Leto LXVI
PoStnlna plačana » (otorlal
V Ljubljani, * ïetrtek, dne 3. marca 1938
Stev. 51 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 23 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SEOVENEC
Telefoni uredništva io oprave: 40-01, 40-02, 40ЛЈЗ, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Cek. račun: Ljubljana št. 10.630 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7363, Zagreb štv. 39.011, Praga-1 >unnj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Notranji minister dr. A. Korošec:
Poročilo o političnem
K proračunskemu predlogu notranjega ministrstva
stanju v državi
Belgrad, 2. marca. AA. Na današnji seji narodne skupščine je minister za notranje zadeve dr. Anton Korošec podal poročilo k proračunu za notranje ministrstvo. Čim ee je pojavil notranji minister na govorniškem odru, so mu navzoči priredili dolgotrajno ovacije. Dr. Korošec je imel ob tej priliki tale govor:
Delo in napredek
upravnega aparata
>Gospodje poslanci! Notranje ministrstvo je v preleklem proračunskem letu razvijalo evojo delavnost v smeri izpolnitve nalog, ki spadajo v njegov delokrog. Naloga notranjega ministrstva je bila predvsem izboljšanje administracije in dvig-njenje delovnega nivoja oblasti splošne uprave. Iteforma administracije, ki se postopoma izvaja, žo nekaj let eem ni čisto dovršena. V smislu tega prizadevanja, da bi izboljšali administracijo in zaradi boljše kontrole dela oblasti in organov, ki eo v sestavu resora notranjega ministrstva, je bila izvršena reorganizacija inšpekcijske službe s tem, da sino dobili novo uredbo o inšpekciji. S to uredbo se izvršujejo redne inšpekcije pri vseh oblasteh notranje uprave in se bodo ta nadzorstva po potrebi tudi v bodoče izvrševala. Izvršeni bodo tudi izredni in posebni pregledi, kakor dosedaj. Poleg navedene uredbe o nadzorstvu, smo dobili pravilnik o delokrogu generalnega inšpektorja notranjo uprave in z njim so določene pravice in dolžnosti generalnih inšpektorjev, ki opravljajo za ministrstvo nadzorstvo celotne notranje uprave ter se trudijo, da bi stopila v življenje tudi reforma splošne uprave. Delali smo tudi na pripravljanju osnutkov za nove zakone in uredbe v preteklem letu. V delu je zdaj uredba o reguliranju gasilstva, uredba o cenzuri filmov, pravilnik o spremembah in dopolnilih pravilnika o službeni obleki za uradnike, ki spadajo v resor ministrstva za notranje zadeve, zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o notranji upravi, uredba o dopolnitvi uredbo za prijavo prebivalstva in pravilnik o pregledovanju motornih vozil. Delali stno tudi za osnutke zakonov, ki so bili začeti že prej in to zakonov o splošni državni statistiki, zakona o občinah, zakona o volitvi narodnih poslancev in zakona o zastavah. S pravico nadzorstva je bilo pregledanih in odobrenih 47 banovinskih pravilnikov in to v sporazumu z ministri, v katerih resor dotična norma po svoji stroki spada. Zaradi primera navajam pravilnike: pravilnik o ovčarskem fondu za vse banovine, pravilnik o fondu za zgraditev in vzdrževanje banovinskih cest v zetski banovini, pravilnik o občinskih zemljiščih zetske banovine, pravilnik o fondih za socialno pomoč v donavski banovini, pravilnik o narodnem gledališču v moravski banovini, pravilnik o kamnolomu v donavski banovini, pravilnik o prevažanju drobnice z avtomobili, pravilnik o otroških zavetiščih v dunavski banovini, pravilnik o ureditvi vasi in drugih naselij v moravski banovini, pravilnik o ustanovitvi in delu živinorejeke ustanove v vardarski banovini (ta ustanova ima za cilj preiskavanje živinske krme in zboljšanje živinoreje), pravilnik o pokojninskem fondu za dunaveko banovino.
Izpopolnitev orožništva in policije
Gospodje! V letu 1937 smo poskušali, da bi zboljšali tudi izvrševalno službo. V tem pogledu je bila izvršena podrobna motorizaeija orožništva. Iz odobrenega kredita 4,000.000 din si je ]>ovelj-stvo orožništva nabavilo 2 potniška velika avtomobila s 6 sedeži, 8 potniških manjših avtomobilov s 4 sedeži, 36 napol tovornil avtomobilov in 44 motociklov s prikolicami. Za nadaljnjo motori-zacijo jo izdelan obširen načrt. Uresničenje tega načrta bo izvršeno postopoma v mejah proračunske možnosti v teku prihodnjih let, dokler se končno no bo motorizaeija orožniških edinie docela izpopolnila. Narejene so tudi nove orožniške telefonske linije in sicer 81 km 200 m; na krajših oddaljenostih so bila izvršena popravila obstoječih orožniških telefonskih linij v skupni dolžini 190km, na 86 orožniških postajah pa so bili instalirani poštni telefoni. Pri upravah policije in pri mestnih ter policijskih predstojništvih opravljajo službo policijski izvrševalni organi. V prestolnici opravlja prometno službo policijska straža. Tudi pri tej ustanovi naše delo v letu 1937 ni počivalo in smo svoje delo usmerili v to, da izučimo osebje in je usposobimo za dovršeno opravljanje policijske službe. Bili so tudi tečaji za policijske stražnike-pripravnike in za nadstražnike. Istočasno smo stremeli za tem, d« zboljšamo tehnično opremo policijskih izvršilnih organov. Z razvojem radiotehnike v policijski službi in na prošnjo upravnika mesta Belgrada, je osrednja šola za policijske izvrševalne organe zgradila v svojem tehničnem laboratoriju in oblastnih stroških policijsko radio centralo 100 watov in 5 20 watnih policijskih radiotelegrafskih aparatur, ki so bile novembra preteklega leta postavljene na upravnem področju belgrajske mestne uprave. Na ta način je s pomočjo radiotelefonije zavarovana policijska radiotelefonska služba za redno prijavno služIjo tudi v primeru, če bi redna mestna telefonska služba iz kakršnegakoli razloga ne mogla opravljati svojega posla. Zaradi nadaljnje zgraditve policijskih radiotelegrafskih in telefonskih aparatov in motorizacije posameznih edinie državne policijsko straže, je bila maje meseca preteklega leta ob osrednji soli za policijske izvršilne organe zgrajena zgradba z radiomehaiiično delavnico, ki je preskrbljena s potrebnimi pripravami. Letos je osrednja šola za policijske in izvršne organe postavila tudi svoj fotolaboratorij, ki bo služil gojencem za osnovni pouk v fotografiranju, ki je v policijski službi tolikega pomena. Poleg nabavljenega filmskega aparata je osrednja šola za policijske izvrševalne organe nabavila tudi ustrezajoči filmski aparat za prikazovanje, kako se ene-majo filmi. Tako bo osrednja policijska šola po vzorcu modernih in sodobnih policijskih šol v inozemstvu mogla v bodoče filmati strokovne vaje in druge važne po9le iz policijske službe in prikazovati vso to gojencem, da bi čim bolje poučili o vsem, kar je potrebno. Ta način pouka se je izkazal tudi v drugih policijskih šolah za zelo dober. Omeniti moram tudi, da je za delo s temi aparati treba ljudi, ki so že vajeni v tem, kakor tudi, da inianio-že en policijski film ter da se bo arhiv policijskih filmov v bodoče povečal in da bo tudi velikega pomena.«
Proračun notranjega ministrstva
Za 62 milijonov din višji od sedanjega, pa še vedno niz j1 kot v letih 1927-28, 1930-31, 1931-32
Na koncu poročila o številčnem podajanju proračunskega predloga naj mi bo dovoljeno, da primerjam ta proračunski predlog z nekaterimi drugimi proračunskimi predlogi za notranje ministrstvo iz prejšnjih let. Iz te primerjave bomo videli, da so prejšnji proračuni za ta resor ne samo dosegali pač pa celo šli preko izdatkov, ki so bili določeni s tem proračunom. Če primerjamo letošnji proračun s proračunom za leto 1927-28, vidimo, da je ta proračunski predlog za 1,248.671 din manjši kot proračun, ki je bil sprejet leta 1927-28 in to kljub temu, da notranje ministrski resor tedaj ni imel toliko poslov kot danes, niti istega števila uradov, poleg tega pa niti splošna državna statistika ni prihajala v sestav notranje-ministrskega resora. Ta proračunski predlog je nato tudi manjši od predloga za leto 1930-31 in sicer "0,773.577 din, od proračunskega predloga za leto 1931-32 pa je manjši za 42,842.831 din. Tudi ti podatki potrjujejo dejstvo, da obziri varčevanja niso bili zanemarjeni pri sestavi tega proračunskega predloga, čeprav izvedhn retormo splošne uprave zahteva znatne izdatke.
Iz teh izdatkov o notranjem jjoslovanju se vidi, gospoda, da si notranje ministrstvo, ki mi je poverjeno, prizadeva, da tudi s skromnimi sredstvi dvigne našo policijsko službo na ono stopnjo, na kateri se nahajajo tuje moderno urejene policije. To delo se bo v isti smeri nadaljevalo tudi v bodoče.«
Politične razmere v državi
>Prehajam na poročilo o naši notranji politiki. Najprej moram omeniti politične razmere na Hrvaškem, o čemer se je za časa splošne razprave o proračunu v narodni skupščini največ govorilo. Mi vemo, da razmere na Hrvaškem niso najidealnejše, vemo pa tudi, da niso tako strašne kakor jih hočejo nekateri slikati. Napetost, ki je vladala tedaj, ko smo mi prevzeli oblast, je čisto gotovo v mnogočem popustila in je ozračje mnogo
»Gospodje poslanci! Proračun za notranje ministrstvo za leto 1938-39 je predložen v iznosu 601,157.169 din. Dosedanji proračun notranjega ministrstva je znašal 538,277.603 din ter je v primeru z njim sedanji proračunski predlog povečan za 62,879.566 din. Od te vsote pride na osebne izdatke 48,192.328 din, na materialne izdatke pa 14,687.238 din. Pri izdelavi novega proračunskega predloga smo se trudili, da bi bili v njem določeni samo izdatki, ki bi jih porabili le za nujno potrebne stvari, druge manj važne potrebe pa so odložene na poznejši čas. Do povečanja osebnih izdatkov je prišlo zaradi povišanja osebnih in družinskih doklad uslužbencev, dalje zaradi določenega kredita za napredovanje uslužbencev v tem poslovnem letu in sprejem diplomiranih pravnikov za uradniške pripravnike. Prav tako ja določen sprejem novih policijskih stražnikov za mestna predstojništva. Nazadnje pa mora ta proračunski predlog zadovoljiti tudi velike potrebe orožništva in izpopolnitev formacijskega številčnega stanja orožniških edinie. Z ozirom na te potrebe se je število vsega osebja na področju notranjega ministrstva po proračunskem predlogu povečalo za 1.335 oseb. To povečanje je v glavnem storjeno pri političnoupravnem in eksekutivnem osebju. Povečanje material, stroškov za 14,687.338 din je razdeljeno na vsa poglavja, ki jih je v tem proračunskem poročilu šest. Določeno je, da se iz te vsote nabavijo nova motorna vozila za upravo mesta Belgrada in za upravo policije v Splitu, Sarajevu in Cetinju. Zatem so bili povečani krediti za pisarniške potrebščine, za kurjavo in razsvetljavo pri banskih upravah in tudi na orožniških postajah, ker sedanji krediti niso bili zadostni zaradi podražitve kuriva in ostalega materiala. V navedeno povečanje se prištevajo tudi izdatki za opremo orožnikov in policijskih stražnikov. Pri splošni državni statistiki so materialni izdatki tudi predloženi v nekaj večjem izqosu. Določeni so krediti za tisk. pouk, izdajanje statističnih knjig in publikacij kakor tudi za priprave za popisovanje prebivalstva, ki bo leta 1940. V tem povečanju je tudi že omenjena vsota 14.687.238 din.
bolj pomirljivo kakor pa je bilo pred tremi leti
(viharno odobravanje in ploskanje na desnici), l'a tudi če se dogajajo zdaj pa zdaj stvari, ki niso po volji državnih oblasti, vendar je bilo vedno dokazano, da je državna oblast v premoči in da je { obvarovala spoštovanje zakonskih predpisov in avtoritete države. (Burno odobravanje na desnici.) Hrvaško gibanje v državi se manifestira v glavnem v petih raznih akcijah.
1.	Delo bivše HSS. Ta politična stranka formalno ne obstoji, niti ne bi mogla po zakonu obstojati, ker ima izrazito plemenski in krajevni značaj, kar je po današnjih zakonih prepovedano. Ali, če organizacija ne obstoji kot stranka, so vendar ne more reci, da ni nikake politične agitacije. Nasprotno, politična agitacija se izvaja v cilju grupiranja čim večjega števila Hrvatov na osnovi znanega sporazuma z združeno opozicijo. Tu ne gre za stranke, pač pa za neko taktično skupino. Njeno politično delovanje je pod budnim nadzorstvom oblasti in kadar bi ona prešla preko meje zakonitosti, tedaj državna oblast nastopa in posreduje.
2.	Gospodarska sloga. To je neko zadružno gibanje, osnovano na zakonu o zadrugah, ki spada pod pristojnost sodišč, a ne pod pristojnost policije. Kadar so se posamezni člani Gospodarske sloge v nekaj malo primerih pregrešili proti zakonom, bodisi s prire.anjem političnih sestankov pod krinko gospodarske delavnosti, bodisi, da so poskušali preprečiti dovoz življenjskih potrebščin, pod krinko, da dvignejo cene, bodisi da eo poskusili organizirati bojkote, in so s tem v resnici ogrožali javni red in mir ali zadovoljnost prebivalstva, vselej je v takih primerih državna oblast nastopila in posredovala po zakonu.
3.	Seljačka sloga. To je kulturna organizacija, ki dela na prosvetnem polju, v vseh smereh, posebno pa, da odpravi nepismenost. Ta organizacija je vezana na predpise zakona o združenjih, zborovanjih in posvetih in oblastem ni delala skrbi ter tudi ni dâjala nikakih povodov za posredovanje.
4.	Hrvaška kmečka zaščita je protizakonita organizacija. Po izjavi nekaterih njenih vodilnih osebnosti ie cilj te organizacije, da zaščiti Hrvate pred nasiljem ekstremnih elementov in da priskoči na pomoč kmetom v primeru elementarnih nezgod in drugih nesreč. Formacija te organizacije in način njenega na-stopana in delovanja so v gotovih primerih dali upra-
vičene razloge, da verujemo v to, da ima ta organizacija tudi nek drug, čisto političen značaj, da utrdi in stopnjuje politično delo in delavnost skupine, v kateri so pristaši bivše HSS in da psihološko vpliva na politično opredelitev Hrvatov. Pristojnim banovinam sem izdal ukaz, da to nezakonito organizacijo odpravijo in da povečajo nadzorstvo tako, da se ne bi nikdar dopustilo njeno ponovno formiranje in delovanje. (Odobravanje in ploskanje na sredini in desnici.) Po tem mojem ukazu so bili javni nastopi te organizacije čedalje bolj redki in kolikor jih je bilo, je vselej oblast posredovala ter se držala zakonskih mei in sankcij, pa bo to tudi v bodoče delala. Pripominjam še, da dozdaj ni bilo ugotovljeno, da ta organizacija kot taka razpolaga z orožjem, kakor je bilo to napačno rečeno od gotove strani, pač pa so neki posamezni člani imeli razno orožje skrito, in to orožje ee še danes najde tu in tam pri drugih ljudeh. Orožje izhaja še iz vojnih časov, ali pa je bilo nabavljeno pozneje.
5. Hrvaška delovna zveza. Ta zveza je čisto delavska organizacija, ki se bavi z zboljšanjem delavskega položaja in ie podobna organizacijam Jugorasa, URŠA in drugim. Dogaja se pa tu in tam tudi, da akcija nekega pododbora stopi tudi na političino polje, kakor je bilo to tudi v drugih delavskih organizacijah. V takem primeru državna oblast posreduje ter spet povrne akcijo nazaj v okvir, ki ga predpisuje zakon, nasproti krivcem pa uporablja zakonske kazni. Tudi ta organizacija, pa čeprav je čisto socialna, tvori v političnem smislu neko skupino pristašev nekdanje HSS.
V ravnanju vlade ni nobene osti proti Hrvatom
Dostonanie nasnrnti vsem lom orrînnÎTa- n/i^li loi, Krn v",m n :U	J,.	. M ..-.I
Naše postopanje nasproti vsem tem organizacijam se vrši samo po odredbah zakona brez ner-voze in brez vsakega nasilja. (Viharno in navdušeno ploskanje na sredini in na desnici.) Mi želimo, da s svojim postopanjem in svojim delom ustvarimo na Hrvaškem takšno ozračje, da bi vsak Hrvat, če le hoče, mogel biti konstruktiven ter da bi sodeloval pri delu v korist ljudstva v naši državi. (Burno ploskanje v centrumu in na desnici.)
Naj bo vsak Hrvat prepričan, da jc čisto navadna laž, da bi mi ne ljubili Hrvatov, da jih preganjamo, ali da jih tlačimo. Nasprotno, mi gojimo enako ljubezen do vsega našega naroda brez razlike, do Srbov, do Slovencev kakor tudi do Hrvatov. (Burno odobravanje na centrumu in desnici.) Naša politika to dokazuje in naše postopanje ni slabost pač pa daljnosežni program, poln idealizma in poguma. (Viharno in dolgotrajno ploskanje v sredini in desnici.) Res je, da se to ne da doseči v enem ali dveh dneh ali mesecih, treba je mnogo potrpljenja, preden se prebrodijo vse težave, za katere nosijo sokrivdo tudi mnogi gospodje iz opozicije. (Burno ploekanje na sredini in desnici.)
Mi trdo upamo, da bomo uspeli, toda — kakor sem že rekel — za to je treba časa.
Te dni beremo, da ie neki odposlanec dr. Mačkove stranke na potu, da zopet obišče pariške in londonske kroge in da se ponovno pouči o naklonje-
Rovarjenje med izseljenci je upadlo
noeti teh brezimnih krogov do ciljev dr. Mačka. Tu bi mogel navesti nekaj Gocthejevih besed, ki po slovensko povedo:
Čemu bi hodili v neznane kraje, ko imaš pa v domovini vse pogoje za pametno ureditev svojega življenja.
Ne vem, koliko je v politiki upravičena romantika, vem pa, da je realizem v politiki bil uspešen in preizkušen. (Burno in dolgotrajno ploskanje na centrumu in desnici.) Nekateri govorniki so omenjali tudi dogodke na rojstni dan dr. Mačka v Zagrebu. Verujte mi, gospodje, da bi bilo meni kot ministru za notranje posle mnogo bolj všeč, če bi se taki dnevi slavili skromno in v zatišju. Če pa se tako ne dogaja, potem je bilo treba bučno proslavo prepovedati ali pa dopustiti. Prepričan sem, da je bila manjša nesreča, da do te prepovedi ni prišlo. (Glasovi na desnici: To je točno.) Prcdba-civa se nam tudi beli konj, ki ga je dr Maček ta dan zajahal. (Smeh in veselje v dvorani.) Jasno je, da oblaeti tega konja niso mogle niti konfiscirati niti drugače kako postopati proti njemu. (Burno ploskanje in odobravanje v sredini in na desnici.) Domnevam, da je do tega belega konja prišlo zgolj po nakliučju, kajti čc je ta beli konj moral dokumentirati takšne potentaske iluzije, potem bi bilo to skrajno neokusno in smešno megalomansko. Jaz za svojo osebo previsoko cenim realno mišljenje dr. Vladlta Mačka, da ne bi tega belega konja pripisoval — kakor sem rekel — golemu naključju. Torej to ne spada v resno politiko.«
»Protidržavna akcija med našimi izseljenci v
Severni in Južni Ameriki v teku preteklega leta ni bila tako močna niti uspešna kot prej in sc je zato treba zahvaliti dobri državni upravi v naši državi in konstruktivnemu delu naših nacionalnih organizacij, ki jih je podpiralo pristojno državno predstavništvo. Prej so p''eg najživahnejšc propagande z živo besedo, tiskom in potom radia delali posebno na to, da so odpošiljali v Evropo ljudi, namenjene za razne teroristične akcije, v preteklem letu pa eo se morali zadovoljevati samo z akcijo potom svojega tiska in sem pa tja s kakšnim predavanjem, ki ni imelo vidnejšega uspeha Med našimi izseljenci se pojavlja živo zanimanje za domovino in za življenje v nji. Uspeh tega sta dva obiska, ki so jih naši naseljenci napravili v svoji domovini, naši knljevini, v teku preteklega leta. Po tem obisku so se naši izseljenci vrnili nazaj popolnoma zadovoljni, izvzemši dveh, ki sta poskušala nedovoljeno agitacijo in ki ju je oblast pri tem delu zalotila in jima to agitacijo onemogočila. Ti obiski naših izseljencev svoji materi domovini imajo velik propagandni pomen za našo splošno stvar in so našli tudi velik odmev med našimi izseljenci sploh. Izseljenci so se tu na kraju samem mogli prepričati, da so neresnične in tendencioznc vse one vesti, ki jih o naši državi in o današnjem sta-
nju v njej razširjajo sovražniki države in sovražniki reda in mira. To se vidi posebno v močnejši akt ivnosti nacionalnih organizacij po tem obisku in v mnogoštevilnih impozantnih proslavah državnih praznikov v teku preteklega leta.
