Savinjski vestnik LETO VI. —• ŠT. 28 — CENA 10 DIN ^rtju ureduiški udbor. Odgovorni urednik i tue Maslu. I redništvo: Celje, Tiiov irg 1. Poát. рг. 12. Tel. ¿Ü-Ü7. Cek. račun 620-1-250 ,'Г1 NB FLRJ V Celju. Tisk. Celjske tiskaro«. Četrtletna naručuina 100, polletna 200, celo- tfiüa 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštnine plačana v gotovim. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA. OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SO STANJA Celje, sobota, 18. julija 1953 22. juKj je zapisan s krvjo vveliki čas naše preteklosti Ko danes proslavljamo 22. julij, dan začetka naše ljudske vstaje, se vsaj za hip ozrimo v zgodovino slovenskega na- roda, v čase, ko je bilo življenje tega naroda ena sama borba za obstanek, vse od prvih kmečkih uporov preko stavk, preko duhovno tlačenega sloven- skega življa na Primorskem in Koro- škem. Ob spominu na to slavno bor- beno preteklost začutimo vse bolj živo vrednost in pomen tega praznika. Da pravilno označimo pomen tega dne, je prav, da se spomnimo položaja leta 1941, v katerem se je tisti čas na- hajala Evropa, na dneve, ko so našo zemljo kot lačni volkovi raztrgali in razdelili nemški, italijanski, bolgarski in madžarski fašisti. Spomnimo se bole- čih občutij, ko je trd, oblastni škorenj tujcev oholo teptal naša polja in spre- minjal mirne, srečne domove v sive ruševine. Kdo se več ne spominja leta 1941, leta strahote in najstrašnejših tre- nutkov naše zgodovine, dnevov aretacij, preseljevanj, mučenj po zaporih, stre- ljanja talcev, ganljivih prizorov trganja dojenčkov od materinih prs. Ob tem barbarskeip početju se je zdelo marsi- komu, da smo za vselej izgubljeni, da za nas ni več bodočnosti. Vodstvo Komunistične partije pa je, oboroženo z revolucionarno idejo, od prvega hipa verovalo v našo končno zmago, pritegovalo okoli sebe vedno večje in večje množice ter jih priprav- ljalo politično in moralno na odprto borbo za izgubljeno svobodo ter ga dne 22. julija 1941 poklicalo k oboroženi vstaji. Kakor so fašistični voditelji bili pre- pričani, da so za vedno osvojili ves svet, tako so tudi oblastni Nemci in njihovi hlapci v Celju mislili, da je Celje njihova večna last. Prezrli pa so, da so v Celju kljub množičnemu pre- seljevanju ostali še ljudje, katerim je v srcih tlela upornost, ki se je ob or- ganiziranem delu razširila v plamenico svetlega upanja in trdne vere v našo osvoboditev. In ko se je preko noči slovensko Celje preplavilo z nemškimi napisi, ko si redko srečal znan sloven- ski obraz, ko je po ulicah in cestah odmevala zmagoslavna »Deutschland über alles«, je v sobi pri Debeljakovih na Ljubljanski cesti bilo zbranih prve dni julija 7 ljudi, katere je sklical po nalogu Komunistične partije Slovenije Tone Grčar in s svetlimi besedami po- kazal pot skupnega organiziranega dela proti okupatorju. Tako se je tudi v Celju širil krog ilegalnih delavcev, z vsakim dnem se je jačala in krepila vera v našo pravično zmago. Ta zgodovinska resnica je prišla do popolnega izraza leta 1945, ko smo častno dosegli cilj naše borbe. Osem let je šele poteklo od naše osvoboditve, toda z veseljem in pono- som lahko ugotovimo velik kulturni, politični in gospodarski napredek naše države. Iz ruševin nenehno vstajajo ponosne stavbe, rasejo šole in domovi, pozdravljajo nas nove, belo grajene ceste, nove železniške proge, ki smo jih zgradili z lastnimi silami, iz katere diha velika neomajna ljubezen do našega vodstva in naše domovine. Naša ljudska revolucija je mogla v tem času prenesti trdo preizkušnjo, ko nas je sramotno zapustila v najtežjih časih gospodarske graditve Sovjetska zveza. Pokazala pa je naša revolucija s svojo neuklonljivostjo svojo zdravo moč in silo, ki prinaša z vsakim dnem. večje pridobitve. In naj še tako posku- šajo rušiti naše napore i SZ i Vatikan, mi smo pripravljeni kot tisti 22. julij tudi danes in vselej braniti za vsako ceno svojo svobodo in neodvisnost. Na temelju ljudske oblasti in resnične demokracije z ustanovitvijo delavskih svetov in svetov proizvajalcev bomo še nadalje uresničevali svetle ideale vseh tistih, ki so se zanje nesebično borili in žrtvovali svoja življenja. Zato bo 22. julij zapisan s krvjo v ve- liki čas naše preteklosti, našega boja za narodno in socialno osvoboditev, M. F. DPAMLJE OB PRILIKI PROSLAVE 22. JULIJA Kakor v drugih krajih širom po Slo- veniji — tako bodo proslavili "praznik vstaje slovenskega ljudstva tudi v Dramljah. Na pot bodo krenile partizanske pa- trole iz Škofje vasi, Vojnika, Šmart- nega, Stor, Šentjurja, Ponikve in Šmar- ja, ki se bodo 22. julija ob 8. uri zju- traj zbrale v Dramljah, kjer bo isto- časno tudi velik partizanski miting z bogatim programom. Nastopili bodo dve godbi na pihala, pevski zbori; na spo- redu pa je seveda tudi govor ter re- citacije ... Partizanske patrole bodo v dopoldanskih urah obiskale partizanske družine, popoldne pa bo prosta zabava. Dramlje Vas vabijo, predvsem pa ti- ste, ki so se v teh krajih borili za našo svobodo. Predvidevajo, da se bo proslave ude- ležilo okoli 1000 ljudi. J Veliki praznik v Preboldu o priliki dneva vstaje, ko bo vse slovensko ljudstvo manifestiralo ta dan kot najsvetlejši mejnik njegovega na- cionalnega razvoja, ko bo proslavljalo ta praznik v znamenju uresničenja ti- stega, kar mu je pred desetletji zapisal Ivan Cankar: Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne ta- lar... ob tej priliki bodo tudi v Pre- boldu velike slovesnosti, ki se jih bodo udeležili iz vse Savinjske doline. 22. julija ob 15. uri bodo odkrili spo- menik 174 borcem, ki so umrli za našo svobodo; med njimi je narodni heroj Slavko Slander, njegova sestra Vera in-Vili ter drugi. Tu se bodo srečale partizanske pa- trole liz bližnjih in daljnih krajev... Ker je bua v noči med 21. ia 22. ju- lijem ustanovljena Savinjska četa, ki je vlüa okupatorju precej strahu in mu delala precejšnje preglavice (o tem ve več povedati njena zgodovina), bo ta dan proglašen za občinski praznik. Ker je Prebold pravzaprav mala in prijetna vasica, ki leži v okrilju nek- danjih graščinskih gozdov, in je na- rodnoosvobodilni borbi darovala vse, kar je največ mogla, je naša prijetna dolžnost, da se ji oddolžimo s spomi- nom, ki je v naši narodni zgodovini ne- minljiv. Športniki Celja — za Praznik Celja V ponedeljek, 20. t. m. se bodo šport- niki vseh društev mesta Celja in telo- vadci društev »Partizan« udeležili od- kritja spominske plošče na Debeljakovi hiši na Ljubljanski cesti nasproti Vrt- narske šole. Ob 17.45 bodo krenili šport- niki in telovadci v vadbenih oblekah v štafeti izpred kolodvora skozi mesto do hiše, kjer je prebival Debeljak in bodo položili ob plošči venec kot spo- min telovadcev in športnikov Celja na- šim prvoborcem ljudske vstaje. Udele- žite se te svečanosti v štafeti in pri odkritju plošče v čim večjem številu! NA VEČER PRED DNEVOM VSTAJE — POHOD PO CELJSKIH ULICAH Po dolgih letih bodo na 21. t. m. ob 19. uri zaživele celjske ulice po živopi- sanih vadbenih oblačuih naših telo- vadcev in športnikov, planincev in strelcev ter športnikov naših delovnih kolektivov. V počastitev Dneva vstaje bodo vsa celjska društva z upravami in vsem članstvom v pohodu po ulicah prikazala zdravo rast in moč celjskih telesno vzgojnih in športnih društev, moč strelske in planinske organizacije. Zbirališče za vse udeležence te povorke bo ob 18.45 na Glaziji, od koder bo točno ob 19. uri krenila povorka ob zvokih celjskih godb po celjskih ulicah in nato v Mestni park, kjer se bo ob 20. uri pričel tradicionalni tek šport- nikov celjskih delovnih kolektivov po celjskih ulicah. Za zmagovalce štafet- nih tekov — moških in ženskih ekip — sta pripravljena dva okusna prehodna pokala. Prepričam smo, da se bo pohoda ude- ležilo celotno članstvo celjskih društev, razpisanega štafetnega teka pa čim več- je število delovnih kolektivov. Po udeležbi bomo lahko ocenili moč posameznih organizacij našega mesta! Io? prapor ceyskili gasilcer V nedeljo, 19. julija t. I. bo Prosto- voljno gasilsko društvo v Celju razvuo nov prapor. Tega dne ne bodo proslavili le celjski gasuci, temveč vse prebival- stvo našega mesta. Saj je to tudi dolžno, kajti požrtvovalnost celjskih gasücev moramo ceniti. Povsod jih vidimo pri- pravljene v delovnih oblekah in s če- ladami: pri reševanju, pri kulturnih prireditvah, pri požarih, pri vajah za zaščito civilnega prebivalstva... V ne- deljo pa bodo v slavnostnih krojih — "*aj je ta dan zanje veliki praznik — po oanogih letih nov gasuski prapor. Tudi iia5e oblasti cenijo požrtvovalno delo gasilcev in bo zastopnik MLO Celje, tov. Riko Jerman kumoval novemu pra- poru, ki ga bodo razvui ob pol 10 pred starim mestnim magistratom. Po raz- vitju bo pohod gasucev po mestu, nato bo do pol 12 koncert na dvorišču pred gasilskim domom. Tudi celjske gasuke bodo na prapor pripele svoj trak in ve- liko dobrotnikov bo zabilo žeblje v drog nove zastave. Prav je, da gasilci poleg prostovoljne pripravljenosti, po- magati bližnjemu, skrbijo tudi za sve- čane prilike, zato naj bo nov prapor ponos članov kakor slehernega Celjana., Konjiški borci bodo Pmmk vstaje proslavili v Stranicah Pretekli teden so se na Stranicah, kjer bodo letos konjiški borci proslav- ljali Dan vstaje, zbrali zastopniki od- borov ZB NOV iz Konjic, Zreč, Vitanja in Frankolovega. Pogovorili so se o sporedu celotne proslave, ki bo precej obsežna. Ze 21. julija zjutraj bo iz Stra- nic krenila pwsebna patrola, ki bo štela okoli 20 bivših borcev iz vseh okoliških krajev. Sli bodo preko Zreč na Sko- inerje in dalje v Vitanje, kjer bodo zvečer na slavnostni akademiji. Spoto- ma bodo obiskali vse znane partizanske družine, ki jih je v teh krajih zelo lepo število, saj skoraj ni büo hiše, ki ne bi na kakršen koli način podpirala NOV., Glavna patrola bo na sam praznik zju- traj krenila preko Lindeka, ki je znan iz pohoda slavne 14. divizije na Štajer- sko, proti" Frankolovemu, tu pa bo pri grobovih talcev ob 10. uri dopoldne spo- minska svečanost. Na sp>oredu je govor, pevske in godbene točke ter deklama- cije, za kar bo poskrbel občinski odbor ZB v Konjicah s pododborom na Stra- nicah. L. V. Novi podporni îlani Prešernove družbe v Celju »Vino Koper«, restavracija, 5000 din, Šeligo Vinko, restavracija NA-NA, 1000 din. Kolodvorska restavracija 1000 din, Gobec Ivan, gostilna »Svetel« Gaber je, 500 din, Zimšek Anton, slaščičarna Ga- berje, 500 din, Grobelnik Riko, frizer, 500 din, Zerdoner Jožef, gostilna pri mostu, 500 din. Belaj Ana, gostilna Po- lule, 500 din, Bakijevič Hasan, slašči- čar, Zidanškova ulica, 500 din, Presker Jože, svečar, 500 din, Kosta Mihajlovič, slaščičar, Ljubljanska cesta, 500 din, Vouk Jožefa, gostuna. Gober je, 500 din, Grobelnik Danica, gostilna »Pri grozdu« Gaber je, 500 din, Baloh Jože, mizarski mojster. Mariborska 98, 500 din. Po- staja Narodne muice štev. 1, 500 din in Tomažin Dominik, klobučar, Celje, 500 din. Važna seja odbora za blagovni promet pri Svetu za gospodarstvo IVILO Celje v ponedeljek se je sestal odbor za blagovni promet ter obravnaval nekaj^ važnih zadev. Predstavnik Trgovinsko- gostinske zbornice je podal kritično problematiko mestnega gostinstva. Iz poročUa je bilo razvidno, da imamo na območju Celja 49 gostinskih obratov, od teh 9 državnih, 2 zadružna, 3 druž- bene organizacije, 14 socialističnih za- kupov in 21 privatnikov. Dalje je ob- ravnavalo poročilo občutno nazadovanje prometa državnih podjetij ter neureje- ne personalne razmere, predvsem glede vodilnih uslužbencev. Predlagani so bili ukrepi, ki naj to stanje izboljšajo. Živahna razprava se je razvila tudi ob poročilu trgovskega podjetja PQvrt- nina-Sadje, ki je poročalo o težavah, katere ima z Okrajnim ljudskim odbo- rom in Trgovskim podjetjem OZZ in zaradi prenizkega kredita. Sklenjeno je bilo, da se naj čimprej skliče konferen- ca predstavnikov imenovanega podjetja, MLO, OLO, Trgovskega podjetja OZZ ter mestne in okoliške zbornice, ki naj čimprej razčisti nejasnosti in sporne zadeve. Dalje so bili na tej seji sprejeti skle- pi, da se naj ukrene vse potrebno, da se ne bo kruh in pecivo prodajalo v gostilnah dražje kakor pa v pekarnah,] da se ukinejo nekatere gostilne, ki niso primerno urejene, prav tako pa se mora izvršiti adaptacija Točilnice predvsem z lastnimi sredstvi podjetja — posojüo pa se naj da samo za ureditev sanitar- nih naprav in kuhinje. Obravnavana je bila tudi preselitev Tkanine-Galanterije v nov prizidek Ljudskega magazina, preselitev Vesne v prostore Zelezodvora in preureditev do- sedanjih prostorov Vesne v foto trgovino z ateljejem in delavnico ter za potrebe novo ustanovljenega podjetja Vezenina. O vseh teh sklepih pa bo izrekel zad- njo besedo Svet za gospodarstvo in ko- munalo, ko mu bodo predloženi na pri- hodnji seji. 38. mednarodni kongres esperantistov v Zagrebu Za 38. mednarodni kongres, ki se letos prične 25. julija v Zagrebu, se je do 15. maja že prijavilo 1435 delegatov iz 27 držav (lani se je v istem času za kongres v Oslu prijavilo 1185 članov.) Glavna direkcija jugoslovanskih želez- nic ie odobrila 50% popust jugosloven- skim delegatom kongresa, inozemskim pa 25%. Kongresu bodo prisostvovali tudi številni predstavniki naše oblasti ter množičnih in političnih »organizacij. V častnem predsedstvu bodo: Lazar Koliševski, predsednik makedonske re- publike, dr. Aleš Bebler, Ethem Camo, predsednik Sveta za kulturo in pro- sveto Bosne in Hercegovine, dr. Anton Melik, Miha Spil jak, dr. Teodor Vari- čak, rektor zagrebške univerze, dr. Mi- lenko Protega, tajnik sekretariata za zun. zad. Hrvaške, dr. Vaso Butozan, rektor univerze v Sarajevu, dr. Kirü Miljovski, rektor univerze v Skoplju, Venčeslav Holjevac, predsednik MLO Zagreb, Jaka Avšič ,predsednik MLO Ljubljana ter Ivo Sarajčič, direktor Ra- dia Zagreb. Za častnega pokrovitelja Kongresa je določen dr. Vladimir Ba- karič. Dne 4. junija je predsednik naše re- publike tov. Tito sprejel delegacijo esperantistov, s katero se je nad eno uro razgovarjal v esperantskem jeziku. Društvo esperantistov v Celju bo sprejelo nekolikoMnozemskih delegatov, ki bodo obiskali naše mesto in kolico — in to delegate iz Osla in Koppen- hagena. Po kongresu, dne 1. avgusta pride k nam tudi skupina švedskih de- legatov, ki bo naslednji dan obiskala Logarsko dolino. Ob DNEVU VSTAJE slovenskega inaroda kot DNEVU CELJA čestita in želi vsem celjskim delovnim ljudem MESTNI LJUDSKI ODBOR CELJE novih uspehqv v poglabljanju socialistične demokracije in dvigu delovne storilnosti ter se jim pridružuje v počastitvi naše slavne preteklosti K zvišanju najemnin poslovnim prostorom naj dajo tudi potrošniid svoje mnenje Na osnovi sklepa MLO Celje bi mo- rali najemodajalci že predložiti pogodbe Svetu za gospodarstvo in komunalo. Ker pa so nastali pri tem različni poj« mi in nesporazumi, doslej tega niso vsi izvršili. Opisati hočemo slučaj Mestne klav- nice, ki ima v najemu mesnico v hiši Ota Lovrenca v Zavodni. Le-ta je leta 1947 dal lokal v najem z mesečno na- jemnino 200 din. Pozneje je Klavnica zvišala najemnino na 600 din mesečno. Sedaj pa zahteva, naj Klavnica še dvig- ne najemnino, ali pa naj lokal izprazne, ker ga rabi za gostuno. Uprava Klavnice mu je predložua obnovljeno pogodbo in mu v primerjavi z lokali v državnih hišah nudila 800 din najemnine. Ota je pogodbo zavmU in zahteval štirikrat toliko. Klavnica naj bi torej plačala 3200 din najemnine za i lokal, kjer proda mesečno 450 do 500 kg mesa, kar bi pomenuo, da bi potrošniki plačevali meso okoli 6 din dražje na zadovoljstvo hišnega lastnika. Ker ima- jo uslužbenci in delavci Mestne klav- nice itak komaj 80% plače in poviša- nja teh najemnin ne morejo vzeti v breme plačnega fonda, bi morali povi- šanja najemnin plačati p>otrošniki. Ker ima Mestna klavnica svoje lokale v devetih hišah, katerih lastniki so pri- vatniki in ker so le štirje sklenili pogodbo z upravo, nastaja problem za potrošnike, ki bi morali v tem slu- čaju dvigniti svoj glas. Naj potrošniki povedo, če se strinjajo, da bodo plače- vali višjo ceno za meso samo zato, da bi si lastniki hiš lahko ustvarjali ne- zaslužene dobičke? -g- Delovni kolektiv Tovarne perila po uspešno zaključenem politično-upravnem tečaju stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 18. julija 1953 Ste v. 28 i Pogled po svetu Svet odhaja na počitnice, predajat se »soncu, morju in vetru«, kakor bi re- kel znameniti francoski pesnik, ljubi- telj narave in svetovni potnik Alain Gerbault. Ali -pa odhaja poslušat godbo višin med bele gorske stene pod sinjim nebom, tja, kjer »je lepo in se da- leč vidi«, kakor je rekel pastir z Je- zerskega, ko so ga vprašali, zakaj tako rad hodi po Kočni in Dolgem hrbtu. Podoba je, da diplomati, ki so odšli na počitnice, niso imeli dobrega nosu za velike dogodke preteklega tedna: na Ruskem, na Madžarskem, Če- škem, v centralni Evropi sploh. Kaj takega se je zgodilo na Ruskem? Težko je reči, svetovne časopisne agen- cije si niso na jasnem, kaj pravzaprav pomeni odstranitev notranjega ministra Berija iz njegovega položaja, njegova izključitev iz bolševiške partije in za- porno povelje, ki mu ga je verjetno iz- ročil njegov naslednik Kruglov. Zato nima smisla, da ugibamo še mi, kakšne posledice bo to imelo za sovjetsko zu- nanjo politiko do Zahoda, v korejskem, kitajskem, avstrijskem in nemškem vprašanju. Mislim, da je doslej najbolj trezno presodil položaj maršal Tito v intervjuju, ki ga je dal zastopnici Uni- ted Pressa. Napak bi bilo, če bi zahodni svet, posebej Amerika, navalila na Vzhod z jurišem diplomatskih akcij in hladno vojno v veri, da se je »že za- čela«. Kaže, da jih je v Ameriki mnogo na vrhu in začetku predvsem Dulles, ki se k temu nagibljejo. Maršal Tito jih svari pred tem in jim svetuje kon- ciliantno rešitev bistvenih evropskih vprašanj, kakršna sta nemško in av- strijsko. Amerika je že naredila gesto, ki spominja na trojanskega konja, ko je ponudila Vzhodni Nemčiji zajetno pomoč v živilih. Sicer pa