taaffejevega ministerstva, da ima ono trdno voljo pomagati in pripomoči vsem stanovom naše ljube Avstrije, osobito pa propadajočemu kmetijstvu. Babelska zmeSnjava, ostalina »Verfas-sungstreuerjev« je nekoliko časa zavirala poti delovanju ministra Taaffeja, bilo mu ie najprej očediti zanemarjeni Augijev hlev, in za tem še le nastopiti pravo pot vspeSnega zakonodajstva na korist vsem narodom in stanom mnogojezične Avstrije. O tem, kar smo nekoč govorili in pisali, zgodilo se je do pičice — čeprav ne v pravem času — saj došla pomoč in ob 11. uri nekoliko izda. Leta 1883. dne 21. oktobra, v štev. 58. našega časopisa smo pisali, da sedanja vlada si nekda ozbiljno prizadeva, da to za Avstrijo najvažnejše prašanje popolnoma reši, t. j. prašanje, kako pomagati našemu kmetu, na dnevni red pripravi in predloži poslancem v držanozborskej sesiji. Mislilo se je, da se bode uže pri prvej sesiji istega leta to obravnovalo in pretresalo, — ali vmes so stopile druge mimogrede vsaj navidezno važ-
Podlistek.
Kakšne jezikoslovne spise naj objavlja Matica Slovenska?
(Konec.)
Zdaj pa utegne kdo vprašati: kako se more slovansko razumništvo, kateremu bo namenjene knjige Matičine, primerjati shodu filologov? Slovansko razumništvo v svojej celoti gotovo ne; pa listi del Blovanskih razumnikov, ki se z jezikoslovjem peča, v8;ij tudi eden, da-si majhen del drugih ukaželnih, ki bi se vsaj za najvažnejše literarne zadeve drugih narodov zanimali.
. .flred,^al bl» da se tista tretjina; ki bi bila odmerjena jezikoslovnim spisom, odpre tudi drugim filologijam, ne samo slovenske]. Glavno vodilo hi naj bilo za omenjeni oddelek Letopisa, da se priob-čujejo spisi tikajoči se 1) slovenske. 2} klasično-romanske, S) orientalske filologije. Ne trdim, da bi se moralo vsako leto strogo po tem nazoru ravnati, kajti bilo bi to odvisno od člankov, ki bi se poslali Matiei.
Kar se novega pododdelka tiče, slovenske filologije, moram reči, da je za to stroko še drugih listov na razpolaganje, v »Z *onu« in »Kresu« se te reči tu li lahko razpravljajo. Posebno koreniti in obširniši spisi sodijo v Letopis, taki spisi,
neje točke, ki so to za nekoliko časa porinole v kot — rekali so kasneje politikarji in drugi. Ali to ni bilo tako, vlada je skupljala in nabirala neobhodno potrebitih podatkov, in drugih materijali), zasliševala o tem merodajne može, ter tako si napravila bogat m raznoličen elaborat, kojega predloži še v tem zasedanju državnemu zboru, namreč postavo radi kmečkih domov. Da pa bode zakon kolikor možno popolen, treba je poznati uzroke, ki so ga prisilili izdati.
Da naš kmet propada, navaja se mnogo uzrokov, a najglavneji bi bili ti: 1. zemljiški davki so previsoki. 2. Posestva so preobložena z dolgovi, s previsokimi obresti, kojih kmet ne more zmagovati. 3. Posestva so pusta, postala so prodavljiva in odstopljiva, kar je velika napaka. 4. Roditelji priznavajo vsem svojim otrokom enake, ali pa prevelike parte, ali deleže. 5. Pomanjkanje kmetijskega poduka na naših ljudskih šolah. 6. Zemljišče je izročeno kapitalu, slabemu novemu gospodu, in ker je kmet sam ubog — ne more naprej, ako se ne zateče k oderuhom. 7. Prava morala, skromnost, čednostno živenje, štedljivost in druge kreposti zapuščajo kmečki dom ter dajejo prostor slabim razvadam, ki tirajo našega kmeta na pot pogube in nekda njega lepo posestvo na boben.
Zavoljo gori navedenih jasnih uzrokov je prišla v hišo beda in pomanjkanje, dolgovi in prepiri in dru-zega brezmejnega zla v izobilji; na tisoče kmetij se je na dražbi prodalo in dotični lastniki so morali s trebuhom za kruhom. Res, več let za-
kateri bi tudi pri slovanskih bratih našli priznanja. V kolikor morem poljsko in slo venBko slovstvo primerjati, nahajam to sličnost, da se Poljaki silno radi s zgodovino peiajo, kakor Slovenci se slovensko filologijo. Mislilo ali pričakovalo bi se, da se bodo Poljaki med svetovno znanimi zgodovinarji odlikovali, kar pa nikakor ni res. Bartoševič v svojej poljskej literarnej zgodovini se sam nekako roga tej histo-rijomaniji. Letopis ne sme biti v tolikej meri dostopen slovenskej filologiji samej.
Kar se druzega oddelka tiče, omeniti je, da se v Slovencih k ljubu lepemu številu klasičnih filologov primeroma na tem polju jako malo dela. Res je, da se spl-Bujejo slovnice in slovarji, kar je prepo-trebno, če hočemo imeti kedaj Šole osnovane na edino pametnoj podlogi; to so pa praktična dela in ne znanstvena. Čehi so si osnovali svoje »Filologicke Listy«, kjer se filologija iz znanstvenega obzira obdeluje. Jako koristno bo za naše razmere, ako moremo, zahtevajoč slovenske srednje šole, kazati na znanstvena gibanja.
Res je, da se mora slovenski dijak silno bojevati, da prerije srednje in više šole, da už«» nekako upehan prisopiha do drž avne službe in da se mu takrat neljubi več njegovati modrice več nego Je *a vsakdanjo rabo neizogibno potrebno. Ker pa je Slovenec »prebrisane glave«, pač vender bi le bilo mogoče pri potrebnej vstrajnosti, da se nam vzgoji Uasičen filolog, čegar ime bi bilo poznato čez meje naše ožje domovine. To bi bilo
poredoma smo imeli slabe letine, kmet, ako je hotel izhajati, moral je vzeti denarja na posodo in od tega plačevati visoke obresti — ali slabe letine so bile in bodo, ljudje so posojevali in bodo, enako so trpeli in delali naši dedje in pradedje, ali vender niso propali in so pustili dom in posestvo sinovom — a zakaj tako? — Odgovor je lahek: Bili sd dobri, skromni, varčni gospodarji. To so bili naši stari, a mi smo suknja na robe. Hromemu je treba dati palico v roke, da ne pade; slaboumnemu oskrbnika; zapravljivemu očetu nadzorovatelja itd., vse to določa zakon, in tako se godi. A našemu kmetu, kako pomoči? On je hrom, slaboumen, zapravljiv, tako stanje ne sme dalje trajati in zakon more i njemu na pomoč priskočiti. On ga mora vzeti v svojo zaštito, obrano. Ali pustimo besedovanje na strani! Najhujši udarec našim kmetijam je bil ta, da po zakonu od l. 1868. smejo se te razkosavati, odstopiti itd., kolikor mu ljubo in drago; pred tem letom so bile kmetije z gruntom vpisana v katastru, in pri njej je moral ostati, skoro nedotakljiv — brez dovoljenja gosposke se ni smel prodati, prodal se je le tačas, ko se je skazalo, da ni neobhodno potreben, da kmetija tudi brez njega lahko izhaja.
Takova naredba upnikom ni bila ugodna, vedeli so, če posojajo, in potem če dotična kmetija pride na boben, da si morajo celo obdržati — in po parcelah bi je ne smeli prodajati. Še druga dobrota je bila za kmete, da so se »parti« in deleži
narodu na čast in slavo, to bi bilo narodu tudi na korist.
Tudi iz romanske filologije Imamo izpita ne učitelje, gosp. Turkuš in druge. Kako zanimljivo bi bilo, da bi nam v Letopisu eden teh strokovnjakov o početku in razvitku katerega bodi izmed romanskih jezikov kaj povedal. Italjauščina bi se posebno prilegala.
Odkritosrčno moram reči, da sem se uže čudil, kako je to, da nam izmed naših na bogoslovskih učiliščih delujučib semi-tistov nihče ni še kaj napisal o semitskih jezikih. Mlad Slovenec, ki na nekem niže-avstrijskem učiliftču predava, povedal mi je, da bi naše razumništvo gotovo zanimal kratek spis o hebrejskem pesništvu,
• kateri bi on ob priliki napisal.« Veselega srca sem pritrdil. Sveto pismo je najstarejši umotvor semitskih jezikov; tedaj bi nam tvarina ne bila tako popolnem tuja. Tudi o arabskem jeziku in pesništvu, o njegovem razvoju in slovstvu bi se dalo marsikaj podučljivega povedati.