Razbojniška taborišča v Italiji se podirajo
Veliko število izseljencev iz teli taborišč, ki niso v zvezi z marsejskim in drugimi atentati, se je že vrnilo v domovino. Ti so se nazadnje prepričali, da so bili na napačni poti in da zanje ni bilo mesta v zamejstvu, pač pa tu. pri njihovih domačih ljudeh. Dali so nekaj lojalnih izjav, se vrnili v naročje svoje matere domovine in pri teh svojih izjavah tudi ostajajo. Tako bodo počasi in
Nadalievanie na 2. strani
Zcmunska vremenska napoved: Zjasnitev v severnih in zahodnih krajih, oblačno z nekaj dežja ali snega drugod. Toplota bo padla.
Zagrebška vremenska napoved: Počasi se bo zjasnilo, temperatura bo padla.
Dunajska vremenska napoved: Menjajoča in obilna oblačnost, temperatura brez sprememb.
Poročilo notranjega ministra
(Nadaljevanje s 1. strani)
postopoma razbojniška taborišča v Italiji končno-vcljavno likvidirana. Vrnitev teh izseljencev v domovino ima nenavadni moralni učinek tudi na ostale izseljence v Italiji in drugih državah iu že se kažejo znaki, da se bo ta proces nadaljeval tudi
Rri večini izseljencev na Madžarskem in drugod, fadejajmo se, da bo zmagal zdrav razum in nacionalni čut in da se bodo skoraj vrnili v svojo
domovino emigranti, ki so se izselili iz političnih razlogov; da se bodo v velikem številu povrnili v svojo domovino, ki ji morejo še vedno koristno služiti. Lahko trdimo, da so razbojniške organizacije onemogočene v vseh evropskih državah in da so bile odstranjene prav z ozirom na dobre odnošaje naše države z ostalimi evropskimi državami in po premišljenem delu naših organizacij v inozemstvu, ki so v največji meri absolutno nacionalne.«
99
Mi se čutimo dovolj močne, da tudi
nasprotnikom lahko pustimo popolno svobodo
»Notranji upravi se je med razpravo v narodni skupščini predbacivalo, da razpušča nacionalna društva. Niti eno nacionalno društvo ni bilo raz-puščeno in ni dobilo kcrmisarja zaradi tega, ker je nacionalno — to nam res ni padlo na misel —. Ce je bilo kako društvo res razpuščeno, je do tega prišlo zato, ker se je pregrešilo proti svojim pravilom (ploskanje na centruinu in na desnici) in ker je njegovo delo bilo nevarno za javni red in mir (burno ploskanje). Prav tako je brez podlage trditev nekaterih govornikov pri 6plošni proračunski razpravi v skupščini, da se zakon o volitvah ne uporablja dovolj svobodno. Podrejene oblasti imajo nalog, da postopajo liberalno in če pride do prepovedi, ee to zigodi zelo redkokdaj in še to zaradi tega, ker sklicatelji ne spoštujejo formalnih zakonskih predpisov ali pa zaradi tega, ker sta ogrožena red in mir. Statistika, ki jo vodimo v ministrstvu notranjih jxwlov o shodih, dokazuje, da opozicija prireja teden za tednom veliko šte-
vilo shodov, kar prav gotovo ne bi bilo mogoče, če ne bi oblasti postopale tako korektno (viharno ploskanje na sredini in desnici). Mi se čutimo dovolj močne, da lahko svojim nasprotnikom pustimo popolno svobodo! (Vzkliki: Tako je!) Očitek, da smo o priliki senatorskih volitev uganjali teror, absolutno ne drži. Niti en župan ni bil odstavljen ali zamenjan zaradi senatskih volitev. Tako ie bilo potrebno, drugič pa občine 6toje pod zakonsko zaščito in bi bilo kaj takega nemogoče. Da pa nismo imenovali niti enega banskega evetnika iz opozicije, mislim, da se temu niti oj>ozicija resno nc čudi. kajti to bi bilo smešno. (Burno ploskanje in navdušeno odobravanje na sredini in desnici.) Senatorske volitve so se izvršile, v kolikor prihaja v poštev politična oblast, pošteno in strogo po zakonskih predpisih, kakor se bodo vršile tudi bodoče volitve v narodno skupščino.« (Dolgotrajno ploskanje na desnici in sredini.)
D'Annunzio na Reki teta 1919
O narodnih manišinah
»Kar se tiče narodnih manjšin v naši državi | navijali jx>litične organizacije, katerih cilji se no
je tudi treba spregovoriti nekaj jasnih beeed: V zvezi narodov je morala tudi naša država sprejeti važne obveznosti do narodnih manjšin. Mirne duše lahko rečemo in se tudi lahko jx>hvalimo, da te obveznosti zelo lojalno sfioštujetno in izpolnjuje-mo. To nam morajo priznati vse naše manjšine. Niti v verskih zadevah niti glede jezikovnega vprašanja ne delamo manjšinam nikakih težav. Pred sodiščem, pred okrajnim načelstvom in pred davčnimi oblastmi so pripadniki teh manjšin čisto enakopravni. V gosjiodarskein oziru tudi ne delamo nikakih razlik. Naš narod je dobrodušen in je daleč |>roč od njega vsaka mržnja nasproti drugim narodnostim. Čim manj bo pri njih opaziti sredobežne pojave in čim bolj se. bodo vsi jx>-javi njihovega življenja usmerili sredotežno, tem bolj tesno jih bomo oiijeli kot svoje brate. Nikdar pa ne bi mogli dovoliti, da bi naši državljani usta-
bi skladali z našimi državnimi interesi in kalerih delo bi utegnilo zbuditi sumnjo ali pomislek o njihovi državljanski lojalnosti in zvestobi. D r -žavljanska zvestoba se ne deli nn večino in manjšino.
V pogledu podeljevanja državljanstva se Je naša notranja uprava strogo držala zakona o državljanstvu. Po tem zakonu imajo Jugoslovani izven naše držnvne meje, kakor je znano, gotove prednosti. Na splošno |>a moramo reči, da so druge države mnogo bolj rigorozne in bolj ekskluzivne od naše. Mi ne gledamo niti na prijiadnost državi, niti na pripadnœt narodu ali veri, mi se brigamo samo za to, ila ne privedemo v nevarnost niti države niti gospodarskih in socialnih potreb naših lastnih državljanov. Isti principi veljajo tudi za dovoljenje bivanja tujih državljanov v naši državi.
Oblast bo še pozorna
na komunizem
Vso pozornost j>osvečajo oblasti v naši državi komunistični propagandi, kako bi jo zatrle. Te oblasti so srečne, ker se jo našlo mnogo organizacij in tudi mnogo zasebnikov, ki s svojo svobodno in idealno pobudo nudijo dragoceno pomoč. Pa čejnav v tem trenutku naval komunistične propagande ni ravno največji, vendar bomo tudi vnaprej budno pazili, da stopimo na prste prevratni-škim in destruktivnim elementom. Mi ne moremo dovoliti tega, da bi nam kdo še dalje očital, da nismo za demokracijo, ali da hočemo diktaturo ali fašizem ali ne vem kaj še vse. Vse države so morale proti destruktivnim elementom v svoji domovini v nekaterih ozirih ustanoviti gotovo organizacijo za obvarovanje 6vobode in za njeno pravilno in koristno pojmovanje. Zaradi tega se vendar še ne more trditi, da pri njih ni demokracije in svobode. Čim več je discipliniranosti, čim več vdanosti državi, čim več je smisla za zakonitost m pravico, tem več demokracije zasluži vsak narod. (Dolgotrajno р1озкапјс na desnici in sredini.)
Na naslov hriiihastrov
in zaključna beseda
Dr. Kojič je pri glavni proračunski razpravi izvolil govoriti o naši notranji politiki. Jaz imam svoje osebno mišljenje o političnem delu dr. Ko-jifia ter prosim narodno skupščino, da smem to svoje mišljenje povedati odkrito. Tedaj ko je bil dr. Kojič na vladi, nikdar ni vedel, kaj in kako dela. ko pa je v o[x>ziciji, nikdar ne ve kaj in kako govori (burno ploskanje). Njegovo delo ni v skladu s leni, kar dela. (Viharno ploskanje na desnici in sredini.) Jaz samo prosim Boga. da njemu in meni oprosti vse jjolitične grehe (ploskanje na desnici in sredini). Govor Pojx>viča sein bral z veliko pazljivostjo, jx>sebno njegovo zanimivo opisovanje izleta v versko in filozofsko sfero. V kritiki notranje politike se je precej zadržal pri mo-

■»' V
' .J
-Jki?
«. ti C. » -t

n. i. /titri-

ЛЧ1«. " ... ■
jih političnih izjavah za časa preteklih proračunskih razprav. Nočem z njim iti nazaj v preteklost, prepričan pa naj bo, da bodo vsi zakoni, ki si jih 011 želi zdaj, ko je v opoziciji, prišli pravočasno. (Viharno in navdušeno ploskanje na desnici in sredini.) Hvaležen sem mu za dobrohotno kritiko, kakor sem hvaležen za to tudi vsem govornikom z desnice. Posebno sem hvaležen za tople besede, ki jih je spregovoril moj ministrski tovariš in prijatelj Cvetkovič.
Prosim gosjjodje narodni poslanci, da sprejmete proračun ministrstva za notranje zadeve.« (Dolgotrajno in navdušeno ploskanje na desnici in sredini ter klici živio dr. Korošec!)
Ob smrti italijanskega pesnika Gabriela d'Annunzia se sj)oiniiijamo tudi njegove »okupacije« Iteke dne 13. septembra 1919 leta. Dogodbi pred 19 leti so bili tako čudoviti in pretesljivi, da je vredno, ako si jih ob tej priliki jxikliëemo v spomin.
Ob prevratu se je kakor v vseh večjih krajih, tudi na Reki sestavil neke vrste »narodni svet«. — Consiglio Nazionale, v katerem so imeli italijanaši večino. Ta narodni svet si je kar via facti ob splošni zmedi, ki je tedaj vladala, vzel vrhovne pravice in dne 30. oktobra 1918 na neki svoji seji sklenil, da Reka hoče priti pod Italijo. Toda pariška mirovna konferenca ni Reke prisodila Italiji, ampak novo nastali Jugoslaviji.
V Jugoslaviji se je to komaj zvedelo. Belgrad je tedaj preživljal eno tistih svojih kroničnih jk>-litičnih kriz, ki so |>ozrieje postale značilne za našo notranjo politiko. Točno 13. septembra je ludi odstojnla belgrajska vlada Ljube Davidoviča in šele I. okt. je Protič dobil mandat za 6estavo vlade. V tem času dobrih 14 dni pn je naša soseda Italija že zn njo izgubljeno Reko znala zojiet za sebe pridobiti, to pa na kar moč preprost in enostaven način, ki le |x»trjuje staro rečenico Rimljanov: vigilantibus iura!
Kakor hitro se je po Italiji zvedelo, da jo pariška mirovna konferenca Reko prisodila Jugoslaviji, se je j)o vsem apeninskem polotoku dvignil val ogorčenja in protestov. Vstal je d'Annunzio in javno pričel nabirati vojake, da jih j>opelje za osvoboditev Reke. Po nekaj dneh je zbral v Ron-kih pri Trstu par bataljonov, vsega skupaj morda 2000—3000 mož in 2 bateriji. S to vojsko je korakal proti Reki. Riipska vlada pod vodstvom Nittija pa je igrala imenitno dvolično vlogo. Ker je bila Italija med zmagovitimi zavezniki, ki so diktirali mir, ni mogla uradno briskirati mirovnih sklepov. Zato je Nitti uradno mora) kazati »silno ogorčenje« proti nediscipliniranosti d'Annunzia in tistih vojakov, ki so stopili na njegovo stran. Ves razvoj dogodkov pa je pokazal, da je šlo za spretno dogovorjeno igro.
D'Annunzio je torej maržiral na Reko, proti njemu pa jjovoljnik italijanske jxwadke na Reki, general Pettaluga. Pri Kastvu sta ee »udarila«, in sicer tako, da je Pettaluga pesnika prisrčno pozdravil, obojne Čete pa so se združile in skupaj odkorakale nazaj na Reko, ki jo je d'Annunzio 13. sepl. proglasil anektirano za — Italijo. Po vsej Italiji je zavladalo veliko navdušenje, toda Nitti je Še naprej dajal ogorčene izjave proti »nediscipliniranemu pesniku , ki jih je debelo ponatiskoval ves svej, seveda ludi v Jugoslaviji. Italija je jh>-šiljala čete nad d'Annunzia. govorilo se je. da ga bodo na Reki izstradali, toda pesnik je dajal dan
za dnem bolj pogumne izjave, ker je vedel, da so vedno nove čete, ki prihajajo, le ojačenja italijanske mestne posadke. Proti zasedbi Reke jio d'Annunziu ni nihče protestiral: ne Angleži, ne Francozi. Angleške in Francoske ladje so se celo umaknile iz pristanišča nekam med dalmatinske otoke, ko je d'Annunzio razvil italijansko zastavo na Reki. Iz Pulja je priplula italijanska eskadra, da »strahuje« uj)oniega pesnika; v resnici je le ojačila okupacijsko armado. Končno je Nitti poslal na Reko generala Badoglia, da »ukrene, kar se mu zdi potrebno«. In Badoglio ni šele v Abesiniji, uinpak že na Reki pokazal, da je mož na pravem mestu. Ukrenil je vse tako, da je Reka ostala Italiji.
Listi v Jugoslaviji so od sept. 1919 do sept. 1920, kolikor časa je trajala d'Annunzijeva okupacija, pisali o Reki in Italiji čudovite stvari. Naš tisk je menda verjel, da gre za »upornike«, ki jih bo Italija kaznovala; verjel je fantastičnim j>oro-čiloin o revoluciji, o ujx>rih po Italiji. Verjel je, da bo neka -»višja sila«, najbrže Wilson, pregnala Italijane iz Reke. To otroško naivno razjioloženjo je trajalo vse do Rapalla (12. novembra 1920), ki je iz Reke napravil samostojno državico jx>tisnje-no med Italijo in Jugoslavijo. Toda rimski sporazum (27 jan. 1924) med Jugoslavijo in Italijo jo Reko končnoveljavuo prisodil Italiji.
Reka šteje danes 60.000 prebivalcev in je za Trstom in Benetkami največje italijansko pristanišče na Jadranu.
Ob mrtvaškem odra
Rim, 2. marca. Gabrielu d' Annunziu je vdrla kri v možgane, ko je sedel za svojo pisalno mizo. Ko so ugotovili smrt, so ga takoj prenesli v hišno kapelo. Poprej so ga pa preoblekli v uniformo letalskega generala, kakor je to sam želel v oporoki. D' Annunzio je bil star 75 let. Do zadnjega je bil krepak in je še pisal svoja dela.
Jutri bi morala biti šefa velikega fašističnega sveta. Zaradi smrti d' Annunzia pa so sejo odložili na 10. marca.
Ponoči je prispelo več deset tisoč brzojavnih so-žalnic ob d' Annunzijevi smrti. Podpredsednik Italijanske akademije Formichi in več akademikov se je odp>e-Ijali že ponoči v Gordone. Dva pokojnikova sinova, Mario in Gabrielino, ki sta se ponoči odpeljala iz Rima, prispeta v Gardone danes. Tudi načelnik štaba fašistične milice general Russo se je odpeljal v Gardone. Mussolini in drugi visoki dostojanstveniki bodo pa prišli v Gardone v teku današnjega dneva. D' Annunzijeva »duhovna oporoka«, ki jo je bil pokojnik lastnoročno napisal in jo pred kratkim poslal Mussoliniju, bo namreč že danes objavljena.
Avstrijski notranji minister
krije demonstracije
proti avstrijski vladi
Dunaj, 2. marca. b. Navzlic velikim najiorom avstrijskih oblasti, da ohranijo red in mir v državi, ni bilo mogoče preprečiti demonstracij in manifestacij, ki so jih priredili na eni strani pristaši domovinske fronte, nn drugi strani pa pristaši narodno-socialislične stranke. V Gradcu je prišlo do burnih manifestacij narodnih socialistov. ki so jih priredili avstrijskemu notranjemu ministru Seyss-lnquartu. Njegn je poslal avstrijski zvezni kancler dr. Schiischnigg v Gradec, da pomiri štajerske narodne socialiste in da končno tam vzpostavi mir. Ko je prispel, ga je čakalo nad 20.000 navdušenih narodnih s oc i a-listov z baklami, kljukastimi križi in fanfarami. Ves promet sredi Gradca je bil popolnoma ustavljen. Avstrijske oblasti so izdale
Kriza v Franciji
Pariz, 2. marca. b. Navzlic pričakovanju še vedno ni prišlo do sporazuma med senatom in zbornico glede statuta dela. Spor 'raia dalje in se je v noči od torke na sredo še bolj jjoostril. Chautemps ni več samo v sporu s senatom, temveč celo z lastno večino v zbornici. Senat je jx> daljšem posvetovanju sprejel člen o praktični lestvici mezd, ki ga je ChauteinjDs končno odobril. Za razliko od
teksta zbornice se tukaj predvsem izključuje sin-dikalistična kontrola v tovarnah. Za {»višanje mezd prihaja v jjoštev šele 10% jjodražitev življenjskih fiotrebščin. Zbornica je sprejela svoj •stari tekst s 349 proti 229 glasovom. Po hodnikih parlamenta eo se razširile fionoči govorice o bližnji krizi vlade.
'- »k*
<yf .a.-b»'
•v..
V.
<1
h- "
• «o
Iv.. .
aiv
» 4
»J *
V-' ик ki
J» r; ..
lit- * VJ .«t.
' h, * * f».
»t. F. tri Д «
; ' » ' >».
. - -Ж :	•
Berlin, 2. marca. AA. (DNB). Danes je izredno sodišče izreklo razsodbo proti pastorju Martinu Niemôl-lerju, ki je bil obtožen zaradi prestopka po čl. 130 (tako imenovanega kancelparagrafa). Pastor je obsojen na indem mesecev zapora in na 2000 mark globe. Ker pa je prebil že več kot toliko v oreiskovalnem zaporu, so ga izpustili
strog nalog, naj policija in vojaStvo ne strelja v manifestante, ker bi sicer prišlo do krvopre-litja. Vladna milica pa je vendarle s pomoSjt» strojnic in lahkega topništva prestrašila kmete iz okoliških vasi in mest, da se niso priključili manile-stantom v Gradcu, dasiravno so se hoteli udeležiti nianifestacijskega pozdrava narodnih socialistov dr. Seyss-lnquartu.
Major Hans Kluusner, ki je bil pretekli ponedeljek imenovan za voditelja narodnih socialistov namesto Josipa Leojwlda, je izdal naredbo narodnim socialistom, da takoj prenehajo manifestirati, ker s tein samo jx>vzročajo nerede. S svojo naredbo je hotel voditelj avstrijskih narodnih socialistov predvsem ustaviti vsako nezakonito delavnost narodno-socialističnih pristašev do 21. marca, ko bo po dogovoru obstoječa prepoved ukinjena. Nova naredba vlade pa ni našla nobenega razumevanja pri množicah. Skoraj istočasno, ko so narodni socialisti manifestirali v Gradcu, so pristaši domovinske fronte priredili na Dunaju veliko število javnih zborovanj, kjer so ostro demonstrirali proti narodno-socialistični stranki. Borba se vodi jx>d dvemi gesli: pristaši narodnega socializma fioudarjajo: »En narod, ena država«, pristaši domovinske fronte z dr. Schuschniggom na čelu pa zahtevajo, da je treba ohraniti vsaj to, kar jo ostalo po mirovnih pogajanjih.
Sodni proces snemajo na gramofonske plošče
Moskva, 2. marca. c. Danes dopoldne ве je pričel v Mœkvi velik veleizdajniéki proces proti 21 bivšim voditeljem boljševizma. Obtožnico zastopa vrhovni državni tožilec Višinski. Posamezni deli razprave bodo posneti na gramofonske plošče ter nato prenešeni po radiu v vse kraje sovjetske Rusije in v svet. Ta procee smatrajo tukajšnji uradni in politični krogi za mnogo važnejši in značihiejši, kakor je bil na primer procee proti maršalu Tuhačevskemu ter drugim generalom.
Na razpravo 6o pu6tili samo 150 opazovalcev, in sicer zastopnike diplomatskega zbora, časnikarje in pa delegate moskovskih tovarn. Predseduje znani Ulrich, ki je že vodil vse tovrstne procese, obtožbo pa zastopa vsedržavni tožilec Po-ijak Višinski, ki ie za nagrado v dosedanjih procesih bil imenovan za državnega tožilca 60vjetsike Rusije. Njegov prednik Krilenko je bil medtem namreč povišan v pravosodnega ministra in je
takoj nato kmalu padel v nemilœt. Takoj po otvor"
išinskemu, ki je	- „
Veeli 21 voditeljev dolži, da eo trockieti, vohuni,
~akoj po otvoritvi razprave je Ulrich dal besedo Višinskemu, ki je začel čitati dolgo obtožnico.
morilci Kirova in zaetrupljevalci Gorkega, Men-š i nekega in dr. in da бо hoteli ubiti Lenina, Stalina in Sverdlova. Za vee zahteva 6mrtno obsodbo.