je treba rezumeti tudi tiste, ki bi radi na hitro roko rešili zagonetko za železno zaveso. Da tam gotovo ni tistega, kaf naj bi povedlo človeštvo v boljšo prihodnost, je zdaj že jasno vse- mu svetu. Kriza madžarskega režima, ki je bila skrbno režirana in dirigirana iz Moskve, je ponovno pokazala, da vsi režimi satelitskih držav in SZ slone na izkoriščanju, osironmšenju in najbolj krutem, brezobzirnem' teptanju člove- ških osebnih svoboščin, da torej pome- nijo korak nazaj, ne naprej, saj tam ni govora o ohranitvi in nadaljnjem raz- voju pozitivnih pridobitev svobodnja- škega veka, ki je za nami. Prav isto je pokazal tudi umik češke vlade pri uredbi o fluktuaciji delovne sile. Ne- dvomno je oboje sad odpora in akcije delovnih ljudi, ki se niso ustrašili stroj- nic in tankov sovjetske soldateske. Na- pak pa imajo tisti reakcionarni politiki, ki menijo, da je udarilo plat zvona za njihovo akcijo proti socializmu, t. j. proti tistemu demokratičnemu delav- skemu gibanju, ki mu je program de- rnokratizacija proizvodnje in vsega družbenega življenja, odstranitev pre- živelih oblik liberalno-buržoazne for- malne demokracije, ki so jo pokopali in jo pokopavajo fašizmi vseh vrst, za to, da bi ohranili oblast velikih trustov, že- leznih in petrolejskih dinastij. Vloga, ki jo je igrala Jugoslavija od leta 1948 je v luči zadnjih dogodkov v SZ toliko večja, svetovnega pomena. Tisti, ki so v ameriškem kongresu glasovali zoper pomoč Jugoslaviji, so izkazali le svojo kratkovidnost in svoje omejene raz- redne interese. Jugoslavija je v enem desetletju izpolnila dve velikanski na- logi za dobro človeštva. Naj bi tegd nikdo, ki ocenjuje svetovni položaj, ne zanemaril. Uspešna intervencija podjetja Rožnik iz Ptuja na ceijsi(6m trgu 2e drugič se je pojavilo na celjskem trgu trgovsko podjetje Rožnik iz Ptuja ter uspešno interveniralo z ugodnimi ce- nami. S prvim posegom na celjski trg je znižalo cene krompirju na 22 dinar- jev, zelju pa na 12 dinarjev. Včeraj se je pojavilo to podjetje ponovno na trgu in prodajalo krompir po 14 dinarjev, zelje pa po 10 dinarjev. Samo temu podjetju se imamo zahvaliti, da proda- jajo krompir sedaj tudi ostali po 15 din, zelje pa po 10 dinarjev. Želimo, da nas to podjetje še obišče v Celju in tudi v bodoče uspešno in- tervenira na celjskem tržišču. Dan vajencev v Geljii je bil uspešen Pred nedavnim je Vajeniški odbor pri OK LMS organiziral »Dan vajen- cev«. Ob tej prUiki so bili sprejeti in pogoščeni pri OK LMS vztrajni vajenci, tako pri učenju kakor tudi pri izven- šolskem udejstvovanju. Predsednik va- jeniškega odbora tov. Sega Franjo jim je razdelil lepa, praktična darila. P(Äeg upraviteljev in direktorjev^ šol je pri- sostvoval sprejemu tudi zastopnik MLO, predsednik Sveta za prosveto in kul- turo tovariš Anton Aškerc, ki je va- jence pozdravil in poudaril pomen va- jencev, bodočih pomočnikov in moj- strov, v udejstvovanju na kulturnem, kakor tudi telesnovzgojneni področju. Nato so se jim na vajeniškem pLesu pridružili tudi ostali vajenci. Drugi dari pa so skupno s predavatelji krenili na Lisco, Boč ali Smohor. kjer so v lepem vremenu ob zvokih harmonik proslavüi svoj praznik. . . • Podjetjem, ustanovam in privatni- ,koin, ki so materialno podprli Vaje- niški odbor se jim ta najlepše zahva- ljuje ob tej prilikL Takšno ne sme biti delo posvetoval- nega odbora Narodne banke Pri podružnicah Narodne banke (NB) so osnovani posvetovalni odbori. Clane teh odborov imenuje z odločbo pristojni OLO, seje pa sklicuje direktor podruž- nice NB. Naloga teh posvetovalnih od- borov je, da s svojimi predlogi in pri- pombami pomagajo podružnici NB pri njenem vsekakor odgovornem delu, ko odloča o višini potrebnih obratnih ali sezonskih kreditov. Da to delo tudi zmore, so v posvetovalni odbor ime- novani kot člani predstavniki vseh pa- nog gospodarstva, ki nastopajo v ob- močju podružnice. Iz navedenega iz- haja, da ni naloga vsakega izmed čla- nov, da zastopa le interese svojega pod- jetja, temveč mora pomagati pri reše- vanju problematike celotne panoge go- spodarstva, prav tako pa tudi vseh osta- lih gospodarskih organizacij iz območja podružnice NB. Nadalje se da iz prejš- njih izvajanj sklepati, da je smatrati kot posvetovalni odbor le celoto, torej vse člane, ki so imenovani z odločbo OLO, ne pa posameznega predstavnika iz tega ali onega podjetja. 14. t. m. je bila sklicana seja posve- tovalnega odbora podružnice NB v Žal- cu. Na dnevnem redu je bila ena iz- med najbolj kočljivih zadev, kar so jih doslej posvetovalni odbori sploh obrav- navali. Dejansko gre sedaj za to, ali bomo škodili gospodarstvu kot celoti, ali onemogočili delo posamezni gospo- darski organizaciji, ali pa res preudarno in odgovorno rešili vprašanje kredita za vsako izmed prizadetih podjetij. Čla- ni posvetovalnega odbora se tega niso zavedali. To se da sklepati po udeležbi in zamudah. Da pa člani niso doumeli naloge posvetovalnega odbora, se da sklepati po tem, da se je vsak izmed navzočih, brez izjeme, zanimal le za; višino kredita svojega podjetja in ko je bua zadeva obravnavana, je slej ko prej zapustil sejno sobo. Saj ostalo se njega ne tiče več! Ko se je obravnavala problematika Okrajnega podjetja Mi- zarstvo, Šempeter, je bil od 14-član- skega posvetovalnega odbora navzoč le še en član, in to predstavnik imenova- nega podjetja! Vprašujem vse člane posvetovalnega odbora podružnice NB v Žalcu, ali vedo za vse sklepe, ki so bili sprejeti na tej seji? Nadalje, ali se je posvetovalni odbor kaj zanimal, kakšno je stanje kreditov in kako bo NB rešila zadevo, recimo za gostinstvo in obrt? Po pra- vici lahko vsak izmed članov odgovori le z »ne«! Podružnica NB vodi zapisnik o seji posvetovalnega odbora. Izvod tega za- pisnika se pošilja tudi Centrali NB za LRS. Menim, da zaključke te seje vse- kakor ni mogoče smatrati za sklepe posvetovalnega odbora, temveč le za mnenje odbora in bi bil rezultat isti, če ne še boljši, če bi se vsak predstav- nik podjetja v svoji zadevi kar v po- družnici NB pomenil za ostale gospo- darske organizacije, ki nimajo svojih predstavnikov v posvetovalnem odboru, ali pa katerih člani se seje niso udele- žili, pa se v pravem pomenu besede nihče niti zmenil ni. Posvetovalni odbori niso bili osno- vani z namenom, da se izbere nekaj priviligirancev, ki bodo lahko na po- sebni seji s predstavniki NB polemi- zirali o specialnih problemih njihovih podjetij! Takšni posvetovalni odbori tudi podružnicam NB ne morejo nuditi tiste opvore in pomoči, ki naj bi jo ban- ka od njih dobila. M. S. Posestnik Pungerseh Kari iz Babne reke in pravice nfegove dekle Se zelo mlada je prišla 1926. leta'k posestniku Pungaršeku v Babno reko Caharijas Elizabeta. l\^ada je bila in tudi delovne moči so odgovarjale njeni starosti. Le malo je podatkov o tem, kako je živela Elizabeta pri svojem gosi>odarju, kakšno je bilo plačilo za njeno delo in kakšni so bili upi za starostna leta. Nekaj malega lahko razberemo iz Za- veznega pisma, ki se glasi takole: »ZAVEZNO PISMO« s katerim se podpisani Pungaršek Kari, posestnik v Babni reki štev. 9 zavezujem izplačati moji služkinji Caharijas Eli- zabeti znesek din 5000.—, reci pet tisoč, pod pogojem, da ostane pri meni v službi še štiri leta, t. j. do 1. januarja 1944. Imenovana dobi ta znesek, če ostane pridna in skrbna kot je doslej, v na- sprotnem* slučaju, kakor tudi če bi pred navedenim rokom odšla iz kakršnega koli razloga iz moje službe, pa ne dobi ničesar. • Pri Sv. Štefanu, dne 16. 11. 1939. Pungaršek Kari Priča: Podpis nečitljiv. Kot priča Jožef Grobenšek. To je bUo pred 13 leti, ko so brez Caharijasove (njenega podpisa namreč ni nikjer) sklenili posestnik Pungaršek in neke priče zavezno pismo, v katerem so ugotovUi, da je bila Caharijasova pridna in da ... Leta so tekla in Elizabeti so se nabi- rala leta in s tem skrb za starost. Pol- nih 26 let svojega življenja in dela je pustila na Pungarškovem posestvu — menda ni pedi njegove zemlje, ki jo Ca- harijasova ne bi prehodila in obdelala in jo z znojem namočila. Delala je in rasila z zemljo in s hišo, s svojimi ro- kami si je v 26 letih zaslužila mirne in lepe dneve v starosti. Tako bi moralo biti po vseh človeških pisanih in nepisanih zakonih — tako je mislila Caharijasova in tako bi ji pri- sodil vsakdo, ki bi slišal njeno živ- ljenjsko zgodbo. Pa se ni zgodilo tako. Pred tremi leti je prišel v Pungarškovo hišo in na njegovo posestvo iz Javorja pri Slivnici neki drugi človek z dru- žino; prišel je, da bi posestvo prevzel. Pa če bi že bil določen za gospodarja, bi moral prevzeti vse obveznosti, ki iz te podedovane in ne z rokami zaslu- žene lastnine izhajajo. Caharijasova se je zavedla, kaj jo s prihodom novega gospodarja čaka, za- s>krbelo jo je njeno bodoče življenje, zato je iskala svoje pravice na social- nem zavarovanju. Ta korak je storila s prepričanjem, da je to samo po sebi umevno, ni pa vedela, da se bo ta korak končal nekje drugje. Pungaršek Kari, posestnik 13 ha in 18 a skupne zemlje je moral plačati za Caharijasovo 34.421 din in se je odločil da s tem izplačilom tudi dokončno obračuna z Elizabeto. Nagnal jo je in 24. aprila letošnjega leta se je morala preseliti h kočarki Kocjan Neži na Babni gori št. 45. Se enkrat sta' se srečala z gospodar- jem, ko ji je za 26 letno delo prepisal četrt johe veliko njivo z delom trav- nika. V pogodbi je bilo rečeno, da bo lastninska pravica prenesena na Caha- rijasovo šele po gospodarjevi smrti in da do tega časa nima pravice imeti na tem delu posestva lastnih pridelkov. In še se bosta morala srečati Caha- rijasova in Pungaršek, še pred njegovo smrtjo, in se bosta morala temeljito zmeniti o pravicah, ki si jih je Cahari- jasova zapisala z rokami in znojem v vsako brazdo, .v vsak košček zemlje 13 ha velikega posestva. Ze zdavnaj, zdavnaj so minili časi »Hlapca Jerneja«, ta pravica je pravica naših delovnih ljudi, ki so si jo krva- vo priborili. Kralji na Betajnovi Ln na novi in na Babni reki in, in... ne bodo več kraljevali in teptali teh težko pri- bor j enih pravic. K. F. Nov ohraiovatni cas trgovin in gostiln z odlokom Mestnega ljudskega od- bora stopa v veljavo nov obratovalni čas za trgovine in gostilne v Celju. Trgovske poslovalnice so odprte pol^^ti od 7. do 12. ure in od 16. do 18.30, pozimi pa od 7.30 do 12. ure in od 15. do 18. ure. Ob četrtkih popoldne so tr- govine zaprte. Prodaj alnice svežega mesa so odprte poleti od 6. do 11. ure in od 16. do 18.30, pozimi pa od 7. do 12 ure in od 15. do 17.30. Ob pone- deljkih popoldne so te obratovalnice zaprte. Prodajalnice kruha so odprte vedno od 5. do 10. in od 14. do 17. ure, ob sobotah pa od 16. do 19. ure. Pro- dajalnice sadja Ln zelenjave so v po- letnem času odprte od 6. do 11. in od 15. do 18. ure popoldne. Ob četrtkih so te poslovalnice zaprte. Mlekarne so odprte poleti od 6. do 10. in od 13. do 16. ure, pozimi pa od 6. do 10. in od 15. do 18. ure. Gostinski obrati imajo naslednji obra- tovalni čas: Hoteli in nočišča časovno neomejeno. Kavarne so odprte do 1. ure zjutraj, bari do 4. ure zjutraj. Restavracije so odprte vsak dan do 23. ure, gostilne do 22. ure, bifeji tudi do 22. ure. Ka- varne in gostilne smejo ob sobotah, ne- deljah, v dnevih pred prazniki in ob praznikih podaljšati obratovanje za eno uro. Odlok vsebuje tudi določilo, da se morajo gostinski obrati izprazniti ia zapreti najkasneje četrt ure po zapiral- nem času. Zakaj plačamo žemlje in kruh v gostilnali znatno dražje kakor pa v pekarnah Celjanom so dobro znane navade celj- skih gostinskih obratov, da prodajajo žemlje po 8 din, tudi 9 dinarjev — če- prav jih plačujejo po 5,50 din, kruh pa po 4 do 5 dinarjev, čeprav narežejo fe vsake štruce tudi po 15 do 20 kosov. Ali se s tem res ne bo končalo? Ali res ni mogoče doseči tega, da bi gostinska podjetja prodajala kruh in pecivo po isti ceni kakor pekarne. Smatramo, da so gostinski pribitki na vino in ostala jedila (od 50 do 70% na nabavne cene) dovolj visoki, da bodo podjetja to zmogla. OKRAJNI SINDIKALNI SVET CELJE Čestita vsem borcem narodnoosvobodilne borbe, vsem delovnim ljudem, sindikalnim podružnicam, upravnim odborom, delavskim svetom in vsem množičnim organizacijam k Prazniku vstaje slovenskega ljudstva in mestnemu prebivalslvukDnevuCelja posebej. Sindikalni svet želi, da bi oba praznika vlila delovnim ljudem še več moči, še več zaupanja našemu skupnemu prizadevanju pri graditvi socialistične družbe) NA] 2lVI 22. JULI] — PRAZNIK VSTAJEI NA) ŽIVI IUEI] — DAN CEL) Al Počitniški dom na Svetini pri Celju in hotel pod Tovstom (Celjslo koh) vabita... Koliko prošenj in želja Celjanov in bližnjih okoličanov je bilo izrečenih, preden smo dobili dva moderno ure- jena Višinska domova za ljubitelje na- rave, nedeljske izletnike in celo za razvajene turiste! Tako lepi gorski zatočišči v nepo- sredni bližini industrijskega središča sta ne le v okras mesta in okolice, marveč tudi kulturna pridobitev delovnega ljudstva. Počitniški dom na Svetini je bü do- ^ajen pred dvema letoma in je plod požrtvovalnega truda delavskega ko- lektiva Železarne v Štorah ter je danes najprujubljenejša izletniška točka, po- zimi in poleti. V pičlih dveh urah ga izletnik doseže z vseh strani. Ze v po- poldanskih urah se po napornem delu naužije svežega zraka,.dobre postrežbe in lepega razgleda. Oskrbljen je tudi z udobnim prenočiščem v sobah z eno, dvema in več ¿josteijami ter mehkim skupnim ležiščem. Velika moderna je- dilnica, radiò, ležalni stoli za sončenje na terasi, vse to mika in te vleče, da se ne moreš ločiti od njega. Kaj pa Hotel pod Tovstom? Ista slika. Udobnost poleg udobnostL Pol ure sta oba domova narazen in goste kar vle- četa vsak k sebi. Da, Celjska koča je res moderen hotel z razglednima toč- kama Tovstom in Grmado. Najživahnejše vrvenje je pri njih ob nedeljah, saj je to najcenejša izletniška točka. Ne rabiš ne vlaka ne avtobusa.! Z malo korajže si v kratkem času po udobnih poteh na cUju, zvečer pa se vrneš ves zadovoljen k počitku/ In vendar ni vse tako. Ce prideš ob delavnikih semkaj ва obisk, so prostori večinoma prazni, ¿fu- nij, julij, avgust, doba dopustov in letnega odmora bi lahko napolnila oba domova do zadnjega kotička. Prijazne sobice in lepi dvorani samevata in ča- kata sončne nedelje. Ce pa nagaja nebo, čakajo dalje do druge nedelje. Ali sta to res domova samo za nedeljske iz- letnike? Mnogi tujci so že prišli do spoznanja, da sta to najlepši postojanki za mirno in udobno uživanje letnega odmora. Zato že prihajajo in odhajajo s popolnim zadovoljstvom. Mnogim našim počitka potrebnim de- lovnim ljudem sta oba domova preblizu. Pa v hribih! Kdo bo hodil v hribe le- tovat? Ne, le kam daleč, daleč, tam je mir in užitek. Kaj pa družba? Tukaj je ni in je ne more biti, tako pravijo. Ra- zumljivo. Dokler se ne bomo posluže- vali domačih letovišč, bodo pač prazni in družbe ne bo. Družbo ustvarjamo sami. In končno, česa nam pa rhanjka? Postrežba je vzorna in cenejša kakor marsikje v dolini in daljini. Poštna zveza deluje brezhibno. Komur se zljubi mestnega vrvenja,, jo lahko mahne tja in se vrne ves zadovoljen in srečen, da ie zopet »doma«, dokler rnu ta ali. oni planinski dom nudi užitek pod svojo gostoljubno streho. Kdor poskusi, se kmalu prepriča o neprecenljivi vred- nosti domačih letovišč. POTROŠNIKI NAJ ZAHTEVAJO TEHTANJE KRUHA V naših prodajalnah kruha je uveden običaj, da se hlebci prodajajo po ko- madih in ne po teži. Zelo pogosto pa moramo ugotoviti, da hlebci kruha ne odgovarjajo teži, ki jo mora potrošnik plačati. Zato bi bilo nujno potrebno, da se v prodajalnah kruha uvede način prodaje, ki ne bo prizadel potrošnike, in sicer naj pekarne v bodoče tehtajo. in. prodajajo stvarne količine in ne kot sedaj s primankljaji. , Stev. 28^ »Savinjski vestnik«, dne 18. julija 1953; Stran 3 CELJE V BORBI ZA SVOBODO V spomin borcem celjske čete T E R € A K STANE Osvobodilna ironia v Celju Narodnoosvobodilna borba pomeni največjo prelomnico v vsej naši zgo- dovini. Ni zgolj slučaj, da so predeli, geografsko in gospodarsko povezani s Celjem, zavzeli proti okupatorju tako odklonilno stališče. Znano je, da so bile razmere na bivšem Štajerskem že v Avstriji, nato v predaprilski Jugo- slaviji, posebno pa še za časa okupa- cije, najtežje. Na teh predelih se je vršilo ponemčevanje, ki je posebno ob meji zavzelo velik obseg. Mnogim je še v spominu borba za slovensko šol- stvo in s tem v zvezi delovanje Süd- marke in Schulvereina v obmejnem ozemlju in večjih gospodarskih cen- trih. V bivši Jugoslaviji je znano pod- talno delo Kulturbunda, kjer'se je kon- centrirala peta kolona. Nam vsem je še dobro v spominu okupatorjev režim v letih 1941—1945, ki se je izživljal v zapiranju, izseljevanju in streljanju talcev. Kljub vsem tem dejstvom je imelo Celje s svojim zaledjem na Štajerskem prvenstveno vlogo v progresivnem delu v bivši Jugoslaviji kakor tudi v dobi okupacije. Tega svojega velikega po- slanstva Celje, po zaslugi borcev in aktivistov, ni zatajilo nikoli. Predeli celjskega območja so poleg revirjev nosilci osvobodilnega gibanja na Štajerskem po zaslugi Partije in njenih vodilnih članov, ki so prebivali na naših terenih. Organizacija OF je tukaj lahko uspevala, ker so bili ljudje množično zajeti v ilegalno borbo že v predaprilski Jugoslaviji. Najpomembnejši javki in zbirališče partijcev sta bili v Joštovem mlinu v Medlogu pri Celju lii v stanovanju Du- šana Kraigher j a-Juga pri Rodetovih v Jenkovi ulici. Po prihodu okupatorja je bil prve tedne v Joštovem mlinu še sekretar okrožnega komiteja učitelj Franc Vrunč, ki je vzdrževal potrebne zveze. Javka pri Rodetovih je obsta- jala do zajetja sekretarja Toneta Gr- čarja iz Pečovnika, ki so ga gestapovci v stanovanju leta 1942 ustrelili. V letu 1941 so bUe še naslednje jav- ke, skrivališča materiala in tehnike: Trgovina Božič v Stanetovi ulici, kjer je bila poleg javke še tehnika in skri- vališče materiala. Tu sta delali akti- vistki Gabrovec Lenka in Umek Milka. Tudi