Zdravstvena nega bolnĺka na sistemskem zdľavljenju
ob odpustu iz bolnišnice in pľĺ 
ambulantni obľavnavi
Marjana Bernot
Zdraviti konično bolezen kot 
je 
rak pomeni zahtevno strokovno in odgovorno delo.
Leta raziskav in testiranj so pľipeljala do velikega napľedka inrazvoja zdravljeqia v
onkologi|i in onkološki zdravstveni negi. Sistemsko zdľavljenje in zdravstvena nega
bolnika z rakom na sistemskem zdľavljenju veljata danes za eno najpomembnejših
področij sodobne obravnave bolnika zrakom. Na razvoj onkološke zdľavstvene nege
bolnika na sistemskem zdrav|jeqju 
je 
vplival razvoj novih zdravil, načinov zdľavljenja
in obvladovanje neŽelenih učinkov zďravljenja'
Vzpoľedno z razvojem stroke sę 
je 
spremenila tudi obľavnava bolnikov z rakom na
sistemskem zdravfieqju, ki zahteva za đobro strokovno obľavnavo in sprem||arle bol-
nikov nęnehno izobraževanje in pridobivanje specializiľanlh znanj. Nove usmeriwe v
zdľavstveni politiki zdravljenja kľoničnih bolezni in potľebe po ľacionalnejši uporabi
sredstev dajejo prioriteto zdravfienju, ki poudarja, daje bolnik večji del zďravljeĄav
domačem okoľu. Bolnik na sistemskem zdrav|ienju 
je 
hospitaliziľan le v primerih slabše
kondiclje, ki ni primerna za ambllantno zdravljenje, oz|ĺoma zaradi zahÍevnosti zdrav-
łeqja. 
Posledično temu so se ľazvile dnevne bolnišnice, povečalo se 
je 
število bolnikov na
ambulantnem sistęmskem zdľavljenju. Povezava bolnišnice in bolnikovega doma ter
spremljanje bolnika tudi po odpustu v domačem oko||u 
je 
tako v današnjem času postal
pogoj stľokovne obľavnave bolnika, zaradikateregaje takšen način zdrav|jenja mogoč.
Strategija razvoja onkološke zdľavstvene nege daje pređnost aktivni vlogi bolnika
v procesu zdľavljenja, ohranja kakovost življenja med sistemskim zdravljenjem in
življenjem z napredovalo boleznijo teľ omogoča kontinuirano skrb za bolnika.
Aktivnosti zdravslvene nege dajejo velik poudarek zđravstveni vzgoji bolnika na
sistemskem zdravljenju. Usmerjene so v infoľmiranje, učenje, svetovanje in pomoč
bolnikom' ki ob pľoblemihzlnaj bolnišnice znajo pľavočasno in pravilno ukľepati
oziroma poiskati pomoč.
Sistemsko zdľavljenje
Sistemsko zdravljenje rakazajema hormonsko, citostatsko in biološko zdravljenje.
Posamezna sistemska zdravljenja se lahko med seboj kombinirajo, s čimer Želimo
doseči boljšo učinkovitost zdravljenja. Sistemsko zđravljenje 
je 
lahko edini izboľ
zdľavljenja, pogosto pa se dopolnjuje s kiľurškimin|ali z obsevalnim zdravljenjem.
Marjana Beľnot, dipL m. s., uniy. dípl. org.
o n ko lo ški inštitut I.i u b 
li 
an a
46

Pripľava na zdľavljenje
Ne glede na to, kako bo zdľavljenje potekalo, je 
osnovni pogoj dobľa celostna priprava
bolnika na sistemsko zdravljenje, od kateľe 
je posledično odvisen potek zdľavljenja,
pojav zapletov in nęŽelenih učinkov zdľavljenja teľ končno tudi sam rezu|tat
zďravljeĄa. Celostna priprava je psihična in fizična ter v prvi vľsti individualna.
Različna zdravi|aoz. shęme zďravljenja, vrsta rakave bolęzni, starost bolnika, telesna
kondicija ter 
pričakovani neŽelęni učinki zdravljenja zahtevajo razlilino pripravo
bolnika.