Predsednik Ulrich ee je nato obrnil k obtožencem in jih začel izpraševati, ali 60 trockieti, vohuni, zaetrupljevalci itd. Buharin, Rikov in Jagoda 60 rekli, da eo krivi, kakor eo to izjjovedali pred preiskovalnim -sodnikom. Na splošno presenečenje pa je nato skočil s svojega sedeža Kre-stinekij, bivši pomočnik zunanjega ministra in sovjetski veleposlanik v Berlinu in zavpil: »Nisem trocki6t, nisem vohun in tudi nisem zastruplje-valec!« Ulrich pa ga je opozoril: »Vse to ste priznali pred preiskovalnim 6odnikom!« Krcetinskij pa je še naprej vpil. da ni res, kar pravi obtožnica.
Zelo verjetno je, da na drugi razpravi nc bo več Krestinskega. ker ee ne »drži pravil«, ki eo jih postavili vsi dosedanji moskovski procesi.
Zngrob. 2. mnrrn. b. Dunes jiopoldne ob pol 8 je bil pogreb Nikolaja Falerja, jiredsednika Hrvatske pevske /.veze, Znanega dirigenta in kompo-nieta. Pogreb je bil izredno lep.
Smuški boj, ki ga svet še ni doživel
Smole j med Srednjeevropejci na t8 hm dragi
Lahti, 26. februarja.
Danee se je odigrala ena najveličastnejših smuški h borb, kar jih pozna smuška zgodovina. Na progi 18 km so se borili danes najboljši smučarji sveta za prvenstvo. Ni mogoče opisati tega boja, le doživeti se ga da. Med 213 tekmovalci je bilo 62 Srednjeevropejcev in 150 severnjakov, od teh Fincev 118, 16 Norvežanov in 16 Švedov. Borbo vseh teh mojstrov (le taki so bili pripu-ščeni) je spremljalo v stadionu nad 15.000 ljudi, po progi pa tudi najmanj toliko. Tako tekmovalci kot delegati so bili mnenja, da takega boja še niso doživeli, Odprto, popolnoma nejasno vprašanje zmage in razvrstitve ostalih držav. Ko so prišli prvi na cilj, je čakalo še 63 tekmovalcev za starti Vsega je prišlo na cilj 187 tekmovalcev. Proga ni imela mnogo vzpona, bila je pa zelo težka, polna nevarnih in nenadnih okretov, kratkih strmih smukov s protistrminaini in zveriženj v gozdovih.
Naš Smolej je startal 6. in je 6. prispel na cilj svež in »spočit« kot običajno. Njegov čas je točno 7 minut dalji od zmagovalca in 2 minuti od najboljšega Srednjeevropca Demetza. Toda dočim se je uvrstil slednji na 34 mesto, je prišel Smolej na 64. mesto. Med prvimi 60 tekmovalci je le en Srednjeevropec, med prvimi 100 pa 131 Tolikšna je premoč severnjakov! In vendar je Smolej pustil 59 Fincev za seboj, točno polovico, 8 Norvežanov (prav tako polovico) in 3 Švede ter 55 Srednje-evropcev. Šteti so le tisti, ki so prišli na cilj. Najboljši Norvežan se je plasiral šele na 8. mesto (bil je to Hoffsbakken, 2 minuti za zmagovalcem Pitkanen Taklom, ki je potreboval 1:09:37. Šved Dahlquist je potreboval 1:10:02 kot drugi, a tretji 1:10:56 Finec Jalkanen. V času ene minute se je uvrstilo do 19 tekmovalcev, tako ostre razlike so bile.
Alojzij Vodnik - 70 letnih
Ugledni in splošno spoštovani ljubljanski kamnoseški podjetnik g. Alojzij Vodnik praznuje danes 70 letnico rojstva. V svoji skromnosti se je umaknil iz Ljubljane, vendar je naša dolžnost, da mu k temu lepemu življenjskemu jubileju javno čestitamo. G. Alojzij Vodnik «e je rodil 3. marca 1868 v Podutiku iz znane kamnoseške družine. Še danee pravijo na Vodnikovem domu »Pri mojstru«. Oče današnjega jubilanta se je preselil v Ljubljano ter tu pričel s podjetjem, toda je kmalu umrl in g. Alojzij Vodnik je moral že kot 20 leten mladenič prevzeti očetovo obrt, ki jo uspešno vodi še danee. Hkrati s evojo življenjsko obletnico praznuje g. Vodnik tudi 50 letnico kamnoseškega dela. Pod spretnim vodstvom današnjega elavljenca ee je podjetje razvilo v eno najbolj uglednih tvrdk v Ljubljani. 0 g. Alojziju Vodniku je splošno znano, da je veeten in pošten gospodar ter nenavadno marljiv, na minuto točen in si prav za prav nikoli ni privoščil počitka. Za svoje delavce in uslužbence ekrbi kakor oče za družino. — Še mlad človek je zavzel važno vlogo v našem gospodarskem življenju ter sodeloval pri mnogih bančnih podjetjih. Že celo vrsto let je g. Vodnik predsednik Ljubljanske kreditne banke in v zadnjem času predsednik Združenih papirnic. Sodeloval pa je tudi v drugih gospodarskih podjetjih. S svojo gospo Ivanko roj. Pogačnikovo, živi že 44 let v najbolj srečnem zakonu. Znan je kot velik mecen slovenske umetnosti in o teh njegovih zaslugah moramo poročati le, kar je javnosti znano, namreč da je g. Alojzij Vodnik eden izmed glavnih podpornikov Narodne galerije. Svojemu zvestemu naročniku g. Alojziju Vodniku želimo ob njegovem jubileju, naj ga Bog ohrani tako svežega, kakor je sedaj, še dolgo vrsto let!
I
Duh po izpuhtevanju telesa takoi fn trajno odpravi Sanoped. — Varuie obutev in perilo Zahtevajte v lekarnah, drogerijah, parfumerijab in sličnih trgovinah. — Droirerija JANČIGAJ. Ljubljana, Krekov trg. (Reg. min. n.r. idr. 31.816
Ljubfanski predpust v številkah
Na pepelnico je vedno težak obračun za kronista, ki mora ugotoviti, koliko eo se Ljubljančani v pred-pustu veselili. Letošnje številke so v toliko ugodne, ker kažejo, da so Ljubljančani zopet pri krajcarju in da zmorejo še za kakšen ples, za lepo toaleto ženam in za kakšen vrček piva. V letih 1932., 1933. in 1934. so bile številke bolj obupne. No, kriza je premagana, vendar smo krizo potrebovali, zakaj Ljubljančane je kriza zmodrila in v letošnjem predpustu res ni bilo takega zapravljanja kakor v letih pred krizo, to je od L 1924. do 1929. vendar pa je za ljubljanske razmere presenetljivo, da je bilo v predpustu 1938. nič manj kakor 61 reprezentančnih plesov in podobnih prireditev.
rredpustni čas pa ni bil samo čas zabav, temveč tudi resnejšega dela. Spričo 61 plesnih prireditev je prav impozantna številka 104 kulturnih prireditev, to ie gledaliških predstav, v glavnem diletantskih in amaterskih, med temi tudi 20 visoko vrednih umetniških koncertov. Predstave narodnega gledališča tukaj niso vštete, ker ta ustanova ne potrebuje posebnih policijskih dovoljenj za svoje predstave.
Kamnik
Vrnitev španskega prostovoljca. Nedavno so je vrnil e španskega bojišča dijak Kauter Dušan, sin znanega veterinarja in bivšega predsednika JNS za kamniški okraj g. Raulerja Jozola.
Regulacijska dela Nevljice so v polnem razmahu. Zaposlenih je okrog 40 delavcev in delo hitro napreduje. Glavna dela bodo po zatrdilu vodstva končana že v približno enem mesecu.
f Ako smo pogrešali našo vrsto v štafeti, tedaj nam je bilo osobito žal, da nismo imeli tu Klanč-nika. Dvojica naših in Smolej bi se lahko prav odločno razvrstili med državami Srednje Evrope. In kakšna šola, kakšen podvig bi to pomenilo njim. Sedaj je žal prepozno, toda za naše tekmovalce pridejo predvsem take velike borbe v poštev, ako naj napredujemo.
Vsa čast pa Smoleju. Ni 18 km njegova proga, a vendar je postavil sebe na pravo mesto. Koliko je bilo nade za italijansko vrsto, v štafeti odlični Švicarji, znani Čehi, Poljaki in Nemci, da ne govorimo o Estonski, Latviji in Avstriji, vsi razen enega Italijana so za Smolejem. In to Poljak No-vacki z 21 sek., Švicar Gamma z 1 min. 41 sek., Musil, ČSR, z 2 min. 1 sek., Leupold, Nemčija, z 2 min. 24 sek., Beraner, HDW z 2 min. 25 sek., slabši čas kot Smolej; a to so najboljše plasirani iz teh držav.
Polni nade pričakujemo start na 50 km v ponedeljek. Bog daj tudi tokrat, da uveljavi Smolej svoje odlične zmožnosti naši domovini v časti
J oso Goreč
— Pozorl Darmol, sredstvo za odvajanje, je pogosto ponarejen. Pazite zaradi tega pri nakupu, da je na vsaki tableti vtisnjeno ime Darmol in da ima tableta zarezo v obliki črke T. Zahtevajte zaradi tega izrecno Darmol. — Ogl. reg. S. Br. 7006/1936.
Ljubezenska tragedija na Gomilshem
Celje, 2. marca.
V torek smo poročali o ljubezenski tragediji dveh mladih Zagrebčanov v Solčavi. Samomor je silno razburil mirno solčavsko faro. V torek popoldne so ju položili v planinsko zemljo na solčavskem pokopališču, kakor sta želela sama.
Danes ob 2 zjutraj pa se je odigral v prelepi fari v Savinjski dolini na Gomilskem še etrašnejši umor. Nesrečna ljubezen je 26 letnega goetilničar-jevega sina na Gomilskem Ludovika Fonda privedla tako daleč, da ei je v blaznosti vzel svoje mlado življenje. Slepo se je zaljubil v neko gospodično, učiteljsko kandidatinjo, hodil za njo, dasi mu je bilo znano, da ni mogoče, da bi postala njegova. Zadnje čase je bil ves zbegan in je žalosten taval po vasi. Ljudje, ki so ga opazovali, so prav dobro vedeli, da pri Ludoviku nekaj ni v redu. V obupu se mu je zmešalo in storil je grozen konec. Danee na vse zgodaj ob 2 je vzel v kuhinji velik nož in si ga zaeadil globoko v srce. V grozni bolečini in ves krvav je privpil k žganjarju Peetotniku, ki ima svoje stanovanje v Fondovi hiši. Proeil ga je in rotil, da naj mu d.i revolver, da se bo sam ustrelil. G. Pestolnik mu orožja seveda ni dal. Ludovik se je zgrudil na tla in izdihnil po težkem trpljenju. Samomor mladega fanta je močno razburil vso faro. Ludovik je bil dalj časa v službi kot kuhar lia brzovlakih. V času, ko je bilo toli atentatov na brzovlake, se je mati zbala za svojega sina in ga preprosila, da se je vrnil k njej. Pokojnik zapušča mater in brata. Naše iskreno sožalje I
pri Sv. Bolienhu popolnoma
Sa'tegel ie vse priznal. Ziočin sla izvršila puju&njcn Bevardi in Šajtegel — Sega je nedolžen
Maribor, 2. marca.
Umor v Bukovjn, kakor se imenuje pri Sv. Bolfenku hribček, na katerem sta bila na tako zverinski način umorjena Stane Dolničar in Milka Gorupova, je sedaj popolnoma pojasnjen.
Kakor smo že poročali, je policija izročila sodišču štiri osumljence in sicer Šajtegla, njegovega očima Obrula, delavca Blaža Šego in Bevar-dijevo mater, dočim je bil inladi Bevardi že takoj od odkritja zločina v preiskovalnem zaporu okrožnega sodišča. Že pred zaključkom poiicij-ske preiskave smo ugotavljali, da sta najbrže edina krivca Šajtegel in Bevardi. Šega, katerega je Šajtegel obremenjeval kot glavnega iniciatorja in morilca, pa da je najbrže nedolžen. Senzacionalno priznanje, katerega je danes Šajtegel podal, je to domnevo v celoti potrdilo.
Dočim je bil Bevardi od svoje aretacije popolnoma miren ter je do zadnjega bil prepričan, da se njegova krivda ne bo dala doltazati, je postal Šajtegel po prepeljavi v pteiskovalni zapor nenavadno vznemirjen. Videlo se je takoj, da ga nekaj zelo teži in preiskovalni sodnik je kmalu ugotovil, da bo lahko iz njega dobil popolno priznanje. Danes je res Šajtegel zaprosil, da ga pred-vedejo k preiskovalnemu sodniku, kateremu bo povedal važne stvari. Njegovi prošnji so seveda takoj ustregli in danes je Šajtegel objasnil vse podrobnosti tega strašnega dejanja.
Umor v Bukovju sta izvršila Šajtegel in Bevardi popolnoma sama. Šega ni bil pri umoru udeležen, morda je bil le toliko kriv, ker je po razpravi po izjavi Šajtegla dejal glede Dolničarja: »Tega hudiča bi bilo treba ubiti!« Šajtegel je dejai, da smatra Šego zaradi teh besedi za iniciatorja in pravega krivca umora, ker ga je s svojo izjavo spravil na misel, da bi bilo dobro Dolničarja napasti in ubiti. Bevardiju in Šajteglu
I se je zadnje čase slabo godilo. Šajtegel je pri zaslišanju izjavil, da ima sedaj v zaporu vsaj trikrat na dan hrano, dočim popreje včasih niti enkrat na dan ni jedel.
Šajtegel je pripovedoval: »Denarja nisva imela, hotela sva pa na vsak način priti do njega. S Šego smo šli skupaj iz mesta do kadetnice, na poti pa o kakem napadu na Dolničarja nismo nič govorili. Pri kadetnici sva se od Šege ločila ter sva šla sama naprej do Bevardija, od koder sva se napotila v gozd čakat kakega turista. Katerega bi pač bila dobila, tega bi bila napadla in ubila. Bil je zgolj slučaj, da sva videla Dolničarja v družbi nekega dekleta, katerega nisva poznala, kako sta šla iz Radvanja proti Pohorju. Podala sva se za njima. Po poti sva ju dohitevala in prehitevala dvakrat. Sklenila sva, da napadeva smučarja, ker naju pa je dekle videlo, sva sklenila, da tudi njo spraviva s sveta, ker naju je videla ter bi naju iahko izdala. Bevardi je imel pod suknjo malo sekirico, jaz pa sem itnel železen bat. Ko sva ju drugič prehitela, sva se ustavila pri kapelici na Buhovju ter čakala. Prvi je prišel po poti Dolničar, za njim pa je šla par korakov zadaj smučarka. Oba sva se spravila nad Dolničarja, ki pa se je obupno branil. Bil je zelo močan ter sva ga komaj obvladala. Smučarka je začela takoj bežati navzdol, kakor hitro je opazila, da je njen spremljevalec napaden. Takrat je Bevardi Dolničarja močno usekal po glavi, da je omahnil, meni pa je zaklical: »Drži jo, ubij jo.« Planil sem potem za smučarko, jo kmalu dohitel ter jo z železnim batom pobil na tla, da je padla. Potem je pritekel še Bevardi ter jo je obdeloval s sekiro. Ubila pa sva ju na tem mestu; oba sta bila že mrtva, ko sva jih zavlekla s poti v grmovje. Tam sva ju samo izropala ter sva se potem podala domov. Plen sva skrila pri Bevardiju v hlevu ter sem potem odšel na svoj dom.«
Slovenci v Zagrebu j
Zagreb, 1. marca. i
Letošnja pustna nedelja zagrebških Slovencev ni bila prav nič pusta — a tudi »pustna« ni bila v takšnem smislu, ikakor se navadno razume — marveč nasprotno lahko rečemo, da je bil to v društvenem življenju zadnjih mesecev eden najbolj ži- | vahnih dni. Obiskal nas je namreč stari znanec in • zvesti prijatelj zagrebških Slovencev, gosp. svćtniik I J. E. Kalan, ki ga že dve leti ni bilo med nami (od aprila 1936, ko smo praznovali petletnico svoje službe božje pri Sv. Roku). In v svojem govoru pri dopoldanski in popoldanski službi božji nam je gospod svétnik tudi razložil namen svojega prihoda v Zagreb. V kratkem se namreč namerava preseliti na Dunaj, kamor bo na povabilo dunajskega kardinala dr. Theodorja Innitzerja prenesel centralo »Regnum Christi«, za katero v Ljubljani ni našel dovolj razumevanja niti podpore. Pred svojim odhodom na Dunaj pa je prišel v Zagreb, da preizkusi in pripravi tla slovensko-hrvatski izdaji lista »Regnum Christi«. Ta list naj bi zbral in povezal slovenske in hrvaške katoličane in jih združene v veTi — vsaka politka je tukaj izključena in ne sme kaditi prijateljskih odnosov med katoličani Jugoslavije — vzdigniti k skupnemu nastopu za poglobitev verskega življenja in pa za pravice in enakost katoličanov v javnem življenju. Zagrebški katoliški Slovenci imajo vzvišeno nalogo in zelo lepo priložnost, da med katoliškimi Hrvati razširijo to misel, da jih pridobijo zanjo in ji pomorejo do veljave. — Vaš dopisnik je govoril z gosp. svétnikom Kalanom, ki mu je pred odhodom iz Zagreba rekel, da je obiskal prevzv. nadškofa dr. A. Stepinca, protonotarja in kanonika dr. F. Rožiča in še nekaj drugih merodajnih osebnosti, ki so vsi pokazaii za to prepotrebno stvar mnogo zanimanja. Goep. Ka-lanu smo hvaležni za obisk in mu želimo mnogo uspeha pri njegovem delu.
Po večernicah je bil v Slomškovem prosvetnem društvu 15. prosvetni večer, kjer je govoril sodnik g. Alojz Rant o lepotah slovenske zemlje. V skoraj dveurnem predavanju nam je gospod predsednik ob lepih skioptičnih slikah razkazal vso lepoto svobodne in nesvobodne (Koroška, Primorska, Ietra) slovenske zemlje, pri posameznih važnejših krajih pa ie razložil tudi njihovo zgodovino in poudaril njihov narodnokulturni pomen. Nabito polna dvorana mu jc na koncu dala prizmanje za res lepo predavanje.
Zelo lep uspeh je dosegla tudi Marijina družba slovenskih deklet, ki je imela ta dan svoj koncert narodnih pesmi v Jcronimski dvorani. Pesem pač najgloblje seže v vsako človeško srce, zato tudi najbolj neposredno in najmočneje deluje. To se je videlo na vseh poslušalcih, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano; mnogi so izrazili željo, da si še želijo domačega petja. To priznanje je tudi najprijetnejše plačilo pevkam za delo dolgih zimskih mesecev.
Za prihodnjo nedeljo (6. marca) pa vabi Slomškovo prosvetno društvo na svojo Materinsko proslavo, ki bo v Jeronimski dvorani ob 4 popoldne.
Na sporedu je govor o materi, dramatski odsek pa uprizori Meškovo dramo »Mati«, v treh dejanjih. Režija je v rokah sodnika gosp. A. Ranta. Društvo je povabilo tudi pisatelja igre č. g. dekana Fr, Ksa-verija Moška, ki ga z veliko radostjo pričakujemo, da s svojo navzočnostjo povzdigne našo proelavo.
Iz Julijske krajine
Zlata sv. maša. Naše zadnje poročilo o treh zlatih sv. mašah v goriški nadškofiji moramo izpopolniti. V novembru tekočega leta bo obhajal svoj zlati mašili jubilej tudi g. župnik Jožef Štran-car v Rihenbergu, ki oskrbuje sam eno največjih duhovnij na Goriškem.
Dva nova župnika. Pred dnevi sta bila umeščena kot nova župnika g. Filip Kavčič, ki je svoj čas služboval v Črnem vrhu in je bil potem okrog dve leti na jugu, za Deskle in g. Bernard Špaca-pan za Brestovico.
Dva petdesetletnika. Te dni sta praznovala petdesetletnico svojega rojstva g. župnik Karel Reja v Ročinju iin g. župnik Janko Pišot na Planini pri Vipavi. Oba gospoda sta «rečala Abra-
Toliko dalj časa bo trpelo perilo
če v z a m e š vedno
£CHICHT0V0
TER PENH NOVO MILO
n ^ n a rt^a n> 4n sUo
hama v polni mladostni razpoloženoeti in samo želimo, da bi ostalo tako še dolgo, dolgo vrsto let.
»Svetogorska kraljica«. Pred časom smo v veliko radost vsega našega ljudstva poročali, da bo v Gorici začei izhajati z novim letom verski list »Sv gora«. Goriški nadškof je pozneje v svojem uradnem mesečnem listu najavil, da bo list pod naslovom »Svetogorska kraljica« izšel v pri-četku januarja. Danes gre že februar h koncu, zaželjenega mesečnika pa ni nikjer. Informirali smo ee na merodajnih mestih in zvedeli, da so nastale težkoče zaradi obsega lista. Zaradi teh iti drugih neprilik sta se odtegnila tudi oba gg. urednika, ki smo jih pred časoin imenovali: g. dekan kanalski rnsgr. V. Bele in g. župnik podgorski Stanko Stanič.