Dovolite, da Še o svojem predmetu kaj povem. Naravno je, da je jako malo književnikov, ki bi se brigali za staroic.-dijski jezik in za primerjajočo slovnico indoevropejskih jezikov, mislim pa. da bi se med narodom, ki šteje 1300000 duš, vsaj nekateri našli, katerim bi ugajala kaka drobtinica umevno populizovana. Mi nemamo vseučilišča, na katerih se taki nauki razkladajo; prav zarad tega bi pa vender moralo biti mogoče, najti kako pot, po katerej bi Slovenec mogel svoje rojake seznanjevati s to tvarino. Samo kratke
imeli naložiti le po pravi vrednosti dotičnega zemljišča in no nad zneskom gruntnega davka, Dandenes pa novi nastopnik, prvi sin navadno, da plača vse »parte« in deleže, mora si denar izposoditi, a na tolike obresti, da se ne more več iz dolgov izkopati.
Prodavanje in razkosavanje kmetije je prouzročilo, da je tam, kder je bil prej jeden sam gospodar, nastalo jih zdaj 10 in še več, in nijeden od teh ne more dandenes pošteno živiti svoje rodovine. Ako bi se Še nadalje tako ravnalo, v malo letih bi ne bilo nijedne proste kmetije več, kajti vse bi bilo le raztrgano in razkosano — in iz nekedanjih kmetov bi dobili ubogih bajtarjev. In to bi bila ogromna škoda za Avstrijo sploh. To je mi-nisterstvo sprevidelo in spoznalo, da tako dalje ne more iti — nujna potreba je, da se kmečkemu stanu na pomoč priskoči, da se ohrani in da zabrani nada|jno razkosavanje zemljišč.
V drugih deželah so to uže zdavna sprevideli in proti razkosovanju kmetij so sklenoli modrih zakonov. Da, cel<5 v Ameriki imajo postavo, po katerej se lastniku ali njegovej udovi kmetija no sme prodati. S to naredbo, katero smemo jako modro imenovati, zaprečili so se dolgovi na hipoteke, ki uničujejo kmeta in ga spravljajo na beraško palico, kajti zemljišča radi slabih letin, napačnega obdelovanja, in Če kaj vržejo, radi preveliko konkurencije na naših trgovih, ne dona-šajo toliko, da bi zadolženi kmet mogel odstotke plačevati. Pri nas se tudi misli na takove naredbe, in jedna
pravljice priobčevati, nezadostuje, da bi se narisala slika teh jezikov; treba je objaviti kratke tekste ali berila.
Tako sem mislil uže leta 1881., ko sem bil v Trstu izdelal tri take komentare, takrat se ve za drugo svrho; pa vender sem uže takrat namerjeval, je potem za slovensko občinstvo prirediti. Minolo leto je tukajšni sanskritist prof. Btthler, sedaj skorej brez ugovora najimenitnejši mož te stroke v Evropi in izvrsten praktičen učitelj, mene nagovarjal, naj to tvarino na ta način udomačujem v Slovencih, da kratka berila objavljam, prevedem in razlagam. Jako me veseli, da sem bil u2e poprej teh misli.
Če ima kak nadarjen slovenski dijak v viSih razredih priložnost, kaj tacega čitati in se za stvar zanimati in če je v ugodnem položaju, menim o gmotnem obziru, da se more potem po dovršenih girnna-zijalnih študijah takoj samo s tem baviti, lahko se prepeti, da se nam učenjak v tej stroki izredi, ki bo Slovencem dika in slava. Vsaj jaz moram pripoznavati, da sem se vsled Trstenjakovih spisov začel zanimati za te jezike, le to obžalujem, da sem si moral poprej na drug način vsakdanji kruhek priskrbeti, predno sem se mogel poprijeti priljubljenih studij.
Obrni pa zdaj od te idealne strani pozornost na dejanstveno narodno korist.
Zlobni nasprotniki, na primer v državnem zboru, nam očitajo, da nemarno literature, da se samo knjige za babice in koledarji tiskajo. Ge v takem slučaju more državni poslanec pokazati, da je naS
teh bi bila, da te kmetije, na katerih more Živeti jedna rodbina, ne smejo razkosati. Takove kmetije se bodo vpiaavale v posebno za to napravljeno knjigo in imenovale: »Kmečki dom«. Na »Kmečki dom« se bodo smeli dolgovi vknjiževati, ali to so bode godilo k večerau do polovice vrednosti, — potem takem i parti in deleži ne smejo presegati polovične vrednosti — rekajo pravdniki. Domo-sed hode moral skrbeti za odgojo nedoraslih bratov in sester, kar bode lahko, ker bode prost vsakojakih dolgov. Če pa bode slabo gospodaril in zapravljal, postavi se mu na željo občine varuh; če se pa pride do prodaje kmečkega doma, kar se redko kdaj zgodi; 1. ne bi se smel ta prodati pod polovično vrednostjo in 2. občina sme »Kmečki dom« prevzeti za ženo, oziroma udovo in njene otroke.
Dunajska vlada kmalu predloži dotični zakon državnemu zboru, t. j. postavo radi kmečkih domov. Kedar se to zgodi, smemo upati, da vlada s tem ne priskoči le na pomoč propadajočemu kmečkemu stanu, temveč, napravi mu pravo trdno stalo, na katerem si opomore in postane močan steber našej ljubej Avstriji in slovenskemu narodu. Konečno Se pristavljamo, da ima tudi šola priti na pomoč kmetijstvu, da se na kmetih širi zdravi pouk in prava Kristova morala, da se naš kmet ohrani, da postane pravičen, miren in zmeren, kajti prvi pogoj sreče na kmetih so: zmernost, treznost in bogoljubje; brez te moralne podlage si ne moremo, da celo ne smemo misliti prave sreče na kmetih — kajti v takovih hišah vlada mir, strah božji, sreča in kdor se ti nahajajo, tam je blagoslov božji. Državni zakon o »kmečkem domu«, zdrava šola, prava kristijanska morala — so viri, iz katerih poteče sreča našemu kmetu, ter ga povzdignejo iz propadajočega stanu — na ono stališče, ki po pravici mora zasesti. Sedanja vlada pa, ki si tako skrbno prizadeva pripomoči ubogemu kmetu, nas zagotuvlja, kako piSkava so bila trdila Velikonemcev, ki so hoteli dokazati, da Taaffejeva vlada bo trebala mnogo časa, predno se utrdi in da v tem času ne bode imela prilike se pečati s kmečkimi zadevami. Na-merjavali so očrniti vlado na kmetih. Ali naš kmet je z njo.
Ne le, da se je Taaffejeva vlada utrdila, temuč tudi časa je našla, da
I predlaga dobre zakone za vse stanove in potrebe, tedaj tudi za kmete — ker tako je ona povsem ovrgla trdenja Velikonemcev, kojih mnenja so ostala le »pia desideria«.
Politični pregled.
Motri nje dežele,
Poslanska zbornica je v seji 29. februarju mej drugim sprejela zakonski načrt zastran pravnih dejanj plačilu nezmožnih dolžnikov, kakor ga je ,predrugačila gosposka zbornica. Sprejel se je tudi načrt zakona zastran vredbe državnih razmer do koroškega zemijiško-odveznega zaloga. Vlada je predložila načrt zastran zgradbe železuice Mostar-MetkoviČ. Zgraditi se ima ta železnica na deželne troške in do* voliti se en milijon in sedemstotisoč gld. iz prebitkov deželnih dohodkov. Štajerski poslanec Foregger je interpeliral vlado zastran tiskovnih razmer v Gelji. •— Gosposka zbornica pa je ta dan sprejela francosko trgovinsko pogodbo in dogovor mej Avstrijo in Švico zastran dovolitve uboštvene pravice.
Proračunski odsek je v seji 1 t. m. potrdil generalno poročilo grofa Clam o finančnem zakonu. Ker je grof Glam poudarjal , da bi kazalo promeniti upravno leto, odgoril je finančni minister, da se s to stvarjo uže ozbiljno peča in dogovarja z drugimi ministerstvi. Zastran delovanja Sledilne komisije je omenil grof Clam, da se dela bližajo koncu. Zdaj še ni na času naznaniti, koliko se prištedi, vendar konstatira, da skupni predlogi po-dadć lepo vsoto. Po finančnem zakonu znaša primanjkljaj 40'7railjonov goid., ki se bo moral pokriti po posebnem zakonu.
Obrtniiki odsek je dospel v svojem posvetovanji do 82. paragrafa šestega poglavja ter sprejel poslanca Bilinskega resolucijo po katerej se vladi naroča, naj predloži zakon, po katerem bodo delalske knjižice koleka proste.
Na Dunaji anarhisti še niso ugnani; 28. februarja je prijela policija znanega anarhista Kammerja, ki je leta 1882 mej kazensko preiskavo pobegnol v Švico, pa se zopet vrnol. Pri zasačenji se je budo branil, dva stražnika in enega policijskega opravnika z revolverjem ranil. Našli so pri njem razen revolverja tudi ostnato pilo in v njegovem stanovanji z dinamitom napoljneno pušico s zaŽigalico.