Psihična pľiprava bolnika vključuje psihosocialno oceno stanja bolnika, kar pomeni,
da ugotovimo, koliko bolnik pozna svojo bolezen, ali ima Že kakšne izkušnje z
zdravľęnjem, kakšne so domače ľazmere (podpora domačih) in da končno pridobimo
njegovo soglasje za zdravljenje (4). Sledi informiĺanje bolnika. Prve informacije o
ďiagnoz| bolezni in načinu zdravĺjenja dobi bolnik od zdravnika. Medicinska sestra
nadaljuje s psihofizično pripravo bolnika v smeri načrta zdravljenja in mu priskľbi
pisna zdravstvenovzgojna in informativna gradiva.
Fizična priprava (4) je 
odvisna pľedvsem od vľste planiľanega sistemskega zdrav|jeqia.
V pľimeru zdľavljenja s citostatiki vključuje:
1. Negovalno anamnezo in oceno trenutnega stanja.
2. Izvedbo diagnostičnih pľeiskav ki so namenjene zamejitvi bolezni in oceni funkcije
posameznih oľganskih sistemov.
3. Kĺiokonzervacijo spęľme.
4. Doloěitev in pľipľavo poti vnosa zdĺavil.
Peroralna oblika vnosa, v obliki tablet ali kapsul, kije najpogostejši način izven-
bolnišničnega zdravljenja s citostatiki. V bolnišnici najpogosteje apliciĺamo cito
statike pľeko periferne vęnske kanile. Nekateri citostatiki, ki tečejo kontinuiĺano
24 uĺ in već, zahtevajo vstavitev centralnih venskih katetrov. ostali načini so še:
intraarterijelna, intratekalna in intramuskularna aplikacija ter aplikacija v telesne
votline in organe (intraplevralno, intraperitonealno, intravezikalno, ...).
5. Pľimerno hidraciio bolnika pľed začetkom zdrav|jenja.
6. Aplikacijo pľedpisane premedikacije in podporne terapije.
Po navodilu zdľavnika bolniku apliciramo zdravila (antiemetiki' kortikosteľoidi'
sedativi, ...), kĺvne derivate, imunogĺobuline itd.
Bolniku pred začetkom sistęmskega zdravljenja damo nekaj pľaktičnih napotkov.
Svetujemo mu, da (5):
. 
Si uredi zobovje: zarudi povečane pľeobčutljivosti ustne sluznice in zmanjšane
odpornosti, ko 
je povečana nevarnost za infekcije v času zdravljenia, bolnikom
namreč odsvetujemo posege v ustni votlini, če ti niso nujno potrebni; stanje
47

neurejenega zobovja se lahko v času zdravljenja tako še poslabša in povzľoča
urgentne posege v zobovje, ki zahtevajo ustÍezno zaščito pľed infekcijami
(antibiotično zaščito);
. 
se pogovori s sorodniki in prijatelji' ki mu bodo v času zdravljenja stali ob
stľani in 
jih pripravi na svoje zdľavljeqje;
. 
naveŽe stike s podpornimi skupinami in z društvi;
. 
naredi nekaj za svojo dušo (izpolni si željo, za katero 
je 
do sedaj primanjkovalo
časa: ogled novega filma, sprehod z otroki, ....).
Iz naslova kĺatkih hospitalizacij in ambulantne obravnave bolnikoĺ kí zaćenjajo z
zdľavljenjem, 
je 
v zadnjem letu še kako pomembna razširjena dejavnost onkološke
zdľavstvene nege, ki bolnikom omogoča vključęvaĄję v individualno in skupinsko
posvetovalnico o zdravstveni vzgoji bolnika na sistemskem zdravljenju. Boĺniki se
lahko glede na planiľano zdľav||enje vključijo tudi v ostala posamęZna podľočja
zdravstvene nege (10).
Med sistemskim zdľavljenjem in po njem
Bolniku povemo in ga poučimo' da (ll):
. 
upošteva pľidobljena navodila v zvezi z zdravljenjem in načinom Življenja v času
zďravljenja in po zdravljenju,
. je pozoren na neŽelene učinke, ki se lahko med zdravljenjem pojavijo, Zna
ustrezno ukĺepati in poiskati pomoč, ko 
je 
to potrebno,
. 
v času zdravljenja nę 
jemlje 
zdtavil, ki mu 
jih 
ni predpisal zdľavnik,
. 
skĺbi za svoje zdravje po priporočilih medicinske sestľe in zdravnika,
. 
skrbi Za UstÍezno pĺehľano, ki naj bo po pľiporočilih visoko kalorična in
bęljakovinsko bogata,
. 
se pogovaľja o svojih občutkih in doŽivljanjih teľ skĺbi zapsihofizićno kondicijo
telesa.