stanovanje Lenke Gabrovec je bilo skrivališče in javka. Sem se je zatekel narodni heroj Miloš Zidanšek ob izdaji dne 29. oktobra v slaščičarni Rugo, sedaj Na-na, ko je ušel gesta- povcem. Partizanski tehniki sta še bili pri Jagriču, Cesta na grad in v Frece- tovi drvarnici, Cesta na Dobravo št. 13. V tehniki pri Jagriču je delal tov. Igor (Belič?). Pri Ključarju-Kožuhu v Razlagovi ulici in pri Stibeljnu in Doplerju na Mariborski cesti je bilo skrivališče akti- vistov in shrambe za material. Pri tov. Čuku v Aškerčevi ulici je bila javka za tov. Ivanko Uran jek, učiteljico iz Griž, prvo talko na Štajerskem, ustre- ljeno dne 30. julija 1941 v Krškem. Javke so bile še v Zadružni trgovini dtržavnih nameščencev (Stari pisker), pri Vidi Jost v Jezercih, pri Kranjče- vih v Grižah, pri kmetu Farčniku na Teharjih in pri kmetu Pregeljnu na Spodnji Hudinji. Poleg teh znanih je bilo v mestu in okolici več manj znanih, ki niso bile vse izdane. Sestanek, na katerem so ustanovili Mestni odbor OF, se je vršil v zgod- njem poletju, nekateri trde, da že v sredini maja, in sicer pri tovarišu Ci- rilu Debeljaku, ki je stanoval v Ra- kunovi hiši na Ljubljanski cesti. Se- stanek je sklical in vodil sekretar ko- miteja tov. Tone Grčar. Navzoči so biLi poleg njega še Ciril Debeljak, Hoj- kar Stane, Lešnik Avgust, Rek-Biba, Marica Frece in Gorenjak, ki nosi del- no krivdo za drugo izdajo celjskih ak- tivistov. Na tem sestanku se je konsti- tuiral MO OF Celje, obravnavali so poročilo blagajnika, odobrili prispevke za pomoč ilegalcem in družinam parti- zanov ter izbirali zaupnike. Zapisnik je pisala tov. Marica Frece na cigaret- ni papir. Izdaji v vrstah OF Л' Celju sta znani dve veliki izdaji, kjer so bili zajeti najboljši celjski ak- tivisti. Večina jih je bila ustreljena v letih 1941 in 1942 v Celju. Ostale akti- viste pa je Gestapo odvlekel v koncen- tracijska taboriša, iz katerih so se vr- nili le redki. Prva izdaja je bila 29. oktobra 1941. Aktivistično delo je bilo v tem času v Celju v velikem razmahu. Tudi pove- zava z ostalimi aktivisti na Štajerskem je bila dobra. Tega dne bi bil moral biti sestanek zaupnikov iz Celja in Maribora v sklaščičarni Rugo, sedaj Na-na. Na tem sestanku je bil ustre- ljen partizan Ubo, ostali udeleženci so srečno pobegnili, med njimi tudi na- rodni heroj Miloš Zidanšek, ki je bil že aretiran. Ta sestanek je izdala So- nja Omanova iz Maribora. Pa tudi dru- gi aktivisti v Celju, katere je poznala, so bili izdani. Sonjo Omanovo je likvi- dirala trojka Pohorskega bataljona v Mariboru pri kadetnici. V tem času sta se vrinili v vrste celjskih aktivistov še dve gestapovski izdaj alki Hilda in Greta. Do 1. novembra leta 1941 so za- prli okoli 80 aktivistov in simpatizer- jev OF. Druga izdaja se je izvršua 30. aprila 1942. Neki zaupnik gestapa v Celju je izdal Ivana Okorna, ki je po težkem mučenju izdal nekaj aktivistov. Med njimi je prišel v roke okupatorju tudi Mirko Gorenjak. Mreža aktivistov, ki jo je po prvi izdaji postavil Miloš Zi- danšek, je popolnoma propadla. Prvi dan so zaprli okoli 70 tovarišev, kasne- je pa še 30. Po tem času je nehalo biti Celje sre- dišče odpora na tem delu Štajerske. Vse politične in vojaške akcije so se po tej izdaji dirigirale iz Dobrovlja, kjer je bil štab II. grupe odredov. Ustanovitev SKOJ Nekako sredi julija 1941 se je osno- val v Celju SKOJ. Organizacijo je vo- dil Dušan Finžgar-Fidži. Prvi sekretar je bil Tone Kos, delavec v bivši to- varni Westen. Znani člani so še Anica Rajer-Kočarjeva in Milica Sorčanova. Vseh skupaj pa je bilo v začetku samo pet. Njihova naloga je bila, da bi or- ganizirali mladino v mestu in okolici. V času prve izdaje pa so tudi t» padM v roke okupatorja. Celje v predaprilski Jugostaviii Celje s svojim zaledjem stoji v ospredju vseh množičnih pKDlitičnih dogajanj na Štajerskem. Na tem pre- delu Štajerske so vrele močne progre- sivne sile, ki so dobivale vso pomoč in vodstvo Partije. Njihove korenine pa so rasle v rudarskih in ostalih in- dTistrijskih središčih. Tukaj se je vr- šila koncentracija delavskih gibanj, ki imajo svoj najvišji vzpon v štrajkih v Celju, Šentpavlu, in so tesno povezana z borbo v Revirjih. V Celju in v njegovem zaledju je živelo in delovalo mnogo najnaprednej- ših in najpožrtvovalnejših komunistov, borcev za boljšo bodočnost, kakor: na- rodni heroji Slavko Slander, Miloš Zi- danšek, Dušan Kraigher, Franc Lesko- šek, Peter Stante in Franc Vrunč, Loj- ze Hochkraut v Trbovljah, Janez Peč- nik v Šentpavlu in še mnogi drugi. Vsi ti so s svojo požrtvovalnostjo in pre- danostjo znali združiti in usmeriti de- lavske pravice v skupni cilj. Zato ni čudno, če zasledimo vsa najvažnejša partijska in splošno politična dogaja- nja ravno v Celju ali vsaj na njego- vem območju. Ta dejstva jasno kažejo veliko vlogo Celja v zgodovini delav- skega gibanja in kasneje v ljudski re- voluciji. Vzporedno z razvojem progresivnega gibanja zasledimo že v Avstriji močno nemško nacionalno gibanje, ki se v bivši Jugoslaviji še stopnjuje in doseže svoj višek v Kulturbundu. Njegov mo- čan razdiralni vpliv se pokaže ob raz- sulu bivše Jugoslavije. Tudi protestantizem v nemali meri pomaga graditi na našem ozemlju most na Jadran. Njegov glavni organizator je pastor May z množico gospodarsko dobro stoječih trgovcev, obrtnikov in priseljenega uradništva. Važno vlogo igra tudi njihov časopis Cillier Zeitung z glavnirn urednikom in nemškim po- slancem 'Francem Schauer jem. Orga- nizacija Kulturbunda se je bavüa po- leg njihovih kulturnih zadev, ki so bile v glavnem le krinka, še s podtalnim rušilnim delom. V Celju je bilo mla- dinsko središče Kulturbunda za Štajer- sko z nemškim mladinskim vodjem Seppom Jelenzem, o katerem vedo mnogo povedati zaporniki v Starem piskru. Celje je bilo tudi središče nji- hovega špionažnega centra. Tukaj so se v glavnem sestavljale vse karakte- ristike Slovencev, ki so bili izseljeni ali pa so padli kot talci v dobi okupacije. Kako močan razmah je zavzelo pro- gresivno delavsko gibanje vkljub silno težkim pogojem v letih pred okupacijo in kako močan vpliv je imelo ne samo v Celju in njegovem območju, ampak na vsem Štajerskem, je najbolj zna- čilna manifestacija Svobod leta 1935. To je bila najmnožičnejša manifesta- cija delavskega gibanja _v ..Slgveniji, Franc Leskošek-Lukai sploh. Da je bilo ravno Celje izbrano za to veličastno manifestacijo, je pred- vsem vzrok v tem, kar je imelo naj- močnejše delavsko zaledje in močno, sposobno organizacijo. Dne 24. novembra 1936 se je vršil v Celju sestanek predstavnikov napred- nega slovenskega časopisja Lj.udske pravice. Slovenske zemlje in Bojevnic ka. Na tem sestanku je bil sldenjen sporazum o izdaji skupnega lista. Ta akt je bil brezdvoma začetek Sloven- ske ljudske fronte! Konec poletja 1939 se je vršilo v Celju zborovanje delegatov Sloven^ko- kmečko-delavskega gibanja s Francem Leskoškom in dr. Vekoslavom Kukov- cem na čelu. Delegati sb se zedinili za skupno progresivno gibanje, ki se naj imenuje Zveza delovnega ljudstva. Ilegalno delo Partije na celfshem območju Na predelih celjskega območja zasle- dimo v vsej dchi ilegalnega dela Par- tije največjo aktivnost. 2e samo za- časno ilegalno bivališče poredsednika republike maršala Tita v 1. 1933—1941 pri teti Ani Kolarjevi v Trebčah pri Podsredi in sestanki s partijskimi pr- vaki iz vse države kažejo, da so bili ti tereni zelo razgibani. Na celjskem ob- močju so se vršile pomembne partij- ske konference. Kot prva je znana par- tijska konferenca v Štibelnovi zidanici v Kaplji vasi v Savinjski dolini, ki se je vršila junija 1936. Navzočih je bilo okoli štirideset delegatov s Titom na čelu. Takrat je maršal Tito prenočeval v Turnškovi hiši v Kaplji vasi št. 70. Leta 1937 se je vršil ustanovni sesta- nek Komunistične partije Slovenije na Polževem v Revirjih na obmejnem pre- delu celjskega območja. Dve leti }ca- sneje na Silvestrovo 1939 se je vršila vsedržavna partijska konferenca v Jo- štovem mlinu v Medlo'gu pri Celju. Na tej konferenci so bili navzoči vsi naj- vidnejši predstavniki Partije s Titom na čelu. Or-ganizacija konference je bi- la poverjena sekretarju komiteja v Ce- lju Dušanu Kraigher ju-Jugu, ki je bil v tej dobi odvetniški koncipient pri dr. Pinterju v Celju. V tem času zasledimo tudi prve par- tijske ciklostilne tehnike na našem te- renu. Prva znana ilegalna ciklostilna tehnika je bila v Šentpetru v Savinj- ski dolini leta 1937 in nato v Lovrencu leta 1938. Istega leta se je ustanovila ilegalna tehnika tudi v Medlogu pri Celju. V teh dveh ilegalnih tehnikah je poleg tov. Plaskana, ki je bil že v tej dobi uegalec in je padel leta 1941 kot talec, delal tudi tov. Dušan Kraig- her-Jug, Vera Šlandrova in pesnik Ka- rel Destovnik-Kajuh. Celje v dobi okupatorskega terorja Okupator je po zasedbi Spodnje Šta- jerske polagal izredno pažnjo na Celj- sko območje, ki je bilo v bivši Jugosla- viji najbolj progresivno usmerjeno. Za- radi tega so se na tem ozemlju izvr- ševali najstrožji ukrepi, ki naj bi bUi za vzgled vsemu ostalemu okupirane- mu ozemlju. Največji del tega gorja je pripisati ravno podtalni organiza- ciji »Pete kolone«, ki je bila v legalni nemški organizaciji Kulturbund. V biv- šem Kreisu Cilli je bilo zaplenjenih v, dobi okupacije nad 1360 slovenskih po- sestev, 71 trgovskih obratov, 85 obrt- nih delavnic in 20 industrijskih obra- tov. Z bivše Spodnje Štajerske so iz- selili okoli 80.000 ljudi. 7000 Slovencev pa je pobegnilo pred okupatorjem v tako imenovano Ljubljansko pokrajino. Statistika o izseljevanju nam pove, da зе bU vsak sedmi Slovenec iz Štajerske izseljen. Plakatov o streljanju talcev v celj- skem območju je trenutno znanih 18 s skupnim številom 743 ustreljenih. Do- sedaj znanih plakatov o streljanju tal- cev na Štajerskem je 37 s 1775 talci. Število ubitih pa je precej večje, ker se je ubijanje naših ljudi vršilo tudi izven meja Spodnje Štajerske-kakor tu- di na tiho in se tega ni javljalo s pla- kati. Pi-vi talci so padli v Starem piskru v Celju dne 4. septembra 1941. Ta dan je v zgodovini partizanskega gibanja na Štajerskem važen mejnik. Na dan streljanja talcev se je izvršila koncen- tracija Revirske, Savinjske in Saleško- mislinjske čete na Dobrovljah v I. šta- jerski bataljon pod poveljstvom ko- mandanta Franca Rozmana-Staneta, kasnejšega komandanta NOV Slovenije in namdnega heroja. Najmnožičnejša streljanja talcev v Celju so se izvršila dne 13. VI. 1942, kjer je bilo ustreljenih 62 žrtev. Dne 22. vi. 1942 je padlo 100 talcev in 15. VIII. 1942 pa 110 žrtev. V ceijski okolici je posebno pretresljivo obeša- nje in streljanje talcev v Frankolovem dne 12. II. 1945. Za celjskega Kreisfüh- rerja T. Dorfmeistra, ki je bil ustre- ljen dne 3. II. 1945 v bližini Franko- lovega, so ustrelili in pobesili po sad- nem drevju ob glavni cesti Celje—Ma- ribor sto naših ljudi. Prva celjska četa Celje si je izbralo za svoj partizan- ski praznik 20. julij. Tega dne se je ustanovila Celjska četa, ki je bila po- leg Revirske čete osnovana istega dne, prva partizanska edinica na Štajer- skem. O sami ustanovitvi in propadu Celjske čete imamo zelo malo pisanih virov, to pa zaradi tega, ker so skoraj vsi člani te čete padli. Komandir Celj- ske čete, narodni heroj Peter Stante- Skala, generalmajor JLA, je napisal v Spominih na partizanska leta te svo- je spomine pod naslovom: Prva celjska četa. Na razpolago so še pičli podatki v Zborniku dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovan- skih narodov. Zbornik piše o Celjski četi sledeče: »Četa se je formirala v juliju s 14 mož- mi, med katerimi je bil Franc Vrunč- Buzdo in Peter Stante-Skala, oba člana celjskega okrožnega komiteja. Prvo ta- boriše je četa imela na Razselnem v b](ižini Št. Jurja ob Južni železnici. Kmetje so četo večkrat izdali. Koman- dir je bil v začetku Franc Vrunč, nato Peter Stante-Skala. Ko je bil slednji ranjen in je odšel na okrevanje, je prevzel vodstvo čete Vili Slander. Osta- nek čete so Nemci popolnoma uničili.« (Dokument št. 21, str. 63.) Generalmajor Peter Stante-Skala pi- še v svojih spominih, da je četa štela samo 12 članov. Verjetno je, da se je stanje borcev menjavalo med 10 in 16 člani. Vseh članov Celjske čete še da- nes ne poznamo. Prvi komandir Celjske čete je bil se- kretar komiteja Franc Vrunč (Zbor- nik, dokument št. 34, str. 90). Ko so Peter Stante-Skala Vrunča v Slivnici 11. avgusta ujeli Nemci, je prevzel poveljstvo čete se- kretar Vojnega komiteja Peter Stante. Poleg teh dveh so bili še vidnejši čla- ni: Vilč Slander, ki je prišel v četo, ko je Stante zaradi ran ni mogel vo- diti, Ivan Skvarča-Modras, ključavni- čarski mojster, Zavodna št. 71. Skvar- ča je vzdrževal zveze s Savinjsko četo. Zasledimo ga leta 1942 kot komandirja Kozjanske čete, ki propade avgusta 1942 pri Topolovem. V tej borbi je padla v okupatorske roke tudi sekretarka za Kozjansko Tončka Cečeva. Narodni heroj Ivan Skvarča-Modras je padel 19. decembra 1944 pri napadu na Sv. Peter pod Svetimi gorami kot načelnik VOS za Štajersko. Ob njegovi smrti je bil navzoč komandant Kozjanskega od- reda Marjan Jerin. V četi je bil tudi skojevec Iztok — pravo ime je še da- nes neznano. Iztok je vodil zadnjo bor- bo Celjske čete v mlinu pri Sentruper- tu in je junaško padel. V četi sta bila tudi Novozelandca (Arabca?) Junis in Krim, gravi imeni nista znani. Ko ju je okupator vozil v Nemčijo sta skočila pri Cretu iz drvečega vlaka. Zatekla sta se v hišo Draga Hercoga. Preko Lenke Gabrovčeve sta dobila zvezo s Celjsko četo. V Zavodno na javko jih je peljal Bogomir Kresnik. Zgorela sta v mlinu v Sentrupertu. Poleg omenjenih so bili še v četi: Anton Rebek, Jože Koželj, nekaj časa pa še Rudi in Dominik Hribar, Vovk Karol in Ivan Novak. Vsa imena bor- cev Celjske čete še niso znana. Povezava Celjske čete s Pokrajinskim komitejem Ceta je imela preko aktivistov stal- no povezavo s Pokrajinskim komitejem Partije, ki je bil v tem času v Mçiri- boru. Kot dokaz navajam originalni dokument žandarmerijskega poročila, ki se v prevodu glasi: Zandarmerijsko okrožje Maribor Dnevnik štev. 427. Maribor, 18. avgusta 1941. Zandarmerijskemu okrožju v Celju Zadeva: Komunistični podvigi, navodila. Pri komunističnem vodji, aretiranem dne 17. 8. 1941 v Hočah^ je bilo najde- no naslednje pisanje, katero je bilo po tolamču prevedeno: Dolžnost Partijske organizacije v Spodnji Štajerski je: I. Partija v Celju: Požig vseh nemških gospodarstev, za- sledovanje Kulturbundovcev. Zasledo- vanje k Slivnici pri Celju (mišljen je napad na zandarmerijsko postajo Sliv- nica — opomba prevajalca). Splošno: Sabotaža v vsej Sloveniji. Zajetje komandirja Ргапсд Vrunča v Slivnici Generalmajor Peter Stante-Skala po- pisuje v Spominih na partizanska leta v spisu Prva celjska četa ogled žandar- merijske postaje v Slivnici, ki jo je hotela Celjska četa napasti, njegovo in Vrunčevo borbo z zasledovalci, žandar- merijskimi organi. Kot dopolnilo je va- žen originalni dokument nemške žan- darmerijske stanice v Slivnici o nje- govi borbi in Vrunčevem zajetju, ki se v prevodu glasi: Zandarmerijska postaja Slivnica okrožje Celje Slivnica, 12. 8. 1941 Tajni državni policiji, stanica za zunanjo službo v Celju Zadeva: Vrunč Franc in Stante N., ko- munista. V zvezi z gornjim se naznanja, da je ' sodelavec N.' Stante pobegnil z žandar- merijske postaje Slivnica v smeri Vo- glajne, Vezovja in Planine. Stante je v bližini zandarmerijsko postaje oddal nekaj strelov proti žandarmerijskim or- ganom, ki so zasledovali Franca Vrun- ča in ga nato prijeli. V Vezovju je bil Stante zasledovan F>o pripadniku nemške skupnosti, po- sestniškem sinu Stanislavu Seliču iz Vezovja št. 15 in v gozdu ustavljen. Stante je oddal 4—5 strelov na Stani- slava Seliča. Pri tem je Seliču prestre- lil bedro nad desnim kolenom s tako imenovanim strelom skozi meso. Rana se lahko smatra za lahko. Stante poseduje verjetno jugoslovan- sko armadno pištolo, ker je na me- stu, kjer je Stante blizu žandarmerij- ske postaje streljal, bila najdena torba za pištolo z gurto in 6 komadi 9 mm nabojev za jugoslovansko armadno pi- štolo in je le Stante to torbo za pištolo lahko izgubil. Zasledovanje Stanteta je bilo doslej brezuspešno. Pri aretaciji Franca Vrunča 11. 8. 1941, ko je skočil v potok Voglajno, se je pri zajetju z vsemi silami F>ostavil v bran in je mogel biti prijet samo s skrajno uporabo sil po pomožnih poli- cistih Karlu Polner ju, tolmaču Henri- ku Magdalenu in Francu Jeriču. Vrunč si je stalno prizadeval, da potegne pi- štolo iz desnega žepa, kar se mu ni po- srečilo. Pri tem zoperstavljanju je Franc Vrtmč dobil rano, ki je vidna na nje- govem zatilju. Zandarmerijski mojster: Ploder 1. r. Prvi komandir Celjske čete učitelj Franc Vrunč je šel po štirinajstih dneh gestapovskih zaporov in mučenja v ob- jem smrti. Nemški razglas o streljanju talcev z dne 24. in 25. avgusta navaja med ustreljenimi talci tudi njegovo ime. Ta Razglas je izredno važen za nas tudi zaradi tega, ker je bil obenem z Vrunčem ustreljen tudi Weber Franc, gozdar iz Škofje vasi pri Celju. Tovarišica Mica Šlandrova navaja, da se je pod tem ilegalnim imenom skrival Slavko Slander. Zbornik dokumentov štev*. 10, stran 351 piše: »Slavko Slander, prvi član CK KPS, ki je dal življenje v narod- noosvobodilni borbi. Nemci niso vedeli, koga so ustrelili, ker je imel lažno le- gitimacijo na ime Franc Weber. (Nadaljevanje na 4. strani.) stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 18. julija 1953 Stev. 28* žalec čestita vsem delovnim ljudem, zlasti vsem kmetom- zadružnikom, k prazniku vstaje slovenskega ljudstva z željo, da hi ta praznik kar najlepše proslavili in še dalje stopali po poti napredka v socialistično iz- gradnjo naše domovine! Vsem potrošnikom električne energije Ln vsem našim odjemalcem kot mestu Celju čestita ob 22. JULIJU — junaškem jubileju upora sloven- skega delovnega ljudstva in 20. JULIJU — Dnevu mesta Celja DELOVNI KOLEKTIV „ELEKTRO" CELJE midii svojim gostom topila ш hladna jedila, prvovrstna vina, prenočišča. Če iste na ipoti z avtom, zaustavite sc pri jias in (prepričali se boste o dobri in solidni posti*ežbi. — Trg Vransiko je turistični kraj. Od tu je izhodišče v podzemeljske jame Škadovnico nad ТаЉогот, štobirniico. Zeleno jamo ter na izletniške točke Menino planino, Čemšeniško planino, prelaz Lipo in Grmado. — Koristite ugodne avtobusne zveze. — Delavci in uslužbenci limajo v času sezone 40%, izven sezone pa 60% popust. Za obisk se priporoča Uprava hotela »Slovan« Voraiiisko želi vsem delovnim ljudem Celja in okolice, da bi kar najdostoj- neje proslavili oba značajna praznika Dan vstaje in * Praznika mesta Celja! Še posebej čestita delovni kolektiv vsem svojim odjemalcem} CELJE V BORBI ZA SVOBODO Borbe in saboiaina de¡an¡a Celjsfce cele Celjska četa je delovala od 20. julija do 27. avgusta 1941. V tem času so nje- ni borci vodili sledeče borbe: 11. avgu- sta v Slivnici, 16. avgusta na Javor- niku, 27. avgusta v Sentrupertu. Ge- neralmajor Peter Stante- Skala navaja še napade na letno taborišče. Znana ie tudi borba pri Poca j to vem nrüinu Tia Teharjih. Poleg tega so borci te čete izvršili še požig žita dn kozolca pri Majdičevem mlinu. O borbi na Javorniku, kjer je bil ra-» njen komandir Stante-Skala, pravi po- ročilo žandarmerijske postaje Store med drugim sledeče: »Dne 16. avgusta 1941 v teku dopoldneva je bila žandar- merijska postaja Store p>o obveščeval- cih obveščena, da so v težko prehod- nem skalnem hribovju pri Javorniku, 4 km vzhodno od Svetine, 10 km jugo- vzhodno od Celja, pred več dnevi bue opažene oborožene civilne osebe, pri katerih se nahajajo tudi nekatere v uniformah.« (Tukaj sta mišljena Novo- zelandca (Arabca?) Junis in Krim.) Iz tega žandarmerijskega poročila se jasno razbere, da so imeli Nemci v tem času izredno dobro organizirano svojo obveščevalno mrežo med nekaterimi tamošnjimi prebivalci. Za to prvo in najtežjo dobo parti- zanstva na Štajerskem, ko je bila Celj- ska četa šele v organizacijskih povojih, je ta njihova delavnost velika. Pri teh ugotovitvah, pa je važno tudi to, da je delovala na enem najtežjih terenov v neposredni okolici mesta Celja. Skojevec Iztok, Junis in Krim padejo Ko je ranjeni komandir Peter Stante- Skala odšel na okrevanje, je prevzel vodstvo čete Vilč Slander. Stante pra- vi, da so odšli pod Vilčevim vodstvom na Kozjansko, kjer so ostanki čete pro- padli. Zbornik dokumentov navaja po- ročilo Pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko štev. 24, str. 91, ki pravi med drugim naslednje: »Oddelek šest ljudi je odšel pod Vilčevim vodstvom kazno- vat kmeta, ki je logor izdal. Naloge ni izvršil, pač pa je hotel s pomočjo iste- ga kmeta nastaviti past žandarmeriji. V to past se je sam vjel in je bil razen enega moža ves uničen.« O junaški borbi skojevca Iztoka,-nje- govo ime je neznano, Junisa in Krima v mlinu pri Sentrupertu piše ko- mandir Peter Stante-Skala. Njegova izvajanja najbolje dopolnjuje poročilo poročnika Hallerja, vodje borbe. Pre- vod originala se glasi: »Prijava namestnika žandarmerijske- ga okrožnega vodje ix)ročnika Hallerja dne 27. avgusta 1941 ob 18. uri 30 min. Včeraj je bilo žandarmerijski postaji Store javljeno, da se nahajajo komu- nisti v okoLici mlina v Sentrupertu, občina Sentjurij odnosno Laško. Po- staji Store in Sentjurij, močni po šest do osem mož sta nato izvršili pregled in jima je uspelo v mlinu Store 73 ko- muniste ustaviti. Ker se niso odzvali pozivu, da pridejo iz mlina, je bil ta zažgan. Ogenj se je razširil na stanovanjsko hišo. Medtem, ko sta žandarmerijski postaji bili zaposleni z gašenjem, je skočil neki komunist iz mlina in hotel bežati. Žandarmerijski mojster Totter ga je hotel ustaviti, prejel pa je od njega strel v glavo in trebuh. Ostali žandar j i so komunista ustrelili. Sma- tra se, da sta v mlinu vsaj dva komu- nista zgorela. Ognja ni bilo mogoče pogasiti, tako da sta stanovanjska hiša in mlin popolnoma pogorela. Težko ra- njeni žandarmerijski mojster Totter je bil ob 18. uri 45 minut prepeljan v bol- nico v Celje.« Tako so padli zadnji borci Celjske čete! * Za nas Celjane je prva Celjska četa, katere ustanovitev praznujemo kot praznik Celja, svetal spomin. Naj bo- nam in poznim rodovom vzgled, kako so padali naši najboljši borci in akti- visti za sveto stvar naše osvoboditve. Vsi zgoraj navedeni dokumenti o Celjski četi se nahajajo v oddelku NOB v Mestnem muzeju v Celju. Zanimanje tujih listov za Ivana Pirečnika moti otrokov duševni razvoj v ponedeljek je dopisnik New York Timesa obiskal kolonijo ministrstva za zdravstvo v Laškem, v kateri je 96 otrok iz raznih krajev Štajerske in Prekmurja. Med njimi preživlja vesele počitnice tudi Ivan Pirečnik. Seveda smo takoj uganili, da je in- tervju namenjen le Ivanu. Temu razgo- voru sta prisostvovali vodja kolonije tov. Marija Rajner, učiteljica, in naša kulturna sodelavka tov. Pavla Rovan. Zanimanje novinarja je tokrat veljalo Ivanovemu dopisovanju z bivšimi to- variši v Nemčiji; če in kdaj ga bo kdo izmed teh obiskal; dalje, če se še spo- minja okolja in ljudi, ki so ga obdajali v Nemčiji, kaj želi postati, ko doraste itd. Ivan je sproščeno in veselo odgovar- jal, le ob zadnjem vprašanju se je »skrbno« zamislil in potem odločno od- govoi-il tako, kot bi veliko njegovih vrstnikov: želi namreč pxDstati »samo« nogometaš! S temi odgovori se je dopisnik New York Timesa zadovoljil in Ivana pri- jazno odslovil. V nadaljnjem razgovoru je novinar potrdil mnenje tovarišice, da ponavlja- joči se intervjuji (pred kratkim dva- krat v Šoštanju itd.) nikakor ne mo- rejo pozitivno vplivati na otrokovo du- ševnost. Njegova mati želi, je rekla tov. Rovanova, da ostane Ivan skfomen, marljiv in tovariški, le tak je in bo ostal očetov sin! Strinjamo se z izjavo matere in prav bi büo, če bi razna tuja uredništva li- stov prenehala z večnimi intervjuji, ker s tem obremenjujejo otrokovo mir- no življenje. Novinarska dolžnost je sicer res zve- zana z neizogibnimi intervjuji, vendar mislim, da resnično srečo želijo materi in sinu le tisti, ki ne motijo njunega miru. Zdelo se mi je, da je bQ tega mnenja po končanem razgovoru tudi dopisnik Nev/ York Timesa, vendar sem se zmo- tila. Slovo pri avtomobilu se je zaklju- čilo takole: Novinar: »Ali ti je všeč avto?« Odgovor: »Da!« Novinar: »To b: lahko imel tudi ti!« Zaključila sem intervju z besedami: »Na svetu imamo mnogo avtomobilov, vendar le eno mater!« R. M. Potrošniki, zahtevajte reorganizacijo celjskih pekarn! Kritika o kakovosti kruha je v Celju že stara reč. Skoraj ni sestanka, ki ne bi razpravljal o skrajno slabih izdelkih, ki jih mora celjski potrošnik nabavljati v prodajalnah edinega tovrstnega pod- jetja — Mestnih pekarn. Razpravljanje o slabi moki, slabi peki in mizernem asortimentu je vodilo nešteto inter- vencij pri oblasteh in v podjetju sa- mem. Toda zaman so bili upi in nade, da bi se obrnilo na bolje. Trdovratno se režijo iz polic potrošniku v brk hlebci in zemlje, ki so izdelani tako düetantsko, da človek nehote podvomi v strokovnost pekovskih mojstrov. Pa pojdimo samo v okoliške trge in vasi. Povsod lepo pečen, mehak, sladek kruh in žemlje iz lepše moke. Ali bi mi Ce- ljani ne jedli tudi enkrat slanike, pre- ste, makovke in druge dobrine, ki se jih spominjamo, če potujemo drugam, proč od celjskih pekarn? Ali ni vse to za Celjane postalo že iluzorno? Kako pa bi smel misliti na kaj takega, ko pa še hlebcev in žemelj v dostojni kako- vosti ne premoremo. Monopol Mestnih pekarn je uniformiral kruh — toda slabo. Dajte nam že dolgo željeno konku- renčno podjetje, morda bomo poten) jedli dober kruh, a vsekakor boljšega!. Komemoracija na grobovih talcev FranLolovo- Stranice bo dne 22. julija 1953 ob 10 dopoldne. Oreanizacije in svojci vabljeni! Odbor ZB. POVERJENIKOM 1. Prosimo, da nam javite naj- kasneje do 25. julija število do tedaj vpisanih članov Prešernove družbe ne glede na to, ali so članarino že plačali in ste jo vi odvedli ali ne. Posebej navedite število tistih članov, za katere predvidevate, da se bodo vpisali v članstvo tedaj, ko jim boste obenem že tudi ponudili knjige (t. j. v mesecu novembru). Najkasneje 1. avgusta moramo tiskarnam sporočiti naklado, v kateri naj tiskajo letošnje knjige Prešernove družbe. Zato opozar- jamo poverjenike in vso javnost, da bomo kasnejša sporočila in vpise le težko upoštevali. 2. Do 1. septembra nam javite, koMko in katere izmed petih knjig želite vezane v polplatno oziroma platno. Doplačilo za vezavo kole- darja v polplatno je 100 din, v ' platno pa 200 din, za vsako izmed ostalih knjig pa v polplatno 80 dinarjev in v celo platno 160 din. 3. Pohitite z vpisovanjem čla- nov. Ker bo stala Družbo vsaka zbirka preko 500 din, storite vse, da zberete čim več podpornih in ustanovnih članov. Imena pod- pornih in ustanovnih članov, ki bodo plačali! članarino do konca tega meseca, bomo objavili lahko še v koledarju za leto 1954, sicer pa šele v naslednjem letu. Kdorkoli nam piše, naj sporoči tudi točen naslov, kjer naj bo navedena tudi pošta in železniška postaja. Glavni odbor Prešernove družbe Trgovski uslužbenci lodrsava s svojimi koraki po kuhinji. Ko so žganci kuhani, potihoma hiti mati k vsakemu ležišču. Prime za mo- ževo blazino: »Jernej, vstani!« Rahlo se dotakne sinove roke, neslišno drsa od ležišča do ležišča: »Rudi, Jože, Nac, žganci so že na mizi!« Večkrat se zgodi, da privošči Nacku, najmlajšemu Hrastnikovemu knapu, še celih pet minut. In kako sladko je tako jutranje darilo! V zameno za teh pet minut, ki jih mati navrže Nacku, so na štedilniku vedno pripravljene suhe trske, ne da bi se mati in sin kdaj o tem dogovorila. Zgodi se, da ni trsk in takrat, kot pribito, odpade tudi pet- minutni podaljšek spanja. To je nena- pisano pravilo med materjo in sinom Nackom. Naslednji trenutek oživi vsa kuhinja. Jože pravi, da se je komaj vlegel, Rudi ugotavlja svoje sanje, Nac godrnja, da je še prezgodaj. x Oče Jernej se tiho smehlja, pripravlja svetilke, zajtrkuje, vtakne malico v žep in bolj sam zase zabrunda: »srečno« ter odide. Pred vrati se mu dobrika pes Ninaš^ Oče Jernej ga počehlja pod gobcem, kar psičku očividno zelo prija. Ninas je že tri leta čuvaj vse rudarske kolonije, vendar ima hišno pravico pri Hrastni- kovih. Od kod se je zatekel, ne vedo. In tako mu vsi otroci rudarske kolonije vbijajo znanje v pasje možgane in v svojih vzgojiteljskih naporih tudi uspe- vajo. .Ubogljivosti so dosegli pri njem več, kot starši pri njih. Otroci ga imajo neizmerno radi. Palice pes Ninaš ne pozna. Priteče le na posebne žvižge in zaman se trudijo vaški otroci, da bi jim sledil. Rudarska kolonija je njegov dom. Go- spodinje lahko suše perilo tudi ponoči, kokoši in zajcev nikoli- ne zmanjka — Ninaš varuje imovino. Skače v višino kakor dober telovadec, odpre • vsaka vrata in čudo vseh čud, igrati zna tudi »ristanc«. Otroci so mu toliko časa pre- stavljali nogo, da je uspel tudi v tem. Ce se kdaj zmoti, mu to velikodušno odpustijo in mu ne štejejo »zapik«. Miren je in vljuden. Ce ga dražijo neznanci, pokaže zobe. Prenekateremu fantiču je že raztrgal hlače. Ce je pri- zadeti iskal lastnika, so ga otroci poslali k Hrastnikovim. Hrastnikovi fantje pa so se smejali: »Ni naš Ninaš!« In raz- očarani tožnik je odšel. V takih prime- rih je bil kuža Ninaš zelo inteligenten. Ni ,silil izza vogala, dokler je trajalo prerekanje. Ko pa je razočarani tožnik odšel, se je Ninaš dostojanstveno poja- vil pred nasprotnim vogalom, veselo migajoč z repom. Vsako jutro je pozdravil Hrastniko- vega očeta in ga spremljal do ograje. Tudi danes je tako. Se trikrat se oglasi pri vratih pozdrav »srečno« in odmev krepkih korakov odhajajočih Hrastnikovih rudarjev po- lagoma zamre v daljavi. Mati stoji na pragu in njene tople oči spremljajo odhajajoče. Na obzorju se dviga nežna jutranja zarja; rahlo se prebuja jutro. Tišina se odmika nastopajočemu dnevu, vitke smreke šepečejo, drobna ptička nežno žgoli in z njo se pri pogiba zelena vejica Hrastnikovi materi v jutranji pozdrav. Danes Hrastnikova mati ne občuti lepote prebujajočega se jutra. Gleda za odhajajočimi, hlad jo trese in trpek vzdih se ji iztrga iz globine. Na njenem obrazu, v katerega so skrbi za številno družino prezgodaj začrtale gube, a kljub temu še kaže sledove nekdanje mla- dostne lepote, se ob tem vzdihu pojavi bolesten izraz. Prime za kljuko in kot bi nosila na plečih težko breme, oddrsa nazaj v ku- hinjo. Navadno je po odhodu očeta in sinov zajtrkovala še sama, danes i>a ji ni do tega. Oče Jernej, ki je zelo redkobeseden in le malokdaj pripoveduje doma o delu v jami, je včeraj pri večerji z resnim glasom dejal: »Nac in Jože, jutri ne bosta šla na sedemnajst. Sam bom šel.« Nac, ki je komaj nekaj mesecev v jami, se je gostobesedno protivU, Jože pa je gledal očeta s tistim skrbnim, vestnim pogledom, ki je tako svojstven za pravega rudarja. Odložil je žlico. Pomislil je, vstal izza mize in pribil: »Ne, oče... ! Vzdržala bova, čeprav je vi-oče. Saj sva knapa... Se nekaj dni in zazidali bomo. Rekli smo si, da bomo delali le po dve uri na sedemnajst, po- tem pa drugje. Menjavali se bomo in ni hudič, da ne bi ugnali to vročino.« Pomolčal je in bolj zase, kot za druge menil: »Prekleto težko je moralo biti včasih. Deset, dvanajst ur ste garali v tistem peklu. In za nekaj borih grošev.« Zažarelo mu je oko, ko se je spom- nil na denar in radio, ki si ga je že dolgo skrito želel. »Mati, radio bomo kupili! Z Nacem sva že ogledovala enega. Ce bo zmanj- kalo, boš pa še ti priložil, kajne Rudi?« »Kakopak! Meniš, da ga sam ne mo- rem kupiti? Kupil ga bom, takrat... no, ko se bova z Anko vzela.« Zadnje besede je izgovoru tiho, lju- beče, kot bi govoril Anki. Tisti hip pa mu je šinilo v glavo: »Takrat bom kupil takšnega, v ka- terem se bo tudi videlo ...« • »Ha, hahaha —« se mu je zakrohotal v besedo šaljivi Nac. »Videlo, da, ampak ti boš videl le svojo Anko.« Tako je razgovor o j^mi prešel na radio in se končal š smehom. Le Hrastnikovi materi so moževe be- sede težko legle na srce. Kako je ljubila te svoje fante, kako pwnosna je bila nanje, kako se je tresla zanje takrat, ko so bili partizanom kurirji. Vendar se je vse srečno izteklo in ko so se parti- zani vrnili iz gozdov, je šele zvedela za vsa tajna pota svojih fantičev. »Le zakaj so rinili drug za drugim na šaht?« je velikokrat premišljevala. Dovolj je bilo kruha tudi drugje in vendar... Prvi je ostal v jami, ko je nekega dne pred leti spremljal očeta; potem je spremljal očeta Jože, ki so mu že kot kratkosrajčniku bili hunti največje razodetje. Kako ga je nekoč ure in ure iskaia, Jože pa je sladko spal v polomljenem huntu, ki še danes stoji tam ob robu kolonije, pri gozdni poti. Nikdar ni mogla zvedeti, kako se je triletni bosopetnež povzpel na jam- ski voziček. Nikoli se niso pogovarjali, da bodo fantje odšli na šaht in vendar je vse vleklo v jamo, drugega za drugim, tako kot vleče debela železna vrv hunt za huntom v rov in iz rova. . Stari kopač Jaka trdi, da nadnaravna moč privablja v podzemlje sinove ru- darjev. Kdo ve — modruje v mislih Hrastnikova mati, ko pospravlja ostan- ke zajtrka. Nikoli še ni bila v jami, vendar jo dobro pozna. Spoznala jo je kot hči rudarja, kot žena ruđarga in najbolje kot mati — rudarjev, Sreča in radost, trpljenje in nemir, veselje in žalost, pesem in kletev, vse to se preliva iz dneva v dan, iz roda v rod. In to je jama! Vsa lepa in pravljična, kadar Rudi, Matevž in Matija smehljajočih oči štejejo doma polne hunte nakopanega premoga in jih kar mimogrede spre- minjajo v lepe denarce, zahrbtna, težka in grozeča, kadar oče Hrastnik reče: »Jože in Nac, danes ne gresta na sedem- najst, sam grem ...« Zato Hrastnikovi materi danes delo ne gre izpod rok. Vsa nemirna je, nekaj jo tišči v prsih in bojazen, ki ji je legla v ^rce, se vztrajno vrača in povečuje. »Ne, prav ničesar se jim ne bo zgo- dilo!« Uporno zavrača trpke misli, ven- dar se jih ne more znebiti. Kakor po- časno, vztrajno in enakomerno proni- canje deževnih kapelj po raztrganem strešnem žlebu, tako jo gloda trpka misel in z njo moreča' slutnja. Skoraj je pozabila poklicati Vladka, Tevža in Marjanco. Se nikoli se ni zgo- dilo, da bi se sami zbudili. Vladko in Tevž! Bo tudi njiju skriv- nostna moč speljala v jamo? Ne! Skoraj bi glasno zakričala. Za nič na svetu ju ne bo pustila. Vsaj ta, najmlajša, bi rada obvarovala. Ne sme ju pogoltniti jama, kot vse ostale, noče, da bi tudi za njiju trepetala, ko bi vzela svetilki in rekla: »Srečno!« Bomo videli, kdo bo močnejši — se je v mislih junačila — materino srce ali jama. Matevž je najboljši dijak v razredu. Profesor naj bo. Vladko pa se bo izučil kaknše obrti. Na šaht ga ne bom pu- stila, pa čeprav že zdaj nadleguje očeta in brate, naj ga peljejo vsaj do prvega odkopa. Tisti nevidni plin ... kakor zahrbtna zver plane nenadoma in ne veš kako in kje. Čeprav malokdaj, a takrat se razlije po vsej rudarski koloniji skrb in žalost. Odprla je okno in preko gozda. je prihajalo enakomerno rof>otanje rudni- škega vlaka. V valovih je prodiral skozi gosto zelenje enakomerni hrup oddalje- ne separacije. Od bližnjega borovca je bilo slišati šum rudniške žage. Sadno drevje je bleščalo v polnem cvetju. Hladen, z vonjem tople smole nasičen veter je zavel z gozda proti dolini. Hrastnikova mati je pcbitela. Ob dveh je zatulila sirena. Cez pol ure so se vrnili, utrujeni od težkega dela: oče, Jože, Nac in Ry,di. Materi se je 'odvalil kamen od srca. Dušeča slutnja, ki jo je preganjala vse dopoldne, se je razblinila v nič. Njene smehljajoče oči so objele vse štiri hkrati in veselo jim je odgovarjala. Kolikokrat v življenju je čutila tako kot danes in kolikokrat še bo. Fantje pa, kot da ničesar ne vedo o njeni za- skrbljenosti. Umivajo se, prhajo, vesele se — in sama se veseli z njimi. Nekoč ni dočakala vseh... »Rudi pride kasneje,« je s tresočim glasom dejal oče Jernej in odmaknil oči. Nac in Jože se nista vsedla za mizo; sklonjenih glav sta obstala na pragu. Vztrepetala je, prebledela, krik groze se ji je iztrgal iz grla in se razlil po vsej koloniji. Srepo je strmela v moža. Se je upala... Morda se je samo potolkel, morda ... (Konec prihodnjič) Tekstilna tovarna Šempeter ob Savinji čestita k Prazniku vstaje vsem delovnim ljudem in vsem svojim odjemalcem ter želi, da bi še naprej stopali po zmagoviti poti napredka — v socialistično izgradnjo naše domovine. Ob Dnevu vstaje in Prazniku Celja čestita Zdravilišča Dobrna delovni kolektiv vsem delovnim ljudem Celja in okolice k doseženim uspehom pri poglabljanju socialistične demokracije in utrjevanju socialistične zavesti. — Obiščite nas ob nedeljah in praznikih. V tem najlepšem zjdraviliškem kraju, v sončni legi, med smrekovimi gozdovi boste našli zdravje, počitek in razvedrilo. Zdravilišče Vam nudi po zmernih cenah hrano in okrepčilo. Po prijetnem počitku se boste vrnili z novimi močmi na delo stran 6 •'Savinjski vestnik ;, dne 18. >ulija 1953 Štev. 28' Fran RoŠ: PRVI UPOR Bilo je v začetku maja 1941. Okna šole v Lokavcu so bila odprta pomladnemu soncu. Iz razreda so to jutro prihajale glasne, odsekane besede t) trdem tujem jeziku. Govoril jih je novi nemški učitelj Hubert, ki je bU iz rajha z učiteljico Herto semkaj poslan. Za šolo je zelenel vrt, že se je ko- šatilo sadno drevje. Na bližnjem polju je mlado žito valovalo v toplem vetru. Med njivami in travniki so stale nizke hiše vse do temnega smrekovega gozda, ki se je polagoma dvigal v hrib. V svoji sobici v šolskem pritličju je ob mizi slonela bivša učiteljica Milena Primčeva z nemirnimi očmi. Pred pol meseca so ji gestapovci odvedli v mari- borske zapore moža, upravitelja te šole. Njun edini sin, visokošolec, pa se iz Ljubljane tudi še ni vrnil domov in bolje je bilo zanj tako. Ostala je sama. In še šolo so ji vzeli, slovenske otroke pa so izročili Hubertu in Herti. Njej pa so ukazali, da mora zapustiti tudi to edino sobo v šoli, ki ji je od stanovanja še ostala. Prisluhnila je besedam novega uči- telja, ki so zadirčne trgale tišino šol- skega okolja. Ponavljale so se in je na- nje s plaho negotovostjo odgovarjal po eden otrok, končno pa ves razred v nemškem jeziku: »Naš firer je Adolf Hitler!« »Firer je osvoboditelj Spodnje Štajer- ske!« »Mi smo Štajerci!« »Naša domovina je Velika Nemčija!« Otroci so z muko izgovarjali. Strah je bil v njihovih zlomljenih besedah,^ strah pred tujim človekom v uniformi, strah pred njegovim trdim jezikom, ki ga niso razumeli. Nekaj neznanega in težkega se je vse bolj grmadilo nadnje. Nekaj, kar hoče iz njih vseh narediti nekaj drugega in jih iztrgali iz vsega, v čemer so živeli doslej in kar so bili. Neki otrok je tenko zajokal. Milena je slišala njegov glas, kakor da kliče na pomoč. V hipu je vstala, pa se je spet sesedla, ko je občutila vso svojo nemoč proti nasilju, ki se je zgrinjalo na te otroke, nanjo na svet. »Pišemo!« je siknil učitelj. Nato so otroci prepisovali s table prej govorje- ne stavke, dokler ni zapel šolski zvo- nec. Da, prav isti zvonec se je oglasil, ki je Mileni toliko let zvonil, samo da je njegov glas bil tedaj miren in zvočen. Otroci so iz razredov stopicali po hodniku na dvorišče s tihimi, resnimi obrazi, kakor jih ni bila vajena videti na njh. Tedaj je kopica deklic obstala pod njenim oknom. Ni se jim mogla skriti, ko je spoznala, da jo iščejo. Ža- lostno se jim je nasmehnila, ko je za- gledala v njihovih plašnih očeh mokro svetlikanje. Da, to so bila dekleta še nedavno njenega razreda. »Pozor! v Vrsto zbor! Razhod!« je klical učitelj Hubert in iskal med mla- dino, kažoč ji, kako naj izvaja povelja. Mlad, visok in v črni uniformi s kiju-. kastim križcem na traku preko rokava ni bil niti malo podoben učitelju. K njemu je pristopila še učiteljica Herta, drobna in prav tako mlada, z bujnimi rumenimi lasmi, v zelenem suknjiču. Tedaj je potrkalo na Milenijia vrata. Previdno je vstopil Rojnikov Jure, njen dobri učenec z živahnimi, zvestimi očmi. »Jure!« ga je pozdravila. »Kako ti je?« »Saj veste. Ne bom več hodil k temu učitelju, doma ostanem. Oče so mi na- ročili, naj vam povem, da se kaj ogla- site pri njih. Morda česa potrebujete zdaj, ko ste sami in brez službe. In ali je res, da vas preganjajo iz te sobe v šoli?« »Da. Povej doma, da se zahvaljujem, in se bom oglasila.« »Pa še nekaj sem vam hotel povedati. Ne ustrašite se nocoj, če boste tu okoli šole kaj opazili. Trije smo se domenili, da nocoj pomažemo nov nemški napis na šoli.« »Ce vas dobe, vas bodo zaprli in še kaj hujšega storili z vami.« »Vse bomo opravili v temi. Tudi za- stavo bomo odnesli s šole.« »Učitelj ima revolver in bo streljal na vas.« »Potiho bomo naredili, ko bosta uči- telj in učiteljica v gostilni pri večerji. Vi nas pa tudi ne boste izdali.« »Samo bojim se za vas vse.« »Ne bojte se! Samo pokazati hočemo, da se jim ne damo kar tako. Ali me- nite, da bodo Nemci zmagali?« »Tega ne mislim. Toda vi vsi ste še otroci. Ko bodo tudi veliki pričeli...« »Naj že zdaj vedo, da smo Slovenci in nam oni nikdar ne bodo gospodarji.« »Saj je lepo, da se jim ne daste. Toda če vas... Zelo pameten in previden bodi. Jure! In glej, da vas kdo ne izda.'* »Samo vam smo zaupali, nihče drug za to ne bo vedel. Vedno smo vas radi imeli. In še to vam povem, da boste še učili lokavške otroke, ko bo naša šola spet slovenska.« Jure je tiho odšel In Milena je za- skrbljeno strmela skozi vrata za njim. Prihodnjega dne, malo pred poldnem^ se je v Lokavcu hrupno ustavil kavfiion in pred šolo izkrcal ducat gestapovcev z revolverji, puškami in strojnico. Ob-t koliliso šolo in se razdelili po razre- dih. Ze pred šolo se jim je pridružil Hubert s Herto. Oba sta jim razburjena: in ogorčena pripovedovala o vsem, kar se je bilo v pretekli noči v vasi zgo- dilo. 9 Dva gestapovca sta surovo odprla vrata v sobo učiteljice Milene in jo ob- sula z zadirčnimi vprašanji: Kje je bila v minuli noči! In če se res ni ganila iz sobe, kaj je slišala in videla! Kdo po njenem mnenju bi bil zamazal na- pis na poslopju in snel nemško zastavo! Ce ne bo mogla navesti drugih, je vse to storila sarm, ali pa je koga nago-^ vorila k temu zločinskemu dejanju. Za' vse to bo morala odgovarjati. »Tu je zdaj veliki rajh! Kdor v njem noče biti firerju vdan, ni vreden, da diha rajhovski zrak. Vse take ničvred- neže bo rajh pomandral in uničil kot škodljiv mrčes... « Tajila je vse, solze strahu in srda so ji zalivale oči. »Milena Primee, aretirani ste! Opra- vite se v pol ure, da greste z nami! S seboj vzemite hrane za dva dni, odejo, skodelico in žlico^ V zaporu vas željno pričakuje mož, ki je nedvomno pravi bandit. Tu v šoli sta oba nepotrebna, dovolj dolgo sta potujčevala štajersko deco.« Dvignila se je ponosno, mirno. Vse, tudi trpljenje bo delila z možem, z ljud- stvom. Tudi njeno trpljenje bo cena za novo in lepše svobodno življenje. S prezirom je zrla na gestapovca, ko sta se plazila okoli omar in odpirala predale. Molče je gledala, ko sta našla in ji vzela tri tisočake. »Za vse večje stvari gre zdaj,« je po^ mislila. Zasliševanje otrok po razredih je bilo končano. Iz razgovorov gestapovcev se je dalo sklepati, da uspehov ni bilo. »Zakrknjeni otroci, prava banda!« Mileno s kovčkom prtljage so od- peljali v šolsko pisarno, kjer je morala sesti med dva gestapovca. Nad njimi je visela slika firerja s pramenom las po- ševno preko čela, s fanatičnimi, zlo- veščimi očmi. »Imeli bi pravico to vašo vas požgati z ljudmi vred in jo izravnat\ z zemljo,« je dejal prvi. »Tuko smo delali tudi na Poljskem. Da ste to videli! Bilo je pre- lepo!« »Bili ste tu učiteljica,« se je oglasil drugi. »Kakšno druhal ste tu vzgojili!« »V mejah rajha pač ne bo več pro- stora za vas, kvečjemu v kakem tabo- rišču. Kot ženska sicer niste odvratni, to vas utegne rešiti, če bi se hoteli pO' truditi. Tudi ob kako Poljakinjo smo si kdaj mimogrede obrisali blatne škor- nje. Tam je bilo mnogo prav takšnih golobic ...« Ko se ji je prvi nato približal, je ka- kor blazna planila kvišku- in stisnila zobe. »No, odvadili vas bomo te barbarske upornosti. Mehki boste še, za to bomo poskrbeli.« Vstopil je Hubert in^se obrnil k Mi- leni: »Torej nič? Tudi vi ničesar ne veste? Tu ste nemogoči.« Milena se je molče ozrla skozi okno. Iz šole so odhajali otroci. Videla je, ka- ko so trije dečki obstali na cesti in gle- dali semkaj k njej. Med njimi je bil tudi Rojnikov Jure. »Marš!« je Hubert zagrozil dečkom skozi okno. Počasi so krenili dalje in se še nekajkrat ozrli . Kamion z Mileno sredi gestapovcev je odhajal. Še zadnjič ji je pogled objel kraj njenega dolgoletnega dela in lepe družinske sreče. S šole se je razločno videl pomazani napis, nad njim pa je že visela nova zastava s kljukastim kri- žem. Med dvema hišama na kraju vasi je stal Jure in ji zamahnil z roko. Zamah- nil je krepko kakor z odločno voljo, ki ne bo popustila in se ne bo dala zlo-. miti. * • Polna štiri leta so minila, ko se je v Lokavec vračal šolski upravitelj Pri- mee z ženo Mileno, oba izmučena in prezgodaj ostarela. Vračala sta se iz pregnanstva v Srbiji. Sina ni bilo z njima, padel je bil kot partizan v ro- ški ofenzivi. Z železniške postaje ju je vozil v koleslju Rojnikov Jure, zdaj visok fant v uniformi. S prsi se mu je svetila me- dalja za hrabrost, ki si jo je zaslužil kot partizanski kurir in borec. Končno sta pregnanca zagledala prve lokavške hiše, nekatere med njimi brez strehe, skoraj vse pa so kazale poškod- be iz borb. Koleselj je obstal pred šolo. Nemci so jo bili zažgali, zdaj pa je bila že na novo prekrita in z lesene deščice nad vhodom je blestel že nov slovenski na- pis. K njima so prihajali vaščani in jima veselo stiskali roke. Mnogih dobrih znancev ni bilo več živih. Največ težkih žrtev pa je dala mladina. Z resnimi besedami so se razgovorili o delu, ki je zdaj pred njimi. V njem jih bodo izgube in rane manj bolele, v njem se bodo svobodno prebujale nove moči, ki bodo gradile srečo bolj- ših dni. - O - Trgovsfto podfefje JADRAN' C E L Л E čestita vsem delovnim ljudem mesta Celja ob Prazniku Celja in Dnevn vstaje z željo, da bi s svojimi delovnimi napori in socialistično zavestjo doprinesli čim več za izgradnjo socializma SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »BETON« CELJE se pridružuje praznovanju Dneva vsfaje in pošilja vsem delovnim ljudem iskrene čestitke ter želi, da bi ta praznik v spominu na veliko obdobje našega naroda podkrepil delov- ne ljudi še k večjim de- lovnim uspehom Naj živi Danvstaje slovenskega ijudstval Naj živi Dan mesta Celja — ceijski borbeni prazniki DELOVNI KOLEKTIV STEKLARNE „BORIS KIDRIČ" I čestita vsem delovnim ljudem k Prazniku vstaje sloven- skega ljudstva. S posebno ljubeznijo se kolektiv spominja >elikih žrtev prvoborcev, ki so slovenski narod popeljali v upor in mu izvojevali zmago. Ta dan nam bo podvojil voljo in prizadevanje za izgradnjo naše boljše — socia- listične bodočnostir OIcrajna zadružna zueza v Celju čestita k Prazniku Celja vsem Celjanom, k DNEVU VSTAJE pa vsem delovnim kmetom, delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem naše domovine ter jim želi mnogo uspehov pri graditvi socialistične Jugoslavije! Vsem našim odjemalcem, vsem dobaviteljem, kme- tijskim zadrugam ter vsem delovnim ljudem mesta in vasi čestita k največjemu prazniku Dnevu vstaje; zeleč jim novih, uspehov pri izgradnji socializma delovni kolektiv Trgovskega podjetja OZZ v CELJU Lesno industrijsko podjetje CELJE Čestita vsem borcem NOB, delovnim ljudem in vsemu prebivalstvu mesta Celja k Prazniku mesta Celja in DNEVU VSTAJE slovenskega ljudstva! stev. 28 »Savinjski vestnik«, dne 18. julija 1953 Stran 7 Čestita vsem delovnim lju- dem in kolektivom mesta Celja ob DNEVU VSTAJE slovenskega naroda in k Prazniku našega mesta SLEDEČ SLAVNI TRADICIJI 22. JULIJA USTVARJAMO NJEGOVE SVETLE CILJE — SOCIALIZEM TER ČESTITAMO OB TEJ POMEMBNI OBLETNICI VSEM DELOVNIM LJUDEM CELJA DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE ORGANSKIH BARVIL II T O B II herojski dnevi sloven- skegaiaroda-vodilo naSe sedanjosti IN bodočnosti DELOVNI K O LE K T I V TOVARNE f PERILA TOPER Naj živi 22. iulij! CELJSKE BODICE CUDEN TIC Po Celju krili čuden tič, ki redkokdaj kaj več od nič ima denarja ...., a zdaj si zmisli: rad hi dal za neko takso pol od nič, se pravi, četrtino honorarfa ... KADROVSKA POLITIKA Dekle s primemo priporoko v žepu (ponižno in marljivo kakor pišče) predstavi vsemogočnemu se šefu in skromno dè, da prvo službo išče. »Strokovno« šef presodi jo od pet pa do temena in z rameni zmigne: — To ni dekle, ob kakršni razvnet bi čakal, da se krilo nad kolenom dvigne. Molče dekle zapušča kruto »rezidenco«, saj razočarana je v dno srca. V skrbeh za svojo eksistenco za knjigo »O lepoti« zadnje solde dá. Kaj dobri rèdi? Važna nič ni pasana diploma, saj jutri cipa dražestne postave sprejeta bo — čeprav bo prazne glave. (Ce šefu v juho kdo ne strese— broma) KOLEKTIV HOTELA, RESTAVRACIJE IN KAVARNE EVROPA čestita delovnemu ljudstvu k Prazniku vstaje in Dnevu Celja Cenjene goste opo- zarjamo, da je v vrtni dvorani vsako sredo, soboto in nedeljo * P L E S * aii so se na Bepmudíh zoston] pripravljali Veliko so po svetu govorili in pisali o Bermudski konferenci, kjer naj bi se veliki trije pomenili o skupni politiki treh velesu v sedanjem političnem ob- dobju. Odvisna bermudska vlada se je z veliko vnemo pripravljala na ta do- godek, ker si je obetala lepe dohodke. Poleg treh predsednikov vlad in njiho- vih spremstev, neizogibnih novinarjev in reporter j ev so pričakovali tudi ve- liko število radovednežev, ki jih tišči denar. So namreč ljudje na svetu, ki so se že naveličali vrtljive sreče v Monte Carlu, ki jim je romantičnost tihomorskih otokov in njih eksotičnost odveč, pa si iščejo zabave v ozračju politične razburi j ivosti. Odlaganje konference je šlo v nedo- gled. Najprej Francozi niso vedeli, koga bi poslali, ker so bili cele tedne brez vlade, potem je zbolel britanski premier minister Churchill. Novii dogodki v Nemčiji, Češkoslova- ški, Poljski, Madžarski, obotavljanje na Koreji, nejasnost v Indokini, nesoglasja okoli Sueza in nenadne spremembe v sovjetski politiki so narekovale, da so pohiteli. V Washingtonu so se na hitro sestali zunanji ministri Amerike, Fran- cije in Velike Britanije. Ker nekateri krogi menijo, da je ta konferenca na- domestilo za bermudsko, drugi pa zo- pet, da je to bermudska konferenca v malem, svet še danes ne ve, če bo obetana konferenca rojena ali ne. Zdaj še nekaj o Bermudih. Bermudske otoke je odkril španski pomorščak Juan Bermudez. Od leta 1609 je otočje angleška kolonija. Angleži so jih prevzeli 99 let potem, ko so bUi od- kriti. Vsi otoki skupaj merijo 54 kva- dratnih kilometrov. Največji med njimi je Veliki Bermuda, ki meri 39 kvadrat- nih kilometrov. Po podatkih (iz leta 1948 je otočje štelo 37.000 prebivalcev. Naj- večje mesto je Hamilton, ki šteje 3500 prebivalcev. Od 360 otokov, ki jih »premore« otočje Bermuda, je pretežna večina nenaseljenih. Nekatere od teh imajo v uporabi Amerikanci kot po- morske baze. Otok ima 35 km železniške proge. Prebivalstvo živi od ribolova, poljedelstva, predvsem od zelenjave, največ dohodkov pa jim prinese turi- zem. Otočje vladata izvršni lin zakono- dajni svet, ki ju imenuje angleška kronska vlada. Po vseh teh podatkih, ki dokazujejo, kako majhna je ta »odvisna državica«, nam bo jasno, da se na Bermudih ču- tijo prikrajšane, če obetane konference ne bo. Slika prikazuje pristanišče mesta Hamiltona na otoku Veliki Bermuda FILMSKO ŽIVLJENJE Dve vrsti komike dva svetova Celjska filmska publika je imela ne- davno prüiko videti dve filmski ko- mični stvaritvi: Festival Charlesa Cha- plina in domačo Občinsko dete pro- dukcije Avala fUma. Nušičevega bistva Občinsko dete tudi na platnu ni izgubilo; v njem je prišla na površje prav njegova osnovna zna- čilnost: težnja po zunanjem efektu, ki zagotavlja uspeh na prvi mah, kateri pa se pridružujeta njegova jedka pro- dornost in smisel za odkrivanje in sme- šenje družabnih fint ,in vseh tistih drobnih spletkarskih nagibov, ki so nujno potrebni za dosego uspeha v Nušičevi dobi. Ravno to zadnje ga je storilo družbenega kritika ter mu za- gotovilo trajnost v srbski književnosti. Seveda pri Nušiču ne smemo pričako- vati molierjevskih občečloveških potez, vkljub temu-pa ume srbski komedio- graf tudi brez nje dati svojim delom žar muje, vzrok, navdih in mik duho- vite risbe značajev. S svojimi deli je dal Nušič pečat svojemu času in ga obsodil kot dobo zlorabljanja človečanskih načel za niz- ke nagibe. Občinsko dete je vsekakor zgodovinski dokument v visokem smi- slu, ki so ga igralci Avala filma odlično podoživeli. Vendar se v slovenskih ki- nomatografih predvaja s prevodom, ki je vse prepogosto zgrešil bistvo srb- skega teksta. Prav bi bilo, da bi bili poverili prevajanje filmskih tekstov v bodoče bolj sposobnim ljudem. Občinsko dete bo torej ostalo v zgo- dovini jugoslovanskega filma na mestu najboljše filmske komedije do leta 1953. Charlie Chaplin je priznan komik svetovnega filmskega sveta. Velika ve- čina filmskih kritikov mu priznava prvo mesto, kar prav gotovo tudi za- služi. Njegova komika je več kot samo komika, kajti vzvišen patos, pečat nad- povprečnih duš, ji daje neminljivo ceno. V Festivalu je Chaplin združil več krajših del, ki jih je smatral za naj- boljša. Vsa so nema, vendar se zdi spričo dovršene mimike vsaka beseda odveč. Chaplin je mojster kretnje in z njo pove več, kakor marsikdo z gorami čenčanja. Njegov osnovni ton je prav- zaprav dobrota. Zdaj je potepuh goslač, ki zgolj zavoljo kategoričnega impera- tiva reši ubogo dekle iz rok brezsrčnih gospodarjev in zato ne terja nobenega plačila, ampak mu je dovolj da vidi svojo ubogo deklico srečno, zdaj je kaznjenec, ki je komaj zbežal zasledo- valcem, vendar kljub lastni stiski po- maga drugim, a zato žanje sovraštvo in nizko maščevanje. Vedno je dobrota sama, ki nosi nesrečnim tolažbo, nadute pa užene v kozji rog tako ali drugače. Požrtvovalnost, nesebičnost, dobrota, naivnost, to je Chaplinov filmski lik. O, če bi pustil troho tega svojega bo- gastva tudi v naših srcih! ilapsodija otožnosti Ze dalj časa smo žrtve povprečnih in osladnih ameriških pa tudi avstrijskih filmov, ki jih moramo spričo pomanj- kanja naših domačih in spričo smotra, ki ga film sploh ima, prebavljati tako ali drugače. V naših kinematografih že dolga leta odvijajo in zvijajo filmske trakove, ki nam le redkokdaj projici- rajo na platno kak umotvor, ki bi bil zares nadpovprečna stvaritev in ne — kakor se temu pravi — nič kaj prida in zdolgočasena plaža. Med ameriškimi filmi, ki smo jih zadnje čase gledali v Celju, smo morali požreti marsikak kosmat pa spet oskub- ljen zmazek, česar pa smo — na srečo! — vajeni in nas zato dober film že kar preseneti. »Rapsodija otožnosti« obravnava živ- ljenjsko pot ameriškega skladatelja G. Gershwina (1898-1937), toda spet po hoUyvi^oodskem kalupu, kajti prav ta kalup je to pot prikrojil nekoliko po svoje. Navsezadnje nas to niti ne moti, ker je bistvo tega filma — glasba in ta je pristna in občutena ter nam nudi dovolj užitka. Odlika tega filma je nemara prav tu, se pravi, v posredovanju tega izra- za, ki je vtisnil celotni ameriški glasbi svojstven pečat. V to glasbo je ge- nialni preseljenec — ruski Zid Gersh- win ujel ameriški predraestni svet in ji vdihnil ves žar ljudskega optimizma ter ustvaril umetnost, ki nosi neizbrisni pečat globokega humanizma. GRADITEV SUŠILNICE Kmetijska zadruga v Gorenjah se je odločila, da bo zgradila moderno sušil- nico za hmelj. Ker so potrebne pred- priprave dokončane in načrt odobren, zato se bo z gradnjo v teh dneh pričelo. Tako bo sušilnica poleg lepega zadruž- nega doma nova pridobitev za Gorenje. Preboldčani protestirajo V uredništvo našega lista je prihitela toča člankov in protestov okoli kritike »Celjskih grofov«, ki je z njimi go- stovala gledališka družina »Svobode« iz Prebolda na Gomilskem. (Objavljena je bila v »Savinjskem vestniku dne 27. junija t. 1.) Vseh teh stvari — razumljivo — ni moči objaviti; navajamo glavne misli. Fric ugotavlja, da je kritika neute- meljena in je zaskrbljen, češ da je s » tem »zavrnjeno njihovo nadaljnje de- lo.