Komen. Čudna so pola, po katerih gre včasih' pravičnost tega sveta. V našem eodnijskem zaporu sta sedela dva majhna grešnika iz Vojičice. Nekega večera sta dognala, da bo ples v tukajšnjem »Dopolavoru«. Računala sla, da se lx> šel zavrtet tudi naš jetnišničar. Zalo sta mirno začela izpodkopavati zid, da bi prišla na bolj svobodni zrak. Jetnišničar pa je nepričakovano prišel pogledat, kako je z njegovima varovancema in ju je presenetil pri prepovedanem delu. Posledica: ločili so ju in zaprli vsakega v posebno kamrico s trdim ležiščem.
Telovadna
akademija ZFO
Fantje in dekleta naših društev razumejo sc» danji čas precej drugače, kakor ona mladina, ki je predpustne dni le vescljačila in rajala.
Poleg izobrazbe duha, ki jo prejemajo člani v fantovskih odsekih in dekliških krožkih, goji ta mladina po načrtu v obilni meri tudi telesne vaje zaradi svojega zdravja, za boljšo bodočnost družine, naroda, države, uri in krepi svoje telo, mišice, da bodo dovolj odporne za borbo, ki se pojavlja v življenju vsakega posameznika. Po vsej Sloveniji se vrše tc dni številne telovadne akademije in nastopi, na katerih nastopa naša mladina s takim navdušenjem, kot še nikdar doslej. Zlasti razveseljivo je dejstvo, da to mladino v polni meri podpira naša javnost, ki zna cenili delo in trud požrtvovalne mladine v telovadnicah.
Ena takih telovadnih akademij — reprezentančni nastop Zveze fantovskih odsekov s sodelovanjem dekliških krožkov — se vrši v nedeljo 6. marca t. 1. ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Union. Kakor svoj čas, ko je prirejala slične telovadne nastope svojih izbranih članov bivša Jugoslovanska orlovska zveza in je bil vsak tak nastop vedno važen dogodek za Ljubljano, tako bodo tudi v nedeljo na I. telovadni akademiji Zveze fantovskih odeekov v Ljubljani zopet nastopili le izbrani člani in skušali pokazati vse točke zelo zanimivega sporeda na isti višini kot nekdaj, marsikatera točka, in to smo prepričam, bo pa svojc-časne celo prekašala.
Uspehe trdega dela in samozatajevanja v telovadnici nam bodo pokazali fantje in dekleta v nedeljo, ko sc bodo prvič po daljšem neprostovoljnem odmoru zopet predstavili naši javnosti, s tem pa tudi poudarili, da hočejo živeti in delati. Zato bo vsa naša javnost odločne in požrtvovalne fante in dekleta podprla tako, kakor zaslužijo.
Kakor nam poročajo, se bo na tej telovadni akademiji predvajal tudi del filma iz I. slovanskih smučarskih tekem, ki jih je priredila pred nedavnim Zveza fantovskih odsekov v Črnem vrhu nad Jesenicami in v Planici.
Vstopnice — nekaj jih je še na razpolago — sc dobe v Prosvetni zvezi, Ljubljana, Miklošičeva 7-1.
Potepaška nadloga
v laškem okraju
Sv. Rupert n. Laškim, 2. marca.
Neki list jo pred kratkim poročal, da se v Savinjski dolini manjša število brezposelnih, ki obiskujejo kmečke hiše. Žal, tla se v hribovitih delih laškega okraja opaža prav nasprotno. Dasi-ravno smo kot prebivalci »urvalda« že itak v slabšem položaju v vsakem oziru proti drugim krajem v dolinah, ravninah in zmernih hribih, pa nas v tej zimi ves čas pred novim letom in do sedaj obiskuje, ali bolje rečeno nadleguje, dnevno izredno velika množica brezposelnih. Pisca teh vrstic je pred kratkim obiskala knr sedniorica teh beračev skupno. Pa to niso bili stari ljudje ali vojni invalidi, ampak razen enega sami inladi ljudje, nekateri v pumparicah in v gojzericah, na glavi jim stoji drzno športna čepica, v rokah pa z aktovkami. Dasiravno so pota in ceste tio nas tako ležavne, vendar ti ljudje najdejo menda vsako kočo, posebno pa še zavohajo vsako hišo, kjer imajo slučajno koline. In niso skromni ti prosjaki, ampak zahtevajo kar »kovača«, meso, špeh ali klobase; za kruh in pijačo se mnogi niti zmenijo ne. Posebno pa so drzni v hišah, kjer naletijo na same ženske ali slabotne stare ljudi. Tako so v neko hišo pred dnevi prišli knr trije mladi junaki; naravnost zahtevali so >kovača« ali mesnine; ko je ubožni gos|)odar odvrnil, da nima ne enega, ne drugega, so silili vanj, da mora na vsak način nekaj dati. Mož jim reče: »Tam je tnala, nasekajte mi drv, jaz pa grein k sosedu,
da si izposodim »kovača«, da vam ga dam kot plačilo«. Eden izmed brezposelnih pa izjavi: »Za kovača na dan pa že ne delam, saj dobim na dan zlahka 100 dinarjev; pojdimo!«
V Celju so pred nekaj dnevi v neki gostilni južinali kmečki ljudje iz svetinskih hribov. Pri sosednji mizi je sedel cel trop samih brezposelnih, ki so se glasno zabavali. Ko vidijo te kmečke ljudi, pristopi eden izmed brezposelnih k njim in prosi za denar. »Mi smo sami siromaki,« pravi neka žena, »vam pa ni videti, da bi silo trpeli«. Tedaj izusti brezposelni grdo kletvico in reče: »Eh, kaj, saj vas ne bomo nadlegovali, saj imamo dovolj denarja za pijačo in ženske!...«
Neki brezposelni človek ei jc znal preprostega gospodarja tako pridobiti, da ga je ta nad dva dni obdržal v hiši in mu dal potrebno hrano in toplo peč. V zalivalo pa je brezposelni tretji dan zgodaj zjutraj zginil brez slovesa v temno noï, s seboj pa je vzel obleko, obutev in vse mogoče drobnarije, ki jih je poftilil svojemu gostitelju. Vendar pa rokomavhar ni imel sreče; še tisti dan ga je okradeni gospodar ujel na cesti proti Laškemu; ko pa ga je precej trdo prijel, mu je brezposelni zagrozil, da mu bo hišo zažgal, če bo samo prst položil nanj ali ga naznanil orožnikom; in skromni mož si ni upal nesramneža naznaniti sodniji, ker se boji za svojo leseno hišo! Strašna nadloga so brezposelni potepuhi!
Drobne novice
Samo še par dni!
z k o š j e , humorl
Kino Matica Tel. 21-24 in 21.15uri
Samo še par dni I
Indija, r ;
Koledar
Četrtek 3. marca: Kunigunda, cesarica; Marin mučenec.
Petek 4. marca: Kazimir, spoznavalec; Lucij, papež.
Novi grobovi
-f- Slovenski grob v tujini. Dne 1. marca jc v Monau pri Bruslju v Belgiji umrl Slovenec, rudarski tehnik Mihael Glaesener, sin inženirja Glaesenerja in Zinke roj. Frohlich. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, nadaljnje študije pa v ' Belgiji. Prav pred kratkim je dobil službo v Belgiji, pa je nenadoma obolel za vnetjem možganske mrene. Zelo nadarjenega mladega moža (star je bil šele 29 let) je bridka smrt iztrgala delu in družini. Zapušča vdovo in otročička. Družini naše sožalje! Pogreb !x> v četrtek dopoldne v Monsu. Sv. maša zadušnica pa bo danes (3. marca) ob 9 na Viču. Naj počiva v miru!
-}- V Mošnjah v župnišču je 1. marca ob 9 dopoldne po kratki srčni bolezni umrl 58 letni oskrbnik Jurij Logar, bratranec pok. mošenj-skega župnika Ivana Ev. Trpina. Poreb bo v četrtek ob 10 v Mošnjah. Naj v uiiru počiva!
Osebne vesli
= Imenovanje. Dosedanji ravnatelj (kancler) škof. ordinariata v Ljubljani, msgr. Jos. D os t al, ki je bil od leta 1929 na dopustu, je bil z dnem 28. februarja t. 1. trajno upokojen. Za škofijskega kanclerja pa je bil dne 1. marca t. 1. postavljen dosedanji vršilec te dolžnosti g. Jožef Jagodic, ki je bil obenem imenovan za pravega konzisto-rialnega svetnika ljubljanske škofije.
= Promocija. Dne 28. februarja je bil v Zagrebu promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Mirko D e r g a n c , že drugi doktor od sinov g. primarija dr. Fr. Derganca. Čestitamo!
= Rob pri Velikih Laščah. V ponedeljek se je poročil g. Ivan Turk, trgovec v Robu, z gdč. Francko lludolin, delavno članico cerkvenih in prosvetnih organizacij. Obilo sreče!
— Iz banovinske službe. Za banovinskega glavnega arhivarja v VIL položajni skupini je napredovala upravno-pisarniška uradnica Čuk Katarina. Za banovinskega airhivarja v VIII. položajni skupini je napredoval Hotzel Vilko pri banovineki bolnišnici v Mariboru. Za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu jc postavljen Maučec Jožef.
—	Ban dr. Marko Natlačen v petek 4. maroa ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
—	Sedež občine Dol v ljubljanskem okraju «e prenese z Beričevega v Dol.
—	Zborovanje Slomškove podružnice Novo incsto. Slomškova podružnica za okraj Novo mesto ima svoje zborovanje v soboto, dne 5. marca ol) 2 po|>oldne v Novem mestu v ljudski šoli. — {•lani, udeležite se polnoštevilno zborovanja. —
Oul>or.	. .	л 4
—	Zveza slov. obrtnikov obvešča vse obrtnike in obrtnice, da bo redni občni zbor Okrajne zveze v Novem me6tu dne 6. marca ob pol 10 v Rokodelskem domu. Udeležba za vsakega obrtnika obvezna. Razpravlialo ee bo o vseh važnih perečih obrtniških vprašanjih. Zveza vabi tudi bližnja društva slov. obrtnikov, da pošljejo svoje delegate na ta zbor. _
—	Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Joseiova« grenka voda zoprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
—	Občni zbor Zveze šoferjev dravske banovine bo 12. marca ob pol 20 v salonu pri »Levu«, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Predlogo je predložiti 8' dni pred zborom zvezi.
_Na Bledu je bil 14 dnevni tečaj za pleskarje,
posebno za imitacijo marmorja. Tečaj je priredil obrtoo-poepeševailni urad. Vodil ga je Jože Martine, znani strokovnjak in pleskarski mojster iz Ljubljane. Udeležba in zanimanje je bilo veliko.
—	Pozor pred prevaro! V Novem mestu in novomeškem okraju nabira že dalje časa lx>lj priletna ženska denar za nekega moža, ki je baje invalid. Trdi, da ima mož v Belgradu potegniti naravnost bajne vsote denarja, a da sedaj potrebuje velike podpore za kolke, prošnje in za pot v Belgrad. Ženska je možu nasedla tako zelo, da mu vse verjame, skoraj bolj kot evangeliju. Ženski pa so žalibog nasedli tudi mnogi drugi, ki so ji za onega moža izročili velike vsote. 0 nekaterih pripovedujejo, da so ji dali 20.000 din in še več, seveda v trdnem zaupanju, da jim bo mož — kot je zatrjevala ženska — vse obilno povrnil z ogromnimi obrestmi, kakor hitro pride do svojega denarja. Ženski pa je mož baje prepovedal izdati njegovo ime in bivališče. Naravnost čudno je, kako morejo biti ljudje šo dandanes tako lahkoverni, da izročajo svoj težko prisluženi denar več ali manj neznani ženski in za popolnoma neznanega moža. Človek bi skoraj ne verjel, da je kaj takega mogoče. Ker so nekateri opeharjenci žugali ženski, da bodo vso stvar naznanili gosposki, ako jim ne vrne denarja, je mož na prigovarjanje ženske nekaterim strankam vrnil manjše zneske. To je tudi lahko storil od obilnih, na tako lahek način pridobljenih tisočakov. Iz tega dejstva pa je ženska dokazovala, kako pošten je mož, in je še z večjo korajžo nabirala zanj. Naj bi se vendar enkrat ljudje spametovali in vsem takim osebam kratko malo pokazali vrata. Naloga orožništva pa je, da vso to zadevo temeljito razčisti in prepreči vsako nadaljnje izkoriščanje že itak ubogega ljudstva.
—	Okrožni urad »a zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje 4 zdravniška mesta, in sicer 2 za sanntorij za pljučno bolne na Brestovcu, 2 pa za Klenovnik.
—	Poslovno knjigo je izgubil Rudolf Peikoš, mesareki pomočnik na Bledu. Kdor jo je našel, naj jo izroči proti nagradi v upravi »Slovenca«.
—	Občni zbor »Stavbne zadruge Slomškov dom V Ljubljani, r. z. z o. z.«, bo v petek, U. maica, ob pol 6 popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo na-čcistva. 2. Potrjenie računskega zaključka za leto
1937. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Člani vljudno vabljeni! — Načelstvo.
—	Vlom v trgovino. V noči od ponedeljka na torek je bilo vlomljeno v trgovino Joeipine Lenarčič v Št. Juriju pri Mirni peči. Vlomilci so odnesli manufakture, tobaka in špecerije v vrednosti okrog 25.000 din. Lenarčičeva je bila zavarovana proti vlomu ze 12.000 din. Vlomilci so dvignili zunanja vrata e tečajev, notranja vrata so pa odprli z vitrihom. Biti eo morali zelo izvežbani, ker eo svoje delo opravili tako tiho. da jih ni nihče slišal, čeprav domači epijo v sobi, ki je tik trgovine.
—	Ostrešje župnišča na Belih vodah v plante
nih. Starodavno župnižče v Belih vodah nad Šo štanjem je zadela huda nesreča. Vnele eo ee saje v dimniku, ki je bil zgrajen po starinskem načinu z lesenimi tramovi nad zidom, pa je zaradi tega ogenj prešel na ostrešje, ki je začelo goreti z visokim plamenom. Ogenj je prvi opazil organist Martin Mirkec. Ker je bila etreha krita 6 6kodlja-mi, ni bilo mogoče gasiti in je šikoda zelo velika. Zgorel je namreč tudi živež in razno orodje, ki je bilo shranjeno oa podstrešju. Skoda se ceni na 20.000 din.
—	2e danes opozarjamo na dvodnevni izlet iz Ljubljane v Gorico—Udine—Tret, katerega priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji na praznik sv. Jožefa, dne 19. in v nedeljo, dne 20. marca 1.1. Cena avtobusne vožnje ekupno s kol. potnim li-etom 140 din. s prehrano in prenočiščem 280 din. Prijave in informacije pri »l^utniku« v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah.
—	Društvo knjigoveških mojstrov dravske banovine v Ljubljani opozarja vse ustanove — šole in šušmarje, da je izvrševanje knjigoveškega in kartonažnega obrta po nekvalificiranih osebah po obrtnem zakonu strogo prepovedano in kaznivo. Društvo bo proti veakomur, ki ga bo zalotilo pri šušmarstvu navedenih del brez obrtnega dovolila, kazensko postopalo.
—	Štiridnevni avtoizlet v Gorico-Trst, na željo tudi v Padovo-Benetke, 18. do 21. marca. Priglasite se takoj za pojasnila »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	V »Službenem listne kr. banske uprave dravske banovine od 2. t. m. je objavljen »Ukaz o imenovanju patriarha srbsko pravoslavne cerkve«, dalje »Uredba o plačilnem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in Belgi jsko-luksemburško gospodarsko unijo«, »Pojasnilo za uporabo predpisov § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji«, »Na-
vodilo o preskrbi poslovnih knjižic pomožnega osebja v obrtih«, »Razvrstitev prevozne proge Vevče—Ljubljana«, »Popravek v avtentičnem tolmačenju uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov-:, »Popravek v objavi tečajev državnih vrednostnih papirjev pri sprejemanju za kavcijo«, »Pravilnik o strokovnih tečajih za občinske uslužbence« in »Banova odločba o otvoritvi in trajanju strokovnega tečaja za občinske uslužbence«.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef greučice«.
niškega dola g. Zlatka Balokoviča. Aranžman je prevzela poslovalnica Glasbene Matice.
Predavanja
Pedagoško društvo priredi drevi ob 18 v dvorani mineraloškega instituta na univerzi (vhod pritličje levo) predavanje »Nove j>oti sodobnega muzikalnega vzgojstva«. Predaval bo g. Dragotin Cvetko, ki se je zadnje čase iwlrobno bavil s študijem muzikalnega vzgojstva v Pragi. Vstop prost!
Prirodoslovno društvo. V torek, dne 8. marca ob 20 predava v mali filharmonični dvorani g. doc. dr. Albin Seliškar o temi: »Žival in rastlina kot reagent«. Predavanje bo združeno s projekcijo slik in predvajanjem poskusov na preživečih organih.
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Viču priredi danes zvečer ob 7 v telovadnici viške šole strokovno predavanje o vzgoji in negi cvetlic. Predaval bo ravnatelj mestnih nasadov g. Lap. Pojasnjevale bodo predavanje ski-optične slike.
Gospod!
Okusni angleški vzorci za Vašo spomladansko ob eko so Vam na ogled pri
BRATA VLAJ, wolfova ulica 5
Sestanki
Šempetrski fantovski odsek ima drevi ob pol 8 pevsko vajo, ob pol 9 pa sestanek s predavanjem. — Odbor.
Fantovski odsek Sv. Jakob ima drevi ob 8 svoj redni sestanek.
Društvo slovenskih likovnih umetnikov ima svoj redni občni zbor v petek, dne 18. marca t. L ob 18. uri v restavraciji Slamič (kmečka eoba) v Ljubljani.
Cerkveni vestnik
V cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku se
prične drevi tridnevnica kot priprava na slovesno praznovanje 50-letnice smrti sv. Janeza Boska. Drevi, jutri in v soboto ob pol 8 bo govor o don Boeku, litanije in blagoslov.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste.
I, akademija Zveze fantovskih odsekov
Naše prijatelje prosimo, da si nabavijo pravočasno vstopnice za akademijo. Vstopnice so v predprodaji v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva
cesta 7-L, v četrtek, petek in soboto od 3—5. ★
1 Na XX. prosvetnem večeru v petek nas bo seznanil g. prof. dr. Valter Bohinec z življenjem sredozemskega človeka. Vsi narodi, ki bivajo okrog Sredozemskega morja, to so Španci, Italijani, Grki, severni Afričani, pa tudi naši Primorci in Dalmatinci so otroci svojega okolja. Narava
štarji so preobloženi z delom. Nobeden ne sme zboleti, kaj še. da bi mislil na dopust. Ni nadomestila — ali pa stranke ne prejmejo pošte. Štiri poštarska mesta so pa nezasedena.
KINO	METROPOL	CELJE
Vas vabi na premijero najnovejšega filma genialnega režiserja Willy F o r s t a : SERENADA Nosilci glavnih vlog: Hilda Kralj, naša rojakinja, znana iz filmov »Lumpacij vagabund« in »Princesa Dagmar« Igo Sim — Walter Jansau
c Uradni dan za Zbornico za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek 8. marca od 8—12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje.
Maribor
m V petek zvečer, 4. marca, ee prične v mariborski stolnici točno ob pol 20 letošnja postna pobožnost, ki ima naslednji spored: Ob pol 8 se poje križev pot; ob tričetrt na 8 postni govor, po govoru blagoslov z Najsvetejšim in molitev v Spravo za bogokletje. Konec ob četrt čez 8. Postne govore bo imel predmestni ka-tehet in dušni pastir g. Ivan Žličar. Občinstvo naj blagovoli upoštevati, da so klopi na listni strani, t j. na desni strani, če gledaš proti glavnemu oltarju, določene za može. Pa tudi na evangeljski strani naj gospe izjemoma prepustijo pri tej pobožnosti v klopeh prednost možem. Pričakuje se od mariborskega meščanstva velik odziv, zato prosimo velecenjene udeležence točnosti, ker odpiranje in zapiranje vrat moti poelušalce in govornika.
m Slovesna blagoslovitev novega križevega pota v frančiškanski baziliki bo v nedeljo, 6. t, m., ob 15. Blagoslovil ga bo provincial p. Gracijan.
Novi cenik za plin!