Medicinske sestľe, ki spremljajo bolnika na sistemskem zdravljenju, se moľajo
zaveďatizahtevnosti zdravljenja, ki bolniku največkĺat povzroća mešanico močnih
čustvenih stanj in velikokĺat tudi stľes. Buckalew (8) poudaľja tľi stľokovne pristope:
1. pomoč bolnikom pri razpoznavanju zaskľbljenosti, soočanju in pomoč ob
sistemskem zdravljenju,
2. bolniku dopustiti, ponuditi moŽnosti' da izrazi občutke o sistemskem
zdravljenju in neŽelenih učinkih svobodno terbrez pľisile,
3. multidisciplinaren pľistop obravnave bolnika (vključevanje stomoteľapevtov,
paliativnega tima, podpoľnih skupin, prostovoljk, ...).
48

Kot 
je 
bilo v prispevku Že omenjeno so potek sistemskega zdravljenja, pojav
neželenih učinkov in spremljanje bolnika glede na vrsto sistemskega zdravljenja
razlić,ni. V nadaljevanju so opisana posamęZna področja in značilnosti sistemskega
zđravljensa.
Zdľavljenje s citostatiki
Zdravljęnje s citostatiki (t. i. kemoterapija) 
je 
oblika sistemskega zdravljenja, ki
vpliva in deluje na celotno telo. Citostatiki so različnazdrayiIa' ki uničujejo rakave
celice, pri tem pa lahko začasno poškodujejo tudi nekatere zdrave celice v telesu.
Poteka glede na izbtano shęmo zdravljerya, ki 
jo 
določi zdravnik ob upoštevanju
bolnikove splošne kondiciję in bolezenskega stanja (4). V shemi zdľavljenja 
je
lahko prisoten en citostatik, večinoma pa se aplicira kombinacijo dveh ali več
citostatikoĺ ki medsebojno potenciľajo delovanje na tumorsko celico.
Pojav neŽelenih učinkov 
je 
eden od razlogov, da citostatike apliciramo v ciklusih.
Nastanejo zaradi citotoksičnega delovanja citostatika ne le na maligne celice,
ampak tudi na hitro deleče se celice zďravih tkiv. V času, ko vemo, da se lahko
pojavijo neźelęni učinki, 
je 
zelo pomembno, da 
je 
zdravstvena oseba, ki skĺbi za
tega bolnika, strokovno usposobljena, zna prepoznati neŽelene učinke, bolniku
ustrezno svetuje in ga pouči, kako naj 
jih 
omili. Glede na čas pojava delimo
neŽelene učinke na (6):
Akutne
1. Takojšnje :
- alergične reakcije ĺazliénih stopenj
- srčne aritmije
- bolečina na mestu aplikacije
2. Zgodnie:
- prvih 48 ur po aplikaciji
- slabost, bruhanje' temperatura, motnje ledvične funkcije,lokalne in sistemske
spremembe nakożi, preobčutljivostne kožne reakcije, gripozno stanje, cistitis
Subakutne
3. Intermedĺaľne:
- od 3 do 10 dni po aplikaciji
- supresija kostnega moz5a, mukozitis, anoreksija, nevľopatija, zaprtje,
spremembe nakoŽi, sprememba okusa
49

Kľonične
4. Pozne:
- od nekaj tednov do nekaj let
- koŽne reakcije (alopecija, hipeĺpigmentacija kož,e,spremembe nohtov)
- okvare organov oz. oľganskih sistemov (miokardiopatija, pljučna fibroza,
ledvična odpoved, okvara 
jotor)
- vpliv na spolno Življenje (zmanjšana ľeproduktivna sposobnost)
- teľatogenost in kanceľogenost
Najpogostejšiinizrazitejśi neželeni učinki citostatskega zdľavljenja so (4):
1. Supresija kostnega mozga:
+ anemija
+ levkopenija
+ trombocitopenüa
2. Gastrointestinalna toksičnost:
=+ 
mukozitis
= 
slabost
+ silenje na bľuhanje
+ bľuhanje
= 
izgtba apetita (anoreksij a)
a kaheksija
= 
motnje v okušanju
= 
zapfije
= 
diaľeja
3. NeŽeleni učinki na đruge oľgane oz. organske sisteme
:+ 
spľemembe na koŽi (lokalne in sistemske)
= 
učinek na peľiferni Živčni sistem
+ učinek na kardiorespiľatorni sistem
+ učinek na uľopoetski sistem
= 
učinek na spolne Žleze
4. Povišana telesna tempeľatuľa
5. Aleľgične reakcije
6. Kľonična utrujenost oz. fatiglle
50

Glede na naštete neŽelenę učinke se od stľokovno usposobljene medicinske sestre
z izkušnjami pri spremljanju bolnikov na citostatskęm zdravljenju pričakuje in ve,
daznaukĺepati in pomagati bolniku pri omilitvi ali preprečevaą|u neželenih učinkov
(8)' Medicinska sestľa mora:
. 