V Budimpeštu so l.t. m. zaprli urednika lista za delalce »der Radicale«, Ar-mina Prager. Pri preiskovanji v njegovem stanovauji so našli vrednostne papirje, ki so bili pri razbojstvu v Eisertovej menjalnici poropani; tako so poročali iz začetka časniki, potem pa to preklicali s pristavkom, da bo dobili sežgana pisma.
jezik tako izomikan, da moremo celo o takih predmetih pisati, ki se na vseučiliščih uče, da se v našem malem narodu tudi tvarina razpravlja, za katere imajo veliki narodi vseučiliščne stolice, po tem bo Letopis, v katerem bi le skromen kotiček bil odmerjen tacemu spisku, glasneje in vspešneje govoril za nas, nego drživen poslanec, ki se spušča tam v nemško filo logijo, katere ne razume.
Pa stopajtno še dalje.
Le tisti Slovenec, ki je ali v o^obnej ali v pismenej dotiki z učenjaki drugih narodnosti, more presoditi, kako koristno je ugledu našega naroda pri drugih narodih, če moremo pokazati, da smo mi tudi vsaj začeli se udeleževati mednarod nega učenjaškega delovanja.
Društvo »Deutsche Morgenlandische Gesellschaft«, ki ima po vsem svetu blizo 1100 udov, izdaje vsako leto »Wissenschaft-licben Bericht«, kjer so zabilježene vse razprave, pisane v raznih kulturnih jezicih, ki so v kakej razmeri z jutrovimi jeziki. V letošnjem zvezku je tam zapisan poljski prevod Gulistana, kateri je izdelal Otwi-nowski fWissenscb. Ber. p. 52) dalje ruska knjiga: Mingrelske study. Mingrelskie tek*ty s prevodom i objasneniami; dalje češki prevodi hafižanskega Divinu pod naslovom: H&fiz z divinu. Pfeložili J. B. Košut a J. Vrchlickj\ Poznamkami opa-tfil Dvofak. V Praze 1881. Mislite, da bi bilo narodu slovenskemu na Škodo, ko hi se tam tudi omenil naš slovenski jezik? Nikakor ne.
Ko je Spanjolec Leopoldo de Eguilaz
Yanguas izdal prvo sanskritsko knjigo na Španskem pod naslovom: Ensayo de una traduccion leteral de los episodtos indios: la muerte de Jachnadatta, y la eleccion de esposo de Draupadi, Granada 1861. je A. Weber v Lit. Centralblatt p. 276 pisal: »Also auch Spanien ist jetzt fur das San-scrit aufgeschlossen 1 Nachdem Italien schon lange d ure h Gorresio tiichtig mit-gearbeitet und in den letzten .Tabren meh rere frisehe Krafte daselbst sich dem San serit gewidmet hatten, ist es hdchst erfreu-lich zu seben, dass man nunmehr auch auf der pyrenaischen Halbinsel dem Stu-dium desselben sich zuzuwenden beginnt.«
Pa utegne kdo reči: M" nismo ne Poljaki ne Lehi, ne Rusi ne Španjolci. Bes je to; jaz pa tudi ne zahtevam bog v« kaj, nego prav skromno stvar, ki se tudi pri pičlej dobrohotnosti in razumnosti da dovršiti.
Pa ne le v učenej Evropi nam kori stijo taki spisi; Letopis se more uredništvom strokovnjaških listov celo v Ameriko in Indijo poslat', da se razvidi, da ne pošiljamo samo misijonarjev v Ameriko, temuč tudi učene knjige. In Če se v strokovnjaš-ki h listih, ki vshajujo v »lepej indiškej deželi«, naznani, da tudi Slovenci, Indov krvni bratje, Indov najmanjši sorodnik, obračajo pozornost na svojega brata, ki Šteje 200 miljonov duš, mislite, da bo nam to na škodo? Nikakor ne.
Kako se ponašajo Nemci, če se morejo s čim pobahati pred svetom. »Dieser po scblicht auftretende Mann (Dietz) iibte aucb und iibt noch ferner einen zauber-
V	Budtmpeltu se socijalisti tudi močno gibljejo; vsako saboto napravijo v nekej ' krčmi »veseli večer«. Zadnjo saboto je' bil v krčmi tudi preoblečeni policijni opravnik Toth; ko pa so ga proti polu-noči spoznali, vrgli so mu vrč piva v obraz, podrli ga na tlai neusmiljeno pretepli, potem pa na ulice vrgli. Ko je prišla policijsku straža, bila je krčma uže prazna.
Vnanje dežele.
Papeiu so 2. t. m., o obletnici njegovega kronanja in Rojstva, čestitali vsi kardinali in prelati. — Kardinal Ledohovski je bil imenovan za tajnika o prošnjah.
Papet je odgovoril na č^etjjtkq,J<atprp so mu poslali kardinali in prelati prigodom šeste obletnice njegovega kronanja. V tem odgovoru se zahvaljuje za čestitko; a on govori tudi o zaprekah, katere dela katoliškvj cerkvi italijanska vlada; omenja posebno razsodbe o propagandi, po katerej razsodbi je propaganda odvisna od italijanske vlade, Čeprav bi nje premoŽenje moralo bit! nedotakljivo, ker so ga darovali papeži in katoliški svet za spreobrnitev nevercev vsega sveta. Papež je protestiral zoper omenjeno razsodbo, ker žali svobodo propagande in svobodo i neodvisnost papeža o izvrševanji njegove apostolske oblasti. Sveti oče opozarja tedaj katoliški svet na to novo razžaljen je; dalje pravi, da bo po svojej moči skrbel za upravo propagande ter |e prepričan, da ga bo katoliški svet vedno o tem podpiral.
Italijansko ministerstvo je v poslanskej zbornici dne 28. m. m. dobilo nezaupnico pri glasovanji o zadevah višjega poduka. Vsled tega je naučni minister napovedal svoj odstop, a ministarski svćt odstopa ni hotel sprejeti, ker je ministerstvo v vseh zadevah solidarno. Kaj ministerstvo sklene, to še ni znano.
h Berolina te poroča, da je pri obedu, kateri je priredil grof Saburov, slavnozna-ni general Gurko napil nemškej armadi, nemški general Bobm pa ruskej armadi. Veliki knez Mihael je iz Berolina odpotoval v Stuttgart, drugi čestilci pa v Pe-terburg.
Rusija je s pridobitvijo Mer ta dobila prevlado v srednjej Aziji in ključ do Indije, ker Merv je srce srednje Azije, iz njega drži osem trgovinskih in vojaških cest na vse vetrove in uže Napoleon I. je spoznal, da se Indija more Angležem vzeti le iz Me rva. Ni tedaj čudo, da je Angleže pro-pal strah in da so v parlamentu interpe-lirali vlado o tej zadevi. Tudi ni mogoče dvomiti, da Rusija v Mervi napravi velikanske vojaške zaloge z veliko posadko, ki bo v strahu držala vse sosednje države.
V	anglelkej poslanskej zbornici je 29. februvarja izjavil generalni poštni vodja, da upa, da se v malo dneh sklene z Avstrijo pogodba zastran vzajemnih poštnih nakaznic. — Isti dan je predložil zbornici Gladstone načrt zakona, po katerem
naj se enaka volilna pravica po vsej Ve-likej Britaniji uvede, s tem bi volilno pravico pridobilo okoli dva milijona prebivalcev.
Na kolodvoru v Paddingtonu so 29.
februvarja zopet našli peklensko inašino, v katerej je bilo 20 funtov dinamita. — V nekej hiši v Londonu pa so našli veliko dinamita in zaprii tri osobe, ki so neki hoteli sodniško palačo razrušiti; drugo peklensko mašino pa so našli na kolodvorn v Ludgatte-Hill. Vsi ti grozni uničevalni stroji so iz Amerike, zato je angielka vlada sklenola, obfnoti se prijateljsko nu vlado severnih zjedinjenih držav,, naj vpliva na amerikanske državljane, ki delajo zarote, da se z dinamitom na Angleškem morć ljudje in vlastnina uničuje.
Il Kahire se poroča v »Pol. Corr«-< spondenz« da je 29. februvarja iz Kartuma dospel telegram, da Gordonova proklamacija ni imela nobenega vspeha, in da Kartum pade v roke sovražniku, ako bo* do tepeni vojaki, ki so bili 28. februvarja poslani proti sovražniku; enaka vest je dospela tudi iz Londona. — General Gra-ham je poslal vodji sovražnikov poslanico, v katerej mu priporoča, naj razpusti upornike, če ne, vzdigne Be 1. marcija angleška vojska zoper njega. — Iz Sua-kitua se oficijelno poroča, da je v Suakim nek domač človek prinesel poročilo, da je bil 29. februarja ves dan boj; sovražniki so se hrabro bili, a bili so povsod odtirani; Angleži imajo 10 mrtvih in 40 ranjenih; sovražnik pa je zgubil 1000 _ mož. — Ta vest pa se malo ujema s poročilom generala Grabama od 1. marcija angleškej vladi, v katerem poročilu pravi, da se 1. marcija ni uaogel vzdigno-ti zoper sovražnika, ker je zadel naovire,da se pa 2. marcija sovražniku naproti pomakne.