Ker se je cena plinskega premoga zvišala preko 30% in so se tudi vsi drugi produkcijski stroški znatno podražili, je mestni svet ceno plina za vse porabe, počenši s 1. marcem, povišal za 25 para.
m Mariborski šahovski klub vabi evoje članstvo na sestanek drevi ob 20 v kavarno »Central«.
m Občni zbor društva gojiteljev malih živali bo v
nedeljo, dne 6. marca, v gostilni Furlan na Tržaški cesti št. 1.
m Ljudski oder. Zvečer ob 8 sestanek na odru,
Vsil
m Redna skupščina Združenja trgovcev ca mesto Maribor bo v nedeljo, dne 6. marca, ob 9 predpoldne v dvorani gremialne hiše v Jurčičevi ulici 8, I. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev ter sprememba pravil.
m Ljudska univerza. O triglavskem narodnem parku predava jutri, v petek, prof. Viktor Petkovšek iz Maribora.
m IV. poveljniški tečaj za gasilce je bil zaključen včeraj. Udeleževalo se ga je 32 poveljniških aspirantov, izmed katerih je napravilo 10 poveljniški izpit z odličnim, 19 pa z dobrim uspehom, dočim bodo trije morali izpit ponavljati.
m Maribor dobi nov kino. Že pred leti je nameraval lastnik kina Union, g. Gjuro Valjak, začeti z zidavo novega kina v Grajski ulici za kavarniškim vrtom Astorije. Zaradi raznih zaprek takrat z zidanjem ni pričel, sedaj pa se je končno veljavno odločil, da bo kino zgradil. Vložil je že prošnjo za gradbeno do-i voljenje ter je predložil tudi že tozadevne načrte.
m Kuhinjska razstava pri Orlu. Kakor veako leto na pepelnično sredo, je hotel Orel v Mariboru tudi včeraj priredil tradicionalno razstavo kuhinjske umetnosti, ki jc bila nameščena v terasni dvorani. Razstava je vzbujala med mariborskimi gospodinjami in sladokusci upravičeno pozornost. Znova je potrdila odličen sloves, ki ga uživa Orlova kuhinja. Tudi letošnja razstava je prirejena z isto velikopoteznostjo in razkoš-nostjo, kakor so bile prejšnje, ter priča o velikem razumevanju in podjetnosti hotelirke goepe Zemljičevc, ki se ni strašila gmotnih žrtev, da prikaže Mariborčanom stvari, ki jih zmorejo drugod le velemestni hotelski obrati. Mojster letošnje razstave je šef Orlove kuhinje g. Karel Novotny iz Brna. Iz njegovih rok ea izšle vee neštete čudovito okusne, za oko in grlo prirejene jedi od divjačine, rib in raznega mesa. V »sladki« umetnosti lepih tort sta se udejstvovali letos kuharici goepa Leopoldina Holbauer in gospa Alojzija Juhart. Takšna razstava je pač najboljša reklama za podjetje, ki si neprestano prizadeva, da je v vsakem oziru na višku, ter s tem prizadevanjem ne koristi samo sebi, temveč tudi vsemu meetu.
m Zaradi kanalizacije bo Slovenska ulica med Gledališko in Strossmayerjevo ulico od 3. marca dalje zaprta za vozni promet.
m Zaradi krožnika Juhe je umrl otrok. V Dobrov-cih pri Hočah se je pripetil tragičen dogodek, katerega so povzročile nenavadne okolnosti. Služkinja pri posestniku Avguštinu Petru je pazila na 1 leto starega gospodarjevega sinčka Tončka. Ko je šla opoldne k obedu, je posadila otroka poleg sebe na stol ter mu nalila skoraj VTelo juho na krožnik Otrok pa je nenadoma prevrnil juho na sebe ter se je tako opekel, da je čez pet dni umrl.
Gledalce
Četrtek, 3. marca, ob 20: »Firma«. Premiera. — Petek, 4. marca: zaprto. — Sobota, 5. marca, ob 20: »Trubadur«. Red B.
Jesenice
Stari delavski borci v mladem gibanju. V nedeljo je bilo v Krekovem d>omu na Jesenicah lepo uspelo zborovanje članov Z.Z.D., ki je v tem važnem industrijskem kraju proti marksističnemu hotenju in demagoški bojazljivosti ostalih grup zaradi interesov delavstva izsilila za tekoče leto volitve obratnih zaupnikov. Mlada ZZD vodi volivno borbo samozavestno s tisto jasnostjo, loi jc sipremljcvaJec samo jasnih stremljenj in pokretov. Na nedeljekem zborovanju je bilo posebno značilno, da smo v vrstah Z.Z.D. videli stare borce za delavske pravice, 40 letne delavske jubilante. Katoliško dosledni borci so to, ki se nekdaj niso strašili pred social-demo-krati, pa se tudi danes nikogar ne boje, če je treba nastopiti za pravično delavsko in katoliško stvar. Kar prisluhnili so zato zborovalci, ko je vstal pred njimi tov. Janez Glavič, predsednik starešinskega volivnega odbora za izvedbo volitev, in presenečeni so poslušali, kako je ta mož kot ieklo v ognju preizkušen v borbah, z jasno besedo kazal delavstvu smer za njegovo zadržanje: »Oklenite se mlade organizacije brez strahu, delajte zanjo, borite se zanjo. Zase se tako bojujete. Žalostne izkušnje preteklosti nedvomno dokazujejo, da samo na katoliškem temelju trdno zgraiena organizacija brani pošteno delavske koristi.« Z ramo ob rami videti katoliške veterane in mlade katoliške fante je .č« lepo in je poroštvo razmaha in zmage.
Najduhovitejši film sezone I
Milijonar-dobrotnik
KINO UNION Tei. 33-21
•mm
Ta film bo vsak inteligent gledal z veseljem in zadoščenjem. Svetovni uspeh tega ženijalnega filmskega dela jamči, da bo tudi Ljubljana navdušena zanj.
Gary Cooper in njegova sijajna partnerica iean Arthur Premiera danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri
шлвшшаиввааншвнивн
Nr Deeds
izgovori »Mister Dic«
Ljubljana
Četrtek 3. marca 1938
Gledališče
Drama: Četrtek, 3. marca: »Beraška opera«. Red B. — Petek, 4. marca ob 15 »Veronika De-seniška«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Ob 20: Produkcija plesne šole Mete Vidmarjeve. Izven. — Sobota, 5. marca: »Zadrega nad zadrego«. Izven.
Opera: Četrtek, 3. marca: »Prodana nevejta«. Red Četrtek. Gostuje g. Josip Križaj. — Petek, 4. marca: Zaprto. — Soota, 5. marca: >Grofica Marica«. Prvič v letošnji sezoni. Izven.
Prireditve In zabave
Dramo: »štirje poročniki« uprizore člani DMK Križanke v frančišk. dvorani 5. marca ob 8 zv. pod okriljem konzula češkoslov. republike g. inž. Stanislava Minovskega. Vstopnice so v predprodaji pri M. Pollak, Cesta 29. oktobra, v pisarni »Pax et bonum« v franč. pasaži ali na porti kri-ževniškega samostana. Tel. 41-61.
»Z don Boskom soncu naproti« je naslov slavnostne predstave, ki bo v nedeljo, 6. t. m. ob 5 in 8 zvečer v frančiškanski dvorani v spomin 50-letnice smrti sv. Janeza Boska. Je to izredno zanimiva igra s petjem, vzeta iz salezijanskih mi-sijonov na Kitajskem, ki prav nazorno kaže, kako don Boskov duh in njegova ljubezen osvajata srca, najprej srca piladine, po njih pa srca odraslih, igro bodo izvajali gojenci salezijanskega zavoda na Rakovniku. Vstopnice (od 3 do 1 din) se dobe v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« v franč. pasaži (tel. 434Î3) in v salezijanskem zavodu na Rakovniku (tel. 41-63).
Wiener Silngerknaben so etara dunajska ustanova iz 14. stol. Največji njihov pospeševatelj je bil cesar Maksimilijan I. Naloga Sàngerknaben od veega začetka je bila, da so dnevno peli pri službi božji v dunajski dvorni kapeli. Zato so imeli svojega stalnega zborovodjo, ki je v začetku skrbel tudi za njihovo življenje. Za časa Maksimilijana I. ie bilo vodetvo cerkvencga petja in s tem tudi \Viener Silngerknaben poverjeno našemu rojaku, poznejšemu dunajskemu škofu Juriju Sladkonji. Zbor se je razžel leta 1918, ko je bila opuščena dvorna kapela. Pozneje je poklical to ustanovo zopet v življenje duhovnik Schmidt, ki še danes f» očetovsko skrbi zanje in prireja njihove koncerte po vsem evetu. 2!bor šteje danes 20 mladih grl v starosti od 10 do 13 let. V Ljubljani koncer-tirajo v ponedeljek, dne 7. marca v dvorani hotela Union. Predprodaja vstopnic za koncert je v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Ljubljanska Filharmonija priredi 18. marca izredni koncert v svrho proslave 26-letnega umet-
f sama, ki jih obdaja, jih je tudi vzgojila. Slišali bomo, kako vplivajo na običaje, način bivanja, na obleko, na prehrano in značaj sredozemskega človeka, sploh na vse njegovo življenje, naravni činitelji: zemlja in morje, podnebje, rastlinstvo in živalstvo. Predavanje, ki ga spremlja okoli 70 lepih skioptičnih slik, bo zanimalo vsakogar, eaj bivamo ob Sredozemskem morju tudi Slovenci, dasi le ob Tržaškem zalivu. Vplive Sredozemlja pa čutimo po vsej slovenski zemlji.
1 I. akademija Zveze fantovskih odsekov in dekliških krožkov l>o v nedeljo, 6. marca ob 20 v veliki dvorani hotela Union. Na sporedu je 16 točk, ki bodo zanimale slehernega obiskovalca. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki je v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7.
1 Občinska seja. Danes ob 5 popoldne bo seja mestnega sveta. Na dnevnem redu so poročila odsekov. Po javni seji bo tajna seja, ki bo obravnavala razne oeebne zadeve.
1 Društvo obrtnikov Vič-Ljubljana obvešča širšo javnost, da bo priredilo veliko tombolo dne 7. avgusta t. 1. na Viču. Prosimo vsa ostala društva, da to upoštevajo.
Celje
c Katoliško prosvetno društvo v Celju priredi v ponedeljek ob 8 zvečer v gornjih prostorih Doma v Samostanski ulici zanimivo predavanje o današnjem položaju Palestine. G. predavatelj bog. prof. dr. Jakob Aleksič, ki je lansko leto preživel v Palestini, nam bo s številnimi vzornimi slikami in fotografskimi posnetki pojasnjeval boj angleške uprave z arabskimi domačini za varstvo židovskih naseljencev in za osiguranje angleške oblasti v deželi.
KINO UJVIOIV nanos velefilm e svojimi bojnimi Bcennmi narlkriljuje film Krik Bveta -
_„PA RADA SMRTI"
c Poštni nabiralnik in dostava pošte na Hribu sv. Jožefa. Celje se je na levem bregu Voglajne razširilo po Hribu sv. Jožefa tja gor do cerkve. Občina je deloma že uredila, deloma pa še gradi novo ceRto. Toda poštne razmere so še danes iste kakor v časih, ko je bil hrib poraščen z gozdom in je bila le ob vnožju kakšna hiša. Še vedno je en sam dostavljalec pošte tja do Pečovnika in en sam nabiralnik pri Skalni kleti. Poštar, ki dostavlja pošto tu zjutraj, pobere pošto iz nabiralnika ter jo odda, ko se vrne z dostave, to je zvečer. Tako n. pr. če po 10 (včasih tudi že jk> devetih) dopoldne oddaš v ta nabiralnik pismo, ga bo pobral drugi dan zjutraj ter ga odnesel na pošto šele drugi dan zvečer. Hrib sv. Jožefa je upravni del Celja, poštno pa kot kaka hribovska vas. Krivda ni na upravi pošte v Celju. Vsi po-
KINO
SLOGA
Teleton 27-30
Danes poslednji?
Ita Rina in Svetislav Petrovi!
v lepem filmu
Prlnceza koral
Jutri premiera!	Jutri premiera'
Sonja Henle v svojem drugem najnovejšem filmu
KRALJBCA LEDU
Prekrasna glasba senzac. režija, atrakcije na ledu, smeh in zabava. Glasba: Borodin -Knez Igor.	Nemški dialog!
Število podjetij spet narašča
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je izdelala statistiko o gibanju trgovskih, obrtnih industrijskih in gostinskih obratov v zadnjem četrtletju 1937. Iz te zbornične statistike posnemamo naslednje podatke:
Trgovinski in pomožni obrati izkazujejo v primeri s 3. četrtletjem 1937 povečanje števila prijav od 195 na 223, istočasno pa je naraslo tudi število odjav od 125 na 191, kar je običajna slika na koncu leta. Posamezne stroke izkazujejo naslednje prijave (v oklepajih odjave): trgovina z živino 8 (9), z lesom 20 (10), z manufakturnim blagom 6 (6), z živili 11 (12), v mešanim blagom 75 (50), s perutnino 6 (11), branjarije 19 (13), prevažanje tovorov z motornimi vozili 8 (2).
Tudi obrtni obrati beležijo povečanje števila prijav od 245 na 282, istočasno pa tudi povečanje odjav od 107 na 243. Največje gibanje izkazujejo naslednje stroke: kovači 8 prijav (14 odjav), žaste 13 (5), mizarji 33 (16), krojači 27 (12), šivilje 18 (29), čevljarji 28 (37), brivci in frizerji 13 (5), mlini 4 (14), kmečki mlini 9, peki 21 (11), mesarji 23 (14), izdelovanje žganja 9 (1), izposojevanje mlatilnic 2 (17).
Industrijski obrati izkazujejo 5 prijav in 1 odjavo.
V gostinstvu se je število novih obratov povečalo od 79 na 102, število odjav pa od 45 na 05. Največ je bilo prijavljenih na novo gostiln 50, odjavljenih 42, krčem je bilo prijavljenih 34, od-javljenih 9.
S podatki za zadnje četrtletje 1937 nain je na razpolago tudi skupna slika gibanja obratov za j vse leto 1937, kar nam omogoča primerjavo s prejšnjimi leti.
Naslednje tabele nam kažejo gibanje obratov v posameznih skupinah za zadnjih 5 let od začetka leta 1933 dalje. Tedaj se je posebej začela voditi tudi statistika gostinskih obratov, ki so bili vse dotlej izkazovani med obrtnimi podjetji.
trgovina	obrt
prijave	odjave	prijave	odjave
1933	777	2107	927	2263
1934	070	2043	992	2301
1935	640	1616	835	1557
1936	767	1150	912	1414
1937	832	678	1070	873
Položaj se je začel izboljševati šele leta 1935, ko je število prijav tako v trgovini kot obrti začelo zopet naraščati, istočasno pa tudi še ni padlo število odjav tako, da je še leta 1936 bilo več odjav kot prijav. Ugodnejša pa je skupna slika za
Niiisndazi banka o gospodarskem p oložaju
0 položaju našega narodnega gospodarstvo v preteklem letu pravi Narodna banka v svojem letnem poročilu za 1937 na splošno tole:
Naše nerodno gospodarstvo je imelo lani zelo povoljno konjunkturo. Vse panoge gospodarske delavnosti so napredovale, posebno pa zunanja trgovina, ki je pokazala rekordni suficit. Naravno je, da je bil devizni položaj zaradi tega zelo okrepljen. Tečaji državnili obveznic so nadalje znatno narasli tako v državi kot v inozemstvu. Okrepitev državnega kredita v državi in v ino-zetnotvu priča o urejenih državnih financah in ravnotežju državnega proračuna. Državni dohodki kažejo nadaljnje i>ovečanje, ki je v glavnem rezultat večje gospodarske delavnosti.
Industrializacija države se izvaja v vse večji meri, državno iniciativa na gospodarskem polju ima za rezultat vse večjo neodvisnost našega gospodarstva od inozemstva.
Že drugo zelo rodovitno leto je imelo za posledico dvig kupne moči našega kmeta in dvig rentabilnosti kmetijskega dela, kar je za našo pretežno kmetijsko državo velikega pomena.
Denarni trg, na katerem so najvažnejši čini-lelji državni denarni zavodi, je okrepljen v veliki meri ne samo z znatnim dvigom hranilnih vlog in povečanjem obtoka bankovcev zaradi nakupovanja deviz, ampak tudi posebno z definitivno ureditvijo vprašanja kmečkih dolgov. Zasebno ban-karstvo se zaradi tega nahaja v boljšem položaju.
Dvig splošnega nivoja cen se more vsekakor obeležiti kot povoljen faktor za narodno gospodarstvo, čeprav postavlja neovirani dvig cen, posebno na drobno, problem draginje in dvig državnih izdatkov.
Ugotavljajoč vse znake napredovanja v našem narodnem gospodarstvu, moremo opravičeno pričakovati nov nadaljnji ugoden razvoj.
Naša finančna politika
V torek je podal finančni minister g. Dušan Letica ekspoze o predlogu proračuna svojega ministrstva. Iz tega ekspoze,ja posnemamo še naslednje važne podatke:
Po amandmanu, katerega predlaga vlada v pro-
1937, ko je število trgovskih in pomožnih obratov naraslo prvikrat od lota 1931 za 154 obratov, kar je zelo malo. Število novih obrtnih podjetij je naraslo lani za 193, kar je prvi prirastek od leta 1932 sem. Toda pri vseh teh številkah je treba vpoštevati, da je prirastek malenkosten v primeri z velikim zmanjšanjem števila trgovskih in obrtnih podjetij v letih krize. Tako se je število trgovin leta 1933 zmanjšalo za 1380, leta 193-1 za 1373, leta 1935 za 976, leta 1936 pa samo še 383, torej l skupno za 4062 obratov, dočim je prirastek leta ' 1937 komaj 154. tako da je v 5 letih število trgovin padlo za 3908. Pri obrtnih obratih se je število obratov znižalo leta 1933 za 1436, 1931 za 1369, 1935 za 722, leta 1936 za 502, torej skupno za 4029, prirastek leta 1927 pa je znašal komaj 193, tako da je v 5 letih število obrtnih obratov v celoti padlo za 3836.
industrija prijave odjave
1933
1934 1965
1936
1937
gostinstvo prijave odjave
26 15 20 19 13
8 8 8 13 18
306
299
300 249 355
358 309 333 234 212
Za industrijske obrate je bila slika do leta 1936 ugodnejša, v letu 1937 je prišlo celo do zmanjšanja števila obratov. V gostinstvu je že leto 1936 prineslo povečanje števila obratov. Gostinstvo izkazuje leta 1933 povečanje števila obratov za 8, 1984 zmanjšanje za 10, 1935 zmanjšanje za 333, leta 1936 povečanje za 15 in lani za 143, skupno je torej v 5 letih naraslo število goetinskih obratov za 123. Bilanca petletnega gibanja za industrijo je 98 prijav in 56 odjav, torej povečanje števila obratov za 38.
Mestna klavnica v Mariboru
proda dva obratozmožna enoplainenska
kotla
iz leta 1901. — Kotla imata vsak po 45 in5 kurilne ploskve, 6 atmosfer pretlaka. dolžina kotla je 6440, premer 1800 mm.
računu, bo skrajšano računsko od sedanjih 17 na 16 mesecev. Dosedaj je trajalo proračunsko leto 12 mesecev, od 1. aprila do 31. marca, računsko leto pa je trajalo 5 mesecev dalj, do 31. avgusta. Po novem bo računsko leto zaključeno že 31. julija. To bo dobro zaradi tega, ker bo lahko obenem s predlogom proračuna predložen vsako leto jeseni še državni obračun za prejšnje leto.
Nadalje bo v amandmanih predloženo tudi kovanje drobiža za 0.10 din, torej za 10 par. G. minister pravi, da zahteva take denarne enote promet v Sloveniji, pa tudi monopolska uprava zaradi lažjega formiranja cen, ki bodo lahko veljale za posamezne majhne potrošne predmete.
Za letos napoveduje finančni minister, da bo posvetil posebno pozornost visokim dokladam, katere morajo nositi naše občine zaradi pomanjkanja drugih virov. Kakor je država rešila vprašanje dotacij banovinam tako bodo izvedeni po banovinskih proračunih okrepi, da se da pomoč slabim občinam.
Davčne olajšave obrtnikom nimajo provizor-
nega, ampak trajni značaj.
»
Novi zastopniki milanskega velesejma v Zagrebu. Uprava milanskega velesejma je imenovala g. Vladimirja Pe.\idra-Sričo. lastnika tvrdke V. Pe-xidr-Sriča za zastopnika tega velesejma v Zagrebu pod uradnim naslovom: Delegacija mednarodnega milanskega velesejma za zahodno Jugoslavijo. Naslov je Zagreb, Radišina ulica 11.
Borza
Denar
Dne 2. marca 1938.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen; v Ljubljani na 238 | denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. | Avstrijski šiling se je v Ljubljani okrepil na : 8.40—8.50, v Zagrebu na 8.36—8.46, v Belgradu na 8.3491—8.4491.	|
Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 28.15—28.85.
Nemški čeki so beležili v Ljubljani 14.28—14.48, nadalje za sredo julija 14.10—14.30, v Zagrebu eo beležili 14.285—14.4485, za sredo татса 14.275— 14.475, za sredo in konec junija 14.27 blago. V Belgradu so beležili 14.2918—14.4918.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,930 325, v Belgradu 3,720 400 din. V elektih izkazuje Belgrad prometa 1,925.000 din.
Ljubljana — tečaji e	primom:
Amsterdam 100 h. gold..........2401 66—2416 26
Berlin 100 mark ....•,..	1735.03—1748.91
Bruselj 100 belg............728.45— 733.51
Curih 100 frankov......996.45—1003.52
London 1 funt.......215.03— 217.08
Newyork 100 dolarjev ....	4259.76—429607
Pariz 100 frankov............139.87— 141.31
Praga 100 kron..............150.83— 151.93
Rim 100 lir................224.95— 228.03
Curih. Belgrad 10, Pariz 1404, London 21.61625, Newyork 430.875, Bruselj 73 13, Milan 22 65, Amsterdam 241 05, Berlin 174 30, Dunaj 74 (81.40), Stockholm 111.35, Oslo 108 63, Kopenhagen 96.50, Praga 15.14, Varšava 81 80, Budimpešta 86 25, Atene 3.95, Carigrad 3 50, Bukarešta 3.25, Hvleingfore 9.56, Buenos-Aires 113.75.