znati pľepoznati neŽelene učinke in o njih poučti tudi bolnika;
. 
znati svętovati bolniku, kako obvlada, omili ali prepľeči neŽelene učinke;
. 
znati bolnika poučiti, kdaj mora poiskati zdravniško pomoč.
V času zďravljenja 
je 
bistvenega pomena, da bolniku ponavlja informacije, ki
pomembno vplivajo na sam potek zdravljenja. Pri bolniku tudi po dobleni citostatski
teľap||i, ko 
je pľaviloma Že odpuščen v domače okolje, pľeverja, kako upošteva navo-
đila' ki 
jih je prejel. Primer: Aĺi bolnik:
. 
pl.je zadostne količine tekočin;
. 
upošteva zmanjšano odpornost organizma in večjo dovzetnost za infekcije;
. 
skĺbi zareďno odvajaĄje vode in blata;
. 
zna prepoznati neŽelene učinke zdrav|jenja in poiskati pomoč, ko 
je 
to potľebno;
. 
pozna ukľepe za omilitev neŽelenih učinkov;
. 
uźiva visokokaloľično bęljakovinsko prehrano (če ni dľugače naľočeno);
. 
skĺbi za zďtav način Življenja (ľekĺeacija, počitek, ...)'
Hoľmonsko zdľavljenje
Hormonsko zdravljenje 
je 
najstarejše sistemsko zdľavljenje raka. Učinkovito 
je pľi
zdľavljenju hormonsko odvisnih rakov, kot sta ľak dojke, rakjajčnikoĺ redkeje pri
tumorjih mateľnice in pogosto pľi ľaku pÍostate. Kar v onkologiji imenujemo
zdravljenje s hormoni, 
je 
v ľesnici zdravljenje z antihoľmonskim delovanjem.
Zdravljenje temelji na principu zmanjšanja vsebnosti spolnih hormonoĺ ki spod-
bujajo rast hormonsko odvisnegaruka. To lahko dosežemo z odstranitvijo spolnih
ŽIez, 
jajć,nikov pri Ženskah in mod pri moških ali z zavoro njihovega delovanja s
pomočjo zďrayi|. Zdraviĺa zasedejo mesto na ľakavi celici, kamor se veŽejo spolni
hormoni, ali zmanjšajo nastajanje spolnih hormonov v perifernih tkivih. Uporablja
se v kombinaciji z ostalimi področji onkološkega zdravÍjenja, za nadaljevanje
terapije ali kot samostojno zdravljenje.
Pomen hormonskeg a zdr avljenja:.
. 
dopolĺriłno zdľavljenje: izboľšanie celokupnega preživetja = večji delež ozdľavlienih;
. 
zdľavlienje metastatskih bolezni: podďjšanje preŽivetja = boliša 2, 5, lG letna pľeŽivetja;
. 
zmanjšanje simptomov bolezni.
Hormonska zdravila so v obliki tablet' injekcjj ali peroľalnih suspenzij.
51

Za medicinsko sestro, ki spremlja bolnika, ki prejema hormonsko zdravilo, 
je pomem-
bno, da pozna neŽelene učinke, ki se lahko v času zdtavljenja pojav|jo. NeŽeleni
učinki hormonskega zdľavljenja so posledica zniž,anja nivoja spolnih hoľmonov.
To pa so (13):
. 
navali vročine in znoja,
. 
hitro meqjavaqje razpoloźenja,
. 
depresivna stanja,
. 
zmanjšan libido in spolna nemoč pľi moških,
. 
gastro-intestinalnisindrom,
. 
splošna šibkost in utrujenost,
. 
nihaĄje kĺvnega tlaka.