General Graham je 2. t. m. iz Sua-kima poročil angleškej vladi, da je angleška vojska pri Eltebu zmagala sovražnika, ki je imel 10.000 mol. Zgubo ima sovražnik veliko, 900 mrtvih so našli v utrdbah. Angleži imajo 28 mrtvih, 192 ranjenih in dveh vojakov manjka. Mej teško ranjenimi je tudi Baker paša. Angležem je padlo 7 kanonov v roke. — General Graham je poslal poveljniku v Tokar pismo, da se mora Tokar 2. t. m. An' gležem udati.
Tokar se je 2. t. m. generalu Gra-hamu brez boja udal. Posadka, ki je bila v njem, sprejela je pogoja Grahamove, ki je z vsemi svojimi vojaki zasedel Tokar. Uporniki so se umaknoli v gore.
Dopisi.
Ispod Vololka, 21. febr.
Ves božji svet mrgoli raznih homutij, a nas KraSevcemalo brigajo, le Wurrnbran-dov predlog je bil nam nekako na srcu, ker nas je hotel po lisičje Btlačiti v jezični koš;
huft volkereinenden Einfluss aus, das ist es was Diez' Namen nicht nur eine fach-vvissenschaftliche sondern zugleich auch eine hohe nationale Bedeutung verleibt. Mit in erster Linie ist es ihm zu danken, wenn die deutsche Wissenschaft auch schon vor 1870 im Auslande in hohern Ansehpn stand« Erinnerungsworte an Frie dricb Diez, von Stengel, Marburg 1883. pa g. 49.
Da se ta narodna korist znanstvenega delovanja razume, treba je nekaj več sveta poznati, nego se ga z Ljubljanskega grada vidi, treba je imeti dobrohotnost do vseh slovenskih rojakov, ne samo do svojih naj~ bližjih sosedov.
Konečno imam še to omeniti.
V prihodnjem letu bo prvokrat v Avstriji zboroval orijentalski shod in sicer sedmi. V vseh glavnih mestih tistih držav, kder se njegujejo jutrovi jeziki, obhajali so se už* taki shodi, zadnji je bil v Leydenu. Udeleženci takih zborovanj se dele po svojih strokah v več skupin, mej katerimi odlično mesto zavzima indoevropska.
Prvo sanskrtsko slovnico je napisal avstrijski Slovan Vezdin leta 1790. Lepo je od tega časa racvetla indijska filologija; na vseh nemških vseučiliščih predavajo profesorji to vednost, tu pa tam se še nahaja celo po več učuin močij, Kakor pa v tern trenotku v Avstriji reči stoje, nobeno slovansko avstrijsko vseuMilče ne bo moglo poslati sanskrtista na zbor, ker gu nema, mi slovenski reveži seveda najmanj, ker nemamo niti akademije niti
univerze, pa vsaj kak članek se lahko natisne in pošlje predsedništvu dotičneea shoda, da pokažemo, da smo vsaj začeli tudi mi se za to znanost brigati.
Vsled tega povoda pošljem prihodnje leto Še enkrat svoj spis »Slovenskej Matici«, da ga natisne v Letopisu, da nas ta članek zastopa v zboru učenjakov. Upam pa, da bo z ozirom na to representanco slovenskega imena v avstrijskem cesarstvu, ker uže jutrovci pridejo k nam, prav slovensko mnenje zahtevalo, naj se spis sprejme. Popolnoma sem prepričan, da bodo rodoljubni družabniki Matičini, glede na rodoljuben smoter zadovoljni zapisom; kajli mi smo svojej časti pred svetom tudi nekaj dolžni.
Na Dunaju 2. februarja.
Prof. dr. K, Olaser.
Opomba. Prav zdaj čitam v Svetozoru Štev. 9, da je v nekem časniku (ne Časopis Muzeum) profesor romanske filologije na praškem vseučilišču, gosp. dr. Jarnik objavil albanske tekste, preložil jih in razložil. Svetozor hvali tak način poučevanja, da se tudi laiki morejo kolikor toliko seznaniti s temi inače nepristopuimi rečmi.
Albanski teksti pa se z staroindij-skimi in staroeranskimi glede važnosti nikakor ne morejo meriti.
a ker se mu ni posrečilo, srčni smo, da se ne bojimo tudi afrikanske hijene — Mabdija.
Ker pa me ne mika pretresovati, kakor tudi ne pohojevati po daljnem svetu, Se manj pa onkraj morja, zato sem se namenil o našem domačem ognjišči spregovoriti. osobito o kmetijskem pouku. Minister poljedelstva si na vse mogoče načine prizadeva, zboljšati stanj-* kmetovalcev na primorskih obalih. Uže precejšnja svota se je potrosila za pogozdovanje Krasa, nasaditev šilovcev, katero obeta malo koristi, a veliko koristi gozdna postava s tem, da zabranjuje neusmtljenej sekiri i pikonu v gozdna zemljišča.
On tudi skrbi, da se vzdržujejo kmetijske Šole, kder se mladeniči praktično vadijo kmetijstva, in pošilja stroKOvnjaške potovalne učitelje krnet'jstva po deželi učit nevedne kmetovalce.
Z veseljem pozdravljamo vest imenovanja g. E. Kramar-ja potovalnim učiteljem kmetijstva slovenskih občin na Primorskem, toliko več. ker hode znal pod-učevati v našČini. Važna i težavna naloga Čaka g. učitelja na preobširnem kmetijskem polji. Ako se ozbiljno pretuhta Število slovenskih občin na Primorskem, nehote je pomilovati g. učitelja i občine, kajti g. učitelj bode mogel se veliko truditi, da spozna svojstvo — a občine bodo morale nad leto Čakati, prej ko bode mogel g. učitelj deliti poduk.
Buti se je, da bode našemu kmetu s tem malo pomagano. Vendar bi bilo mogoče, kder je šola i učitelj, pogostoma na lehkejši i prostejŠi način poučevati kmetijstvo. Učiteljev naloga je, vsestransko izobraževati šolsko mladino, kar se tudi oni vestno trudijo, ter mnogi od njih poučevajo šolsko deco tudi kmetijstva. Smoter vsega poučevanja pa je ne-popolen, ako se Šoli odrastli ljud prepusti njega osodi. — Kakor duhovniki poučevajo svoje verne ves čas živenja za dušno zveličanje, tako bi morali učitelji poučevati za telesno blagost svoje obcinarje, ker učitelj poznajoc potrebe i napake svojih vaščanov, veliko lehko upliva na moralo i umno obdelovanje kmetijstva.
V poučevanje odrastlih mladeničev i mož se snujejo v mestih i trgih čitalnice i razna društva; a v občinah bi se morala osnovati prepotrebna kmetijska društva. Taka društva bi se morala mesečno shajati v šolab, kder bi učitelji zbrane poučevali o kmetijstvu i raznih drugih vedah. Utegnolo bi se oporekati, da niso vsi učitelji vešči poučevania kmetijstva. Temu je pa na lahek način kolikor toliko pomoči. Visoki deželni odbor naj bi preskrbe!, da bi učitelji brezplačno dobivali ■Gospodarski list«, kateri bi se ponašal s6 izvrstnim gradivom kmetijskega pouka. Učitelji bi iz tega lista i največe knjige prirode napravljali mesečne referate, oziraje se na krajne razmere i pomanjkljivosti umnega obdelovanja kmetijstva. Tva-rina bi še preostajala, kajti ko bi se gospodarske zadeve vsega meseci pretresle, seznanjali bi se z raznimi drugimi sporočili, časnikarstvom i poučevali prilično petja. To bi bila prava kmetska Čitalnica za
Eouk, a ne zabavo. Takih čitalnic potre-uje naš kmet, in menim, da bi jih pridno obiskoval, ker to svedočijo čitalnice v t. i B., katere obravnavajo kmetske zadeve in so prav dobro obiskovane. Na ta način bi postala vsaka šola podružnica goriške kmetijske tole i glasilo gospodarjev. — Ta pot bi bil najkrajši, ki bi delil naSemu kmetu pouk.
Ako ne bi bil po vsem strokovnjaški, da bi se le največji pogreški umnega kmetijstva, koji ne nahajajo v občinah, odstranili brez strojev i posebnih eksperimentov, zabilježiti bi se mogel uže povo-Ijen napredek.
Nas kmet je preobčuten, ter ne more vztrpeti, da bi se učenjaška tvarina, posebno ako je neizpeljiva, predavala, ker s tem zgubi veselje do poduka. Evo dokaz: Bil sem pred leti pri kmetijskem pouku v D ... . na Krasu, kder je gosp. učitelj poučeval o živinoreji i travnikih, in mej drugim navel: »Travnike je treba z brano prevlačevati. da se zatare škodljivi mah.« To ni bilo kmetovalcem po volji. Sodbo lehko sklene vsak Kraševec.