Vrednostni oapirii
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 98—100, agrarji 60—62, vojna škoda promptna 454—460, begluške obveznice 89—91. dalm. agrarji 89—91.25, 8% Blerovo posojilo 96—99, 7% Bleirovo posojilo 89.25—92, 7% pos-ojilo Drž. hip. banke 99—101, Trboveljska 220—225.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100 blago, agrarji 60 denar, vojna škoda promptna 453—454 (453), Begluške obveznice 89—91, dalm. agrarji 89 denar, \% severni agrarji 60 denar, 8% Blerovo posojilo 96.50—98 (96.50),
7% Blerovo posojilo 89—91, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 99—100.50, 1% etab. posojilo 95—96: delnice: Priv agrarna banka 225—230. Trb oveljska 225 blago, Narodna šumska 20 blago, Gutmann 58 blago, lsis Danica 45 denar, Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osj. sladk. tov. 135—150, Dubrovačka 395—100, Jadranska plovba 405 blago, Oceania 610 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicii-sko posojilo 98 50 -99 (98 50), agrarji 59.50—60.50 (60), vojna škoda promptna 454.50—455 50 (457, 455), za konec marca (454), botfltiške obveznice 89.50—90 (90), dalmat. agrarji 88.50—89 50 (89), A"'o severni agrarji (61), 8% Blerovo posojilo 95—96 50, 7% Blerovo posojilo 89 50—90 50 (90), 7 % posojilo Drž. hip. banke 100 denar; delnice: Narodna banka 7.640 denar, Priv agrarna banka (231).
Dunaj. Poslovanje je bilo mirno, tendenca prijaznejša. V kulisi je bila večina tečajev že v začetku nad včerajšnjimi ter je tudi ostala. Ztiat-neje so narasli bivša Južna železnica, Siemens in Salgo. popustil je pa Waagner. V zagradi jo bilo prilično toliko izboljšanj kot poslabšanj. Čvrsti so bili papirji Creditanstalta. pa tudi madžarski papirji so si opomogli. Zaključni tečaji: Donavskosavskojadranska 54.io, avstrijske slavhne srečke iz 1926 17, delnice: Creditanstalt-Bankve-rein 302. Landerbank 60, Narodna banka 162.25, Donavska plovba 65, Siemens-Schuckert 142. Ste-weag 31, Magnesit 85, Trboveljska 25.25, Alpine 35.40, Steyr-baimler-Puch 213, Leykam 60.50, Semperit.
Žitni trg
Novi Sad. R ž bačka 190—192 50.
Tendenca mirna. — Promet sredni
Sneti
Concordia nastopi v nedel o
V prvem kolu drugega dela državnega prven stva starta v nedeljo v Ljubljani moštvo zagrebške Concordie, ki nas je jeseni s krepko pomočjo svojega občinstva v Zagrebu porazila kar s 4:2. Med SK Ljubljano in Concordio se bo tudi letos vodila borba za izpad iz lige. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi tudi naš edini predstavnik moral iz te največje nogmetne konkurence, ker bi to pomenilo popoln polom slovenskega nogometa. Naj bo v nedeljo naše občinstvo tisto, ki bo premagalo Zagrebčane, kakor eo jeseni oni z odločnim navijanjem porazili «as. Zdaj ne sinemo več tarnati in jadikovati, 6edaj je treba delati, pa ne samo enaj-storica na terenu, ampak tudi par tieoč zvestih ob strani. Zavedajmo se, da je naše moštvo boljše od Concordie, vendar je treba previdnosti, da ee ne zgodi to, kar bi nam bilo najmanj ljubo. Kajti nikjer niso tnožna večja presenečenja kakor prav nad »okroglo žogo«. Fantje, ki bodo nastopili v nedeljo, morajo biti stoodstotno sigurni, da je za njimi vse ljubljansko nogometno občinstvo, ki želi od njih le eno, to je zmago. Ce se nam posreči zagotoviti pravo atmosfero, potem bo zm;iga sigurna.
Kaj pravi športni svet?
Birger Ruud, večkratni olimpijski in svetovni zmagovalec v skokih, ki ee mudi že dalj časa v Ameriki na turneji, je zmagal sedaj tudi v ameriških prvenstvenih tekmah ter je s tem postal ameriški prvak. Med 65 tekmovalci .je doeegel Birger največ, t. j. 229.8 točk in je skočil 53 ter 58 metrov.
O uspehu našega odličnega smučarja Smoleja
v Lahtiju piše Volkischer Beobachter zelo laskavo, pravi, da ee je v teku na 50 km prav posebno odlikoval, ker se je kot najboljši Srednjeevro-pejec plasiral med elito severnjakov na 30. mesto.
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
priporoma sledeče, ravnokar izšle hrvatske in srliske knjižne novosti: Dr. Brnčič Fr.: Zbirka obrazaea za sudske pod-neske i sudska rješenja po zak. o izvršenjn i obezbedjenju, vez. 128 din. — Dr. Zilič Fr.—dr. Šantek Mir.: Zakon o izvršenju i obezbjedjenju (izvršni postupnik) sa uvodnotn uredbom, pravilnikom o pravima i dužnostima izvršnih organa, uredbom o postavljanju i izboru vjestaka za pro-cjenjivanje zemljišta, o njihovu nagradjivanju i o postupku pri procjenjivanju s ostalim posebnim izvršnim propisima, medjunarodnim ugovorima, te s odlukama vrhovnih sudova, vez. 85 din. — Knjiga obrazaea za zakon o izvršenju i obebedje-nju (izvršni postupnik), vez. 64 din. — Mauriae-l)aniel-Rops: Komunizam i krščani, broš. 33 din.
—	Moderna socijalna kronika, svz. 32. Komunizam protiv kulture, opča kultura i prosvjela u SSSR, tiroš. 3 din. — Popovič Bogdan: Antologija novije srpske lirike, kart. 33 din, vez. .55 din. - Pfeffer L.: Istraga u sarajevskom atentatu, vez. 74 din. J
—	Mitrovič—Kosor: Akvareli, zbirka 50 akvarela, vez. 158 din.	1
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Jugoslovanska zimsko - športna zveza (službeno). Hodim plohama soju upravnega odbora bo danes, dne 3. marca ob 20 v Zvezni pisarili, TyrSova cesta i-lV., lovo. Zaradi važnosti dnevne-gu reda jc udeležba vseh odbornikov nujno |>olr&bnn. Vsi in točno!
Celokupni sestanek vseh odbornikov kakor /ur/i simpatlzcrjev za proslavo iO letnice slovenskega kolesarstva, ki je bil na prvem sestanku določen zu ponedeljek, dno 7. marca, bo jutri, v petek, dne 4. t. ni. ob 8 zvečer pri i-Novem svetm. K čim večji udeležbi vljudno vabi Kolesarska jiodzveza Ljubljana .
SK Heka (nogometna sckcija). Drevi ob 211 ho seja in sestanek nogometne sekcije v gostilni Oblak na TržaSki eesti. Za igralce I. moštva obvezno. — Načelnik.
Kolesarska sekcija ?,S K « H ermes* ohvcAča s v o j n (Slane-dirkafe, da z ozirom na bližajoče dirke čimprej obnovijo svoje verifikacije, ki so na raziKilngo pri I>odplsanom predsedniku g. Vosperniku.
ZFO
Otvoritev smušhe skakalnice fantovskega odseka v Kropi
V širjenju emisln za šport in telesno kulturo v našem kraju je bila pretekla nedelja pomemben dan. Fantovski odsek, ki v vztrajnem deju razširja to misel in v veselem delu združuje vso našo mladino, je otvoril svojo 35 metrsko smuško skakalnico in obenem izvedel tekme naraščaju v teku na 1600 m. Prireditve se je udeležilo več fantov iz odsekov Kamna gorica, Radovljica, Pod-brezje, Kamnik in Ljubljana. Svoje priznanje pa ji je dala tudi Zveza fantovskih odsekov, ki je |m-elala kot zastopnika br. šešlja, ki je prevzel tehnično vodstvo tekem. Sanitetno službo je vršil brez vsakih stroškov za odsek g. dr. Gantar iz Radovljice.
Ob 13 je br. šešelj otvoril skakalnico s kratkim nagovorom, nakar je izvedel otvoritveni skok domačin br. Finžgar Rudi. Sledili so |K> trije skoki v konkurenci, pri katerih je nastopilo 8 domačih fantov in 4 iz zgoraj omenjenih društev. Izvedeni skoki so bili lepi, brez grdih padcev v dolžini 16 do 31 m. Fantje so pokazali veliko sposobnosti, ki jih bodo z vztrajnim treningom brez dvoma šo razvili. V konkurenci je doeegel prvo mesto br. Finžgar Rudi (Krojia) z dvema točkama pred Ja-nežičem (Kamnik), ki je bil sicer v doskoku si-gurnejši, vendar je stilno zaostajal za Finžgarjem.
Po končanih tekmah je v domu zastopnik zveze razglasil izid tekem. Najboljša skakača sta dobila za nagrado kompletno smučarsko streme :>Lato«, dar Zebljarske zadruge v Kropi, ki športna prizadevanja naše mladine spremlja z velikim razumevanjem. Darila pa so dobili tudi zmago-valci-naraščajniki.
Prireditve se je udeležilo domalega vse domače občinstvo brez razlike, dosti pa je bilo tudi tujih gledalcev. Pogrešali pa sino zastopnika Fantovskega okrožja Jesenice.
Vsem, ki ste k dobro organiziranim in izvedenim tekmam na kakršenkoli način pripomogli, naša najlepša zahvala. Ta zahvala pa tudi tistim, ki so pripomogli k zgraditvi skakalnice, predvsem g. Alojziju Potočniku iz Krope in občini Krope.
Kulturni obzornik
f Gabriele d'Annunzio
Umrl je velik pesnik D'Annunzio, čudak ob Gard-ekem jezeru, velik italijanski patriot, duhovni oče današnjega fašizma in imperializma, junak svetovne vojne, ki je drzno poletel v letalu preko avstrijske fronte prav do Dunaja in metal baje tudi bombe na Ljub-jano, in ki je takoj po vojni posegel svojevrstno tudi v našo mlado jugoslovansko zgodovino s tem, da je na svojo roko — verjetno pa v dogovoru z višjimi — napravil »poetični« ali tudi kakor so tedaj pisali »avanturistični« napad na Reko in jo seveda pridobil za Italijo. Tako si je pridobil naslov »kneza« (principe), in sicer »knez od Snežnika« ter postal namali najpopularnejša oseba v Italiji in njen legendarni junak. Zaprl se je sicer v svojo eksotično vilo ob Gardskem jezeru, o kateri skrivnostih so se širile po svetovnem tisku najneverjetnejše vesti o orgijah in spokorniškem življenju do viška čutno razdraženega in bolestnega človeka, o njegovih »črnih mašah«, o fantastičnih dra-perijah, ki naj mu bude grozo in strah in razvnemajo etarčkovo domišljijo; še nedavno smo brali, da pripravlja svojevrsten samomor, ki bi znova zadivil svet po svoji originalnosti itd. Vedno in povsod je hotel biti samosvoj, ta veliki pesnik, navduševalec množic, mojster besede, maske, patetik ter veliki komedijant, kakor so ga imenovale literarne zgodovine, oboževan pri enem delu občinstva, pa prav tako zasovražen pri drugem.
Rodil se je I. 1863 v Francovilla v provinciji Pc-scara ter je že takoj pot 15 leten fant izdal prvo zbirko peemi, Dobil ie taKoj priznanje kot mojster jezika,
ki pa :e v svojem prevelikem arlizmit kmalu prešel v besedno iijrafkanie. Toda njegova mladostna dela so 1
obsegala predvsem liriko in odo, pa tudi novele izredne senzibilnosti, erotične perveznosti, lu so s svojo čudovito melodioznostjo prevzele vse moderno občinstvo. »Libro delle virgine« (Knjiga o devicah), »Piacere« (Veselje), »II fuoco« (Ogenj), in »Premišljevanje o smrti« so pravi biseri italijanske dekadence, blesteči se od himničnega zanosa, poezije in izraza, resnično delo pravega pesniškega genija, toda v svojem bistvu do skrajnosti čutne, dekandentske (v pravem pomenu besede), perverzne zgodbe, ki so takoj vzbudile velik odpor moralistov in so prišle kmalu tudi na cerkveni index.
Tudi kot dramatik je bil deležen velikega uspeha in zgodilo se je, da so plačevali vstopnice k njegovim premieram tudi po 1000 liri Svoje prve drame je posvečal svetovno znani plesalki Eleonori Duše, ki jo je pa pozne;e zelo nediekretno izdal in kompromitiral pred vsem svetom. Tudi prava njegova amoralna gesta. Zgodaj je stopil tudi v politiko. — Že v devetdesetih letih je bil izvoljen za poslanca v parlament, kjer se je posebno zavzemal za iredentizem. L. 1908 pa je zapustil svojo domovino, kakor so pravili nasprotniki, da »bi ušel svojim čestilcem«, ter se preselil v Francijo (Arca-chon). Odtam pa se je udeležil elcspedicije v Tripolis, ter pošiljal svojim narodn;akom politične pesmi in himne o osvajalcih. Opeval je vojno ter z vsem navdušenjem pozival Italijane na boj, kakor je že v svoji drami »Ladja« napisal geslo mlade Italije: »Pripravi ladjo in odrini ven v svet!« S temi gesli se je začel italijanski imperializem, ki je postal ideja vodnica pesniku D'Annunziu ob vstopu Italije v svetovno vojno 1. 1915. ki jo je navdušeno pozdravil in postal njen heroj, zlasti s svojim poletom na Dunaj — postal je pozneje general letalstva! — še posebno na s svojim pohodom na Reko,
Prav tako kakor Reko, si je pozneje »osvojil« tudi vilo nemškega učenjaka Thodeja ob Gardikem jezeru ter jo priredil za svoj odmor. Vdova Thodeja, hčerka Coeima Wagnerja, se je zaman trudila, da bi uničila eekvesturo, pa brezuspešno. To-' da čim starejši je postajal, tem bolj je padal v tc-
atraliko in pozo, iz klovnstva ali iz lastne potrebe po novih doživetjih in senzacijah? Tako se je vnel za sovjetsko Rusijo in poslal telegTam, prav lako ee je vmešal v zadevo Lovanjske knjižnice, udeležil se je spora ob ponesrečeni ckspediciji Nobila in mu priredil ovacije, da, v svet je poslal celo novico, da se bo udeležil poleta v stratosfero. Vse to, da svet ne bi pozabil na svojega pesnika ob tihem jezeru. Sicer pa je eprejemal obiske v spokorniški meniški obleki. Zelo pa je častil Mussolinija.
Tak jc bil D'Annunzio, pesnik navdušenih peemi, povesti in simboličnih dram, notranjega pato-sa, erotične bolestnoeti, neurejenosti in nacionalnega šovinizma, ki ga ie za njim razvil njegov naslednik Marinetti, oba predhodnika in utemeljitelja duhovne podlage, iz katere je pognal fašizem. Toda nihče pa mu ne more odrekati umetniške moči in pesniškega genija ter svetlega spomina v književnosti. Z njegovim imenom je zvezan nastanek modernizma v Italiji, odpor do naturalističnega realizma, verizma ter vznUi idealističnega patosa, ki še sedaj vlada med njimi. Toda ta idealistična umetnost, ki je rodila resnično nekaj nenadbriljivih umetnin in kazala lep začetek, se je spremenila v »humbug«, kakor pravi nemški literarni kritik Bern-hard Rang. D'Annunzio pa je postal legendaren med Italijani bolj kot pesnik prav po svojih »vojaških pustolovščinah« in po dviganju nacionalnega duha, ki je princ6el Italiji veliko koristi in veliko — nove zemlje. Preko njegovih osebnih kapric pa eo šli molče in ga niso jemali resno. Zdaj po smrti bo šc vedno bolj prehajal v legendo in ostal bo zapisan kot narodni heroj, utelešenje italijanskega duha, ki ga je on povede! v novo dobo. In v tem je
D'Anntinzijev pomen, ki je zdaj stopil v zgodovino. •
Pred produkcijo plesne šolo., V petek 4. t. m. bo v drami produkcija plesne šole Melc Vidmar-
jeve. To je tretji javni nastop prve slovenske plee-ne šole, če izvzamemo prvo intimno produkcijo, ki je bila izvajana le v krogu povabljenih. Voditeljica šole Meta Vidmar se je vrnila pred leti iz, Dresdena, kjer je absolvirala plesno šolo Mary Wiginanove, najizrazitejše zastopnice in genialne plesalke moderne plesne struje, ki se jo javila v utemeljenem odporu proti okosteneli tradiciji baletne umetnosti. Vendar pa je Vidmarjeva sprejeki le moderno smer plesne izobrazbe, misel in občutje pa, ki veje iz njenih plesnih stvaritev (n. pr. ples »Dolenj6ka<) sta pristno in nepotvorjcuo naša.
Najbolj izrazila oznaka te plesne šole je izražena v dejstvu, da je njeno delo do skrajnosti pošteno, le stvari posvečeno. Zahteva po izkrista-liziranem plesnem izrazu je med zahtevami njene šole na prvem mestu. — Jasno nam mora hiti. da taki pogoji že sami po sebi izključujejo tudi najmanjšo senco plaže v plesni umetnosti.
Letošnja produkcija obsega tri dele: plesno motive, ki so porojeni iz reakcije telesa na plesno gesto roke ali noge, arabeske, ki prikazujejo plesno gesto kot stanje telesa, ki pa zbudi igro roke ali noge, ter ritme, ki so plesna gesta kot dogodek v plesnem prostoru, pri katerih je aktivnost najbolj poudarjena. Misel — vsebina, ki jih označa je včasih resna, oli pa oložna in tudi groteskna. Ritme zaključujejo najmlajše gojenke. Na programu je še ples soiislk, ki plešejo študije: Vodouiftfi in Poziv, pa ludi Poigravanje in NespanirtcW do-vico.	/
Sicer pa se naša plesna publika Ifahko sama prepriča, do kam se je dvignila raven,' mlade slovenske plesno kulture v plesni šoli Mode Vidmarjev"-_ ',_
Zahtevajte povsod naš list!

Marmorni grad v samoti
Amer ški časopisni kralj Hearst, njegov grad in razkošje
Francoski general Delegue je odlikoval starega francoskega vojnega veterana Jeana Schmitta, ki
ee je udeležil že vojne leta 1870±71 zoi>er Nemce.
Zadnje čase se je moda ženske obutve začela zanimati za najbolj čudne živali na svetu, da potem iz njihovih kož izdeluje obutev za modne ženske. Pravimo 6icer obutev, dvomimo pa, da je tisto, kar nekatere ženske včasih na nogah no-eijo, ree kaka obutev. Pa naj bo, kar že hoče. Če ženske hočejo tako nositi, pa naj nosijo!
Torej že več kakor leto dni delajo elegantne ženske čevlje ne le iz krokodilovih in opičjih kož,
Št. 70.
Athelstane izziva na dvoboj
»Čemu hodite s to bedarijo?« je zhesnel Ce-dric. »Ali mar mislite, da mi ne vemo, kdo nas je ujel? Povejte Frontu de Boeuf, da slutimo, zakaj nas je tukaj zaprl, da bi se namreč dokopal do našega premoženja. Zato mu kar povejte, da sva pripravljena pogajati se ž njim zaradi odkupnine, kakor se je pač treba pogajati z vsakim razbojnikom.«
Dvorni mojster je le nemo nagnil glavo.
Athelstane pa je dodal:
»In povejte še Frontu de Boeuf, da ga izzivam na boj na življenje in smrt in da mora ta dvoboj biti osem dni potem, ko bomo izpuščeni.«
>Bom sporočil!« je kratko velel dvorni mojster ter s svojimi ljudmi odšel iz sobe.
Athelstane svojega poziva ni nič kaj slovesno napovedal, ker se je naglo spravil na prinešene jedi ter je imel takoj l>olna usta. Vendar je Athelstanov poziv nemalo opogumil Cedrica, ki je
f tem /Videl, da se je njegov prijatelj vendarle razgibal. Zato je Athelstanu krepko stisnil roko. Toda fiiočno ga je razočaralo, ko je v odgovor na to Athelstane izjavil, da pozove na dvoboj vsakogar, ki v jed devlje toliko česna.
Nazadnje pa je Cedrica, ki je spočetka odklanjal vsako hrano, vpričo Athelstanovega dobrega leka ludi premagala skušnjava in je vneto tekmoval s prijateljem za obloženo mizo.
marveč tudi iz kož raznih kuščaric ter rib. Riba je sploh zadnja moda, da veste! Tovarne, ki tiste ribje kože predelavajo, pa trde, da je usnje iz ribje kože prav tako trpežno kakor usnje od stare krave, lo se pravi, da je trdno in trpežno na vso moč.
Med ribami, ki modni svet nori za njihovimi kožami, uživa morski volk posebno ljubezen. Kajpada so tudi tega krive tovarne, ki vele, da je to usnje od morskega volka res nekaj posebno trpežnega. Modne ženske pa seveda vse to lepo verjamejo. Ali pa bodo čevlji iz usnja morskega volka kaj dolgo ostali nad vse trpežni, to se bo šele izkazalo, ko bodo tovarne videle, ali se jim je ta kupčija izplačala. Za enkrat je stvar v modi in tovarne se trudijo, da bi ženski svet prepričali, da jo ta moda silno pametna. Čim več bodo ženske kupovale take čevlje, tem več upanja bo, da bo dobiček velik. Če pa se bo v teku leta izkazalo, da iz kupčije ne 1к> dovolj dobička, bomo kmalu brali, da so čevlji iz take kože zanič in morda celo zdravju ter lepoti škodljivi.