Biološko zdľavljenje
Biološko zďravljenje zajema šiľok pojem in velik napredek sistemskega zdravljenja
raka. Uspešno dopolnuje klasično zdravljenje s citostatiki. Stľokovnjaki navajajo
(7,l7), da bo v prihodnje pľav gotovo izboljšalo učinkovitost zdravljenja ľaka s
pľecej manj neŽelenimi uěinki.
Med biološko zdľav|enje pľištevamo monoklonska protitelesa, male molekule in
citokine ( 16). Delujejo glede na razliéne mehanizme. Zavfuajo celično rast nepo-
sľedno ali posľedno s preprečevanjem rasti okolnega Ži|ja, kl tumoľju omogoča
pľehrano in s tem ľast. Lahko vplivajo na ľastni faktoľ ľakaste celice in s tem
ustavijo njeno rast' Biološka zdravila, ki učinkujejo le naizbrane molekule celične
membrane, citoplazme ali 
jedra, 
so tako imenovana taľčna zdrayila (9). v
primerjavi s citostatiki so bistveno boł selektivna, pri čemeľ ostanejo zdrave celice
velikokĺat nepoškodovane. To 
je prav gotovo pomembna prednost teh zdravil.
Slaba stran teh zđľavil 
je 
izjemno visoka cena in v nekaterih pľimeľih dolgotrajnost
zdtavljenja. Z&avljenje poteka ambulantno, ali pa je 
bolnik spľejet v bolnišnico
za dan ali dva.
NeŽeleni učinki, ki 
jih 
lahko medicinska sestra zazna pĺi bolniku, ki pľejema
biološka zdľavila, so:
. 
aleľgične reakcije,
. 
slabost, bruhanje,
. 
glavobol,
. 
mrzlica,
. 
vľočina,
. 
znaki obolenj srca.
52

Kasnejši neŽeleni učinki, ki 
jih 
bolniki navajajo, so:
. 
bolečine v mišicah in skĺepih, diareja, otekanje nog in ľok, bolečine v trebuhu,
suha koŽa, zmanjšana odpornost organizma, pojav aken, izpadanje las, ...
Razvoj sistemskega zdľavljenja
Zakonęcnaj poudarim smernice razvojazdravljenjaraka, ki 
jih 
bo morala upoštevati
in 
jim 
slediti tudi onkološka zdravstvena nega. ZdravniÝ'l (16'17) nakazajejo, da
pľihaja obdobje' ko vseh rakov ne bomo zdravili enako in glede na to, v katerem
organu so vzklili. Vsak rak ima svoje biološke lastnosti in za res učinkovito zdtavljenje
so smernice razvoja in raziskav usmerjene v metode molekularne biologije, s
pomočjo katerih raziskujejo biologijo posameznega tumorja in temu primerno
zdravłenje zaposameznega bolnika. To so pomembna odkľitja, ki bodo imela močan
vpliv na ce|otno onkološko zdravljeĺje, ne le na sistemsko zdravłenje raka, ki bo
imelo pri tem veliko vlogo. Keľ to, kar vemo, ni več znanstvena fantastika, lahko že
danes začnemo razmišlj ati o razvoju onkološke zdravstvene nege bolnika na
sistemskem zdravljenju v bolnišnici in v bolnikovem domačem okolju.
Zaključek
Za celostno obravnavo bolnika, ki prejema sistemsko zdravljenje, 
je potrebna
kakovostna timska obravnava bolnika teľ povezovanje vseh ravni in oblik zdrav-
stvene oskľbe. Samo dobľo strokovno usposobljena in poučena ekipa zdravst'
venega osebja bo znalabolniku na sistemskem zdravljenju pomagati, svetovati, ga
učiti in spľemljati. Vsi mislijo in pričakujejo, da bo bolnik dobil vse potrebne
informacije v bolnišnici. Malo 
je 
verjetno in zato nesmiselno pričakovati, da bo
bolnik spľejel in razumel vse informaciję, ki so mu bile dane. Tako pomembno kot
znati na novo svetovati in pomagati, je 
tudi ponavljati Že povedano. Podporo pa
potrebujejo tuđi bolnikovi svojci, še posebej, če so v bolnikovo zdravljenje aktivno
vkľučeni.
53

LíteľaÍuľa:
1. American Society of clinical Oncology. Oncologist-approved cancer information.
http:/iwww.asco.oľg/ 2 (3'8.2006)
2. American Cancer Society. Managing side effects of Chemotheľapy.
http: 
//www. canceľ. org/docroot/MBC/content/MBC-2-3X-Scars-and_Woun
ds.asp?sitearea:MBC (3. 8.2006)
3. American Cancer Society. Sistemic Chemotherapy.
http://www.canceľ.org/docľoot/CRI/contenti CRI-2_4*4x_Chemotherapy-44.
asp?siteaľea( 3. 8.2006)
4. Bernot M, Koľen P. Zdravstvena nega bolnika z rakom na sistemskem zdravljenju.
V: Celostna obravnava bolnika z rakom; 2006 Marec 3; Nova Goľica. Nova
Goľica: Dľuštvo medicinskih sester in zdľavstvenih tehnikov, 2006: 28-47.
5. Bľeastcancer organisation: Understanding Chemotheĺapy.
http://search.plwc.oľg/vivisimo427 
|cgi-bin/query-m eta?v%3aproject=site-plwc-
&v% 3afile=viv-3 orRoJ&v% 3 aframe=list&v% 3 astate=ľooÍ%7 croot&id=N24&ac
tion:list&http://www.bľeastcancer.org| tre-sys:chemo_expect.html ( 14. 8.2006 
)
6. Čufeľ T. Stranski učinki citostatskega zdravljenja. ESMO_EONS Postgraduate
Course. CYTOSTATIC AGENTS - DELIVERYAND TOXICITY onkološki
inštitut, Ljubljana 8-10 April 1999.
7. Čufer T. Nova zdravi\a za zdravljenje raka. onkolog||a 2001;Y:śt.2:7 5-76.
8. Doughĺrty, Bailey C. Chemotherapy. In: Corner J, Bailey C, eds. Canceľ nursing:
caľe in context. oxfoľd: Blackwell 2002:I'l9-22l.
9. LešničarH. Sodobni tľendi v onkologiji. V: Skela-Savič B(uľ), Logonder M(ur),
Lokar K(uľ). Sodobni trendi v onkologiji in onkološki zđĺavstveni negi, Rogla
29. in 30.9.2005. Ljubljana: Sekcija medicinskih sesteĺ v onkologiii priZbornici
zdľavstvene nege Sloveni1e, 2005 : 5-12.
10. Luken J, Middleton. Chemotheľapy and the administration of cytotoxic drugs
into established lines. In: Cancer care: Pľevent, treatment and palliation.
Oxford: Chapman&Hall 199 5: 77 -112.
1l. Mlakar Mastnak D in sod. Razšiľjen pľogľam posvetovalnice za onkološko
zdľavstveno nego na onkološkem inštitutu Ljubljana. Utrip 2005;10:17_18.
l2.National caľ'ceÍ institut of health. Home care for Patients. Cancer changes
things. http://www. c ancer.gov 
I canceľtopicsi helping-yourselĹduľing-c
13. ocviľk J, Mavrič Z. NeŽeleni učinki biotoških zdtavil. Ljubłana: onkološki
inštitut Ljubljana, maľec 2006 (građivo strokovnega seminarja: >Kaj moľa
medicinska sestľa vedeti o sistemskem zdravljenju raka in zdľavstveni negi?<).
Neobjavljeno.
54

14. Pajk B, Mavrič Z. NeŽeleni učinki hormonskega zdravljenja. Ljubljana:
onkološki inštitut Ljubljana, 2006 (gradivo stľokovnega seminaľja: >Kaj mora
medicinska sęstra vedeti o sistemskem zdravljenju raka in zdľavstveni negi?<).
Neobjavljeno.
15. Skela Savič B. Zďravstvena nega bolnika, ki pręjema citostatsko terapijo. V:
Velepič M (ur.)' Skela Savič B (uľ.). Pľiľočnik iz onkološke zdravstvene nege
in onkologije. Ljubljana: onkološki inštitut, 2000: 109-28.
16.Virant I, Sonc M, Čufer T. Faľmakologija protitumornih učinkovin s
poudarkom na interakcijah. onkologija 2006; X: śt'.1: 27 -3 3.
17. Zakotnik B in sod. Le ovinek na poti Življęnja: KnjiŽica za pomoč bolnikom z
ľakom in njihovim svojcem. Ljub{jana: Janssęn-Cilag, Division of Johnson &
Johnson, 2006
I 8. http :/ 
/ 
sl.wikipedia.org/wiki/Imunoterapij a
55