« Juhart trdi, da je bila to ena naj- boljših predstav na Gomilskem in da je te misli pretežna »večina gledalcev. Bukove in Toplišek sta prišla do za- ključka (pismo je obširno, zato nava- jamo le glavne misli — op. ur.), da je bila kritika pisana »v grobem, žaljivem, neobjektivnem tonu in vrhu vsega še nelogična... lahko jo je pisal samo kakšen študent, ki je v šolski klopi pr- vič slišal nekaj o gledališki »Umetnosti ter videl nekaj dram v Celju in Ljub- ljani...« Dalje govori pismo o tem, da ni mogoče presojati z istimi merili gle- dališka dela poklicnih igralcev in ama- terjev. Zahtevata nepristransko kritiko, tako, ki ne bi le rušila, temveč hkrati tudi gradila. Sodeč po teh pismih je bilo tisto kri- tično poročilo pristransko in laično, vendar je taka tudi večina teh pisem, ki ugotavlja samo sijajen uspeh, nič pa ne pove o tem, v čem se ta uspeh dejansko zrcali. Možno je seveda oboje. Možno je, da je bila igra odlično odigrana in možno je tudi, da ne. Kakor je bü neobjekti- ven pisec kritike v tem, ko je bil brž- kone preveč zahteven, tako so neob- jektivni tudi avtorji teh pisem v tem, ko so bržkone premalo kritični. Za zaključek pa je treba reči, da je že sama uprizoritev »Celjskih grofov« na podeželskem odru uspeh in to tem večji, čim bolj imamo pred očmi trud in prizadevanje ter napore, ki jih ta drama zahteva. Uredništvo IZ VITANJA Šofer Kmetijske zadruge Vitanje je vozil »Unimog« S-5046, last te zadruge. Na cesti Vitanje-Fužine se je zvečer zaletel z avtom v telefonski drog in ga podrl. Vozuo se je prevrnilo. Šofer je bil menda vinjen, pa tudi vozil јз prehitro na ovinku. Škoda, povzročena na avtomobilu, je precejšnja. Šofer se bo moral zagovarjati pred sodiščem. stran 8 »Savinjski vestnikdne 18. julija 1953 Stev. 28 ^Savinjski vestnik"* ne bo torišče osebnih obračunoi;anf • • • Zadnjič sem slučajno slišal na ulici žensko, kii je živčno krilila z rokami, ko je pripovedovala sobesednici: »Tako me je X. Y. zadnjič ujezil. Komaj sem se zadržala, da ga nisem dala v časopis.« Mravljinci so me spreleteli ob teh besedah. Govorila je namreč tako resno, kot da se samo po sebi razume, da bo »Savinjski vestnik« ta njen izliv jeze tudi objavil. Odkrito rečeno smo res sami krivi, da mnogi naši bralci mislijo in imajo naš časopis za nekako sabljo, s katero lahko sekajo svojim osebnim nasprot- nikom »glave«. Dostikrat smo v stolpiče našega časopisa spustili notice, ki so se pozneje izkazale kot tendenčne, osebne, hudobne, neresnične in vrag si vedi, kaj še. Ker pa zakon o tisku določa, da se ima javno napadeni vsaj pravico pred javnostjo braniti, se iz številke v številko vrstijo popravki, potem zopet popravki na popravke in tako v ne- dogled. Tako so na primer v Laškem nekateri posamezniki máslili. List je načel nekaj splošnih načelnih problemov, potem pa so deževale na urednikovo mizo razne drobne reči, ki jim je težko na mah najti resnično ozadje (uredništvo bi potemtakem potrebovalo najmanj 10 sposobnih pravnikov). Pa ne samo v Laškem, povsod so se našli ljudje, ki so v časopisu gledali najpriročnejše orožje za obiranje, enostransko kritizi- ranje, napade in žolčne izlive. Ker ni namen časopisa, da na zado- voljstvo tistih čitateljev, ki ljubijo »čveke«, objavlja take malenkosti, je uredništvo odločilo: »Savinjski vestnik« n,e bo več spre- jemal notic, kritik in člankov, kjer gre za drobne primere, ki jih prizadeti lahko med seboj uredijo, če so količkaj »parlamentarni«, poleg tega je tu še civilno sodišče, če komu trma ne do- pušča pametnejše sprave. Časopis bo objavljal le take primere, ob katerih naj javnost ustvarja mnenje, ob katerih se lahko čitatelji česa naučijo ali kaj koristnega zvedo. Pri vsaki še tako odgovorni nalogi ima uredništvo lažje stališče, kjer lahko presodi, če so članki v korist socializma. Pri drobnih rečeh pa takega načelnega merila resnice ni. Vsaka palica ima dva konca, pravi ljudski pregovor. Kako naj uredništvo ve, če ima res prav tisti, ki to vneto v svojih člankih zatrjuje. Posebej opozarjamo naše redne do- pisnike, naj to upoštevajo, ker tudi njim v bodoče takih drobnarij ne bomo objavljali, čeprav odgovarjajo zanje pisci. Naš list je glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi treh okrajev, nje- gov namen je resen in te definicije se bomo v bodoče držali. iZ cELJA... SHRANJEVALNICE KOLES V CELJU Celje v vsakem pogledu napreduje in vse to je rezultat nenehnega prizade- vanja MLO, Olepševalnega društva in vseh ostalih idealnih in požrtvovalnih ljudi, ki jim je na tem, da Celje postane res lepo, prijetno in sodobno mesto. Velikopotezno pristopamo k večjim ureditvam — na male neznatne stvari, ki so pa za dnevne potrebe delovnih ljudi važne, pa večkrat pozabimo. Shranjevalnice koles so odprte od 6. do 20. ure dnevno. Te so na trgu in pri pošti. Torej pred 6. uro zjutraj in po 20. uri zvečer v Celju ni možno shra- niti kolesa. Zaradi tega vlačijo kolesa v hodnike, naslanjajo na zidove in ob okna, celo v lokale jih nosijo. Skrb, ki jo lastnik kolesa ima, mu zagreni vse razvedrilo, če sedi n. pr. celo v gostilni ali kavarni. Obiskovalci večernih predstav, v kinu, gledališču, predavanj in sestankov itd. ki vedno trajajo čez 20. uro zvečer, nimajo možnosti brez skrbi shraniti ko- lesa. Isto velja za potnike z jutranjimi in večernimi vlaki in avtomobili. Mislimo, da se ta sicer mala, a ven- dar potrebna zadeva za delovne ljudi iz bližnje okolice, katerih ni malo, naj čimprej reši! Predlagamo, da shranjevalnice koles podaljšajo delovni čas. Zjutraj vsaj za eno in pol ure, zvečer pa za 2 in pol do 3 ure. Tako poleti, pozimi pa morda od pol 6 do 22. ure. Dalje, da se nekje pri kolodvoru — železniški postaji uredi nova, manjša nočna shranjevalnica koles. Pristojbino povišati na dvojno tako, da bi se režija, amortizacija in plača nameščenca krila, v kar ne dvomimo. F. CEMU taksne GOSTILNE? Pred dn^vi sem s tovariši delal pri asfaltiranju cestišča na Bregu pred go- stilno oziroma točilnico »Sovine«. Dan je bil vroč, delo pri asfaltnih delih pa je zelo naporno, ker delamo z vročo asfaltno maso. Ob času odmora sem ves preznojen stopil v točilnico »Sovine« in zaprosil za kozarec vode. Točajka mi je odgo- vorila, da pri njih ne morem dobiti vode ter. da lahko dobim samo vino ali pivo. Prosil sem še dvakrat ter ji ob- razložil, naj mi da vodo iz vodovoda, torej takšno vodo, ki jo uporablja tudi za pomivanje posode. .Mislil sem,*da me ne razume, a kljub temu pojasnilu sem dobil isti odgovor kot prej. Odšel sem iz točilnice, ne da bi si ugasil žejo in se vprašal: »Ali bi mi točajka postregla z vodo, če bi imela pri tem dober dobiček?« Gotovo, to sem prepričan. Mislim, da takšnih gostiln v naši socialistični družbi ne potrebujemo. B. J. >PR1MER SUROVOSTI« Odgovor na članek v štev. 27 Pisca članka bi opozoril na to, da bi se moral v bodoče pravilno in točno informirati in šele nato dati v časopis članek, ki blati in spravlja v slabo luč delovnega človeka. Res je, da je bila hiša podedovana in da pripada pol na pol možu in ženi. Vprašam pa pisca, če ve, v kakšnem stanju se je hiša na- hajala ob prevzemu, kakšna je pa danes, to lahko vidi vsak. Lahko povem, da zemlje ni dokupila moja žena in da tudi ni posestva po- pravljala, s čemer pobijam njegpve trditve, >da je od zore do mraka garala polnih 25 let«. Po zakonu o zakonski zvezi pripada imovina, ustvarjena v zakonu, obema. Ne vem, čemu bi si vse lastila potem ona. Okoličani pa tudi posamezni funkcionarji v mestu Celju lahko podajo karakteristiko o mo- jem delu, predanosti in ponašanju, lahko pa dajo tudi isto o moji bivši ženi, kar bo pa na žalost zanjo malo neugodno. Piscu članka, kakor tudi vsem drugim sem na razpolago, da mu dam točnejša pojasnila, v kolikor bi to želel. Zidanšek Franc ^ PO MARIBORSKI CESTI Ker smo pod tem naslovom v prejšnji številki izpustili poglavje o Majdičevi hiši (št. 66), ga objavljamo tokrat, vendar v nekoliko okrnjeni obliki. Gre za popravilo te hiše, ki jo je zob časa precej oglodal, tako da so stanovalci v 1. nad- stropju celo v smrtni nevarnosti (hodnik se namreč vdira), vodovod je tudi potreben popra- vila, v deževnem vremenu pa je treba, če greš po opravkih v 1. nadstropje, še dežnik, ker je navrtana tudi streha. Stanovalci želijo, da bi si stanovanjska ko- misija zadevo ogledala ter da bi si jo vzela k srcu. GIBANJE PREBIVALCEV V CELJU od 6. julija do 12. julija 1953 Л' tem času se je rodilo 22 dečkov in 22 deklic. Poročili so se: Trgovski poslovodja Juhart Ivan iz Celja, in trgovska pomočnica Klenovšek Ernestna iz La- škega; strojni ključavničar Maršič Branimir in delavka Kukovič Štefanija iz Celja; upokojenec Stvarnik Jožef iz Kalobja in Trupej Frančiška, gospodinja iz Kalobja. Umrli so: Upokojenec Cepuš Ivan, star 66 let, iz La- škega: otrok Ivanko Albin, star 2 leti, iz Pri- stave; upokojenec Verbovšek Franc, star 68 let, iz Šmohorja; otrok Kotnik Branko, star 1 leto, iz Strtnca: gospodinja Voginc Julijana, stara 83 let, iz Creta, Celje; upokojenec Rehar Vinko, star 81 let, iz Arje vasi, in upokojenec Borišek Gregor, star 54 let, iz Hude jame. V Restavraciji „Posta" nudimo vedno sveže morske ribe Vsako soboto in nedeljo na vrtu Ijotela „Union" ples Lesno industrijsko podjetje Mestinje želi ob Dnevu vstaje vsem delovnim kolektivom čim več uspehov pri utrjevanju socialističnega gospodarstva S Titom naprej — za boljše življenje! Bolnica za tuberl(ulüzne Novo Celje ima upravni odbor Dne 14. t. m. se je sestal novo po- stavljeni upravni odbor bolnice, ki je imel svojo prvo sejo. Razveseljivo je, da so se te prve seje udeležili vsi in pravočasno. Ravnatelj- stvo bolnice je skrbno pripravilo ob- širen in pregleden referat, nakar je sledila stvarna diskusija, v kateri so sodelovali člani upravnega odbora in množičnih organizacij. Člani upravnega odbora so se teme- ljito seznanili s problemi te važne ustanove in so sprejeli tudi tozadevne sklepe. Zaradi obširnosti dnevnega reda te prve seje se ni mogel v celoti in po vseh članih izvršiti ogled bolnice, nje- nih naprav in obratov ter ekonomije, kar je pa v načrtu za prihodnjo sejo. Tako se je v tej veliki ustanovi začela izvajati uredba o samoupravljanju in samofinanciranju zdravstvenih ustanov. Nadejamo se, da se bo v tem smislu to delo tudi nadaljevalo. Več prihodnjič. Čestitamo upravnemu odboru in upravi bolnice in želimo mnogo uspeha. F.. NAZARJE Po dolgem času pa se moramo vendar enkrat oglasiti, da bo tudi širša javnost poučena, da se gibljemo in ne spimo, kakor bi to mogoče kdo mislil. Pa ni tako! Mogoče ni vsem znano, da je naša šola utesnjena že od osvoboditve sem v neprimernih prostorih, ki ne ustrezajo niti zdravstvenim, vzgojnim in učnim zahtevam. Zato je bil že zadnji čas, da smo se zganili. V najkrajšem času pri- čnemo graditi novo moderno šolo in to v paviljonskem sistemu. Zgradili bomo 4 razrede, upravne prostore, telovadni- co in stanovanja za učiteljstvo. Posebno se veselimo telovadnice, ki bo lahko služila tudi naši mladini, ki sedaj nima primernega prostora za svoje fizkultur- no udejstvovanje. Uprava LIP pa namerava zgraditi tri stanovanjske bloke. Vsak bo imel po šest udobnih družinskih stanovanj z vsemi potrebnimi pritiklinami. En blok bo že letos do zime pod streho, ostala dva pa prihodnje leto. Prav tako grade tudi naši delavci lične stanovanjske hišice. Sedaj jih je v gradnji nad deset. Ne bo dolgo, pa bo Nazarje segalo vse do vasi Doble- tine, kamor se z naglico širi.. NE KDO, AMPAK KAJ! Pod tem naslovom je bila objavljena v Sa- vinjskem vestniku z dne 11. t. m. notica LOMO Laško glede moje stanovanjske zadeve. Ker se v njej prikazuje vsa stvar neobjektivno, deloma popolnoma neresnično in zame žaljivo, prosim uredništvo za objavo naslednjega popravka:. LOMO trdi, da obstojajo k sobi, v katero je prisilno vselil družino Ivanjko, Tesene stopnice, kar pa ni res. Ko se je leta 1949 vselil v pri- zidek, kjer se nahaja ta soba, tov. Jože Kink, je prinesel od nekod stare lesene stopnice, ki pa jih jc po izselitvi leta 1950 zopet odstranil. Drugih stopnic pri prizidku nikdar ni bilo, kar vedo vsi naši sosedje. Prav tako neresnična je trditev, da bi bila jaz po izdani odločbi o utesnitvi pomnožila šte- vilo stanovalcev od 2 na 5. Na LOMO dobro vedo, da smo bile prijavljene že januarja 1953 štiri osebe; razen tega pa je stanoval pri meni še moj devetletni nečak, ki hodi v Laškem v šolo, a ga kot otroka ni bilo treba prijaviti. Pravico do stanovanja pa ima' tudi moj brat, študent tehnike Julij, ki se je z materjo pre- selil v januarju 1953 v Laško. Moja mama, vdova po rudarju, je imela v Hrastniku dvo- sobno stanovanje in je po preselitvi k meni imela sobo, iz katere je bila sedaj prisilno iz- seljena, njeno pohištvo pa zloženo v predsobo in na verando, ki služi novi stranki za prehod. Meni se očita nekulturnost in nesocialnost, ker se vlečem za svojo mater, rada pa bi vedela, ali je postopanje z mojo materjo kulturno in socialno dejanje? Končno bi omenila še to, da bi se pač moral MLO dobro prepričati, če so njegove informacije pravilne, preden objavlja trditve, s katerimi dela občanom krivico. Evlalija Roš. GIBANJE PREBIVALSTVA V OKRAJU CELIE- OKOLICA od 6. do 11. julija V tem času je bilo rojenih 8 deklic in 10 dečkov. Poročili so se: Trupej Franc, učitelj iz Sv. Stefiina (občina Slivnica), in Slatinšek Terezija, otroška nego- valka, stanujoča istotam; Govc Robert, trgovski poslovodja iz Prebolda, in Potočnik Ivana, trg. pomočnica iz Kaplje vase, občina Prebold; Porle Leopold, mizarski pomočnik iz Prebolda, in Podv ršnik Angela, tovarniška delavka, stanujoča istotam; Cokan Mihael, logar iz Studene (občina 2alec), in Ktihar Gabrijela, kmečka hči iz Pod- kraja: Mišich Ivan, valjar iz Bukovžlaka, in Gajšek Elizabeta, šivilja, stanujoča istotam; Ljubej Andrej, mizar iz Ogorevca (obč. Store), in Mastnak Frančiška, poljedelka iz Prožinske vasi; Resnik Jožef, gradbeni delavec iz Bukov- žlaka, in Jazbec Angela, lekarniška snažilka iz Kompol; Milanovič Milovan, podoficir JLA iz Zagreba, in Stramšak Alojzija, knjigovodkinja iz Ratanske vasi (občina Rogaška Slatina); Pantner Jožef, železniški sprevodnik iz Rogatca, in Strašek Marija, poljedelka iz Nezbiš (občina Pristava); Vrečko Anton, poljedelec iz Hotunje (občina Ponikva), in Cerovšek Uršula, polje delku iz Bodreža (občina Šmarje pri Jelšah); Ifko Ignac, kmečki sin iz Gornje Bistrice, okraj Murska Sobota, in Potočnik Regina, kmečka hči iz Vitanja. Umrli so: Žaberl Ana, prevžitkarica iz Sv. Štefana (ob- čina Slivnica), stara 76 let; Rešetar Marija iz Kaplje vasi (občina Prebold), stara 59 let: Švent Jožef iz Klanca (občina Dobrna), star 70 let; Uzar roj. Zlender Marija, posestnica v Kozjem, stara 74 let; Artič Julijana iz Dobovca (občina Rogatec), stara 59 let; Ogrizek Terezija, poljska delavka iz Lemberga (občina Šmarje) stara 68 let; Vidmar Franc, kmečki sin iz Ljubnice (ob- čina Vitanje), star 14 let, in Beškovnik Olga iz Hudinjc (občina Vitanje, stara 3 mesece. »BRUTALNI NASTOP VOJNISKE UČITELJICE AIITIK MARIJE« (Saviniski vestnik, 4. julija 1953) Nu članek, ki je bil objavljen pod gornjim naslovom, smo prejeli odgovor, iz katerega jo razvidno, da ni šlo za nikak »brutalni nastop, temveč da je avtor članka skrajno nevesten, ker je vso zgodbo prikrojil neresnici ali vsaj T bistvu popačil. Kako je v resnici bilo, ne bomo navajali; drži pač (z ozirom na odgovor in pripovedova- nje upraviteljice šole), da je bila prej nesramna Platovškova kol .Ahtikova. S tem je ta stvar v našem listu dognana, zato si naj prizadeti iščejo zadoščenja na SODIŠČU. ... IZ ZALEDJA Iz Tabora Na posebnem sestanku, ki ga je skli- cal občinski odbor SZDL v Taboru in katerega so se udeležili predstavniki občine, rezervnih oficirjev in podofi- cirjev ter članov ZB in lovske družine, je bil izvoljen iniciativni odbor za usta- novitev strelske družine. S tem bo iz- polnjena želja vseh, ki jih ta panoga športa posebno veseli. Upamo, da bo prišlo pod vodstvom predsednika Ko- bale Janeza in tajnika Plavšaka Borisa čimprej do ustanovitve družine in do njenega razmaha. Velika pridobitev za naš kraj je uvedba osemletke. Ki jo dobimo z no- vim šolskim letom. S tem je naša oblast ugodila željam staršev, ki bi radi dali izučiti svoje otroke kakšne obrti ker nimajo sredstev za šolanje v oddaljenih gimnazijah. Prepričani smo tudi, da bo občinski ljudski odbor skupno z občin- skim odborom SZDL ugodno rešil vpra- šanje učiteljskih stanovanj in prehrane. Ker prostori v sedanjem šolskem po- slopju ne ustrezajo več novim zahte- vam, je občinski ljudski odbor sklenil pokreniti akcijo za gradnjo novega šol- skega poslopja na prostoru tik Doma. Na zborih volivcev se o tem že raz- pravlja. IZ KONJIC Še v teku tega meseca bodo na pod- ročju konjiške občine zbori volivcev, na katerih bodo obravnavali različne gospodarske probleme, predvsem pa plačevanje davkov. Medtem ko so dav- koplačevalci prejšnja leta plačevali davke po doseženih dohodkih, pa so sedaj razpisani že po katastru. Toda prav tu so se pokazale nekatere težave in napake, ki jih bo treba sčasoma od- praviti. Velika ovira pri tem so ka- tastri, saj so stari že nad 100 let, kar pomeni, da v veliko primerih ne od- govarjajo več dejanskemu stanju. Tako se je lepo' število kmetov pritožilo za- radi tega, ker imajo namesto v katastru pisane njive že dalj časa gozd ali pa pašnik. Je pa tudi nekaj nasprotnih i primerov, ki pa jih taki lastniki zaradi manjše obremenitve ne javijo. Ponekod so se pokazale tudi napake pri prepi- sovanju imen davkoplačevalcev, saj so tu in tam imeli posamezniki pisane parcele, ki še nikoli niso bile njihova last. Take napake se dajo seveda dosti laže in hitreje odpraviti kot v katastru. V nekaterih predelih občine, kot n. pr. • v Stranicah, se pritožujejo v glavnem zaradi previsokega katastrskega do- hodka. V tem okolišu je ocenjen na Mali gori na 23.000 din, v sosednjem Lindeku, ki pa spada že v občino Fran- kolovo, pa je ta preračunan le na 18.000 dinarjev, čeprav so v tej okolici boljša zemljišča. KUD »SVOBODA« Delavsko KUD »Svoboda« bo imelo te dni skupni sestanek vsega članstva, na katerem bodo pregledali delo, uspe- he in pomanjkljivosti v letošnjem prvem polletju. Od sicer precejšnjega števila članov ne delajo vsi dovolj aktivno in večji del bremen odpade le na posa- meznike, ki sodelujejo tudi v več sek- cijah. Na skupnem sestanku pa se bodo lahko pomenili, kako bi se dalo delo društva poživeti in pritegniti širši krog članstva k aktivnemu delu. L. V. OBČINSKA KONFERENCA ZKS Preteklo nedeljo je bila v Slovenskih Konjicah občinska konferenca ZKS, ki se je je udeležilo okoli 80 članov- iz vseh OPO. Razpravljali so predvsem o delu in vlogi komunistov pri delu množičnih organizacij, saj je to danes eno osnov- nih vprašanj, ki je več ali manj na dnevnem redu sestankov OPO. V času od VI. kongresa ZKS se je večina ko- munistov že vživela v sedanji način dela, le posamezniki se ne morejo otre- sti občutka, da ni več mogoče vsiljevati določenih nalog drugim organizacijam, ne da bi se te o tem samostojno za to odločile. Precej govora je bilo tudi o pojavih malomeščanstva, kar je posebno značilno za tiste organizacije, v katerih je vključeno malo delavcev. Ta se kaže predvsem v malomarnem odnosu do izvrševanja zadanih nalog, v površnem obravnavanju nekaterih vprašanj in v nezadostni revolucionarnosti. Precej boljše pa je v tem oziru pri večini vaških organizacij ZKS (Stranice in Špitalič), saj so člani teh le v glavnem delavci. Na konferenci so spregovorili tudi o malomarnem odnosu, ki ga kažejo po- samezni vodilni funkcionarji iz podjetij do lokalnih forumov množičnih organi- zacij. Nedavno tega je občinski odbor SZDL sklical zaradi obravnave več važnih gospodarskih vprašanj vodilne ljudi iz podjetij, toda prav iz nekaterih večjih je bil obisk zelo slab. To pa do- kazuje, da se ta podjetja še ne morejo vživeti v to, da resornih ministrstev in direkcij ni več ter da so tudi podjetja na teritoriju določene občine sestavni del njihove gospodarske celote. L. V. Na nedavni seji gradbenega odbora za dograditev Doma na Taboru je bil izvoljen nov gospodarski odbor, ki bo odslej upravljal dom. Občinski odbor SZDL je izrekel posebno priznanje predsedniku gradbenega odbora in ne- umornemu delavcu tov. Cukala Maksu,, tajniku tov. Natek Norbertu, podpred- sedniku tov. Sternad Antonu in pred- sedniku občine tov. Kobale Janezu, ki so zastavili vse svoje sile, da je Dom danes pod streho in uporabljiv tudi za razne prireditve. Ker je bilo sklenjeno,, da . bodo gradbenemu odboru nudile svojo pomoč vse ostale množične or- ganizacije, lahko računamo, da bo Dom še letos dogotovljen in izročen svojemu namenu. Zelo uspešno se je vršil v nedeljo, dne 5. t. m. zbor volivcev v Lokah, ka- terega se je udeležilo lepo število go- spodarjev. Volilci so poudarjali važnost takih zborov ter napravili nekaj zelo koristnih sklepov. Živahna diskusija se je vrtela zlasti okoli problemov pra- vilne razdelitve davka in njene kate- . gorizacije, o uničevanju koloradarja, ki se je posebno letos zelo pomnožil, o novi šoli na Taboru, o zidavi novega mostu na Ojstrici in o nevzdržnih raz- merah na državnem posestvu v Ojstrici. Zahtevali so kazen za vse one kmeto- valce, ki zanemarjajo svoja krompi- rišča. Zbor sta spretno vodila občinska odbornika tov. Kovče Franc in Jelen Anton. Prisostvoval je zboru tudi taj- nik občinskega odbora SZDL Tabor, ki je navzočim obrazložil nekatere važ- ne politične in gospodarske zadeve. V KZ Tabor je 'zavel nov veter. Upravni in nadzorni odbor sta pravil- no za.grabila za delo. V trgovini vladata sedaj red in snaga, osebje pa si pri- zadeva s pridnim delom in ljubeznivo postrežbo kar najbolj ustreči svojim potrošnikom članom. S preureditvijo trgovskih lokalov smo pa tudi dobili vsem higienskim zahtevam ustrezajoče trgovinske prostore. Upravni in nad- zorni odbor sta reorganizirala tudi vse odseke, ki prav tako zelo lepo napre- dujejo. Saj si je zadruga ustvarila celo že svojo ambulanto za selekcijo goveje živine. Izpopolnjuje se tudi že strojni park, kreditni odsek pa zaznamuje že precejšnji porast. Kakor kaže, bo skupno sodelovanje oTTčinskega ljudskega odbora in občin- skega odbora SZDL ter vseh množičnih organizacij in ustanov, rodilo še mnogo uspehov. M. C. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Proslava 50-letnice gasilskega društva. Preteklo nedeljo smo prav slovesno proslavili 50-letnico gasilskega društva Šmartno ob Paki. Zadnje dni tedna so- člani pripravili vse poVebno za čim boljši potek proslave. Sredi vasi so po- stavili visok mlaj, da tako tudi v tem pogledu počaste svoje redko slavje. V nedeljo dopoldne je bua v Prosvetnem, domu slavnostna seja, katere so se po- leg gasilcev udeležili tudi zastopniki okraja, okrajne gasilske zveze, notra- nje uprave ter vseh množičnih organi- zacij v kraju samem. Po seji so gasuci položili pred spomenik padlim borcem lep venec, da {ako počaste tudi tiste člane gasilce, ki so v narodnoosvobodil- ni borbi darovali svoja življenja za boljšo bodočnost slovenskega in jugo- slovanskih narodov. Na popoldanskem, drugem delu pro- slave pa so bile podeljene najbolj za- služnim članom okusno izdelane pri- znanice za njih požrtvovalno delo, ki so ga opravili v dobrobit celokupnosti. Želimo, da bi naše društvo tudi v bodoče izpolnjevalo svoje gasilske dolž- nosti tako, kakor jih je vedno vršilo r preteklosti. Prostor pred spomenikom padlih dobiva- novo lice Prostor pred spomenikom padlih bor- cev res doslej ni bil tak, kakor bi v resnici tak prostor moral biti. Zato se je ZB odločila, da ga čim lepše in okusno preuredi. Zadnje 14 dni dobiva ta prostor iz dneva v dan lepše lice. Urejene so že cvetlične gredice lin pro- stor za okrasno grmičevje in drevje. V najkrajšem času, najbrž že do Dneva vstaje, pa bo ves ta prostor ograjen z. lepo in lično ograjo, ki bo v okras SF>o- meniku in bližnji okolioi. Na ražnju Pečeni odojki-na vrtu „UNION" vsako soboto in nedeljo! Tudi v Goren jah ne spe ... Kmetijska zadruga v Gorenjah se je odločila, da bo še to leto tja do jeseni zgradila moderno sušilnico za hmelj- Ker so načrti že odobreni in potrebna denarna sredstva na razpolago, zato se bo z gradnjo takoj pričelo. Tako bo su- šilnica poleg lepega zadružnega doma, katerega so postavili že pred nekaj- leti, nova gospodarska pridobitev za Gorenje^ in Paško vas. 5teV. 28 »Savinjski vestnik«, dne 18. julija 1953 Stran 9 Telesno vzgoinim problemom \e treba posvetiti več skrbi Pretekli^ teden je bila na pobudo MO SZDL ^glje širša konferenca predstavnikov vseh te- j^snovzpojnih in športnih organizacij mesta celi» s sekretariatom mestneg'a odbora SZDL. Po poročilu tov. Jugu o stanju in nalogah te- jfsnovzgojnih in športnih društev ter razprave to poročilo posnemamo glavne misli iz te jcoiifi'rence. Kljub razgibanemu športnemu življenju v na- j^m mestu, ki so odraža v redni vadbi, na tek- movanjih in prireditvah, na katerih naši telo- vadci in športniki s svojimi kvalitetnimi sto- jitvarai v veliki meri utrjujejo ugled našega gjesta, pa so vsa celjska društva v preveliki meri pozabljala na osnovne naloge, ki se po- stavljajo danes pred vsako organizacijo. Skrb 28 dosego čim kvalitetnejših rezultatov in za zboljšanje materialne podlage jc bila doslej primarna naloga vseh društev. Pri ten* so dru- ц\г vse preveč pozabljala, àa se dolžna preki) redne vadbe, prireditev, tekmosanj, izl«;t)v in JrtiStvenega življenja v чр^тЈиеп í-krbi'ti za- vestno za vzgojo svojega članstva. Telesna vzgoja in šport, za katero je danes mluiliiia najbolj dovzetna, sta izredno važna /ziroji a činitelja. Prav preko te aktivnosti lahko v niladih ljudeh vzgojimo vrsto pozitivnili psiho- fizičniii vrlin, ki oblikujejo človeka z velikimi liioralniini kvalitetami, prežetega s patriotiz- mom, polnim smisla za zdravim način<;!u živ- ljenja, žvljenjske vedrine in s pozitivniin po- gleciom na današnjo družbeno stvaino-ii. U es je sicer, da že posameznike s samim aktivnim delovanjem v kakršnem koli društvu odvajamo od raznih negativnih vplivov, ki se danes jav- ljajo v boleči obliki (alkoholizem, lahkotno življenje, razne zablode), vendar moramo pri tem še skrbeti v polni meri prav na kvalitete, ¿i so omenjene v prejšnjem stavku. Društva lahko prav tako v veliki meri pomagajo pre- vzgojiti del tistega svojega članstva, ki ima še danes idealistična naziranja ali kakršno koli gledanje, ki je tuje naši družbeni stvarnosti. Ce je telesna vzgoja in šport v zgodovinskem procesu vedno služila interesom л-ladajočega razreda, potem je jasno, da mora prav danes, ko ustvarjamo socialistični družbeni red, slu- žiti interesom naše družbe. Zato ne more biti apolitična in ravnodušna do vsega, kar se da- nes okrog nas dogaja in ustvarja. To dejstvo narektije prav vodstvom telesnovzgojnih in športnih društev, da v večji meri z vsem svo- jim članstvom aktivno posegajo pri delu v na- ših drugih množičnih organizacijah, da v večji meri sodelujejo na zborih volivcev in v osta- lem družbenem življenju. Le tesno sodelovanje vodstev in članstva teh društev s celotnim na- šim družbenim življenjem bo ustvarjalo tisti živ stik, ki je za uspešnejše delo v telesno- vzgojnih in športnih društvih nadvse potreben, ker bodo le s takim načinom dela seznanjeni, z družbeno problematiko, ki jo bodo lahko pojasnje\ali svojetnu članstvu. Trenutno je v Celju le nekoliko pTeko 5000 aktivnih telovadcev, športnikov, planincev in strelcev. Ta številka nas za mesto s preko 25.000 prebivalci ne more zadovoljiti. Zato so društva dolžna, da se v večji meri borijo za pritegnitev novih tisočev mladine in srednjega kadra v aktivni športni in telovadni pokret. Pri tem delu, ki zahteva več truda in naporov, morajo pomagati tudi vse množične organiza- cije. Zlasti 'se bo treba boriti za pritegnitev (lelaNske mladine in delavstva v splošnem, ker je prav njim telesna vzgoja in šport v največji meri potrebna. Povečanje fizične kondicije lahko v veliki meri pomaga pri dvigu proiz- vodnje, pridobitev psihofizičnih lastnosti pa bo pripomoglo k zmanjšanju obratnih nesreč, ker bomo imeli sprctnejše ljudi, ki se bodo preko telovadne in športne aktivnosti tudi telesno in duševno sprostili in bodo kot taki sposobnejši opravljati svoje dnevno delo. Tudi na te stvari naša društva vs# preveč pozabljajo. Zato naj vodstva društev pristopijo k organiziranju raz- nih športnih tekmovanj med delovnimi kolek- tivi našega mesta, ki ne bodo zahtevala nekih materialnih žrtev, društvom pa bodo le v ko- rist, ker se bo iz teh vrst lahko rekrutiral nov kader aktivnih telovadcev in športnikov. Materialne težave, pomanjkanje športnih pro- storov ter vaditeljev so trenutne najresnejše ovire za uspešnejše delo v društvih. Zato bo ,treba pred naša vodstva postaviti zahtevo, da se sistem raznih tekmovanj vskladi s finančno zmogljivostjo športnih društev. Prav tako se vedno bolj -postavlja v ospredje vprašanje iz- gradnje športnega parka v Celju, ki ga spričo iiitrega razvoja raznih športnih panog ne bomo mogli več odlagati. MLO Celje že pripravlja potrebne korake, da se bo v prihodnjih letih postopoma pričel urejevati tak prostor, od športnih objektov pa ima prioriteto plavalni bazen. Л'^рга5апје vadi tel jskega kadra morajo reševati posamezna društva uspešneje kot zad- nja leta — saj posamezne republiške zveze prirejajo brezplačno razne tečaje za vzgojo amaterskega trenerskega kadra v vseh športnih panogah. Na tečaje bo treba le pošiljati spo- sobne društvene člane, ki bodo po 'povratku iz tečajev prenašali pridobljeno znanje na mla- dino. « Zastopniki vseh društev so z zadovoljstvom sprejeli predlog, da se v Celju formira koordi- nacijski odbor iz zastopnikov vseh društev, ki bo skrbel za kadrovsko politiko, za pravilno razdeljevanje materialnih sredstev po društvih, za skupne akcije vseh društev fjb priliki po- membnih praznikov naše skupnosti, za športna predavanja in filme v okviru ljudske univerze ter za medsebojno zdravo športno sožitje vseh športnih organizacij in društev Partizana našega mesta. Gostovanje „Svobode" iz Prebolda v Velenju v soboto, dne 4. julija je ob priliki otvoritve letnega gledališča v Velenju gostovala gledališka skupina »Svobode« iz Prebolda s Kreftovo dramo »Celjski grofje«. Režiser tov. Fric je po temelji- lem študiju in vestni pripravi igre s Wvojim ansamblom popolnoma uspel. Predstavo je gledalo kljub nestalnemu vremenu okrog 600 Velenjčanov in go- stov. Najboljšo kritiko je izreklo ob- činstvo samo. V svoji razgibanosti so gledalci, dali duška s čustvenimi izrazi, ki so dovolj zgovorno pokazali, da so iiii znali igralci ogreti za dogajanja na odru. Veronika (Mačkova), Barbara (Fricova), Herman (Avbreht), Jost (Ža- gar), pater Gregor (Kumar), gvardijan (Veber), pravdač (Zabkar) in Piccolo- mini (Ribič) so bul na višku. Tudi ostale vloge so bue dobro odigrane, saj so igralci dali vse od sebe, da bi zado- voljili gledalce, kar se jim je tudi v polni meri posrečilo. Igra je zapustila globok vtis in je dosegla oilj, ki ga ^е avtor namenil občinstvu. Scenarija po zamisli režiserja Frica je bua prav posrečena in tako mnogo doprinesla k splošnemu uspehu. Po zaslugi reži- serjevi in slavistke Mačkove je bü odrski jezik lep in pravuen. Gledališka skupina »Svobode« iz Pre- bolda ima gotovo vse pogoje, da se raz- vije pod vodstvom svojega izredno po- žrtvovalnega režiserja Frica in z ozirom na sestav članov te družine, v prvoraz- redno umetniško skupino. Saj bi ne- kateri igralci (Mačkova, Fricova, Zab- kar itd.) delali čast marsikateremu po-" klicnemu gledališču. Stvarna m objektivna kritika člana okrajne ocenjevalne komisije je poka- zala, da je bila kiñtika, objavljena v »Savinjskem vestniku«, neosnovana in podana od človeka, ki pač nima mnogo pojma o gledališki umetnosti, ker je igra tudi v Gomilskem izzvala odobra- vanje občinstva. Gledališkemu ansamblu iz Prebolda želimo še mnogo takih uspehov. Mirko Cujnik Delovnemu ljudstvu Celja čestita k Dnevu mesta Celja DELOVNI KOLEKTIV ter se mu pridružuje v proslovi 22. julija herojske obletnice Vstaje slovenskega naroda CEMENTNINE Matr№orsRa cesta tOet nudi gradÍ3enim podjetjem, zadrugam ter privatnikom svoje prvovrstne izdelke v vseh količinah po najnižjih dnevnih cenah, in sicer: lončene peči, armirane-betonske profile, betonske cevi vseh velikosti in teraco tlak. Nadalje izde- lujemo nagrobne spomenike iz granita, marmorja in umet- nega kamna. Oblagamo stene z granitom in marmorjem Prepričajtesesami o naši solidni postrežbi! SLIKE IZ STOR Piše Karel Jug Ce se povrnem nekoliko nazaj v »što- rovsko zgodovino« lahko potrdim le ugotovitev pesnika Mateja Bora — Vla- dimir j a Pavšiča, s katerim sva preži- vela v tem kraju svojo mladost, da so se v tem kraju križala zanimiva na- sprotja. Večji del delavstva je bilo po letu 1920 socialdemokratsko usmerje- nih, s pojavom Hitlerja je lep deí pre- šel v nacizem, štorovska buržoazija to- varniški uradniki, del trgovcev in obrt- nikov so bili odkriti nemčurji, le gotov odstotek delavstva, družine železničar- jev, učiteljstva, pismonoš, orožnikov in okoliški kmetje so bili edini slovenski živelj tega kraja. Kot monarh je vladal v Štorah direktor tovarne Hruška, ki se je s svojimi agenti na vse pretege trudil, da ohrani Štoram nemški zna- čaj. V ta namen je tovarna postavila šolo, ki je bila pred letom 1918 prava ponemčevalnica, kjer so otroke že od 3 leta preko otroškega vrtca vzgajali v nemškem duhu in jih do 7 leta starosti že močno zastrupili. Schulverein ni šte- dil truda, da bi zaščitil »ogroženo ozem- lje«. Uradništvo tovarne je bUo hlap- čevsko. V tovarni in na štorovskui ce- stah ter lokalih je bil še dolga leta sta- re Jugoslavije uradni jezik nemški. Di- rektor Hruška ni hotel zn^ti niti ene same slovenske besedice, pa celo na- stavljeni banovinski zdravnik ni obvla- dal našega jezika in je pri svojem delu rabil tolmača! Štorovska nemščina mi je povsod udarjala na ušesa kjer koli sem se pojavil v tem hudem nemčur- skem gnezdu. Spomini na mladost Ze pred vstopom v ljudsko šolo sem se podil s sovrstniki po prostranih ho- stah proti Vrbam in Ogorevcu. Izredno privlačna je bila za nas mala grapa za »Jurčevo« hišo, kjer smo lovili rake in poleg prostran travnik, Jkjer smo nabi- jali žogo. Nepopisna so doživetja in ča- si, ki sem jih preživel po teh hostah, travnikih in Voglajni. O nekem orga- niziranem telovadnem in športnem živ- ljenju seveda ni bilo govora. Organi- zirano delo je bilo le tam, kjer so se ga lotili starejši možje. Za mladino se takrat niso — vsaj prva leta — preveč zanimali. Progresivni delavci so že leta 1919 organizirali pevsko društvo Svo- boda, ki je z leti dobilo še dramatski in tamburaški odsek. Za našo aktivnost so se zanimali le naprednejši starši. Železniški uradnik tov, Repič nam je že zgodaj dajal instrukcije v »umetnem drsanju«. Drsanje je büo v Štorah po letu 1920 izredno razvito. Lena Voglajna je v zimskem času bi- la odličen drsalni prostor. Ogromno mladine je imelo drsalke. Nabirali smo jih v starem želez j u in pritrdüi na čev- lje kar z vrvmi in jermeni. Ze tedaj smo z izi|ednim veseljem gojüi hitrost- no drsanje in »hokej na ledu«. Voglaj- na je zamrznüa po več km daleč in so nam bili izleti proti Šentjurju prav pri- ljubljeni. Za drsanjem je büo v zim- skem času največ veselja in navduše- nja na saneh. Kljub slabi obutvi in obleki smo po cele ure v najhujšem mrazu drveli na saneh od Lipe proti tovarni. V poletnem času pa so na Vo- glajni obstojale kar 3 plavalne šole. Neplavalci smo se najprej zbirali pri »Štelverku«, kjer smo se učui plava- nja (vsak po svoje!), izurjenejši so do- büi pravico do kopanja na Skaipi pri bivšem Loškem mostu, le izvrstni pla- vači pa na odličnem naravnem plava- lišču in skakalnih napravah na Opoki, kjer je bua globina vode na nekaterih mestih tudi preko 4 m. Tod smo se urüi v tekmovalnem plavanju, plavanju pod vodo, zlasti pa v skokih z mosta z ram- pe, najpogumnejši pa celo s križa, ki je bü na sredi mosta. Začetek smuča- nja pada šele v leto 1926, ko smo pri »nemškem« inženirju videli prve smu- či. Kmalu je tudi Matej Bor ßrisel v posest krasnüi Hickory smuči z Bügeri stremeni. Mlajši smo uporabljali prva leta doge od razbitih sodov. Lep smuški svet severnega pobočja Gorice in Drage je po letu 1926 zaživel po števuni mla- dini. Sprva smo poleg primitivnih smu- či imeli tudi primitivne vezi — le prsni jermen! Prav nič ni büo prijetno v glo- bokem snegu ob padcu gaziti za po- beglimi smučmi. V tem času še nismo poznali smuških čevljev niti dobrih gojzeric, prav tako tudi ne*ostale smu- ške obleke. V osnovni šoli smo bui za tedanje ča- se deležni kar dobre telesne vzgoje. UČiteljstvo se je striktno držalo pred- metnika. Dve uri tedensko smo telo- vadili na šolskem dvorišču, kjer so iz- najdljivi učitelji sami napravili primi- tivno orodje: drog, bradljo in plezala. Cesto so nas učitelji bodisi med pou- kom telovadbe bodisi ob drugih prili- kah peljali v naravo, kjer smo se bo- gato razgibali z igrami na zelenih tra- tah ali pa v prostranih hostah, kjer smo se urili v plezanju, tekih, ^kokih in metih. Celo v zimskem času smo kljub slabi obutvi pod vodstvom učite- lja hodüi na izprehode, delali snežne može, valili kepe, najbolj pa smo se se- veda razživeli ob »vročih bitkah < s ke- panjem, v katerih smo uprizarjali boj- ne pohode z razvrstitvijo v strelce, kritjem v snežnih strelskih jarkih, pra- vim bojnim napredovanjem pod krit- jem »ognja« in končno z »jurišem«. V teh bitkah je sodeloval tudi učitelj, ki se je razživel kot učenci. Takšne te- lesne vzgoje smo bü deležni pred voj- no na štorovski osnovni šoli! (Nadaljevanje sledi) SREČNA DRUŽINA pružina Vrhovšek iz Polžnice pri Laškem. Trinajste- mu otroku je botro- val maršal Tito IZ SODNE DVORANE Nevestno poslovanje direktorja Pred okrajnim sodiščem v Celju se je zagovarjal zaradi poneverbe in nevest- nega dela v službi bivši direktor v Tovarni kovinskih izdelkov in livarni Fužine, Vitanje, Franc Burdian. Sodišče je spoznalo Burdiana za kri- vega, da si je v svojstvu direktorja To- varne kovinskih izdelkov, tedaj kot uradna oseba, z namenom, da si pri- dobi premoženjsko korist, protipravno prüastil sredi leta 1951 1000 kg cementa v vrednosti 12.000 dinarjev in 4 motike v vrednosti 720 din. Vse je vzel iz pri- ročnega skladišča podjetjia in izročil mizarju Cretnik Bernardu na račun kupnine za pohištvo. Avgusta 1952 je prodal Habjanu Iva- nu stružnico, last podjetja, za 40.000 din. Stružnici je dodal lastnih 12 zobčanikov ter si pridržal za te zobčanike 10.000 din, ne da bi bili zobčaniki ocenjeni za to vrednost. Vedel je, da bi zaradi takega ravnanja za podjetje lahko nastala ško- da. Dne 23. 5. 1952 si je vzel na posodo 10.000 kg cementa v vrednosti 12.4000 din ter ga zopet izročil mizarju Cretni- ku na račun kupnine za pohištvo. Kot direktor je brez vednosti uprav- nega odbora prodal Juraku Stanetu av- tomobüsko karoserijo za 16.000 din, dal izstaviti račun od Juraka Stanka za iz- vršena dela za avtomobil v znesku 36.000 din, izplačal Juraku 20.608 din, ker je ta odračunal 16.000 din za karo- serijo, na ta način pridobljenih 16.000 din pa uporabu za plačuo delavcev pri montiranju druge karoserije na avto- mobü. Franc Burdian je bü zaradi pone- verbe in nevestnega dela v službi obso- jen na 8 mesecev zapora. Livarni Fu- žine-Vitan j e pa mora povrniti povzro- čeno škodo. Pred sodiščem je bua tudi Vodušek Helena. Obtožnica ji očita, da je kot blagajničarka v Tovarni kovinskih iz- delkov Fužine-Vitanje, tedaj kot urad- na oseba, leta 1951 in leta 1952 svojo službo očitno nemarno opravljala s tem, da je brez vednosti upravnega odbora in direktorja podjetja, soobtoženega Burdiana Franca uvedla z dohodki raz- reza lesa in električne razsvetljavo »črni fond«. S tem fondom je samolastno upravljala, izplačevala potne račune brez odobritve direktorja podjetja, po- sojala delavcem denar, ni knjižua vseh dohodkov in izdatkov v blagajniško knjigo. S takim nemarnim poslovanjem je povzročua podjetju 35.027 din pri- manjkljaja. Vodušek Helena je bua ob- sojena na 3 mesece zapora, tovarni pa mora povrniti povzročeno škodo. Pri oceni družbene nevarnosti kaz- nivih dejanj in obeh storilcev, je so- dišče imelo v vidu, da so taka kazniva dejanja zelo pogost pojav v naših pod-' jetjih. Ta dejanja s svojimi kvarnimi posledicami znatno zavirajo razvoj na- ših podjetij, v katerih direktor ni več neomejen upravitelj, ampak je nujno vezan na delavski svet in upravni od- bor kot organa delavskega samouprav- ljanja. Sodišče je prepričano, da bo z izre- čeno kaznijo dosežen tako pri obtožen- cih, kakor tudi pri ostalih članih družbe vzgojni učinek, s čemer bo dosežen eden izmed smotrov kaznovanja. V zadnji številki smo poročali v cian- cica »Dva vročekrvneža«, da je bü Roje Viktor obsojen na 1 mesec zapora. Po- motoma je izostalo, pogojno za dobo dveh let. Končno razsodbo bo izreklo še okrožno sodišče. USPEL OTROŠKI PEVSKI KONCERT V POLJU OB SOTLI Nedavno so v Polju ob Sotli poslušali samostojna koncert otrok, ki so zapeli vrsto slovenskih pesmi. Velika zadovolj- nost poslušalcev je bila nagrada za nji- hovo požrtvovalnost, zlasti pa njihove pevovodkinje šolske upraviteljice tova- rišice Erne Trobinove. KERAMIČNA INDUSTRIJA L I B o J B p R I CELJU SPREJME TRGOVSKEGA POTNIKA Pogoji; odgovarjajoča trgovska iszxihrasiba. in več- letna praksa "v Jteraantičiii aJi (podobni s:troM. Last- niikii osebnih avtomobilov imaijo (prednost. Ргат tako sprejmemo v službo: delavca, ki bi v svojem prostem čaisii prervzel mesito pevovodje p^ri pev- skean Kiboru. — Interasenti naj pošljejo pismene ¡>oniidbe na upravo pidealnih< pogojev za vadbo. Od vseh je Klančnik iz Vojnika, sicer v zimskem času dober skakalec na smučeh, tudi v vodi pokazal največ znanja. Mlada Joštova se je v začetku sezone morala zadovoljiti z rezultatom, ki ga je v preteklem letu z lahkoto dosegala. Sicer pa poglejmo rezultate zmagovalcev: 100 m prosto — Klančnik 1:14,8, 100 m metuljček — Klančnik 1:28,6, 100 m hrbtno — Kuzma 1:27, 100 m prsno (klasični stil) — Senegačnik 1:'57,2, štafeta 5 X 50 m mešano — 1:40,5. Ženske: 100 m prosto — Jost 1:33,5, 100 m prsno — Pirnat 1:44,3, 100 m hrbtno — Keršinar 1:53, štafeta 3 X 50 m prosto 2:16,7. Pionirji: 50 m prosto — Goršič 43,5, štafeta 5 X 50 m prosto 2:10,3. V skokih, v vodo je pri članih zmagal Iršič, med pionirji pa Ratej. Celo vaterpolo tekmo so odigrali v tem ba- zenu, ki je pa ostala neodločena 3:3 (L moštvo proti II. moštvu). ŠTAFETNI TEK 21. JULIJA 1953 V zvezi z organizacijo štafetnega teka, ki ga prireja MO ZB s pomočjo Atletskega društva »Kladivar«, dajemo sindikalnim podružnicam naslednja pojasnila: 1. Start in cilj moških in ženskih štafet je v Mestnem parku. 2. Število moških in ženskih predaj je 6, tako da imajo možnost nastopa vsi, tudi najmanjši delovni kolektivi. 3. Proga je kratka in poteka od parka po Razlagovi, Prešernovi ulici mimo Šlandrove ka- sarne in savinjske brvi nazaj v park. 4. Zbor vseh štafet je ob 18,'30 na Glaziji. Vsi tekači sodelujejo v povorki športnikov po mest- nih ulicah, po povorki pa bodo razporejeni po progi na posamezne predaje. Predhodno pa bo žrebanje skupin. 5. Opozarjamo vse sindikalne podružnice in delovne kolektive, da je rok prijave sobota, 18. julija, za kraje izven mesta se bo kot po- slednji rok upoštevala prijava, ki bo nosila poštni pečat 18. julij 1953. 6. Prijave je poslati na naslov: Atletsko dru- štvo »Kladivar«, Celje. DVOBOJ SINDIKALNIH EKIP NARODNE BANKE CELJE-MESTO IN SPLOŠNE BOLNICE V CELJU V ŠAHU. NAMIZNEM TENISU IN STRELJANJU V preteklem tednu sta se pomerili v prijatelj- skem srečanju v šahu, namiznem tenisu in streljanju ekipi sindikalnih podružnic Narodne banke, podružnice Celje-mesto, in Splošne bol- nice v Celju ter dosegli naslednje rezultate: v šahu na 8 ploščah neodločen rezultat 4 : 4, pri čemer so bili za Splošno bolnico uspešni Vučkovič, Kocmur, dr. Brezigar in dr. Toplak, za NB pa Stor, Lobnikar, Novak T. in Antlej (brez borbe); v namiznem tenisu 5 : 2 т korist Splošne bol- nice. Zmagali so v singlu za bolnico: dr. Poljšak, dr. itebevšek, dr. Brezigar in dr. Mikuš, za NB pa Presinger M. in Irmančnik Vera. V dublu sta osvojila točko za Splošno bolnico dr. Rebev- šek in dr. Poljšak. v streljanja na 3M m z vojaško pnško 199 : 192 krogov. Zmagalo je moštvo NB v po- stavi: Vagner, Rudolf, Birsa, Kincl in Novak Z. Najuspešnejši je bil Vagner s 75 krogi, za njim pa Bohorč iz Splošne bolnice s 55 krogi. 'j Tekmovanja so potekala v napeti prijateljski' borbi z namenom, da se za šahovsko in športnoj udejstvovanje pozanima in pridobi čim širši krog članov sindikata omenjenih podružnic in; v želji, da se s tem dvobojem predrami zaspa-j nost fizkulturnih aktivov sindikalnih podružnici državnih ustanov, ki že dlje časa tavajo v ne-] kakem mrtvilu. \ I KOŠARKARJI, KOŠARKARICEI j Košarkarska sekcija SD Železničar, Celje ob- vešča, da so s 15. 7. 1953 pričeli redni treningi vseh oddelkov po naslednjem urniku: Pionirji: torek ob 16,30, četrtek ob 16,30. Mladinci: torek ob 18, četrtek ob 18 in sobota ob 16. Mladinke (članice): ponedeljek ob 16, sreda ob 18 in petek ob 16. Člani: ponedeljek ob 18, sreda ob 16 in petek ob 18. Treningi so za vse člane obvezni' Vabimo tudi novince, ki bi radi pričeli vaditi košarko, naj se oglasijo v časii treninga pri trenerju na igrišču v Mestnem parku. _ Odbor. SAH CŠK PREMAGAL PRVAKA MARIBORA Celjski šahovski klub je minulo nedeljo v revanžni tekmi « Branikom iz Maribora dosegel letošnji največji uspeh, zmagal je na osmih deskah z rezultatom 5 in pol : 2 in pol. Mari- borčani so nastopili v nekoliko oslabljeni po. stavi, vendar ojaČeni s prvokategorniki Železni- čarja (Kos in Ačko). Inž. Marek je ponovno premagal mojstrskega kandidata dr. Nemca^ Modic je izgubil partijo proti Kosu, Oder, Fajs, in Mirnik so remizirali proti Ačku, Podlipnikij,^ in Dolinšku, partije pa so dobili še inž. Lah, Draksler in Plavčak proti Soštariču, Vrstovšk* in Špindlerja. Skupni rezultat obeh dvobojev j^ osem in pol proti sedem in pol za Celjane, kaN je vsekakor lep uspeh in vzpodbuda CeljskemflJ šahovskemu klubu za nadaljnje tekmovanje ш močnejšimi ekipami. MLADINSKO PRVENSTVO CELJSKEGA OKROŽJA V turnirju za mladinsko prvenstvo celjskega okrožja je zmagal Draksler Zvonko s sedmimi točkami. Draksler je šestošolec in član CSK,. doma iz Rimskih Toplic. Z uspehi v turnirjih se- je v enem letu povzpel od V. do II. kategorije,, kar da slutiti, upoštevajoč še njegove uspehe т dvobojih, da je bodoča celjska šahovska zvezda.. V turnirju so mu sledili: Plavčak in Kučer 6,, Pukmajster 5, Djurkovič, Jazbec in Tišma 4 in pol. Goljuf 3 in pol, Simonovski 3 in Rajevec 1 točko. V tem turnirju so dosegli III. kategori- jo: Kučer Jože iz Žalca ter Djurkovič Maksim in Tišma Jovan iz Rogaške Slatine. Celjski okrožni šahovski odbor je prvini trem poklonil knjižne nagrade. Prva dva (verjetno trije) sta. si priborila vstop na turnir za prvenstvo Slo- venije, ki bo v kratkem v Novem mestu. Ob zaključku turnirja za prvenstvo okrožja so udeleženci odigrali še brzoturnir. Zmagal je Plavčak z 10 točkami. Sledijo: Draksler, Raje- vec, Goljuf, Tišma, Djurkovič itd. EKIPNI BRZOTURNIR V ROGAŠKI SLATINI V okviru proslav odkritja spomenika Borisu- Kidriču priredi v nedeljo, dne 19. julija Šahov- sko društvo >Edinstvo< velik moštveni brzo- turnir. Celjski okrožni šahovski odbor je poslal poziv vsem enotam v okrožju, da se s svojimi moštvi udeležijo te pomembne prireditve. Za zmagovalcu je pripravljena krasna kristalna, vaza. Vsi šahisti v nedeljo v Rogaško Slatino! ŠAHOVSKI DVOBOJ Preteklo nedeljo je bil odigran v Šempetru prijateljski dvoboj med šahovskim društvon> Rudarja ter domačim Savinjčanom na 16 deskah. Zmagali so domačini z rezultatom 8 in pol 7 in pol. OBJAVE IN OGLASI OBJAVA Zapora rep. ceste I. reda Maribor—Celje— Ljubljana—Trst se na odseka Grajska vas— Gomiljsko ukinja v soboto 18. VIII. 1955 ob 18. uri. Na odseku ceste v Grajski vasi v dolžini "00 m, kjer se vršijo še gradbena dela, se uve- de enosmerni promet na dograjeni polovici ce- stišča. Promet bo usmerjen po prometnih čuvajih. Voznike opozarjamo, da upoštevajo navodila čuvajev. Dovoljena je maksimalna hitrost vožnje 10 kilometrov! Postajanje in prehitevanje na eno- tirni progi je prepovedano! Uprava za ceste LRS Tehnična sekcija Celje OBJAVA Na tajništvu za notranje zadeve Celje-mesto se nahajajo naslednji najdeni predmeti: . 1 moško dvokolo, tov. štev. 47081, 1 moško dvokolo, tov. štev. 72446, 1 žensko dvokolo, tov. št. 728677, modre barve, 1 ogrodje moškega dvokolesa, brez znamke in. številke, i mala usnjena denarnica rjave barve, 1 rdeča ročna torbica z zadrgo, v njej se na- hajajo naslednji predmeti: 1 nalivno pero„ 1 glavnik, 1 ogrlica, 1 mali glavniček, 1 par moških volnenih rjavih rokavic. Lastnike navedenih predmetov pozivamo, da; se v teku enega leta zglasijo pri navedenemi tajništvu z dokazili lastništva ter predmete prevzamejo. j V kolikor se v tem roku ne bodo zglasili.j bodo predmeti izročeni državi. i OBJAVA I Okrajni zdravstveni dom Celje-okolica ra^ pisuje zdravniško mesto upravnika Zdravstvena ga doma Prebold s sedežem v Preboldu (okoliS občinskega ljudskega odbora Prebold). Nastop službe s 1. avgustom 1955. Samsko stanovanje na- razpolago. Po enem letu družinsko stanovanje. Zelja kolektiva tovarne Prebold je, da je to« mlajši zdravnik, usposobljen v ravnanju z rent- genskim aparatom. Pismene ponudbe z vsemi podatki in strokov- no oceno je poslati najkasneje do .20. t. m. ' пљ ¡ Okrajni zdravstveni dom Celje-okolica. PRODAM MOTOR DKW 330. Naslov v upravi lista. PRODAM >OMEGA« URO in blago za moško obleko. Naslov v upravi lista. IŠCEM OPREMLJENO ALI PRAZNO SOBO proti dobremu plačilu. Naslov v upravi lista. PRODAM TERENSKO »PENGL« TEHTNICO,, nosilnost 150 kg. Naslov v upravi lista. URNA STROJEPISKA ISCE NAMESTITVE. — Naslov v upravi lista. NUDIM enosobno stanovanje upokojenki za pomoč v gospodinjstvu. Informacije v upravi- lista. POSNEMALNIK ZA MLEKO prodam. Boro- vinšek Gretij Celje, Cankarjeva 11, dvorišče. ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, prodam pd ugodni ceni. Naslov v upravi lista. FRIZERKA, dobra moč, išče zaposlitve Celju. Albina Škerl, Celje, Mariborska 1. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 19. julija 1953: tov. dr. Cerin Josip, Celje» Cankarjeva 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO UNION, CELJE Od 18. do 24. 7. 1953: »KONEC SVETA< — ameriški barvni filtru ' Od 25. do 31. 7. 1953: >CARRIE< — ameriški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljal* ob 16., 18. in 20. uri. KINO »DOM«, CELJE Od 17. do 20. 7. 1955: »DOLINA ORLOVc — angleški film Od 21. do 25. 7. 1955: »SKRIVNOST SOBE ŠTE- VILKA 19« — angleški film Predstave dnevno ob 18,15 uri, ob nedeljah ob> 16,15 in 18,15 uri. LETNI KINO Od 15. do 21. 7. 1955: »ZADEVA PARADINE< — ameriški film Od 22. do 28. 7. 1955: »HITREJŠI OD ZVOKA< angleški film Predstave dnevno ob 20,50 uri. KOLEKTIV CELJSKE TISKARNE čestita vsem kelektivom k značaj- nima našima praznikoma k PRAZNIKU MESTA CELJA IN DNEVA VSTAJE želeč Jim pri tem mnogo uspehov pri deiu za napredek naše sociali- stične domovine TOVARNA ZA PREDELAVO SADJA »Sad«-Celje čestita delovnim ljudem k Dnevu Celja in Prazniku vstaje ter želi, da bi imeli največ uspehov pri nadalj- njem prizadevanju"^in naporih za izgraditev socia- lizma v naši domovini! V zadnjem času poleg že znanih artiklov izdelujemo tudi kovinsko pohištvo po naročilu in želji strank. Brzojav: ŽIČNA-CELJE