Nečem o tem zavirati poti, kakor tudi ne poučevati našega bodočega potnega učitelja kmetijstva, temveč mu želim sijajen uspeh i vsestransko hvaležnost primorskega občinstva.
... Prepotreben je potovalen učitelj kmetijstva na Primorskem, da bi tu i tam poučeval po omenjenej sistemi utemeljeni kmetijski poduk nadzoroval i posnela1-	Vanderček.
Iz Materi Jske občine, na pepelnico.
UredniStvo »Slov. Naroda« prosimo, naj bi nam vsaj ono povedalo, ker mu je po besedah našega »vodje« znano —, koliko je storil vsak izmej naših »veljavnih mož »na braniku nale narodnosti«. Potrudil sem se poizvedeti slavna dela naših »veljakov« na braniku naše narodnosti in ako bi hotel to navesti, kar sem o njih delovanji na narodnem polji zvedel, moral bi ponavljati bal ono, kar sem uže navedel v prejšnjih svojih dopisih.
Da naš »vodja veljavnih mož«, kot agent laike kipotekarne banke v Poreču, največ povcrokuje. da se liri v našem okraji laiki kapital in ž njim odvisnost na-lega naroda, pa laiki upliv; ali je morda tako in jednako delovanje v narodno korist, ali se na tak način tudi stoji »na braniku nale narodnosti«? — Koliko sploh »zakotni pisači« pišejo, kar jim »vest, pamet in srce veleva«, popisano je bilo nedavno v dolgih dopisin »z Notranjskega« baš v „Slov. Narodu*', in nam je vsem znano.
Ljudje tudi govore, da „velika hiša" ni mati samo druzih mlajših okolo nje stoječih, ampak še česa druzega. O tem bi pa utegnol povedati pri prvej dejanskej potrebi, ko se „duhovi*1 pomirijo.
Domače in razne vesti.
Cesarjev dar. Presvitli cesar je podaril 1000 kIu. iz svoje blagajne, da se popravi znamenita cerkev v Gospej sveti.*)
Vhokt dar. Nadvojvoda Rudolf je podaril 200 gld. odboru za pospeševanje dr. Holubovega preiskovanja Afrike. Dr. Holub je Slovan. Ceh, ki s ženo pohaja osrednjo Afriko, ter strmečemti svetu odk riva še do sedaj neznane kraje, ljudstva, bogastva itd. Ta potovalni učenjak se je zelo uslužil ne le vedi, temuč tudi mejnarodnemu občilu, kakor trgovini, trgovinskim naselbinam in konsularnim postajam. Njegovo podjetje zaslužuje velike podpore, ker on širi ime in slavo Avstrije po velikanskih pokrajinah osrednje, tro-pične Afrike.
Udom del. podp. društva i Odbor naznanja vsem udom, da se letni računi s poročilom vred nahajajo v društvenem uradu; uprav tam se nahajajo tudi glasovnice za občni zbor in izkaznice, po katere je treba priti vsakemu, kedor se hoče vdeležiti zbora.
Dar društvu »Edinost«. Ka-stavski rodoljubi so darovali našemu pol. društvu gld. 20.—, za kar jiin predsed-ništvo izreka presrčno hvalo.
Imenovanje. Cesar je imenoval V. Racke-|a, predsednika prvega veteranskega društva za Trst in okolico, stotnikom c. k. vojske.
Maša zadušnica. V saboto ob 10. je bila maša zadušnica, katero je opravil monsignor škof Dr. Glavina v cerkvi sv. Justa, za zamrlega cesarja Franca I. Tej so prisustvovale civilne i vojaške oblast-nije, društva in odbori. Tudi druzega ljudstva je mnogo bilo.
Umrl je v Trstu 54. letni c. k. finančni tajnik Henrik Bancalari. Sprevoda, ki je bil v pondelek, vdeležilo se je mnogo visokin c. k. fin. dostojanstvenikov in druge gospode. Rajnki je bil rodom južui Štajerec.
Dubovska sprememba. Č. g. Sebastijan Marchio dosedanji pomočnik pri sostolnici v Kopru, imenovan je koralnim kuratom kolegijalnega kapitlja v Piranu.
Kitajski poverjenik v Trstu.
Li-Pong Pao z soprogo Li-Fu-Tjen, kitajski poslanec pri berolinskem in beBkern dvoru, pride za nekoliko Časa k nam, da bo Študiral organizacijo tuk. Lloyda in potem poročil kitajskej vladi o tej zadevi, in da eventualno sklene boljSe trgovinske zveze mej Trstom in Kino. O i tu pojde v Pulj in mogoče tudi na Reko.
Maglstratovi ln nail opomini Izdajo toliko, kolikor pi-Škav orehi Nedavno smo bili pri sv. Ivanu na Vrdelji. Zapazili smo več stvarij, koje nam ne ugajajo — in mej temi i to, da se naši opomini, oziroma magistratovi jako malo oli celo nič ne poŠtujejo. Opominjali smo, naj se naši kmetovalci požure raz sadnega drevja otstraniti gosenično zalego, ki se nahaja v mešičkih, katerih nekatera drevesa kar mrgole, da se očesu zde od daleč, kakor bi bila v popolnem cvetju. Malomarnost je velika krivda, koja mnogo stane na leto. Ko se golazen raz-stepe na vse strani, pokončavanje ni več tako uspešno, kakor v času, ko se ta še v mešičkih nahaja. — To stvar nujno priporočamo ondukajšnjemu vrlemu učiteij-stvu, da to v šoli sproži, ter razloži učen-
*} Starodavna cerkev »Gospasveta« — Maria Saal — stoji poldrugo uro hoda za Celovcem na severnej strani. Tu je sto-loval sv. škof Modest, ki je v VIII. stoletju iz Solnograda prišel oznanjevat in širit sveto krščansko vero in omiko. »Gospa sveta« je od starih časov sloveča božja pot, kamor romajo katoličani iz vseh krajev, osobito pa iz slovenskih, ta cerkev spada mej najlepše božje hramove na Koroškem. Sedanji Gospesvetski dekan je našel v Vrbjejvasi (Arndorf) poddružničil Gospesvetske župe, gotičen žrtvenik (oltar), po sodbi gosp. podobarja Veiter-ja ^e malokde lak oltar nahaja. Omenjeni oltar se popravi in prenese v gotlčno Gosposvet-sko cerkev. Mi iz srca želimo, da se ta cerkev »monumentum gloriae, artionum negotiorumque Carantanorum ac Vindeli-corura gentium« popravi, olepša in ohrani našim potomcem »usque ad consumatio-nem saeculorum«.
cem Sko<lo, ki jo ta golazen napravi, ako se ne zatre o pravem Času, in te opomni nato, da svoje roditelje kmetovalce zdrame iz malomarnega spanja. Požurite se! in posluhnite besedam človeka, ki tam želi vse dobro.
Premene pri učlteljstvu. G. Fr. Delkot, učit. kandidat v Lokvi, imenovan je suplentom, na mesto bolnega učitelja J. Petriča, na Vatovlj«. G. Proto-slav KorŠič, prov. učitelj na Čveterorazred-nici v Komnu, prestavljen kot začasni učitelj na enorazrednico v Štjak. Na njegovo mesto je imenovan g. Vekoslav Luz-nik. prov. podučitelj na dvorazrednici v Križu; za Krii je pa imenovan J. Mlekuž iz Bolca.
Tržaške novosti. — Samomor.
V	soboto predpoludne se je obesil v svojej krčnn v »Androna deli'Olio«, 39 letni krčmar Štefan Babič iz Muća v Dalmaciji. Pravijo, da so domaČi prepiri pritirali navad no veselega moža do obupanja. Truplo nesrečnika je prepeljal Ziuiolo v mrtvašnico pri sv. Justu.
Bil je skrajni Čas. Magistratu i tehnični urad je dobil 1380 gl., da napravi tlak natoliko potrebnem trgu »stare šrauge«.
Nesreče V nedelo zjutraj so našli v vodnjaku hS. 6t. 3. v pri Sv. Mar. Magd. Gorenjej, utonjenega 56 letnega Jožefa Radico, kurjača v plinarni. V petek zjutraj je odšel na delo, in kakor se sodi, vrnol se je na dom v saboto za rana, ker pa je bil glavni vhod na dvorišče zakle-nen, zleze čez zid. poleg katerega je vo l* njak. Ko je hotel raz zida skočiti, spodrsne se in pade v vodnjak, v katerem ga je Čakala smrt. — Truplo so prepeljali k sv. Justu. — Lloydov težak Št. Giacomini je v ponedelek delal na molu »S. Garlo«, in približavši se jednemu v voz vpreže-nemu konju, udari ga ta s kopitom tako močno v prsi, da mu zlomi jedno rebro.
Hoie umreti. (Nulla dies sine iinea).
V	saboto je zginol od doma nek gospod, bivajoč v bližini velike kasarne. Pred odhodom je dejal nečemu pohlšniku, da se več ne vrne, in ker je sit živenja, da hoče umreti. Gospoda res ni domov od sobote, niti se ne ve, kde je, in kam je zašel. — Misli se, da se je sam usmrtil. Ko zmanjka vere, zmanjka vsega — in človeško srce postane prazno — od nevere do obupa ni mere, s katero bi mogli premeriti ono neznatno otdaljo.
Izgredi težakov. V saboto v jutro so bili nemiri nastali mej težaki na molu III. v novej luki. Pravili so si debele in tudi kleli vmes, osobito Lloy<1ovi težaki — hočem povedati, nastal je bil prepir mej Železničnimi in Lloydovimi težaki, ker ti zadnji se niso hoteli ognoti prvim, kateri so uprav Železnični voz dalje porivali. Tudi pretepali so se, a tej nekrvavej bitki je storila konec močna četa straž, ki je vročekrvne težake zopet spravila in pomirila.
Porod v veži, V nedelo zjutraj je prišla v mesto kmetica Marija Komar iz Doline. Na ulici »del Tintore« nagloma zbledi, a še toliko moči je imela, da pohiti v vežo bližnje hiše, kder porodi brhkega fantiča. Nek javni stražar veli v kočiji odpeljati v bolnišnico mater in sinčka. — D. A. 7 letni fantiček, bivajoč v ulici »Matterizza« igrajoč se na ulici, prišel je pod voz, takozvano »zajo« in se hudo poškodval na Čelo. Kdo je temu kriv? — Materina za-nikarnostl
Ranitev. Vtorek zjutraj je moral obiskati bolnišnico 34 letni tržaški dninar Zimolin Anton, da si zdravi tri na glavo prijete rane; darilo je zadobil v pretepu.
Malčevanje. Angleški kapetan Ryme Mote, na parniku »Tavanande«, odrekel je delo seštim pomoršč ikom radi njih razgredov. Pomorščaki pa so se hoteli nad njim zmaščevati, in so ga Čakali na molu, ob uri, koje ta imel se vkrcati v ladjo. Kapetan, nič hudega sluteč, stopi na kopno in gre v mesto. Ko pa nazaj pride na mol, obkolijo gaodstavljeni pomorščaki, vržejo na tla in pričnejo ga tako neusmiljeno obdelovati s kamenjem in drugim, da bi gospod bil gotovo na mestu mrtev obležal, ako ne bi bila na pomoč priskočila dva lukarja in tako rešila iz pesti razsrjene drhali. Gospod je nevarno ranjen, osobito na glavi; prenesli so ga v svojo kabino na parniku. Pob'jalce je pa kesneje jedna sama straža ustavila ter jih odpeljala in dela pod ključ.
Hotel se je tmalčevati. Javna straža je odpeljala v poslopje mej pošte-njakoviče Ožbolta D., pometača brez službe, ker je pretil asistentu pometačev, da mu glavo razkolje, ako ga ne sprejme v službo.
Izpred sodišča. Franc Riosa je bil obsojen v osem mesečno ječo radi tatvine in njegov tovariš Anton Brodnig je dobil en mesec zapora radi prestopka policljnega ukrepa, ker se je zopet vrnol v Trst, ko je bil uže enkrat izgnan radi tatvine. — Jožefa Valič, iz Goriškega, dobila je sedem mesecev trde ječe, ker se jeustavila straži pri aretiranju. Ta ženska je bila uže36 krat kazno vaua. Prenesenaobrav-nava m. m., o kojej smo i mi nekoliko omenili, proti Alojziju Vaccari-ju, Čuvaju v službi pri Malcolm Duton-u, in težaku Partegno-tu, zatožen ima. da sta ukrala vrečo kave, vredno gld. 22., skončala se
je 29. m. m. z obsodbo obeh zatoženih. Vaccari je dobil trimesečno in Partegno dvomesečno trdo ječo.
Tatvine la policijsko. — Mlado tuje seme. V pondelek zjutrai je straža odpeljala na zatožno klop mladega Še — a prefriganega tatiča, 13 letnega S. F., doma iz Maniaga na Laškem. Nepridiprav je očistil svojemu gospodarju, prodajalcu svinjine Petru F. na Hiborgu, nič manje nego 100 ttld. Pri preiskovanju so pri njem našli Še 8 frankov in T2 kr.
Hilna preiskava. Včerajšnji »Indipen-dente poroča, da je bila včeraj zjutraj v stanovanji na lesnem trgu št. 10 in v obeh prodajalnicah trgovci Izidora Maras iz politiških vzrokov policijska preiskava. To |e lahko mogoče, vendar nam »Indipen-dente« ni sveto pismo; prodajamo tedaj to vest, kakor smo jo kupili.
Veseli večer nekaterih Slovencev. V pustnem času se je bil osnoval v Trstu nek odbor, ki je pa do danes ostal prikrit in mnogim povsem neenan. Ta odbor je delal priprave, a vse to le potajno. Pustno saboto je bilo vse zgotovljeno. večerja Ink ulična prigotovljena na nekej sali v Kocolju; ničesa ni manjkalo
—	le gostov še ni bilo, a pozneje so prišli. Kakor je vse odbor le potajno delal, takisto je on povabljal gostove ustmeno — a ne pismeno. Povabil je na večerjo do 60 moških glav brez žensk in dece, same Slovence — in rečeno je bilo, če ni Slovenec, na večerjo ne i Tukaj so se gostili, slovenske pesni peli, plesati, govorili, a vse le slovensko. Bajanje v prijetnej sobani je trajalo do jutra, in mir.se ni kalil. Marsikaterih nazočih je naslednji dan praŠal dotičnega krčmarja po računu, a za odgovor je dobil: Vse plačano, vse poravnano. I še dandenes marsikateri ne ve, kdo je zanj plačal in kdo velel ga povabiti. Vidi se iz tega, da si slovenska ideja v Trstu Čim dalje več tal pridobiva.
nirč zvija ko krč. Januvarija i februvarija vspornladn^ dneve je nam shabil marciji mesec nepošten — kar v njem uže svedoči pregovor, ki stoji na čelu tem vrsticam. Latinec kaže: Quisque patitur suos manes, kar bi bilo po naše: Vsak ima svoje muhe, po tem takem ne smemo zameriti, če ima i marcij svoje. Naša okolica se je uže opravljala v pomlajeno nevesto solnca; rastline so bile uže pričele poganjati in po bližnib hriboviti in holmcih je zelenelo kar rase; mandlji so bili v popolnem cvetju, posuti belinoj liki z snegom in lovorovi gaji dali so bili slovo temnozelenej barvi — in slehern, ki je to opazoval, vskliknol je: Mathieu la Drome! — letos si se opekel. Ali mi smo delati račun brezi marcija. Dež, sever in po gorah sneg so njega darovi. Pri nas imamo jako mrzlo vreme, prav zimsko; delalci po vinogradih so delo ustavili — in kopači za zgodnji krompir so odložili pikone, strpače in grebice — a na ponosnih, v belo odejo povitih mandljih sedaj kraljuje poparjen ost. V obče marcij pri nas Tržačanih ni nikdar veljal za po-Itenjaka — a tako nagajiven, kakor je letos, ni bil ufe dokaj let. Povsem zasluži, kar so v njem tekali naši stari Tržačani: Simia est simia. etsi aurea gestet collaria
—	po naše: »Opica je opica in ostane takova«. Nek star vremenoslovec je pisal o februvariju: Circa XXII. hujus, frigus constans continuandam hyemem denotat. Ako starec ni slepil samega sebe, po tei < takem moramo upati, da marcij ne bo i -i delal »furorijev«, kajti 22. dan sveča .l je bil krasen in veder liki sveže ribe oko. Se nekaj moram povedati našim poljedelcem; Sun marcij je znamenje krasnega leta in bogatih pridelkov — ali pri nas je pokveka mokra, aj!
Razpis Štipendij. Razpisujejo se tri štipendije po 300 gl. na leto za dijake, ki obiskujejo živinozdravniško šolo v Beču. Več se pozve v »Osservatore Triestino« od m. sobote.
Razpis službe. Na državnej gimnaziji v Pazinu z nemškim podučnim jezikom, razpisuje se za leto 1884-85 mesto učitelja za latinščino in grščino. Prosilci za omenjeno službo morajo biti zmožni i v filozofičnej propedevtiki ali pa v nemščini vsaj za spodnjo gimnazijo in dokazati eventuelno poznanje deželnih jezikov (italijanščine ah hrvaščine). Mol-betiice naj se odpošljejo do 15. aprila 1.1. predsedništvu c. k. dež. Šol. sveta za Istro in Trst.
Italijansko politično društvo V Pazinu se uže pripravlja za volitve v isterski deželni zbor, te dni skliče svoje ude v sejo, v katerej bo ta zadeva na dnevnem redu. Pozor tedaj, slovanski prebivalci v Istri.