Za sedaj pa organizirajo tovarne, ki izdelujejo usnje, cele lovske ekspedicije v Afriko nad opice in krokodile, v vode Tihega in Indijskega morja pa odhaja velika ribolovska ekspedicija, ki naj lovi morske pse v morjih, kjer te živali kar mrgoli. Ta ekspedicija bo odpotovala po morskega volka že ta mesec in bo lovila nekako leto dni. Ladja pa je tako urejena, da bodo lovski plen kar takoj na ladji tovarniško obdelali. Na ladji bodo kožo morskega volka preparirali, njegovo meso pa predelali v mesno moko, ki jo bodo vozili domov za krmo živini. Iz jeter morskega volka bodo dobivali ribje olje, plavuti pa bodo posušili ter jih kot veliko slaščico prodajali v vzhodno Azijo. Listi dobesedno naglašajo, kar smo že prej omenili: od uspeha teh ekspedicij je odvisno, ali bodo gradili še kaj drugih ladij za lov na morske volkove ali bo morda oslalo le pri tej ladji. Le lov v največjem obsegu izplača tako podjetje, saj more tovarna iz enega kvadratnega metra kože morskega volka napravit ile 5 malih ženskih torbic. Pozabili smo namreč omeniti, da ne bodo iz morskega volka delali le ženske obutve, marveč tudi torbice za robčke, rdečilo, puder, pomade in ogledalce.
Tega pa ne veste!
Da na Finskem še nikdar ni bilo nobenega milijonarja.
Da je Španija za Francijo in Rusijo po razsežnosti ozemlja tretja največja država na svetu.
Da ima japonski jezik 50.000 pismenk in dn mladi Japonec, ko je šest let hodil v šolo, komaj zna brati časopis.
Da imajo angleške železnice v evojih vagonih posebne oddelke, na katerih je zapisano »N. T.«, kar je okrajšava za besedi »No talking« — ne govorite, ter da so li oddelki za lake popotnike, ki ee med vožnjo nc žele pogovarjali.
Sloveče je ime ameriškega časopisnega kralja llearsla, ki spada brez dvoma med najbogatejše l.iudi v Ameriki. Če pa že ni med najbogatejšimi, je pa brez vsega dvoma najuplivnejši Američan, ker ima pod svojo oblastjo največ velikih ameriških listov. Tako ta mož po svojih listih takorekoč vodi ameriško javno mnenje.
Ta ameriški časopisni magnat ima v Kaliforniji velikansko posestvo, ki je po zatrjevanju nekega angleškega lista trikrat večje, kakor pa angleški otok Wigbt. Sredi tega veleposestva stoji velik bel marmorni grad, ki se v svoji belini blešči daleč okoli. Temu gradu je Hearst dal ime »San Simeon«. K temu bogatemu časopisnemu magnatu hodijo radi na obiske znameniti ljudje vsega sveta. In magnat ima to slabost, da svoje goste najrajši sprejema v tem gradu, kjer jim nudi nepopisno razkošje. Med drugimi stvarmi omenjajo lieti, da so gostje v tem gradu postrežem iz zlatih posod. Na drugi strani pa ima mož lo navado, da poleg zlatih posod daje gostom na mizo serviete iz papirja.
Marmorni grad stoji sam zase sredi velike kalifornijske ravnine ter je od prve železniške postaje kakih 80 kilometrov oddaljen. Ta najbližja železniška postaja ima špansko ime ter se imenuje San Luis Obispo. Ker je tako daleč vstran od vsakega prometa, mora vsakdo, ki hoče tega moža obiskati v njegovem gradu, priti tja ali v avtomobilu ali pa v letalu. Blizu gradu na posestvu je
Modriian in čolnar
Modrijan se je peljal v čolnu po jezeru. Začel je i>ogovor s čolnarjem: »Ali [»znate aritmetiko?«
Čolnar: »Še nikoli nisem slišal te besede.«
Modrijan: škoda, eno četrtino življenja ste izgubili. Ali pa kaj veste o geometriji?«
Čolnar: »Tudi ne.«
Modrijan: -Drugo četrtino vašega življenja ste izgubili. Kaj pa z astronomijo se kaj pečate?«
Čolnar: »Kaj pravite? Astronomija? To mi je popolnoma nepoznana veda.«
Modrijan: »Silna škoda za vas. Tretja četrtina vašega življenja je izgubljena.«
Sedaj se pa zadene čoln ob skalo in oba padeta v vodo. Čolnar se spretno ujame za rob čolna. »Ali znate plavati?« vpraša modrijana. »Ne/i odvrne modrijan.
Škoda, celo vaše življenje je izgubljeno,« pravi čolnar ter varno priplava na suho. Modrijan pa je utonil.
veliko letališče, ki je seveda zasebna last magna-ta samega. Sicer pa ima Hearst sam več letal, s katerimi svoje goste privaža in odvaža.
Ni še preteklo mnogo dni, ko je Hearst pričakoval v goste več angleških imenitnikov, med njimi lorda in ladv Plunket, ki sta oba v ozkih prijateljskih odnosih s sedanjo angleško kraljevo dvojico. Hearst je poslal v Ixw Angeles eno izmed 6vojih zasebnih letal po oba imenitna gosta. Ko pa je letalo prineslo Hearstova gosla že blizu marmornega gradu, je pilot v veliki megli izgubil smer, nakar je letalo padlo na tla, se razbilo in zgorelo. Lord in lady I'lunket, ki sla bila zaprta v mali kabini, sta tudi zgorela. Zgorel je tudi pilot, ki je [x> poklicu motorni policist, ki pa zna voditi tudi letalo ter je v svojem prostem fiusu Hearstu na razpolago kot pilot. Trde, da je bil mož dober pilot. In ee je zgodilo, da eta dva imenitna gosta mramornega gradu tako žalostno končala. Zanimivo pa je eeveda tudi lo, da Hearst, dasi ima sam mnogo svojih letal, še ni sedel v letalo, da bi se kam peljal, marveč se rajši vozi z avtomobilom. Zdi ee mu to menda bolj zdravo.
Ošpice razsa'ajo v Ameriki
Kakor poroča ameriški zdravstveni urad v Washingtonu, sedaj v Združenih državah možno razsajajo ošpice. Zadnja desetletja v Ameriki še ni bilo toliko te bolezni kakor jo je sedaj. Samo v drugem tednu meseca februarja je v Združenih državah zbolelo m ošpicami 37.711 ljudi.
Krčmar: »Kako vam tekne?«
Profesor: »Ko bi bila gos lako mlada kakor je vino, in vino tako staro kakor je gos, bi bilo ravno prav.«
»Ali nam boste kaj zapeli, gospodična?«
»Ne, saj nimam glasu.«
»Bravo, to me najbolj veseli.«
Dunajski profeeor je s svojo družino potoval po Italiji. Peljali eo se tudi v Piso ogledat ei tamkajšnji poševni zvonik. Profeeor ga je takole ocenil: »Prav za prav je zadeva čisto lepa. Le tega no razumem, kako more policaj kaj takega dovoliti.«
Španski beli general Varellu si s svojim spremstvom ogleduje zavzeto mesto Teruel, ki je močno razdejano.
V Avstriji bodo vozili po desni
Kakor poročajo avstrijski listi, je vlada odredila, da bodo poslej tudi v Avstriji vozili po desni strani ceste. To cestnopronietno odredbo bodo uveljavili po veej Avstriji. Za uveljavljen je take prometne odredbe pa je treba precej časa. Baje bodo vsa pripravljalna tlela končana že do konca leta 1930. Kajpada bo vse to precej veljalo. Samo na Dunaju bo sprememba vseh cestnih prometnih napisov veljala 14 milijonov šilingov, kar je čez 100 milijonov dinarjev. V vsej Avstriji pa bo sprememba veljala čez 150 milijonov dinarjev.
Velike povodnji in viharji v Ameriki
Zgoraj:
Pogled iz letala na preplavljeno ozemlje mesta Watsonville v Kaliforniji.
Spodaj:
Tale mali farmarski fantič je meto pomagal reševati ljudi iz vode. Nazadnje pa je tudi njega za-lezla voda, da je moral splezati na steber, ki na razkrižjih kaže pot.
Medtem ko je pravkar v zahodnih krajih Amerike bilo veliko deževje in povodnji, poročajo sedaj iz vzhodnih krajev Amerike o velikem mrazu, ki je naenkrat pritisnil, in o velikih viharjih. Pretekli ponedeljek, predzadnji dan predpusta, je bil v New Yorku tako hud vihar, da nobena ladja ni mogla ven iz prietanišča. Vihar jo poškodoval mnogo poelopij. Nad 20 ljudi je bilo med viharjem ranjenih.
kralja neveljaven
V tem primeru gre za zakonsko zvezo med ne-krščenim in med katoliško krščenim. Med njima je »disparitas cultus«, ki je za cerkev vzrok, da te zakonske zveze ne more spoznati za veljavno 1 To je docela drugače kakor v drugem primeru, kjer je en del katoliško, drugi nekatoliško krščen.
V	takem primeru sta oba zakon6ka druga krščena, čeprav nista oba katoličana. Tudi teh zakonskih zvez cerkev ne odobrava ter jih ne dovoljuje, dasi jih врогпа za veljavne. Če bi torej kdo ki je katoličan, hotel skleniti zakon z drugom, ki je kristjan, ne pa katoličan, je tako sklepanje ei-cer nedovoljeno, a veljavno. Cerkev pa iz posebnih ozirov in na podlagi posebnih obvez more tak zakon tudi dovoliti, to se pravi dati »dispenzo«.
V	primeru zakona albanskega kralja, ki je moha-medan, s katoliško grofico, ki je katoličanka, pa je stvar taka, da je tak zakon sploh neveljaven in da cerkev za tak zakon nikdar ne daje dispenze!
S tem je vatikansko glasilo jasno označilo stališče cerkve do Zoguve poroke ter je na mah presekalo vse fantazije teološko nevednih časnikarjev in diplomatov.
Ženske noge v koži morskega volka
Na videz ga je vzela
Judovski emigranti, ki so ee iz Nemčije zadnje čase začeli v množicah naseljevati v Franciji, so povzročili tamkaj že nekaj grdih škandalov, katere sedaj nemško nacional - eociali6tično časopisje z veseljem ponatiekuje.
V francœkein Toulousu se je pretekli teden Judinja Renneman poročila z nekim Francozom. Ko so v hiši še obhajali veselo svatbo, je novo-poročena žena od svojega moža izvabila več denarja ter se nato odstranila, češ da mora v mesto nekaj kupit. Mož je čakal in čakal, kdaj se vrne njegova žena. Svatje so že davno odšli, nje pa od nikoder. Sprva ga ni nič skrbelo, ker je žena odšla od doma v spremstvu svoje matere. Ko pa niti ene niti druge do večera ni bilo domov, je moral to naznaniti policiji, ki jo je naprosil, naj vneto poizveduje, kaj se je zgodilo njegovi ženki.
Policija pa je kmalu razvozljala to uganko. Dognala je, da ee je Judinja samo zalo poročila s Francozom, da bi po francoskih postavah tudi sama postala francoska državljank«. Ko jo je po-licija imela v rokah in jo zasliševala, zakaj se ne vrne k možu, je odgovorila, da se nikakor ne misli vrniti k možu, ker je sedaj že dosegla svoj namen. Toda policija s tem ni bila zadovoljna ter je začela raziskavati, kako in kaj je bilo v prejšnjih časih s to plemenito ženo. In je iz kartoteke ter prstnili odtisov dognala, da sta mlada Judinja ter njena mati že dalj časa živeli le od sleparij. Zato je obe kratkomalo zaprla ter ju vtaknila pod ključ. Sedaj menda možu ni več hudo, saj se je iznebil nevarne tiče.
Zakon albanskega
Ko je madžarska grofica Geraldina Apponyi popotovala v Albanijo, kjer se je takoj po moha-medanski poetavi dala poročiti s kraljem Zogu, so listi in vsa poročila to označevala za navadno zaroko, da pa bo nova zakonska dvojica poročena po katoliškem obredu, kakor hitro bo papež dal svoje dovoljenje. In eo poročali, da je v tem oziru na delu že diplomacija, ki naj od papeža takorekoč izsili tako dovoljenje. Sedaj se je oglasil vatikanski uradni list »Osservatore Romano«, ki je v članku, 2 stolpca dolgem, presekal vse tako govoričenje ter jaeno povedal, kaj je stališče katoliške cerkve do takih in podobnih zakonov.
Vatikanski list najprej obžaluje nevednost tistih časnikarskih poročevalcev, ki so piearili in poročali, da bo papež dal tako dovoljenje, nato pa jasno in nedvoumno označi, kakšno je v tem oziru stališče katoliške cerkve:
loi Vam varujem kolo!
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A. REIN I DRUG
Gajeva 8
ZAGREB
Ilica 15

Rdeča, hrapava in razpokana koža dokazuje, da Vaša koža ntma dovoli odporne sile. da ie torei slaba. Zato ie potrebno, da lo krepčate in sicer z NIVEO Kajti N1VEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi Kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuie odporno silo. Zato uporabi aite redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu!
(obvešča brezobvezno, da so bili v V. razredu 35. kola državne razredne loterije izžrebani 2. t. m. sledeči dobitki:
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din t'— ; ieni-tovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši cnesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega inataja ne ra čuna enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'âQ. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Sobar-šofer
z večletnimi spričevali, vojaščino prost, zmožen nemžčlne, 24 let star — želi premenltl službo. — Grm J., Stolna 8, Maribor.	(a)
18 let staro dekle
zmožna hišnega dela ter nekoliko gostilne ln šivanja - išče službo. Gre tudi k stari aH bolni oaebl kamorkoli. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod
St. 3025.
(a)
II
Kiïpiftiô
Magnet
kombiniran z dlnamo, znamke »Bosch«, za mo-toclkel — kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Magnet« 3018. (k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana
1
Wolfova ulica ŠL3
fluzbodobç
Lesostrugarja, dobrega
sprejmem takoj. Rojlna Franc, Ljubljana, Kolo dvorska ulica 8.
Služkinjo
vajeno gostilne ln nekaj kuhe, pošteno, z daljšimi spričevali - sprejme gostilna Slajmorjeva ul. 1.
Mlinarja
dobro Izurjenega, sprej me takoj Klešnlk, valjčni mlln) Zalog, pošta Dev. Marija v Polju.	(b)
Mizarskega pomočnika
mlajšega, ali delavca za galanterijske posle ln Igračko v tovarni Igračk in lesene galanterije — sprejmemo. Nastop takoj. Pismeno ponudbe na : A. Moschansky, tovarna lesnih Izdelkov Samobor pri Zagrebu.	(b)
Sprejmemo inkasanta
Vsa pojasnila v upravi lista »Slovenski obrtnik«, Kolodvorska ulica 25. (b
Hranilne knjižice
vrednostne papirje,
3% obveznice
za likvidacijo kmečkih dolgov
stalno kupuje AL. PLANINŠEK
LJUBLJANA Beethovnova ulica 14, teleton 35-10,
ШшШ
Parcele
tik bežigrajske šole, prodam. Pismene ponudbe na Vojnlk 92.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno ■ strokovno na obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra 6t. 8, telefon 37-38, tma naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, go zdov, trgovskih ln stanovanjskih hl5 ln vil. Po oblasčenl graditelj ln sodni cenilec za nasvete brez plačno na razpolago, (p)
Stavbno parcelacije, vse informacije, delitve parcel pri prodaji, sltuaclj-ske gospodarske načrte, regulacije, sporne meje Itd., Itd.
Filip Babnik
civilni geometer ln sodni Izvedenec - vogal Miklošičevo ln Tavčarjevo 10 Telefon 49-58, Ljubljana
Stavbna zadruga
drž. uslužbeneov v Celju nudi državnim ln samoupravnim uslužbencem ln upokojencem nakup voč stavblšč v mestnem okolišu. - Reflektantom daje pojasnila zadružni tajnik (,'vahte, Jenkova ul. 27-1. dnevno od 2 do i do vključno 31. marca 1938. Na poznejše prijave so ne bo oziralo.	(p)
Dunajski sejem
13. do 19. marca 1938 Znatne vozne olajšave.
Brez potnega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu.
Pojasnila vseb vrst kakor tudi eejmske izkaznice (po Din 60'—) se dobe pri
Wiener Messe A. G. Dunaj VII
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Tyrševa cesta 31.
Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik
TyrSeva cesta 1.
Zveza za tujski promet v Sloveniji (Pntnik),
podružnica hotel Miklič nasproti glavnega kolodvora, in njene podružnice.
II«
Novosti vseh oblačil
šport, kamgarn obleke, perilo Itd. — najceneje: Presker LJubljana. (1)
Sir
ementalskl ln traplst — nudi Mlekarska zadruga, Predoslje p. Kranj. (1)
Cilinderica
čevljarska, naprodaj za 450 din. Trafika Balantič, Kamnik.	(1)
Tem potom
obveščamo naše cenjene odjemalce, da dobavimo po nizkih cenah različna drevesa za okras ln drevorede, žalujke, cvetlično grmovje, vedno zeleno grmovje, plezalke, grmovje za ograjo, gozdne sadike, različno igllčasto drevje (konifere), sadno drovje Itd.
Cenik na zahtevo brezplačno.
Uprava veleposestva v Tišini, pošta Rankovci (Prekmurje)
0	226	770 495 076 934 335 363 497 667 790 860 132	264 903
1	992	241 116 995 (5.000) 638 608 812 417 706
958	119 515 748 020 651 460
2	456 793 (5.000) 107 432 968 145 062 197 263 637	078
3	009 010 174 272 221 3S8 082 453 464 132 (8.000)
781
4	665 718 102 651 895 573 101 398 (3.000) 057 929 (8.000) 970 (8.000) 163 868 982
5	349 835 051 405 399 070 064 493 207 600 442 011 528 (20.000) 736 744 371
6	518 112 546 250 232 013 414 463 361 288 177 606 613 614 840 281 489 866
7	209 967 215 424 320 542 003 861 588 (8.000) 867
8	559 (5.000) 791 617 391 008 154 042 122 582 506 495 961 800 569 387 982 719 037 848
9	830 015 136 578 (10.000) 558 626 442 696 350 976 106 978 710 809 612
110161 375 593 404 766 (5.000) 991 894 253 430 775 374 676 665 867 124
111	336 495 482 144 988 160 095 772 639 425 709 421 436 303 ( 3.000)
112	786 863 089 940 915 682 587 108 856 895 955 007 042 800 732 968 715 526
13 652 256 218 366 487 772 913 046 966 196 556 754 734 500 376 214 981 725 160 955 471
114	879 557 880 163 975 737 927 322 413 276 671 392 721
115	759 525 422 322 (3.000) 891 (3.000) 566 171 630
692 882 309 026 836 602 516 013 458 174 760 463
I 16 205 (3.000) 335 192 715 075 747 950 787 853
511 775 279 868 232 798 581 398 531 944 i 17 250 180 228 803 836 (30.000 ) 371 (6.000) 093 304 800 081 630
118	521 052 344 719 937 060 292 588 230 547 718 724 704 671 776
119	019 210 163 547 527 861 324 013 720 555 059 869 (3.000) 211 430 908
120	603 126 442 080 157 (5.000) 000 041 283 922 910 468 498 093 570
21	581 043 459 690 570 299 (10.000) 766 715 670
583 743 900 818 778
22	375 108 760 689 821 904 332 561 653 040 380 389 686 861
23	675 152 (12.000) 638 704 253 645 559 (8.000) 865 211 593 (10.000) 736
24	614 084 362 185 775 080 707 366 154 872 605 797 111 349 982
25	828 521 742 819 832 915 173 653 167 861 215 191 575 (8.000) 978 933 334 (6.000) 705 758
26	002 315 (3.000) 339 223 131 777 576 733 285 536 723 308 479 832
27	539 285 861 135 022 478 732 366 807
28	550 222 417 650 955 736 397 308 740 998 572 983
lodvorska 18 dvorišče. 1129 732 333 023 616 869 189 ( 5.000) 868 024 792 1 046
130 027 062 860 692 988 899 972 101 129 184 31 367 04S 533 073 916 510 (8.000) 717 620 152 759 724 318 924 644 593 337 332 649
Sadje
vedno v zalogi po najnižji ceni pri Baloh Ko-
Cebulček Rani krompir Semenski oves Grah Avtomobil in
Sarceles, ki sta naj- 132 509 619 557 450 613 137 592 537 442 472 483 plodni ji vreti	586 195 763 771 464 600
Mesc č n if° jagod а°Г ifi' ^od i 133 635 (5 000 ) 399 058 960 801 (3.000) 055 534 že prvo leto.