O novem poreško-puljskem ŠkofU čitamo v »Našej Slogi« to-le: Sto se tiče preporuke biskupa Zorna i grofa Goroninia. malo nas za to glava boli, jer oni nam ne mogu željeti dobra i vriedna nadpa^tira, poŠto nisu naše gore list. Njim je do toga stalo, da nametnu na porečku biskupsku stolicu svoga čovjeka, pa bio on zato sposoban ili ne. Glede presvj. biskupa Glavine nemožemo nikako vjerovati, da je on preporučio vis. vladi svečenika, koji je našoj pokrajini posvema tudji, koj ne pozna zemlje, naroda niti njegova jezika. Presvj. biskup Glavina osvjedočio se
sam koli je mučan posao voditi vjernike poreČKO-pul|ske biskupije pravim putem, prem je domači sin, pozna točno narod i oba zemaljska jezika.
Opet velimo, da je nemoguće, da je biskup Glavina, koga je odhranila, Mavjun-ska majna. preporučio za onu stolicu sve. ženika, koji je tamošnjim odnošajem posvema tudji, te koji ne bi mogao uz najbolju volju, vršiti sdušno svojega visokoga zvanja, jer nebi razumio večine vjernilub niti ona njegu.
Bilo kako mu drago, došao u Poreč za biskupa Petar ili Pavao. ml ćemo — kao što nam to dužnost n:ilaž* — odreSito od njega zabtjevati, da bude jednako pravedan napram obim narodnostim, da štuje i cieni naSe svetinje istom mjerom kao i one naših suzemljakah. Ne bude li se toga držao, tad mu proričemo, da ćemo u buduće u interesu našega naroda i njegove vjere, bezobzirno postupati. To smo priobčili v hrvaščini, ker Slovenci tudi umejo jezik naših bratov Hrvatov!
Goriške novosti. Od goriške magistratne strani se naznanja onim, ki se mislijo preseliti v Boano, ali sploh v novo Avstrijo, kot naselniki ali drugo, naj se odslej obračajo na ondašnje oblasti, da od teh poz vedo. je-li so zemljišča na razpolago ali ne, in če so ta preskrbena z nepogojnimi sredstvi za napravo stanovanj in živežem za prve čase. Kdor se želi preseliti v Bosno, naj se obrne na magistrat, lcder povedo, kar mu treba v nadaljno ravnanje. — »Soča« od petka je bila zasežena radi uvodnega Članka, kakor tudi »Corriere« od srede; a oba sta izišla v drugej izdaji. — Za Pirčev spomenik se je do zdaj nabralo 57 gld. —; »Soča« od sobote sklepa glede tega: Če želi še kdo kdaj dati. prosimo, naj da kmalu; rajnki Matevž je spomina vreden. — Goriški pust je bil le nekoliko mikaven; (n. pr. kakor tržaški^ privabil je bil mnogo radovednega občinstva na Travnik; a dostojnih šem in voz ni bilo veliko. Sladčic se ie mnogo razmetalo in pust je bil nekoliko živahnejši od lani, pa ne tako živ ko nekoč; od leta do leta pojema javno pustovanje. (Sve tako, kao kod nas.) — Druga poddružnica cecilijansNga društva goriškega se je ustanovila v Sebreljah 24. m. m. Načelnik jej je v. č. g. A, Harmelj, župnik, pevovodja pa č. g. Jurij Lapanje, organist. — Šola na Aj so vici bode utrak-vistična, t. j. na njej se bode podučevalo v dveh jezicih — v laškem in slovenskem — in baje je za omenjeno šolo imenovan takov učitelj, o kojem bi tekali naši Tr-žačani: »Muso roto, bareta frača d a«.
Soči se poroča, da so našli 17. t. m. v Rebrnicah sredi poti mej St. Vidom pri Vipavi in Razdrtim onkraj mlina g. Suše ubitega moža. Ubitemu, ki je doma iz Grzelja in je zapustil 7 otrok, pobrali s'o roparji denar, ki ga je imel pri sebi (10 gld). — Na Vipavskem je rop nenavaden; ljudje so pobiti radi drznega ropa.
častno občaustvo. Občinski zastop županije v Bledu je gosp. kranjskega deželnega načelnika, barona Win-klerja, soglasno imenoval častnim občanom. Čestitamo 1
Popravek. Ker se je v zapisniku objavljenemu vzadnjej številki »Edinosti«, vrinola pri korekturi mala pomota, popravljamo stvar kakor sledi: »Predlog g. Živca se je glasil: Odbor političnega društva »Edinost« po zaslišanju g. V. Dolenca, kateri je razložil in pobijal točko za točko one zatožbe v 17. številkah »Slov. Naroda« proti njemu in pol. društvu »Edinost«, izrazi najprej svoje obžalovanje zarad prepirov v slovenskih časnikih, na-rodnej stvari tako škodljivih In izrazi g. V. Dolencu, kakor poštenemu človeku, svoje popolno zaupanje.
Cesarjevic Rudolf, kakor se poroča Bohemiji, namerjava izdati etnografično knjigo o avstrijsko.ogerskih narodih. V ta namen je k sebi povabil mnogo odličnih pisateljev in umetnikov, da se dela vde-leže. Knjiga bo pisana za ljudstvo.
Kolera. Kakor brzojavl|ajo iz Indije, minoli teden je v Bombayu na tej kužnej bolezni zamrlo 11 osob. — V Midrasu pa razsajajo koze.
ObŠna skladišča. Statistični promet blaga v občnih skladiščih nove luke meseca februvarja m. m. Zaloga od 81. januv. k. 14,894.708, došio v februv. k. 10,851.813. Vsota k. 25,746.511. Odšlo blaga v februv. k. 10,505.585. V skladiščih je ostalo 29. februv. k. 15 240,936. Vse to je zavarovano za gld. 5.458.800.
Lozi od leta 1864 Pri žrebanju 1. t. m. so dobile: serija 1176 št. 65 glavni dobitek. serija 1176 št. 17 20.000 gld., serija 1957 št. 81 15000 gld.; serija 1957 št. 95 10.000 gld. Razen teh so bile izžrebane te le serije: 150, 903, 1107, 1346, 1990, 2730, 3070, 3265. 3704, 3814, 3831.
Nesreče. Blizu škotske žel*znične postaje Forfar so 1. t. m. trije vlaki skupni zadeli; veliko vozov se je strlo; koliko Jjudi je mrtvih in ranjenih, to Še ni znano; tudi se še ne ve, ali je to pripisati nesreči, ali hudobiji.
Tržaška prosta Inka. Dvorni svetnik ur. B.i2ant z drugimi inženirji je šel v Marsilijo in iz tega mesta pojde tudi v Genovo, da pregleda tamošnjo luko. Glavni namen temu popotvanju je, da preštudira notranje naredbe obeh luk, in te potem vpelje v naprave naše nove luke v Trstu. Istotako bodo pregledovali naprave, gradbe in obseg magazinov v Mar-siliji. Novi ključ za petrolje v Trstu se opusti, ter porabi za druge namene; napraviti morajo druzega za petrolje, in naprave tičeče se tega, koje bodo videli, ter jih predelajo v Marsilijl, podvržejo se potem nadrobnemu preiskovanju. Na podlogi nahra ih študij napravijo elaborat na trgovinsko ministerstvo z dotičnlmi »troškovi — in na podlogi tega še le bode ministerstvo zmožno določiti vsoto za zgradbo luke za petrolje in druzega potrebnega v Trstu. Ta komisija se bode mudila tri tedne v Marsilijl in Genovi.
Ribarjenje v Jadranskem morji. Te dni se snidejo avstrijski in it.aliiauski komisarji v Gorici, da konečno rešijo prašanje zastran ribarjenja v jadranskem morji.
Nova poštna hranilnica se je odprla 1. marcljem v Rabcu, v Istri.
Nemška plovna zveza mej Italijo in Cette-om na Francoskem. Mej l u kami I na jadranskem morju in Gette-om plujejo parnikl ogrskega plovnega društva, kateremu je sedež Reka. Ta parobrodarska ogrska zveza ni stara. Ker pa trgovina osobito z vinom spodnje Italije in luko v Gette-ju jako napreduje, hoče tudi nemška trgovinska pomorska moč si te ukorbtiti. 23. m. m. je društvo iz Hamburga »Hansa« odprlo brzo parobrodarsko zvezo s par-tiikom »Ladneck« mej Gette-om in lukami v spodnjej Italiji: Bari, Brindisi in Par-letta. Parniki odhajajo in se vrač.ijo po dvakrat v mesecu.
Podpisani ima na razprodajo
vsakovrstnega
svežega in kuhanega masla
po najnižjej ceni, da se ni bati konkurencije.
«IA1EX ŽlIlTEk,
lavš »Altbamer« št. 35. Bohinjska Bistrica, (Gorenjsko, Oburkrain.) (2—5)
Vabilo.
Vse č. č. družabnice so vabljene v nedeljo 9. t. m. popoludne ob 5 uri v društveno dvorano k posvetovanji glede volitve ženskega odbora. Ker bode občni zbor 16. m trca, Želeti je od strani ženskega oddelka obilne udeležbe.
Odbor
Delalskega podpornega društva.
Tržno poročilo.
Kava — cene tega blaga so postile nekoliko šibke je, akoprem jih hočejo tu k. uvaževalci vzdrževati, a šlo bo težko, ker tukaj se je v zadnjem Času nakopičilo veliko kave. —
Sladkor. — Zopet mlahova kupčija, cene slabše.
Sadje — nespremenjene cene.
Olje — v dobrem obrajtu, cene trdne.
Petrolje — slabša kupčija, cena je šla nazaj na gld. 10'L in gld. 10.
Domači pridelki. — Fižola cene so zopet slabše postale. — Maslo gld. 88 do gld- 100.
Žito — v slabem obmjtu.
Les — še precejšnja kupčija.
Seno — dobro konjsko gid. 1.20 do gld. 1.70.
Borano porodilo«
Spekulacija omejena; pri vsem tem pa bo kurzi državnih papirjev trdni in je tendenca prav dobra.
Dunajska borsa
dne 4. marca.
dlnotni drž. dolg v bankovcih 79 gld.	65 kr
Enotni drž. dolg v srebru 80 »	65	«
Zlata renta......102 •	45	»
5®/0 avst. renta .... 95 »	40	»
Delnice narodne banke . £43 »	—	»
Kreditne delnice .... 315 »	60	»
London 10 lir sterlin . . 121 »	45	»
Napoleon.......9 »	60	»
G. kr. cekini......5 ■	71	»
100 državnih mark . . . 59 »	15 •
St. 70. o. š. s.
Razpis službe.
Da se zatrdno nastavita učitelj — voditelj na enorazrednici v Uresto -vici in učiteljica na štirirazrednizi v Komnu, razpišete se s tein ti službi splačili III. vrste po drž. postavi 4. marca 1879. St. 9.
Za službo učitelja voditelja zahteva se sposobnost k pomočnerau poučevanju verskega nauka.
Prošnje naj se vložijo pri temu c. kr. okrajnemu Šolskemu svetu v dobi 6 tednov od vverSčenja tega razpisa v list »Osservatore Triestino«.
C. k. okrajni šolski svet.
V Sežani dne 3. marca 1884.

Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludn<\ Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3®[# Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. Eskomptltie menjice, domicilirane na
tržaškem trgu po.......3*|,B]0
Posojuje na državne papirje avstrijske do 1000 gld. po ......4»i*lt
više zneske v tekočem računu po .............4Vi»
Daje denar tudi proti vknjiženju na * * posestva v Trstu, obresti po dogovori:.
Trst, 24. marcija 1883.
Blago za obleko
le iz trpežne, dobre volne, za srednje viso-cega moškega, po 3.10 metrov na obleko za gld. 4.96 a. v. iz dobre volne; » 8.-— a. v. iz boljše volne; > 10.— a. v. iz fine volne; » 12.40 a. v. iz dokaj fine volne. Ogrinjala za na pot, komad po 4, 5, 8 in 12 gld. Najflneja odela iz volne, hlače; povrhnje suknje, spodnje suknje, odela za dež. običajno debelo sukno, debelo trpežno sukno, česal no blago, ševjo, trikd, pre-strala za gospe in biljard, peruvijansko, dosking priporoča
IV. STIKAROFSKY,
tovarnična zaloga v Brnu,
* ustanovljena 1. 1866. Uzorce brezplačno. Uzorne pole za gospode krojače nefrankirano. PoStne pov-zetnice nad lOgid. brezplafino. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in si nozvoljajo naročevati blago, ne da bi prasali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj se mi tako naročeno blago, nko ne bi ugajalo, nazaj pošlje. Uzorci črnega peruvijana in doskinga se ne razpošiljajo, naročila se vrše le na zaupanje.
Ker jaz pri svojih svetovnih poslovih dobivam na dan na stotine pisem, molim p. n. naročnike svojo adreso točno izpolniti in ce je le moč, naj se ogiblje Sklicevanja na prejšnje dopisnice, kajti traženje teh nam prouzroča mnogo težkoč.
Dopisnice se sprejemajo v teh le je-zicib: v nemškem, madjarsk^m, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem.
__(24-2)
LA FILIALE IN TRIESTE
deli* i. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commerclo ed Induitrii.
VERSAMENTI IN CONTANTI Banconote: 3r «7„ anouo interesse verso preavviso di 4 giornl 3'/« ■ ■ * * * «8» 3'/« • • » » » »30»
Per le lettere di versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasNO d' interesse co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a »econda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 um Interesse verso preavviso di 30 gloroi
3'/t» » » » • » 3 nesl 3l/s * ■ * " * a 6 » Banco Giro: Banconote 2'/,*/« sopra qualunque somma Napoleoal senza interessi Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, G raz, Sallaburgo, Klagcnfurt, Fiume A gram, franco spese.
Acquisti e Vendite di Valori, divise e in casso coupons V«"/o Antecipazioni sopra Warranti in contanti, interesse da con-venirsi.
Medianto apertura di credito a Londra K»/o provvigione per 3 mesi. » offettl 6% interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trieste, 1. Ottobre 1883	(56)-
______v
Tržaška Stedilnica.
Mnogo posestnikov knjiiič prenehane msatne trgovinske zastavljalnice, kakor tudi tržaške Stedilnice ni posluhnolo pozivu dne 25. avgusta 1883, dotičnikom se vnovič naznanja v njih lastni interes, da čim preje vlože knjižice triaSke Stedilnice, da se morajo pečatiti, in one mestne trgovinske zastavljalnice, da se zame-nijo z novimi knjižicami podpisane.
Trst, 9 februvarja 1884.
(4-6) Vodstvo tržaško itedilnice
wm~ VSAKEJ DAMI,-**
katera hoče imeti dobro se podajajo životnik (moderc) iz prave, dobre ribje kosti (pušpana) priporočam, da si ga noroči pri meni in da pošlje mero.
Hma. M. Muller na Dun^JI
I. Stadt, Operngasse 12 (vis-a-vis Heinrichshof).
■v životni ke -ot
lastni izdelek po najnovejSem in najboljšem dunajskem in pariškem krovu, garantirane iz prave ribje kosti napravljene, bele ali rujave po f. 5, barvane od f. 7 naprej. PariSki iivotniki s trakovi za stiskanje beli ali rujavi od f. 8, barvani od f. 10 naprej, '"»neoski ži-votniki s priponkami od i. tO, barvani
od f. 12, naprej. Novost! Štefanije životnik! brez plan-šetov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsa kej dami, posebno pa takim, ki trpi na srčnih, jetrnih in želodčnih boleznih, trn j I ji vi, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj škodovali,
elegantno napraljeni od f. 8 naprej. Zivotniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, spošiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjem cene po poštnem povzetju. Kar se ne dopade, ali prileže, se zamenja za drugo.
S^Neobhodno potrebno -vsakej družini Lečna sredstva napravljena po kemiku In lekarju G. B Rovis
V TRSTU — 47 CORSO 47 — V TRSTU.
M ozdravi vsaki kašelj še tako trdovraten, kakor to dokazujejo uspehi raznih zdravnikov in neštevilna spričevala in naročbe. En zavoi za 8 dni 60 soldov.—
Čistilne kroglice proti taemeoroidam, napravljene iz neke rast line, izvrstno delajoče proti boleznim na jetrah, vrance, proti zabasanja itd. Vzamejo se lebko vsako uro brez obzira na dijeto. Škatljica 30 soldov.
Vino 1% kine z Marsalo, poskušano z uspehom po prvih zdravnikih za slabosti v obče, za pokvarjeni želodec in v času okrevanja po dolgih boleznih. 1 botelja 1 eld.	r °
HleliČki iz Tamarinde s kloratom od potašlja, najboljše sredstvo proti boleznim v vratu, angini, hripavosti, zaprtem glasu itd. 1 škatlja 30 soldov.
Zdravilni ocet proli mlaKmom. Najboljše sredstvo -/a čiščenje zraka po sobah, s prijetno vonjavo, rabi se tudi kakor sredstvo za toaleto, ena Žlička z vodo, ker krepča kožo. 1 steklenica 50 soldov.
Tekočina, s katero se vstavi Se tako močan zobobol, za-branuie trnjilobo in delikatni duh prouzroči v ustali. Ena steklenica 50 soldov.
Tinktura in mazilo proti kurjim očesom, debeli koži in ozebkom, brez da bi prouzročila nnjmanjŠo bolečino. Tri plaštri za eno kurje oko 20 sol. Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Zalo«ra ribjega olja 12 ribe polenovke — kakovost brez primere, ki dohaja direktno z krajev, kjer ga delajo, in tukaj rabi prvim zdravnikom. Z istim se izdeluje tudi olje železokl sano in jodo—železo okisano
Za komoditeto gospodov zdravnikov drži tudi vse leke profesorja He"-ra proti kožnim boleznim.__10—10
Lastnik, druitvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC
Nova tiskarna V. DOELNC v Trstu