SEVER & K0MP.I
Ljubljana
Zahtevajte ceniki
I
Sodna dražba
976	961 (8.000) 851 273 409 319 645
34	214	346 161 439 561 911 181 257 651 020 229 376	362 318 402
35	398 723 303 833 314 352 824 957 881 (12.000) 160 234 501 750 809 763 0S0 813 671 431 (8.000)
36	376 342 262 193 405 415 065 466 622 171 919 260 916 327 845
37	557 283 971 957 674 651 341 631 965 918 228 011 897 619 769 791 211 414 880
38	291 732 509 328 125 361 089 514 354 308 894 919 150 964
Rasbergerjeve enonadstr. 139 295 (5.000) 262 260 481 901 811 391 991 508 vile na Stolbi št. 8 z go- 431 668 533 211 427 488 206 594 472 367 479
lP^LPttl!h0 349 916 208 888 209 150 423 (10.000) 569 815 TnTJTZiZr Z 230 417 352 081 574 358 347 9. marca 1938 ob 11 pri 41 762 051 253 286 072 734 135 704 890 okrajnem sodišču v Ljub- 42 097 634 288 627 975 435 949 467 282 034 628 ljanl, soba št. 16. Sodno | 037 (8.000)
43	345 799 449 419 871 632 188 604 750 582 497 964 299 630 263 712 656 248 883
44	797 815 553 951 505 306 625 580 021 037 359 147 610 530
45	418 842 789 187 969 018 995 794 131 534 202
Dvosobno stanovanje m
z ostalimi prltlkltnaml - 46 433 420 990 947 692 090 (3.000) 018 545 427 oddam z majem. Polzve 744 191 775 551 626 250 072 (5.000) se v Vošnjakovl ulici 4 147 495 497 315 859 921 690 103 613 421 190 225
cenjeno 273.868 din. (o)
tfànoianja
od 11 do pol 13.
Zahvala
Ob priliki smrti in pogreba mojega nepozabnega moža, brata, strica in svaka, gosp.
Alojzija Armelinija
višjega inšpektorja finančne kontrole v pokoju
so tem potom najiskrenejše zahvalimo za izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poli. Posebna hvala pa Se njegovim stanovskim kolegom, predvsem g. viš. poverjeniku Torkarju za izrečene prisrčne poslovilne besede ob odprtem grobu, domačemu gospodu župniku in prav vsem — srčna hvala. Poljane, dne 2. marca 1938.
Terezija Artnelini, soproga — in sorodstvo.


111 040 (6.000) 279 202 003
48	734 552 222 714 889 787 025 (6.000) 688 929 260 805 699 746 027 204 780 296 154 600 175 862
49	695 763 984 165 376 787 317 137 123 366 204 732 665
50	398 174 380 116 226 814 942 681 793 791 109 962 460 931 039
51	264 207 050 092 743 442 547 202 837 975 010
52	660 953 278 856 083 491 163 208 403 300 751 704 071 455 653 021 820 207 361 907
53	201 622 064 492 019 821 861 754 371 224 686
54	136 547 682 499 690 633 862 094 099 765 694 291 692 830
55	373 829 747 266 508 776 571 360 264 616 202 340 (10.000) 272 275 961 795 342 (6.000)
56	909 253 741 626 (3 000) 402 825 349 452 490 840 S24 373 966 437 661
57	889 902 463 158 297 150 906 595 (3.000) 241
58	220 259 872 557 112 775 189 614 792 333 855 842 (6.000) 214
59	513 293 581 125 689 167 (8.000) 299 633 123 748 (5.000) 180 019
60	769 121 532 247 (8.000) 829 415 449 165 831 193 875 760 540 861 492 480
61	182 685 (6.000) 142 393 873 (50.000) 997 815 167 014 590 661 030 249 453 432 525 (8.000) 050 317 148
62	967 698 655 (8.000) 500 474 026 486 357 792 912 (3.000) 019
63	118 241 304 560 860 748 484 766 267 362 210 193 046 183 567 (3.000) 632 962 430 (3.000)
64	857 323 364 375 809 226 404 (3.000) 737 504 563 916 188 521 466 (6.000) 589 839 513 958 234 222 638 433
65	387 692 970 333 010 179 625 756 454 424 472 130 539 (12.000)
66	639 048 007 382 775 (5.000) 297 (8.000) 293 876 674 414
67	108 091 035 626 652 288 122 628 254 604 713 188 158 232 (5.000)
68	589 548 672 882 837 262 276 208 981 (3 000)
489 998 886 459 826 76S
69	834 192 163 428 344 811 025 783 668 248 425 882 349 565
70	884 510 826 889 524 123 791 551 304 670 305
758 800 767 598 750
71	594 874 524 202 108 557 865 651 490 942
72	177 193 554 577 256 886 484 522 707 747 394 130 218 835 360 972 099 600
73	620 964 064 571 114 261 984 303 293 274 449 173 223
74	627 898 463 103 177 527 851 045 112 967 748 804 301 805 283 429 803 138 491 211 619
75	203 389 311 404 143 702 461 068 289 409 078 654 876 162 845
76	417 136	272	852	271	033 225 776 030	859 072 026 548
77	019 479	258	999	228	066 760 843 357	436 315
877 100	286	207	905	799 732 (8.000)	102 367 841
78	106 244	046	265	213	707 442 999 471 (3.000) 541 116 371 433 456
79	867 580 889 217 938 167 174 807 569 760 665 684 676 629 (5.000 ) 652
80	607 213 ( 5.000) 430 365 767 188 306 (10.000) 456 957 3% (80.000) 217 951 829 824 835 166
81	777 876 (10.000) 792 538 482 122 277 088 512 108 952 863 (6.000) 116 101 369 221
82	069 558 254 097 962 101 730 901 265 569 661 211 613 411 169 600 879
83	188 185 972 025 733 387 774 922 ( 3.000 ) 773
730 705 089 224 352 834 244 301
84	170 980 574 097 666 415 805 456 889 242 562 287 608 298 398
85	365 888 658 727 585 265 776 797 782 083 908
353
86	199 019 354 859 632 414 090 915 474 364 428 976 129 671 403 812 606 626
87	563 933 614 078 117 748 (10.000) 672 (30.000) 132 178 241 400 261 075 080 860 676
88	641 (8.000) 616 212 710 735 075 590 091 979
89646 668 374 343 310 289 110 638 669 (3.000)
339 947 279 059
90	319 142 240 354 881 406 556 459 771 418 457 242 874 271 314 220 414 144 831 466 710 481 663 618 570 931
91	235	883 536 746 033 934 817 760 459 210 440
582	665 653 285 623 637 466 326 370 546 010
417	305 968
92	101	850 165 087 189 281 815 837 258 881 381 192 190 437 151
93	833 191 100 548 326 420 207 236 002 811 780
368 511 540
94	088 536 343 994 404 659 533 988 042
95	498 465 500 082 715 826 305 485 271 809 989 924 724 171 737
96	469 601 128 166 256 604 016 710 315 042 829
97	165	419 721 100 943 750 605 011 641 431	(10.000) 628 113 678 464 646 993 408	(12.000)
98	336	872 323 421 530 289 014 297 049 362 072 983 833 572 540 910 276
99	841 (10.000) 430 464 (3.000) 076 737 389 699 (30.000) 818 541 (3.000) 796 571

Lokal
preurejen za zajtrkoval-nlco, prodajalnlco mlečnih Izdelkov, zelenjave, sadja Itd. je s 1. majem 1938 na razpolago na prometnem kraju v Radovljici. Le pismene ponudbe je do 1. aprila naulovltl : »Cerne«, poštno ležeče, Radovljica.
LIPSK1 POMUDNI SEJEM 193S
Začetek 6. marca	/\ /\ in častni zastopniki:
60% popusta oa nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah
Vsa poiasuila dajejo:
Zvani£ni biro lajpciškog sajma, Beograd
Knez Mihajlova 33/1
Ing. G. Tonnies. L:ub!jana
Tyrîeva 33, Telefon 27 62
ia
Jos. Bezjak, Maribor Gosposka 25, Telefon 20-97
Veliko zdravega sadja
bodete imeli po cenenem in uspešnem škropljenju s pomočjo
»SHELL BIIJOBRANA ZIMSKEGA«
Ilustrirana navodila:
JUGOSLAVENSKO SHELL O. D.
ZAGREB, Gajeva 5	LJUBLJANA, Miklošičeva 2
NOVO i ! Tkalske statve
brisače, šale, pasove, torbice itd. — vse to lahko izdelate hitro in enostavno
VSA POJASNILA BREZPLAČNO!
S. MILLER, ZAGREB, Preradovičeva 5
Naročila z dežele izvršujemo takoj po povzetju.
Samo Din
48.-
Razpis
Mestna hranilnica v Radovljici oddaja s 1. majem 1938 v najem:
a)	Hotel z restavracijo in kavarno »Grajski dvor« v novi palači Mestnega doma v Radovljici.
b)	Kopališko restavracijo kopališča »Obla gorica« v Radovljici, ki pa je odprta samo v sezoni in to od 1. maja do 1. oktobra.
Oddajamo z vsem potrebnim inventarjem in hladilnico. Hotelske sobe so opremljene. Tekoča topla in mrzla voda.
Zakupni pogoji so na razpolago v pisarni Mestne hranilnice v Radovljici, kamor je najkasneje do 15. marca 1938 nasloviti pismene ponudbe z navedbo najemnine, ločeno zn a) in b). Mogoča je tudi skupna oddaja.
Uprava
Vzajemno posojilnica
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 3% po dogovoru.
Nove vloge in stare vloge izpod 5.000 Din se na zahtevo vsak čas v celoti izplačajo.
Nedvignjene stare vloge izpod 5.000 Din se bodo smatrale s 1. majem 1938 za nove vloge.
Vsafemna posojilnica dale kralhoroCna posojila.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob izgubi naše drage mame, gospe
Julijane Maurer
se tem potoni vsem najiskreneje zahvaljujemo. Izrekamo globoko zahvalo g. dr. V. Špornu, častiti duhovščini, pevcem za ganljivo petje ter vsem, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Sveta inaša zadušnica se bo darovala v soboto, 5. marca ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Frančiška.
Ljubljana, dne 2. marca 1938.
Ž a 1 n j o č i ostali.
Slaščičarne, pozor!
Automat. hladilne stroje za sladoled
najbolj ugodno proda
G. F. SCHNEITER
tovarna strojev
ŠKOFJA LOKA
Bffiffl
Čitajte in širite »Slovenca«
vsako mmv.
MLAjSA!
DrfVl • Uporabite rožnato kremo To-VIVII. kalon_ hranilo za kožo. ki vsebuje Btocel, senzacionalno odkritje dr. Stej-skala. profesorja dunajskega vseučilišča. Ta vitalna hrana za kožno tkivo se pridobiva lz skrbno Izbranih mladih živali. Znanost Je ugotovila, da baš zaradi Izgube tega naravnega elementa iz kože nastajajo gube Krema Tokalon, hranilo za kožo. z Biocelom vrača koži ta element v času počitka ter napravi kožo spet gladko, čvrsto tn mlado.
Jutri Zjutraj:
Poglejte, v kolik! meri Je koža bolj sveža tn gladkn že po prvt uporabi. V nekaj dneh začno gube Izginjati. V tednu dni ste videti za leta mlajša. Uporabljajte zjutraj belo kremo Tokalon Od nI mastna). Ona razkraja zajedalce ter napravi kožo mehko, gladko (n belo 2ene 50 let lahko dobijo očarljivo polt. s katero bi se lahko ponašala vsaka mladenka Uspešni rezultati so zajamčeni, alt pa se denar vrne.
Posetite
I. MEDNARODNO RAZSTAVO AUT0M0BIL0V v BEOGRADU
5.-15. marca 1933
Do danes največja razstava avtomobilov v Jugoslaviji. Sodelujejo vse svetovne tovarne z znamkami in modeli, ki še niso bili zastopani v naši državi.
Pojasnila: UPRAVA BEOGRAJSKEGA SEJMA, BEOGRAD, SEJMIŠČE
Telefoni 28-526, 58-8S2. PoStnl predal 538.
Zahvala
Ob neizprosni izgubi predragega soproga, dobrega očeta
Alojza Javornika
izrekamo globoko zahvalo vsem za premnoge dokaze iskrenega sočutja, podarjene vence in cvetje ter spremitev nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gasilskim četam Grosuplje. Šmarje in Škofljica za častno stražo ter domačim in ljubljanskim pevcem za ganljivo petje.
Lanišče pri Škofljici, dne 2. marca 1938.
Žalujoča rodbina.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi v lepše življenje našo ljubljeno soprogo, mamo, staro mamo in sestro, gospo
Marijo Kramaršič
roj. Stupar
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, dne 3. marca ob pol 5 pop. na pokopališče Studenci pri Mariboru.
Molite za njo!
Maribor, žužemberg, Cleveland,
dne 1. marca 1938.
Žalujoči ostali.
Gerentstvo občinske hranilnice v Marenbergu
naznanja žalostno vest, da je dne 28. februarja 1938 umrl dolgoletni knjigovodja in soustanovitelj, gospod
Ferdinand Lukas
Ohranili ga bomo za njegovo zvesto in požrtvovalno delo v najlepšem spominu.
Marenberg, 1. III. 1938.
Maurice Leblanc:	51
Izredne pustolovščine Arsena Lupina
Otok tridesetih krst
Vorski ga je gledal, ne da bi ga razumel. Mož jc nadaljeval:
»Zdi se mi, da si zelo domač z imenitnim Špancem. Vendar, spomni se... jaz sem gospod, ki bi moral priti na pomoč Hergemontovim in sa-roškim prebivalcem ... tisti, ki ga je vedno pričakoval tvoj sin Franc s t:\ko naivnim prepričanjem. A? razumeš? Zdi se, da ee tvoj spremljevalec Oton spominja.. . Morda pa ti bo moje drugo ime povedalo kaj več... je bolj poznano... Lupin?... A r s e n e Lupin?«
Vorski ga je opazoval z nepopisno grozo in z dvomom. Če ni poznal ne človeka, ne njegovega glasu, se je čutil v oblasti volje, katere moč je že okusil in bil bičan od iste neizprosne ironije. Toda ali je bilo mogoče?
»Vse je mogoče, tudi to, na kar sedaj misliš,* je povzel don Luis Perenna »Ponavljam, kakšna živina si. Kako! Tak zločinec, pa se ne znajde v svojih zločinih. In ob prvi oviri izgubiš pogum. Vorski ubija, a koga je ubil? Niti ne ve ne. Ali je Veronika d'Hergemont živa ali mrtva? Ali je privezana na hrastu, na katerem si jo križal? Ali pa zleknjenu tu na žrtveniku? Skrivnost. Niti pomislil nisi, da bi pogledal, preden si udaril, koga boš udaril. Pri tebi je glavno, da udarjaš, da se n.ipiješ krvi in se naješ mesa. Poglej vendar, Idiot! Kadar kdo ubija, se ne boji ubijanja in ne «kriva obraz svoje žrtve. Poglej, idiot!*
Sam se je nagnil nad truplo in odstranil prt, ki je obdajal glavo.
Vorski je zamižal. Na kolenih je ves strt klečal oh žrtvi s trdovratno zaprtimi očmi.
Kako je, a? se je rogal don Luis. »če si ne upaš [Ogledati, se to pravi, da si uganil, ali p«, da
boš uganil, ali ne. lopov? Tvoji pičli možgani so na I>otu do spoznanja, ne? Na otoku Sareku sta bili le dve ženski, Veronika in ona druga ... Druga, ki se imenuje Elfrida? kaj ne, da imam prav? .. El-frida in Veronika... tvoji ženi... ena Raynoldova mati, druga Franeova ... in če nisi križal Froncove in jo ravnokar udarjal, si Raynoldovo... Če ni ta ženska Veronika, je Elfrida. Zmota ni mogoča. Žena Eltrida je tvoja sokrivka ... In tako dobro veš, da rajši verjameš mojim besedam, kakor da bi pogledal na obraz svoje pomočnice in sužnje, ki ei jo mučil ti sam. Pojdi, capin!«
Vorski si je zakril glavo. Ni jokal! Vorski ne more jokati. Vendar so se mu rame tresle in v njegovem obnašanju je bil divji obup.
To je precej dolgo trajalo. Prenehal se je tresti in se ni več premaknil.
»Zares, smiliš se mi, starina,« je nadaljeval don Luis. »Tako si ljubil Elfrido? Navada, trenutna slabost, a? Kaj hočeš, tudi v tem ne smeš biti preveč neumen! Veš, kaj delaš! Vsakdo prej premisli. Sedaj plavaš v zločinih kakor novorojenec, ki ga vržejo v vodo. Kaj pa druid, ali je živ, ali mrtev? Ali mu je Konrad porinil nož v hrbet, ali sem jaz tisti, ki igram vlogo tega vražjega bitja? Kratko, ali je tu druid in španski plemenitaš, ali sta ti dve osebi eno? Vse lo, dragi moj, je zate španska vas. Vendar ti bo treba razjasniti. Ali naj ti pomagam?«
Lahko je bilo videti, da je Vorski delal brez jiomisleka, ko je dvignil glavo in videl v kakšnem obupnem stanju je.
Gotovo je bil pripravljen, da bi vse razložil, kakor mu je prigovarjal don Luis, toda z nožem v roki in z neizprosno voljo, naj se ga posluži. Počasi je pripravil orožje z očmi uprtimi v don Luisa. Ne da bi skrivaj svoje namere, se je vzravnal.
»Pazi se,« je dejal don Luis, »tvoj nož jo prav lako prevaran kot revolver. Je iz srebrnega papirja.«
Nepotrebna šala. Nič ga ni moglo zadržati, da se ne bi jiognal v poslednji boj. Sel je okoli svete mize in se postavil pred don Lu i som.
»Torej ti že nekaj dni nasprotuješ mojim načrtom ?«
»Nič več kot štiri in dvajset ur. Štiri in dvajset ur je preteklo, odkar sem pristal na otoku Sareku.«
»In si odločen, da greš do konca?«
»Še dalje, če je mogoče.«
»Zakaj? V kakšno korist?«
»Kot ainaiter in zalo ker ee mi ti gnusiš.
»Ali se ne moreva spraviti?«
»Ne.«
»Odklanjaš, da bi igral z menoj?«
»Praviš!«
»Imel boš polovico.«
»Imam rajši vse.«
»Božji kamen je moj.«
Vsaka beseda je bila zaman. Nasprotnik tega kalibra mora biti odstranjen, sicer vas on odstrani. Dvoje je bilo na izbiro; tretjega ni bilo.
Don Luis je ostal hladnokrven, še vedno naslonjen na steber. Vorski je bil za glavo večji. Zdelo se mu je, da je v vseh ozirih, v moči, v muskulaturi, v teži. močnejši od nnsiprolnika. Kaj bi se še po-mišljal. Če ee bo lo premaknil, je po njem. Ni se ganil. Vorski je torej zamahnil.
Vendar — in vee lo ee je zgodilo tako hitro in nerazumljivo, da eo ne da povedali — vendar je ležal tri ali šliri sekunde pozneje na zemlji, rezo-rožen, premagan. Desna roka ga je bolela, da je rjul od bolečin.
Don Luis ga niti povezal ni. Položil je nogo na njegovo telo in napol sklonjen govoril:
»Sedaj li ne lx>m na dolgo govoril. Nekoliko bom počakal in takrat ti bom dokazal, da poznam vso zadevo od začetka do konca, to se pravi, mnogo bolje kol li. Le ena točka mi je nejasna in to mi boš razjasnil li. Kje je tvoj sin, Franc d'Hergemont?«
Ker ni dobil odgovora, je ponovil:
»Kje je Franc d'Hergemont?«
Vorski je nedvomno spoznal, da partija še ni izgubljena, kajti trdovratno jo molčal.
»Nočeš odgovorili?- je vprašal (Ion Luie. »Enkrat... dvakrat... trikrat... nočeš? Dobro!«
Na lahko je zažvižgal.
Štirje možje so se pojavili iz enega kota dvorane, štirje možje z ogorelimi obrazi. Podobni eo bili maroškim Arabcem. Kakor don Luis, so nosili mornarske bluze in čepice z usnjenimi ščiti.
Kmalu je prišla še peta oseba, neki francoski oficir, invalid z desno leseno nogo.
»Oh! vi veste, Patriik?« je dejal don Luis.
Olikano je predstavil:
»Kapitan Patrik Belvol, moj najboljši prijatelj, Vorski.«
Nato je povzel :
»Je kaj novega, gospod kapitan? Niste našli Franca?«
»Ne.«
»Čez uro ga bomo našli in bomo odšli. Ali so vsi naši na ladji?«
»I)a.«
»Gre vse jk> sreči?«
»Izvrstno.«
Marokancem je ukazal:
»Zgrabite tega lopova in nesite ga do dolmena. Ni ga treba povezati, ker ni zmožen giba. Ah! Minuto še!«
Sklonil ee je Vorskemu na uho.
»Preden odidemo, dobro poglej Božji kamen mod etropnimi ploščami. Stari druid te ni nalagal. To je čudovit kamen, ki ga iščejo že stoletja... in ki sem ga odkril jaz, od daleč ... |K> dopisovanju. Poslovi ee od njega, Vorski! Nikoli več ga no boš videl, čo boš še sploh kaj videl na tem ubogem svetu.«
Dal je znamenje.
Hitro so ga Marokanci zgrabili in odnesli v zadnjo dvorano na nasprotni slrani hodnika.
Don Luis se je obrnil k Otonu, ki je med vsem prizorom ostal nepremičen:
»Vidim, da ei pameten dečko, Oton, in da razumeš položaj. Se ne boš nič vmešaval?«
»Ne.«
»Potem te bomo pustili pri miru. Lahko greš brez strahu z nami.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubljani: Kare! Ш
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič