Vaša banka NOVI TEDNIK Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek ŠT. 3 - LETO XLVII . - CELJE, 21. 1. 93 - CENA 1OO SIT Odgovorni urednik NT Branko Stomejčič ApeTiTi po mleku Bo bivši direl(torprijpiavai na stari stoičel^po Mielcu? Vroča tema na strani 8, IZ VSEBINE: Plešavost Do las s presaditvijo. Stran 21 Počitnice Kam, io- slancev v občinski skupščini, ki so pristali na nepreklicno jamstvo za hranilne vloge. Ustanovitelji Zgomjesavinj- ske hranilnice in posojilnice načrtujejo, da bodo poslovali vsaj s 300 milijoni tolarjev in da jim ne bo treba bremeniti občinskega proračima. Temeljni cilji ustanovitve hrsmilnice so razširitev kroga varčevalcev, omogočiti varče- valcem čim bolj racionalno poslovanje in čimvečji donos na enoto vloženega kapitala, in da omogočijo čim bolj ugod- no kreditiranje varčevalcem. Na ustanovnem zboru so za vršilca dolžnosti direktorja Zgomjesavinjske hranilnice in posojilnice izvolili Antona Vr- hovnika, na pravo zaživitev hranilnice pa bo treba počaka- ti do druge polovice letošnjega leta, ko naj bi predvidoma tudi Banka Slovenije dala soglasje k ustanovitvi. URŠKA SELIŠNIK PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Podjetje TAM Deutsch- land, predstavništvo Maribor, nudi sintetični kavčuk iz Rusi- je. Informacije: tel. (062) 411- 321 int. 21-21 in fax (062) 414- 471 (Rado Vračko). - Unikatna keramika in lončarstvo Bahor d.o.o. iz To- polščice nudi unikatne kera- mične izdelke domače in umetne obrti (tradicionalno lončarstvo, okrasni predmeti - specialne keramične tehnike, svetila in sodobno oblikovano imikatno uporabno keramiko. Informacije: tel. 858-455 (Igor Bahor). - Podjetje Artcom iz Celja nudi svetila, primema za trgo- vine, izložbe, poslovne pro- store, gostinske lokale, galeri- je, stanovanja ipd... Nudijo tudi projektiranje, svetovanje in montažo. Informacije: tel. 25-001 in fax 24-001 (Leonida Lončar). - Odvetniška pisarna I\ič- nik iz Ljubljane ponuja zašči- to industrijske lastnine (pa- tenti, blagovne znamke, mo- deli in vzorci). Informacije: tel. (061) 129-257 in fax (061) 129-087 (Zeljko Ožegovič). - Orodjarstvo Mencin Mir- ko iz Grosuplja nudi magnetni nevtralizator vodnega kamna. Deluje na principu magnetne- ga polja visokoenergetskih trajnih magnetov. Opravlja ta- loženje vodnega kamna, koro- zijo železa in hkrati razkraja obstoječi vodni kamen na na- peljavah in napravah za vodo. Nevtralizator se vgradi nepo- sredno pred potrošnikom (boj- ler, pomivalni stroj, kotli za centralno kurjavo, pipe, tuši itd.). Nevtralizator zaradi ne- gibljivih delov ne potrebuje vzdrževanja in servisirsinja. Pretok je 24 l/min, na voljo pa so izvedbe s priključkom R3/4, Rl/2 in R3/8. Informa- cije: tel. (061) 772-094 (Mirko Mencin). - Strojegradnja d.d. Trbov- lje nudi stroj za izkop in na- kladanje tip KN-252 (cena je polovična, za gotovinski na- kup velja še poseben popust). Informacije: tel. in fax (0601) 22-080 (Marjeta Kolenc). - Podjetje Detel - Tečeko- munikacije d.o.o. iz Zagorja ob Savi nudi mobilno signalno napravo tip RSD-2 (brezžični semaforski dvojček za začasno zaporo cest). Informacije: tel. in fax (061) 340-129 (Bomt Dmovšek). Povpraševanje: - Podjetje Penta d.o.o iz Ljubljcine išče proizvajalca le- senih regalov 1800 x 400 mm iz masivnega lesa (smreka, bor). Izvoz v Nemčijo cca. 10.000 kom. Informacije: tel. (061) 131-012 in fax (061) 325-179 (Fani Potočnik). - Podjetje Proteco d.o.o. iz Laškega išče proizvajalca vi- sokotlačnih kompresorjev za zemeljski plin. Izhodni tlak: 250 bar. Informacije: tel. in fax 731-646 (Igor Knez). - Avstrijsko podjetje Ka- ufert iz Gradca išče distribu- terja za igrače v Sloveniji. In- formacije: tel. (0316) 849-417 (Wilhelm Klade). Center za informacijski sistem Gospodarske ztx)mice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centm za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbomice Slovenije, telefon (061) 150-122 intemo 290, 292, 293 ali direktno 215-631. V Štorah se premilca Predstavniki Železarne Štore ter Ljubljanske ban- ke Splošne banke Celje d.d. so pred dnevi podpisali po- godbo, po kateri bodo vse tolarske terjatve in zapadle devizne terjatve nadome- stili z državnimi obvezni- cami. Reševanje razmer v železarni bo zdaj odvisno še od uresničevanja zakona o pokritju izgube, s čimer se bodo v tem štorskem ko- lektivu lahko pogovarjali tudi o poravnavi terjatev z dobavitelji. V Emu zahtevajo revizijo v celjski službi SDK za- enkrat še nimajo nobenega zahtevka za revizijo oziro- ma zahtevo, da se ponovno pregledajo lastninski po- stopki v nekaterih podjeti- jih, čeprav pričakujejo 10 do 15 zahtevkov. Za revizi- jo postopkov pa se je že od- ločil sindikat celjskega Ema. V začetku januarja so na Agencijo Republike Slo- venije ter vodstvo holdinga poslali zahtevo, v kateri terjajo revizijo lastninskih postopkov v družbah Emo Energetika Šentjur, Emo Eko, Emo Trade, Emo Me- pis ter Emo Mateli, obenem pa zahtevajo tudi revizijo postopkov preoblikovanja enovitega podjetja v hče- rinska podjetja. Po bese- dah predsednika svobod- nega sindikata Milana Ramšaka imajo veliko te-' žav, ker na Celjskem še vedno ni družbenega pra- vobranilca samoupravlja- nja. O zahtevah sindikata naj bi v kratkem razprav- ljal upravni odbor Ema. Presežici v IMGA v podjetju Mali gospo- dinjski aparati v Nazarjah so v preteklem tednu 85 de- lavcev opredelili kot trajni višek. Ti delavci bodo pol leta še prejemali nadome- stilo, dobili bodo tudi od- pravnine. Presežek delav- cev je v podjetju nastal za- radi zmanjšane proizvod- nje, program za presežek delavcev pa je v skladu z zahtevami nemških part- nerjev. Po zagotovilu di- rektorja podjetja Jožeta Kudra v MGA ne namera- vajo več odpuščati de- lavcev. Podjetnice v Celju Prejšnji teden je ljub- ljansko podjetje Melisa v sodelovanju s Sekretari- atom za družbeno-eko- nomski razvoj in celjskim podjetniško informacij- skim centrom pripravilo seminar na temo Žensko podjetništvo. Na seminarju so pred- stavniki podjetja MeUsa opozorili na temeljna nače- la, ki veljajo na področju trženja, marketinga, prav- nih zadev, financ in raču- novodstva. Poudarek pri predavanjih je bil name- njen praktičnim vpraša- njem. V času, ko se je treba z vsem znanjem in sposob- nostmi boriti za vsakega kupca, poskušajo v podjet- ju Melisa pomagati podjet- nicam pri premagovanju ^ežav. Žal se je brezplačne- ga seminarja v Celju udele- žilo le 20 podjetnic, ki pa so s predavanja odnesle dra- gocene izkušnje za prema- govanje poslovnih ovir. US-IB št. 3 - 21. januar 1993 5 Novr razvojno razisicovalni projekti v Gorenju so včeraj predstavili 13 razvojno ra- zisKovalnih projektov, ki so jih uresničili v minulem Jetu. Projekte je sofinanciralo slovensko ministrstvo za znanost in tehnologijo z dobrimi 23 milijoni tolar- jev, največ projektov pa so pripravili v Gospodinjskih aparatih. Razvojno razi- skovalni projekti so bili usmerjeni v racionalizacijo in tehnološko posodablja- nje proizvodnje ter v na- daljnje izboljšanje kvalite ter zanesljivosti gospodinj- skih aparatov. V projektih so strokovnjaki med dru- gim proučevali senzorje v elektronsko krmiljenih aparatih široke potrošnje, razvoj sistema za zajema- nje, zbiranje, transport in' reciklažo fluorklorogljiko- vodikov CFC iz hladilnih naprav v Sloveniji ter mož- nosti za razpoznavanje in zmanjševanje hrupa gospo- dinjskih hladilno zanu7:o- valnih aparatov. Izvajalci teh projektov so bili: CJore- nje Gospodinjski aparati- Raziskovalna enota Vele- nje, Gorenje Inova, Gore- nje Procesna oprema. Fa- kulteta za elektrotehniko in računalništvo, Inštitut Jožef Štefan, EKM Ljub- ljana ter ProSys Velenje. Zarja Lesna prodana Slovenijales Inženiringu Konec Januarja boiJo poravnali terjatve, del denarja tuUI bivšim Uelavcem - Se bo proizvodnja montažnib hiš selila drugam? Pred letom dni začeti ste- čajni postopek Zarje Lesne iz Petrovč je skorajda kon- čan. Pred dnevi je bila Zarja Lesna prodana Slovenijalesu Inženiring, čeprav so mnogi pričakovali, da bodo objekti prodani SKB Podjetju za promet z nepremičninami oziroma podjetju Inntal, ki je v Petrovčah že nekaj me- secev proizvajalo montažne hiše. Stečajni senat je namreč sredi decembra po dveh neu- spelih dražbah objavil pro- dajo premoženja z zbiranjem ponudb, najnižja cena je bila 850 tisoč nemških mark. Ker SKB - Podjetje za promet z nepremičninami, katerega najenmik je bil Inntal, ni uveljavilo predkupne pravi- ce, je bila Zarja Lesna pro- dana Slovenijalesu Inženi- ring. Ta je minuli teden že nakazal kupnino v višini mi- lijon 400 tisoč mark. Stečaj- ni upravitelj Zarje Lesne Lojze Posedel je na pone- deljkovi tiskovni konferenci ocenil, da je stečajni posto- pek potekal skladno z zako- nom, Slovenijales pa se bo verjetno odločal med tremi možnostmi: razprodajo po- djetja po delih, lastno proiz- vodnjo ali odprodajo premo- ženja Inntalu. Če se v Pe- trovčah ne bodo dogovorili, pa se bo verjetno proizvod- nja montažnih hiš selila na neko drugo lokacijo. Za 28 januar je napovedana porav- nava terjatev upnikov, terja- tve bodo poplačane okoli 70 odstotno, s kupnino pa naj bi dolgove poravnali tudi okoli 60 delavcem bivše Zarje Les- ne. Delavcem bo na osnovi zakona izplačana razlika med zajamčeno ter po zako- nu izračunano plačo, od- pravnine in jubilejne nagra- de, ne bodo pa jim izplačali dokupa delovne dobe ter ra- zliko do višine plače po ko- lektivni pogodbi. V zvezi s prodajo Zarje Lesne Slovenijalesu Inženi- ring je v žalski občini slišati očitke, da so iz rok izpustili priložnost za nova delovna mesta. Inntal je namreč v proizvodnji montažnih hiš že zaposlil okoli 30 delavcev, načrtovali so zaposlitev še okoli 100 ljudi. Lojze Pose- del takšnim očitkom opore- ka: »Vse očitke odločno za- vračam. Vloga stečajnega upravitelja je v tem, da ščiti interese upnikov in da po- skuša vnovčiti premoženje stečajnega dolžnika čimbolj ugodno ter doseči čimvečje poplačilo njihovih terjatev. To smo v tem primeru dose^ gli. Nisem tudi prepričan, da bomo v občini izgubili obe- taven program, saj se dogo- varjajo še o drugih lokacija, poleg tega pa tudi Slovenija- les ne bo imel praznih hal.« m V Laškem brez sogiasja Na ponedeljkovi seji izvršnega sveta v Laškem so med drugim obravnavali tudi gradivo o ustanovitvi skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije. V skupnost se naj bi s 1. januarjem letos vključili zdravstveni domovi Celje, Žalec, Šmarje pri jelšah, Sevnica, Laško in Radeče, ne pa tudi Šentjur in Slovenske Konjice. Prav na to pa so postali pozorni nekateri člani izvršnega sveta in so se vpra- šali, kaj je vodilo dva zdravstvena domova, da se nista priklju- čila ostaUm. Zato so sprejeli predlog, da zaenkrat ne dajo soglasja k sklepu o ustanovitvi skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije in prosijo zdravstvena domova v Laškem in Radečah za pojasnilo glede njune odloči- tve. Gre zlasti za to, kaj je bolj racionalno in zlasti ceneje - sodelovanje v skupini ali samostojno. Iz sedanjega gradiva to, žal, ni razvidno. TV Kje liodo menedžerji? Regionalni podjetniški klub Zlatorog, ki mu predseduje dr. Andrej Ocvirk, in prav tako regionalno Društvo manager, ki ga po novem vodi Marjan Kranjc, direktor Opekarne Ljubečna, naj bi v prihodnje bolj usklajevala delovne pro- grame. Doslej sta klub in društvo, ki oba združujeta podjetnike in menedžerje s celjskega ob- močja (nekateri direktorji so člani v obeh oblikah povezo- vanja gospodarstvenikov), de- lovala vsak zase. Na letnih srečanjih kluba in društva pa so sklenili, da je smiselno in koristno povezovanje, saj kon- kurenčnost in podvajanje ne- katerih akcij ne bi pripeljalo nikamor. V Društvu manager so zato vodstvu naložili nalo- go, naj se sestane z vodstvom kluba Zlatorog. Tudi delovni cilji in pro- gramska izhodišča obeh po- djetniških združenj so si ra- zlični. Društvo manager je na- stalo predvsem zaradi stanov- skih potreb in interesov. V zadnjem času, ko so nekateri menedžerji tarča različnih na- padov zaradi socialnih stisk delavcev ali zaradi tega, ker nekatere stranke bolj ljubijo politične barve kot strokov- nost in sposobnost menedžer- jev, bo stanovska zaščita do- brodošla. Vendar bodo številni menedžerji v tem letu pred hu- dimi preizkušnjami. Privati- zacijski zakon in podržavlje- nje nekaterih podjetij bosta od sposobnih in manj sposobnih direktorjev zahtevala nemalo premišljenih strokovnih, po- djetniških in socialnih ukre- pov. Direktorji vlado opozar- jajo, naj čimprej sprejme odlo- čitev, da letošnje naložbe ne bodo podražile lastninjenje, ^sak je namreč zainteresiran, ^a prikaže kar najmanjšo Vrednost podjetja, saj bodo I' firmah le tako lahko pokupi- n večino delnic - tisti, ki bodo to zmogU, seveda. V kakšnem položaju se bodo znašli me- nedžerji v olastinjenih podjet- jih? Za Društvo manager letos 'nkakor ne bo zmanjkovalo dela. Pri podjetniškem klubu Zla- torog so pri ustanovitvi nagla- ševali pomen druženja, dru- žabnost in rekreacije, pa tudi strokovnih srečanj. Klub se je redno sestajal, ima stalno ka- drovsko jedro in je organiziral nekaj zelo koristnih srečanj. V zadnjem času je povabil v članstvo še nekaj znanih celjskih obrtnikov oziroma podjetnikov. V programu stro- kovnih, izobraževalnih srečanj bo klub organiziral nekaj za- nimivih pogovorov z znanimi, slovenskimi strokovnjaki. Večja programska usklaje- nost obeh podjetniških in me- nedžerskih združenj na celj- skem območju je nujna še za- radi enega razloga - zaradi enotnega nastopa pri republi- ški vladi, v parlamentu in v Gospodarski zbornici Slove- nije. Ali si upa kdo ugibati, koliko ministrov bo v novi vla- di s celjskega območja? Kdo bo v novem mandatu z večjo vzstrajnostjo kot doslej zahte- val od republiške vlade takojš- nji začetek gradnje avto ceste Celje-Ljubljana? In kdo bo uspel preprečevati več kot jas- ni dogovor v slovenski državi, da je Ljubljana metropola, Maribor pa je pomemben za- radi socialnega značaja in ga je pač treba upoštevati. Vsi drugi kraji bodo z novim zako- nom o lokalni samoupravi drobiž v rokah oblastne elite. Nekdanji centri, vključno s Celjem, ne bodo pomembni niti politično niti gospodar- sko. Slovenija se je odločila za bipolarni razvoj. To je tema, ki bi še posebej lahko pobudila razmišljanje gospodarskih krogov na območju. V prime- ru, da bosta Podjetniški klub Zlatorog in Društvo manager začela dobro sodelovati, bo to med drugim dobro za prihod- nji razvoj celiskega območja. JOŽE VOLFAND Zatik pri posojiliii Ne mine leto brez seje izvrš- nega sveta občine Laško, na kateri ne bi obravnavali vsaj nekaj predlogov o dodelitvi posojil za pospeševanje po- djetništva v občini. Do zadnje — ponedeljkove — seje tudi ni bilo nobenih zapletov, saj so vsi pripravljeni predlogi glad- ko zdrsnili skozi rešeto. Zdaj pa se je zataknilo in to tako močno, da je od sedmih pred- logov dobil zeleno luč za poso- jilo samo eden in še ta za na- kup tovornjaka! Zakaj takšen zasuk, smo povprašali člana IS občine La- ško in zadolženega za gospo- darska vprašanja Pavleta Ajd- nika: »Večina prošenj je nepopol- nih in takšnih ne moremo ugodno rešiti. Mnogi so si predstavljati vse skupaj zelo enostavno, češ, občina nam bo že pomagala. Vendar tako enostavno pri teh pomembnih stvareh ne gre,..Sicer pa bomo poostrili nadzor nad tem, kako se naš denar uporablja.« Imate kakšne podatke, kako so dobitniki kreditov vnovčili denar? »Po letu dni so dolžni priti s prvimi rezultati na dan.« Prvi so že tudi dobili polož- nice za vračanje kredite, zdaj pa se držijo za glavo... »Seveda, ker niso dobro pre- brali, kaj piše v pogodbi. Sicer pa obstoja možnost, da ves kredit takoj vrnejo in se tako razbremenijo težav, ki jim grozijo.« Sprejeli ste še eno novost? »Novo je to, da mora biti vrednost nepremičnin za zava- rovanje kredita 2,5-krat večja od najetega kredita. Če bo prosilec za to jamčil in izpol- njeval tudi vse druge pogoje, bo kredit dobil. Do zdaj je bila varovalna vrednost enaka kre- ditu z dodatkom obresti.« Očitno je zavel nov veter pri dajanju pomoči za razvoj po- djetništva v laški občini z de- narjem od prodanih občinskih obveznic. Je ta korak še pravo- časen ali pa so se »glavni« že odpeljali in bodo z dobljenim kreditom naredili kaj drugega, kot tisto, za kar so ga dobili? Nekaj čudne simbolike je v ponedeljkovem ukrepu, ko so vse prošnje oklestiU »do na- daljnjega«, »ušel« je samo Marjan Borlak, ki bi si naj tudi s pomočjo kredita kupil nov tovornjak, da bo lahko kvali- tetnejše opravljal svoje delo. Bo bolje delala tudi komisi- ja, ki pripravlja predloge za pospeševanje podjetništva za izvršni svet? Slovenija sprejeta viiVIF WASfflNGTON, 16. ja- nuarja (Slovenec) - Na prvo obletnico mednarodnega priznanja Slovenije, je na- ša država postala članica Mednarodnega denarnega sklada (IMF). S sprejetjem v to najpomembnejšo sve- tovno finančno organizaci- jo, se Sloveniji odpirajo možnosti za včlanitev v Svetovno banko in druge mednarodne finančne in- stitucije. Slovenija je za članstvo v Mednarodnem denarnem skladu zaprosila lani. Izvršni odbor IMF je jugoslovanske obveznosti do te ustanove porazdelil in Slovenija je prevzela do- brih 16 odstotkov dolga nekdanje skupne države. Višle poicojnine LJUBLJANA, 19. janu- arja (Delo) - Upravni od- bor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sprejel 4,2 od- stotno povišanje in uskla- ditev pokojnin ter drugih denarnih dajatev od 1. no- vembra leta 1992. Najnižja pokojnina za polno pokoj- ninsko dobo znaša po no- vem 21.060 tolarjev, enako kmečka borčevska pokoj- nina, najvišja pa, odvisno od datuma upokojitve, od 100.021 do 110.221 to- larjev. Brez vizumov v Francijo? LJUBLJANA, 19. janu- arja (STA) - Slovenija in Francija sta parafirali spo- razum o ukinitvi vizumov in sporazum o prevzemu oseb med državama, s či- mer sta uspešno zaključili dvodnevna pogajanja. Pri- čakovati je, da bodo ome- njena sporazuma kmalu podpisali in da bodo slo- venski državljani z veljav- nimi potnimi listi lahko potovaU v Francijo (in nje- na prekomorska ozemlja) brez vizumov. Štirje delavci na tisoč zaposleniii ostali brez dela LJUBLJANA, 17. janu- arja (STA) - Novembra lani so štirje delavci na tisoč za- poslenih v Sloveniji ostali brez dela, od tega šest v go- spodarstvu, medtem ko je bilo v negospodarstvu pet delavcev več na tisoč zapo- slenih, je ugotovil osrednji državni zavod za statistiko. Največ delavcev je novem- bra ostalo brez dela v grad- , beništvu (13 na tisoč zapo- slenih), sledijo kmetijstvo ■ in ribištvo (deset na tisoč . zaposlenih), promet in zve- ' ze ter gostinstvo in turizem ] (osem na tisoč), gozdarstvo j (sedem na tisoč), obrt in ' osebne storitve (šest na ti- soč), industrija in rudar- stvo ter vodno gospodar- stvo (pet na tisoč ), stano- vanjsko-komunalna dejav- nost (štiri na tisoč) ter fi- nance (tri na tisoč zaposle- nih). Število iskalcev zapo- slitve se je novembra lani glede na mesec prej pove- čalo za 779 oseb oziroma sedem oseb na tisoč iskal- cev zaposlitve. Od novem- bra 1991 do novembra 1992 pa se je število iskalcev za- posUtve povečalo za 26,4 odstotka oziroma za 264 oseb na tisoč iskalcev za- poslitve. Il/liadi podjetnil(i Prispevek kluba JBC za aktivno politiko zaposlovanja v Rogaški Slatini so se v petek zbrali mladi podjetniki iz občin celjskega ob- močja in ustanovili klub mladih podjet- nikov, Junior Bussines Club (JBC). Ob tej priložnosti so ocenili razvoj programa samozaposlovanja, predstavili so celjski informacijski sistem in šmarsko agencijo za razvoj. Ko so pred letom in pol na območni enoti Republiškega zavoda za zaposlova- nje v Celju pričeli z razvijanjem in reali- zacijo programa samozaposlovanja, so si zastavili več ciljev. Predvsem so skušaU spreminjati miselnost med brezposelni- mi, da bi iz pasivnih čakalcev na ustrez- no zaposlitev postali aktivi iskalci in so- oblikovalci nove zaposUtve. Skušali so jim zagotoviti ustrezno svetovalno in gmotno pomoč pri uresničevanju njiho- vih poslovnih idej, ena izmed nalog pa je tudi medsebojno povezovanje podjetni- kov. K sodelovanju so pritegnili vrsto zunanjih svetovalno izobraževalnih in- stitucij, pa tudi občinske izvršne svete oziroma njihove razvojne sklade in ne nazadnje banke, ki naj bi pomagale za- gotoviti ustrezne vire financiranja po- djetniških idej, saj je večina začela brez večjega lastnega kapitala. Program usposabljanja za samozapo- slovanje je bil zares kakovosten in stro- koven. Podjetnikom, ki so z ustreznim poslovnim načrtom dokazali, da bodo lahko uresničili svojo samozaposlitev, pa so zagotovili še startni kapital in to iz različnih virov: iz kapitalizacije denar- nega nadomestila, sofinanciranja pri- pravništva, iz naslova razpisa 1000 de- lovnih mest ali iz priprave na zaposlitev. Za svetovanje in startni kapital so za posameznika poprečno namenili 5000 mark. V dobrem letu dni so tako v pro- gram samozaposlovanja vključili 667 iskalcev zaposlitve, popvpraševanje za to pa je iz meseca v mesec večje. Od vseh vkliučenih v ta program jih je 210 že uresničilo samozaposUtev. Seveda pa to ne pomeni, da je to tudi že dokonč- no število, saj dobršnemu delu vključe- nih še ni potekel šestmesečni rok za re- alizacijo samozaposlitve. Zanimivo je, da so tudi dejavnosti mladih podjetnikov zelo pestre in da ni največ trgovskih firm, kot bi si kdo mislil. Nekaj podjetij po enoletnem poslovanju zaposluje že po tri in več delavcev, nastaja 20 družinskih podjetij, štiri podjetja pa so ustanovile invalidne osebe. Junior poslovni klub (JBC), ki so ga v petek ustanoviU v Rogaški Slatini, je nastal na osnovi spoznanja, da obstoja vrzel in potreba po kakovostnem in kom- pleksnem izvajanju storitev s področja zbiranja in iskanja informacij in vključe- vanja v poslovne tokove. Skrbel bo za pomoč pri vključevanju novih podjetni- kov in obrtnikov v poslovne tokove, or- ganizacijo podjetniških srečanj, posveto- vanj, seminarjev in izobraževanje. Po- glavitna naloga Celjskega podjetniško informacijskega sistema pa je nudenje strokovne in gmotne pomoči razvoju ma- lega gospodarstva in podjetništva. Za ustanovitev samega JBC ima prav gotovo precej zaslug Zavod za zaposlo- vanje. Nekateri že razmišljajo, da bi sča- soma prerastel v delniško družbo. JANEZ VEDENIK Št.3-21. januar 1993 ;6l Zakon za prepirčke med vlado in državnim zborom SIcer pa Je normialno^ tla ¥_aeUMpMssU Izvršno vsaka stran želi OImveč oblasti Prejšnji torek je državni zbor sprejel zakon o vladi z nekaj amandmaji, ki pa bi- stveno niso posegli v osnovni koncept predlagateljev zako- na, poslancev vseh parlamen- tarnih strank. Zakon je bil sprejet mnogo bolj prepričlji- vo, kot pa potrjen sam pred- sednik vlade. S tem zakonom naj bi bila novo vlada bolj učinkovita od prejšnje. Ali bo res? Slovenska vlada šteje 14 mi- nistrstev in 2 ministra brez listnice. In sicer: ministrstvo za delo, družino in socialne za- deve; ekonomske odnose in določne sestave. Ministri mo- rajo biti člani enega ali druge- ga doma parlamenta. Vlada kot celota se nikoli ne sestaja, kajti vse odločitve sprejema kabinet, ki je ožji od celotne vlade, vendar sprejema vse najpomembnejše vladne odlo- čitve. Vlada je za svoje delo odgovorna le spodnjemu domu. Italijanska ustava ureja le temeljna načela za delovanje in organiziranost vlade, ki je podrobneje ureja z zakonom. Vlada sprejema uredbe z za- konsko močjo na podlagi poo- blastila parlamenta in navad- ne uredbe. Vlada je odgovorna parlamentu (poslanski zborni- ci in senatu) in mora uživati zaupanje v njem, čeprav je parlament ne voli. Zakon do- loča število, pristojnosti in or- ganizacijo ministrstev. Mini- stri so solidarno odgovorni za sklepe vlade, vsak minister pa za delo svojega ministrstva. Avstrijsko vlado sestavljajo predsednik (kancler), pod- predsednik (vice-kancler) in ministri. Funkcije vlade dolo- ča ustava s splošno določbo, po kateri vladi pripadajo vse najvišje funkcije pri upravlja- nju države, ki niso zaupane predsedniku republike. Vlada je odgovorna le enemu zboru parlamenta (Nationalrat), ki ji lahko izglasuje nezaupnico. Zvezni svet (Bvtndesrat) lahko ocenjuje le delo vlade pri vo- denju javnih zadev, postavlja članom vprašanja o vseh zade- vah, zakonih, zahteva infor- macije in z deklaracijo izraža svoje zahteve glede opravlja- nja izvršilne funkcije vlade, ne more pa ji izglasovati nezaup- nice. Za člane vlade ni nujno, da so člani Nationalrata. De- lovanje vlade ni urejeno z eno- vitim zakonom, ampak z več različnimi zakoni. Zakon o zveznih ministrih iz leta 1986 podrobneje ureja število, organiziranost in funkcije zveznih ministrstev. Nemška ustava določa, da zvezno vlado sestavljajo zvez- ni kancler in zvezni ministri. Zveznega kanclerja izvoli na predlog predsednika republi- ke zvezni zbor (Bundestag), ministre pa na predlog kanc- lerja imenuje zvezni predsed- nik. Kancler določa in odgo- vorja za splošno politiko vlade na področju notranjih in zuna- njih zadev, v tem okviru pa vodi vsak minister zadeve iz svojega resorja avtonomno in z lastno odgovornostjo. O ra- zličnih mnenjih med ministri odloča vlada. Konstruktivno nezaupnico lahko kanclerju izglasuje le zvezni zbor, zvezni svet pa nima te pristojnosti. V večini evropskih držav število ministrstev ni veliko: od 6 - Švica do 22 - Italija). Večinska je ureditev s 13 do 16 ministrstvi. Poleg klasičnih državnih resorjev so prisotne različne kombinacije področij, odvisno od potreb, tradicije, predvsem pa od obsega poo- blastil in nalog upravnih orga- nov. Ob manjšem številu mini- strstev je zelo razvejana njiho- va notranja struktura, ki zaje- ma uprave, urade in službe, pa tudi državne sekretariate, ki opravljajo operativne naloge ministrstev. V večini primerov so na gospodarskem področju trije gospodarski resorji, poleg splošnega gospodarskega še določil, da vlada sodeluje pri delu državnega zbora, kadar ta obravnava te predpise. Razmerje med vlado in dr- žavnim zborom bo vselej ka- men spotike, saj z zakonom in normativno tega vselej ni mo- goče rešiti v interesu obeh strani. Za oba pola oblasti, za- konodajno in izvršilno, je na- mreč značilno, da težita k širi- tvi pristojnosti. Zato se je tež- ko strinjati s povsem negativ- nim stališčem do novega zako- na, ki ga je na zasedanju dr- žavnega zbora temperamentno zagovarjal prejšnji predsednik skupščine dr. France Bučar. Po njegovem nrnenju naj bi bil ta zakon odmik od ustavne koncepcije, saj naj bi si vlada jemala pristojnosti državnega zbora. Vlada naj bi torej »pre- več odločala«, državni zbor pa dajal poštne žige na njeno po- što. Toda zdi se, da je vlada nekaj več zraka vendarle mo- rala dobiti, saj je bila vse pre- malo operativna in eksekutiv- na. Na primer: če je že smisel- no, da parlament potrjuje mi- nistre, pa je zelo neučinkovito, da parlament odloča o tem, kdo bo pomočnik kakšnemu ministru. Perfektne demokra- cije namreč ni, kljub maksi- malnim pristojnostim parla- menta. Seveda pa so še kako rele- vantna Bučarjeva opozorila, ki se jim je pridružil tudi posla- nec Slovenske ljudske stranke dr. Toplak, da nov zakon ne pove veliko o organizaciji dr- žavne uprave, ki predstavlja še kako pomemben element izvr- šilne oblasti. To naj bi sicer urejal zakon o državni upravi, vendar je slišati veliko opozo- ril, da se delu izvršilne oblasti, ki jo sestavlja tisoč državnih uradnikov ne posveča zadost- ne pozornosti. Vsekakor bo or- ganizacija učinkovite državne uprave velik izziv za državni zbor in državni svet. Kakšne so vlade v drugih državah? v Franciji je položaj vlade nekoliko podrobneje kot v ostalih državah urejen z ustavo. To je posledica speci- fične razmejitve med pristoj- nostmi parlamenta in vlade, ki je ne srečujemo v ostalih drža- vah. Vlada ima nekatere pri- stojnosti, ki običajno pripada- jo parlamentu (izdaja avto- nomnih uredb oziroma dekre- tov). Vlada lahko s svojimi uredbami brez posebnega za- konskega pooblastila ureja vse tiste zadeve, ki niso izrecno naštete v ustavi kot pristojno- sti parlamenta. Vlada odgo- varja le pred enim od obeh do- mov francoskega parlamenta. Funkcija člana vlade je nez- družljiva z opravljanjem ka- kršnega koli parlamentarnega mandata. Francija nima zako- na, s katerim bi se vnaprej do- ločalo število ministrstev. Mi- nistrstva se oblikujejo z ured- bo predsednika republike na predlog predsednika. Za angleško ureditev je zna- čilno, da je položaj vlade ure- jen z ustavnimi običaji (kon- vencijami). Zakon o vladi pa ureja le nekatere manj po- membne zadeve. Tako je pre- mierju prepuščeno, da odloča o tem, koliko članov ima kabi- net in kdo ga sestavlja, kar po- meni, da kabinet nima stalno razvoj; finance; gospodarske dejavnosti; kmetijstvo in goz- darstvo; kulturo; notranje za- deve; obrambo; okolje in pro- stor; pravosodje; promet in zveze; šolstvo, znanost in šport, zdravstvo in zimanje za- deve. Vlada ima tudi predsed- nika in podpredsednika. Vlad- ni kabinet ima tako 9 resorjev manj od prejšnjega kabineta. Poslanci vseh strank, ki se- stavljajo državni zbor so v svoja temeljna načela, po ka- terih naj bi se ravnal zakon zapisali, da vlada kot politični organ vodi, usmerja in uskla- juje izvajanje politike države na vseh področjih in v tem smislu usmerja upravo pri nje- nem strokovnem delovanju: izvrševanju zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov. Drugo načelo, ki naj bi mu sle- dil zakon, naj bi bilo načelo samostojnosti vlade pri oprav- ljanju nalog iz njene pristojno- sti. Samostojnost vlade omeju- jejo le ustavna načela in stan- dardi parlamentarne demo- kracije, načelo delitve oblasti in delitve funkcij države in lo- kalne samouprave. Vlada naj bi imela v načelu vsa poobla- stila za določanje in vodenje politike v vseh vprašanjih, ra- zen tistih, ki se neposredno urejajo z ustavo (človekove pavice in temeljne svoboščine) oziroma tistih, za katere usta- va izrecno določa, da se ureja- jo samo z zakonom. Med temeljna načela zakona sodi tudi načelo odgovornosti, po katerem naj bi bila vlada in vsi njeni člani skupno odgo- vorni za delo vlade, posame- zen član vlade pa tudi za delo ministrstva, ki ga vodi. Cilj za- kona, ki so ga predlagali po- slanci, je torej na novih osno- vah urediti vsa vprašanja, ki zadevajo sestavo in delovanje vlade. Kdo odloča In kdo Je »poštni urad«? Pri obravnavi predloga za- kona o vladi, ki ga je pretekli teden sprejel državni zbor, dr- žavni svet pa se ni odločil za suspenzivni veto, so bile med najbolj spornimi vprašanji pristojnosti, ki lih ima vlada v razmerju do drža\Tiega zbo- ra. Tu naj bi zakon dosledno sledU liniji odgovornosti in hi- erarhije. Razmerja do državne uprave so le deloma predmet tega zakona, kolikor sodijo v sklop vladnih funkcij, sicer pa bodo podrobneje urejena v zakonu, ki bo urejal upravo. Vrsta vprašanj, ki sodijo v sklop razmerij ali načina de- la, pa so urejena s poslovni- kom državnega zbora oziroma s poslovnikom vlade. Zakon o vladi se torej izključno ome- juje na vpršanja, ki so predmet zakonskega urejanja (pravice, odgovornosti). Kako občutlji- vo je to vprašanje, priča na primer tudi dejstvo, da so po- slanci sprejeli amandma in iz prvotnega besedila 2. člena »vlada iz\TŠuje svoje funkcije samostojno v okviru ustave in v skladu z zakonom« črtali be- sedo »samostojno«. Razmerja do državnega zbo- ra naj bi vlada uresničevala predvsem s poročUi o svojem delu. Ker med naloge vlade so- di tudi predlaganje zakonov, drugih predpisov in aktov dr- žavnemu zboru, naj bi zakon ministrstvo za kmetijstvo ozi- roma promet v kombinaciji z drugimi sorodnimi področji. Vloga ministrov Minister kot član vlade je »politični šef« ministrstva, ki daje politične smernice upravi kot strokovnemu izvajalcu. Upravni aparat mora v več- stranskarskem sistemu delo- vati izključno strokovno ne glede na menjave vlade. Stro- kovno delo na posameznih šir- ših področjih v okviru ministr- stva naj bi vodili državni se- kretarji kot vodje področij, ki bi jih na predlog ministra ime- novala vlada. Ta potreba se kaže še zlasti ob integraciji več zaključenih področij v velika ministrstva (npr. za gospodar- stvo). S tem pa odpade potreba po nadaljnjem obstoju funkci- je namestnikov ministrov kot političnih funkcionarjev, ki jih večina evropskih sistemov ne pozna. Vloga ministra Minister kot član vlade je »politični šef« ministrstva, ki daje politične smernice upravi kot strokovnemu izvajalcu. Upravni aparat mora v več- stranskarskem sistemu delo- vati izključno strokovno, ne glede na menjave vlade. Stro- kovno delo na posameznih šir- ših področjih v okviru ministr- stva naj bi vodili državni se- kretarji kot vodje področij, ki bi jih na predlog ministra ime- novala vlada. Ta potreba se kaže še zlasti ob integraciji več zaključenih področij v velika ministrstva (npr. za gospodar- stvo). S tem pa odpade potreba po nadaljnjem obstoju funkci- je namestnikov ministrov kot političnih funkcionarjev, ki jih večina evropskih sistemov ne pozna. Državni zbor pa je z amand- majem k 7. členu omejil preve- liko pristojnost ppredsednika vlade, kar je tudi bilo, z vidika notranjih razmerij med premi- erom in ministri, eno od naj- bolj spornih vprašanj. Z amandmajem sedaj zakon določa, da »če minister meni, da odločitev predsednika ni utemeljena, lahko zahteva, da vlada obravnava sporni pred- pis in predsednikovo odlo- čitev.« Parlament pa ni sprejel zah- teve, da ministri v represivnih resorjih (obramba, notranje zadeve in pravosodje) ne bi smeli opravljati vodstvenih funkcij v stranki. Brez imunitete Po dosedanji ustavi so imeli člani Izvršnega sveta enako imuniteto kot poslanci v par- lamentu. Nova ustava takih določb nima, zato poslanci kot predlagatelji za člane vlade v tem zakonu niso predvideli imunitete, ker menijo, da imu- nitete glede na vsebino izvršil- nih fimkcij ne more biti. No- silce izvršilnih funkcij veže načelo zakonitosti pri vsem njihovem delovanju in za svoje delo so odgovorni politično in kazensko. ROBERT GORJANC Z velikimi napori je Drnovšku le uspelo sestaviti vlado. Ali je le dočakal vrnitev na visok vladni položaj? Lojze Peterle, novi zunanji minister? Nov vladni kabinet Do zaključka naše redakcije je znano to, da sta koahcij- sko pogodbo podpisali LDS in SKD, Združena lista pa naj bi jo z LDS podpisala »separatno« in bila neke vrste pridruženi član koalicije. Ministrstva naj bi za podporo vladajoči koaliciji dobili tudi DS in SDSS. Demokrati naj bi se o tem odločali šele jutri zvečer, dr. Dimitrij Rupel pa je izjavil, da »Demokrati ne morejo sodelovati pri tem, da gre za koalicijo dveh strank, drugi pa bi se naj po kolenih priplazili zraven.« Socialdemokrati pa so zahtevali »dodatne informacije«. Verjetna razdelitev ministrstev: SKD - zunanje zadeve: Lojze Peterle, notranje: Ivo Biz- jak, promet in zveze: Jože Duhovnik ali Igor Umek, kme- tijstvo: Jože Osterc; LDS - finance: Mitja Gaspari, šol- stvo, znanost in šport: Slavko Gaber, trgovina in razvoj: Davorin Kračun, pravosodje: Miha Kozinc; Združena lista - gospodarstvo: Maks Tajnikar, znanost: Stane Pejovnik, delo, družina in socialne zadeve: Jožica Puhar, obramba: ?, kultura: ?; DS - promet in zveze: Igor Bav- čar?, okolje in prostor: ?, kultura: ?; SDSS - delo, družina in socialne zadeve: ?, obramba: Janez Janša. Št.3-21. januar 1993 7 Prvo dohodninsko leto brez večjih zapletov Napovedi za odmero dohodnine spet do konca marca - Kontrole še trajajo Komaj smo dobili v roke položnice za plačilo ali pa morda tudi nakaznice za vračilo dohodnine, že bo treba izpolnjevati napovedi za minulo dohodninsko leto. Obrazci so že na prodajnih policah, obeta se nekaj sprememb, za podrob- nejša pojasnila pa smo se oglasili pri direktorju celjske davčne uprave Francetu Prepadniku. Za vami je prvo dohodninsko leto, kakšne so izkušnje? Glede na to, da je začel zakon o do- hodnini veljati šele leta 1991 in da se je število zavezancev močno povečalo, ugotavljamo da so stvari potekale do- kaj dobro. Prejeli smo okoli 44 tisoč napovedi za odmero dohodnine, pri- bližno toliko je bilo tudi izdanih odloč za dohodnino. Znesek obračunanih doplačil je znašal okoU 66 miUjonov 998 tisoč tolarjev, znesek vračil pa 39 miUjonov 350 tisoč tolarjev. Kako ste se lotili napovedanih kon- trol, ste imeli kaj primerov, kjer se podatki niso ujemali ali pa denimo primere, kjer so zavezanci navajali neresnične podatke? Kontrole smo izvajali, najprej pri vrednostnih papirjih, kasneje tudi pri obdelavi. Kontrole delno še vedno po- tekajo, večino odločb smo sicer Odpo- slali, še vedno pa preverjamo 1900 od- ločb. Nekaj je tudi pritožb, prošenj za odpis ali odlog plačila, skupno je takšnih vlog 982. Menim, da bi bilo vlog za odlog plačila še nekoliko manj, dobili smo jih 96, če bi bil že prej podaljšan rok za plačilo na 60 dni. Kakšni so bili najvišji zneski za pla- čilo dohodnine? Zaenkrat teh podatkov še nismo zbirali, analize bodo narejene na koncu. V kratkem bomo na davčne uprave spet nosili napovedi za odmero do- hodnine za preteklo leto. Se obetajo kakšne bistvene novosti? Obrazci so že v prodaji, so modre barve in se bistveno ne razlikujejo od obrazcev za leto 1991. Razlika je v tem, da so prihodki nekohko razšir- jeni, upoštevajo se stimulacije oziro- ma bonitete, potem dobiček, dosežen pri fizičnih osebah ter dobiček pri pravnih osebah. Razširjena je tudi zadnja stran, kjer je dodan prostor za delodajalca, pri katerem je zavezanec zaposlen oziroma v delovnem razmer- ju, prav tako so dodane vrstice za vpis številke tekočega račima oziroma hra- nilne knjižice zavezanca. Ti podatki pridejo zelo prav pri morebitnem vra- čilu dohodnkie. Navodila za napoved so precej razširjena in tudi bolj ra- zumljiva kot so bila minulo leto. Ali so kakšne spremembe pri uve- ljavljanju olajšav, slišati je, da se bodo letos upoštevali nakupi šolskih knjig ter plačilo zdravstvenega zavaro- vanja. Zakon se ni spremenil, so se pa do- polnile razlage določenih olajšav. Za- vezanci bodo lahko uveljavili tudi olajšave za nakup šolskih knjig, prav tako se upošteva plačilo zdravstvene- ga zavarovanja ter izdatki za dokup pokojninske dobe. Na kaj bi posebej opozorili zave- zance, kje so se najpogosteje pojavlja- le napake in pomanjkljivosti pri iz- polnjevanju obrazcev? Pogosto je prihajalo do napak pri zavezancih iz dejavnosti. Ti morajo do 28. februarja predložiti davčno napo- ved za odmero davka iz dejavnosti. 15 dni po prejemu odločbe morajo po- novno vložiti napoved za odmero do- hodnine, osnova jim je odločba za da- vek iz dejavnosti. Tu je bilo precej primerov, ko so oddali samo napoved za odmero davka iz dejavnosti, ne pa tudi napovedi za odmero dohodnine. Zavezance opozarjam tudi na to, da naj sočasno z napovedjo predložijo vrednostne papirje, če nameravajo uveljavljati olajšave. Nadalje bi opo- zoril ljudi, da je treba napovedi pod- pisati, pogosto znesek ni bil vpisan v pravilno vrstico ali stolpec, pazijo naj na osebno matično številko za vzdrževanega člana. Te napake smo najpogosteje opažah. Podrobnejših navodil za letošnje leto pa še nimamo, pričakujemo jih sredi februarja. IRENA BAŠA »Zdaj se vsi upravičeno puntajo« LJUBLJANA, 18. janu- arja (Dnevnik) - »Pri vro- čem vprašanju plač, o kate- rih se vsi strinjajo, da je povprečje 600 mark za zmožnosti Slovenije vseka- kor previsoko, sicer vidimo veliko >gibanj< in konkret- nih zavzemanj vsakogar za svoj žep, rezultat pa je ne- nehno podiranje razmerij, ki jih s stavkami in popuš- čanji v vsakem posamez- nem primeru ne bo nikoli mogoče urediti,« piše Dar- ko Strajn v svojem komen- tarju z naslovom »The Show Goes On«. Če so svo- je dosegli sodniki in polici- sti, je povsem upravičeno, da se zdaj pvmtajo učitelji, in povsem upravičeno se bomo tudi vsi zgražali, ko se poslanci ne bodo odrekli svojim 3000 markam. »Stvar je v tem, da pri teh nenehnih licitacijah niso krive zapostavljene kate- gorije, ampak politika, ki vsaj do zdaj ni znala pred- lagati ustreznih razmerij z zadostno avtoriteto«, še dodaja Štrajn. Nove prispevne stopnje LJUBLJANA, 19. janu- arja (Delo) — Zbirna pri- spevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje naj bi znašala po novem 14,45 odstotka, za zaposlo- vanje 4,7 odstotka ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15,50 odstot- ka. To so na seji sklenili člani začasnega delovnega telesa državnega zbora za zdravstveno zavarovanje, morajo pa se izreči še po- slanci državnega zbora. »Diktatorski Jelinčič« LJUBLJANA, 17. janu- arja (Republika) — »Vse, kar^ Zmago Jelinčič počne zad- nje tedne, služi le temu, da bi zaščitil sebe in prikril svojo preteklost, hkrati pa dobil pravico za razpolaga- nje z denaijem, ki je v dr- žavnem pfbračvmu name- njen za parlamentarne stranke,« je za Republiko izjavil Gregor Uranič, ki je bil do 3. oktobra Ijmi, ko ga je Jelinčič odstavil in izk- ljučil iz stranke, predsed- nik deželnega odbora Slo- venske nacionalne stranke za Spodnjo Štajersko. »Če se predsednik Slovenske nacionalne stranke ne bo strinjal s sodelovanjem drugih članov pri vodenju stranke in če bo še naprej vztrajal pri nekakšni strankarski predsedniški diktaturi, ga ne bodo več priznavali za predsednika in bodo ustanovili lastno stranko. Že zdaj se nezado- voljstvo članov kaže v tež- njah, da bi prestopili ali v Žužkovo slovensko zvezo ali v Gerlančevo nacional- socialno zvezo, vse glasnej- še pa so tudi zahteve po ustanovitvi nekakšne šta- jerske nacionalne zveze, ki bi se na izhodiščih Sloven- ske nacionalne zveze zav- zemala tudi za avtonom- nost Štajerske,« je še pove- dal Gregor Uranič. Seznam upravičencev za odkup v začetku tedna so v Stanovanjski zadrugi Atrij, ki je kot upravnik nekdanjih vojaških stanovanj na celj- skem območju pooblaščena za prodajo le-teh, dobili seznam upravičencev za odkup stanovanjskih enot. V Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije so pripravili sezname upravičencev za odkup nekdanjih vojaških stanovanj - le-ta pa lahko odkupijo le tisti najemniki oziroma imetniki stanovanjske pravice ali njihovi ožji družinski člani, ki so se v stanovanja vselili skladno z nekdanjo jugoslovansko oziroma po janu- arju 1991 s slovensko zakonodajo. Od 253 stanovanj, s katerimi upravljajo v Atriju, jih je trenutno 19 praznih, 175 pa jih je uvrščenih na seznam za odkup. V teh dneh bodo vsi najmeniki dobili posebna obvestila - upravičenci do odkupa navodila, kako bo odkup potekal, tisti, ki stanovanj ne bodo mogli odkupiti, pa prav tako obvestilo, da niso uvrš- čeni- med upravičence za odkup. Vse pritožbe bodo reševali v Ministrstvu za obrambo. IS Umazane reke prosijo Obrežja ob reki Paki na veUko grozo ljubite- ljev narave že naznajajo prihajajočo pomlad. Obrežje reke je namreč popolnoma zasvinjano s polivinilom in drugimi odpadki, šibovje, vrbe in jelše se kar krivijo od produktov človeške nemarnosti. Imamo razne lovske in ribiške družine, stranke zelenih, turistična in planinska dru- štva, narava pa ostaja še naprej zasvinjana. PoUvinilaste vrečke bi morale za vse večne čase izginiti iz trgovin, predvsem pa bi jih bilo treba podražiti. Letošnje leto smo razglasili za naše turistično leto. Sem bi v prvi vrsti sodila predvsem čista pokrajina. Kako bomo čistih, bomo še videli, najbolje pa bi bilo, ko bi pome- tel vsak pred svojim pragom. Mogoče pa bi bilo treba pomesti»tudi kakšnega odgovornega? LOJZE OJSTERŠEK Milicas Lednik Anton Mule j Anton Frece Nada Srebotnjak Ervin Korošec Plač ne, želodce imamo enake! Kaj o plačah slovenskih poslancev menijo ljudje z ulice? Slovenski parlament je v prete- klem letu stal proračun in dvako- plačevalce 747,6 milijona tolarjev. Več kot 665,2 milijona tolarjev je šlo za plače in za druge denarne prejemke, nadomestila in dnevnice. Prejšnji mesec so poslanci dobili tri tisoč mark plače, če bodo veljala plačilna razmerja, ki jih predivede- va 24. člen zakona o poslancih, bo vsak poslanec državnega zbora že na začetku zaslužil okoli 180.000 tolarjev neto. Kaj o tem menijo Celjani? Milica Lednik, gospodinja iz Ce- lja: Prevelike plače imajo. Znižati bi jim jih morali in dati malo več tistim, ki resnično premalo zasluži- jo. Poslanci si svoje plače zaslužijo le delno. Mislim, da bi vsi, ki delajo, pa ne glede na to, kaj, morali dobi- vati vsaj približno enake plače. Ker imamo, če se to tako vzame, navse- zadnje želodce vsi enake. Anton Mulej, upokojenec iz Celja: Ne tri, jaz bi jim dal šest tisoč mark plače. Zakaj pa ne? Navsezadnje so se potrudili, svoj denar si zaslužijo. Oni imajo ravno pravšnje plače. Sa- mo, da imamo mi prenizke. Anton Frece iz Celja: Plače po- slancev so previsoke. Vsem tistim, ki samo sedijo v parlamentu in mla- tijo prazno slamo, bi plače znižal. Teh pa je veliko. Nada Srebotnjak, upokojenka iz Celja: Zdi se mi, da imajo slovenski poslanci prevelike, slovenski delav- ci pa premajhne plače, saj so na robu preživetja. Jaz bi jim plače znižala. Sicer je res, da morajo ime- ti višje kot ostali, vendar pa ne to- liko. Ervin Korošec, samostojni obrt- nik iz Celja: To je preveč. Če bi gledal na poslanca; moral bi dobiti takšno plačo kot nekdo z višješol- sko izobrazbo. To, kar dobijo sedaj, presega vse meje. N. -M. SEDLAR Foto: EDI MASNEC Št.3 - 21.januar 1993 8 Konkurenca naj bo, toda poštena Namerava bivši airektor mlekarne na nektianji stolček skozi stranska vrata, tokrat s firmo Mleko? Zdi se, da mlekarna v Arji vasi res ni bila grajena pod srečno zvezdo. Dolgovi, menja- ve vodstev, bes, ki ga nanjo zlivajo rejci, so vsakdanji spremljevalci. Pred tedni je mle- karna prišla pod državno streho. Novi last- nik ji ne napoveduje stečaja, Celeia pa očit- no še vedno mika tiste, ki so nekoč že krma- rili barko. Pod državno streho Sedanji direktor Celeie Ervin Janežič, ki je v Ar j o vas prišel pred letom dni je pove- dal, da so se za državno sanacijo in podpis pogodbe pred tremi tedni odločili predvsem zaradi reševanja preteklih obveznosti. Na tem področju so že v prvih dneh sodelova- nja s skladom dosegli dogovor in konec leta odplačali del dolgov ter dosegli vnovčitev garancije treh bank. Po prvih skupnih oce- nah s skladom bodo imeli okoli 10 tehnolo- ških viškov. Ervin Janežič s strani sklada uradno še ni potrjen za direktorja, vodstvo mlekarne menda tudi ni problem v očeh ljudi države, bo pa o tem odločal še upravni odbor na eni prihodnjih sej. Mlekarna Celeia je že nare- dila prve korake pri uresniče- vanju predlogov iz zakona o zadrugah. Večina predelo- valnih organizacij še ni razde- lila premoženja med zadruge, v Celei je bil to pogoj pri pod- pisu pogodbe s skladom. So prvi v Sloveniji, ki so ta pro- blem rešili, zadruge po doba- vah mleka v preteklih letih točno vedo, koliko zdaj znaša njihov kos v 45 odstotnem de- ležu, začasni lastnik ostalih 55 odstotkov premoženja pa je državni sklad. Janežič ob tem dodaja: »V 55 odstotni delež sklada bodo šli tudi certifika- ti, ki jih bodo vnovčevali de- lavci. Pričakujemo tudi dena- cionalizacijo, ker je po zakonu o zadruga Kmetijska zadruga Šmarje vložila zahtevek za vr- nitev dela zadružnega premo- ženja Sirarne Šmarje. Lastni- na sklada je prehodnega zna- čaja, trajala bo tako dolgo, do- kler bo trajala sanacija, ver- jetno bo to nekaj mesecev, najdlje do konca leta. Potem bo naša glavna naloga, da bo- mo našli strateškega kupca. ŽeUmo, da bi kapital z novimi vložki povečale zadruge, seve- da pa bo pomembno, kdo bo kupil delež sklada. Zainteresi- rani smo, da bodo to speciali- zirane mlekarske organizacije, ker bo vsako podjetje slej ko prej imelo svojega lastnika.« Lani še rdeče številice Natančnih podatkov o lan- skem poslovanju v Celei še ni- majo, bodo pa številke rdeče. Temu botrujejo obresti, del iz- gube je povzročil tudi izvoz. Janežič pojasnjuje: »Odkup mleka je bil obvezen, ker so južna tržišča odpadla, smo prodajali v glavnem na zahod. Čeprav so nam zagotavljali stimulacije, bodo številke v primerjavi z obljubami dru- gačne: pričakovali smo 70 mi- lijonov tolarjev, dobili bomo 26 milijonov tolarjev. Tretje, kar je povzročilo izgubo, so nizke cene pri menjavi s Hrva- ško ter velike tečajne razlike.« Zaradi razmer so nejevoljni tudi rejci, ki zahtevajo sprotno plačevanje oddanega mleka. Mlekarna jim plačuje z zamu- do že dve leti. Najprej je sama najemala kredite, kasneje so jih najemale zadruge, obresti so plačevali v mlekarni. Pet- najstega januarja bi morali kmetovalcem plačati okoli 60 miUjonov tolarjev za oddano mleko, dolg iz meseca novem- bra pa je še okoli 30 milijonov tolarjev. Drastičnega neplače- vanja mleka ni, pravi Janežič, veUko težav pa je zaradi tega, ker jim trgovci namesto de- narja poravnavajo račvme s kompenzacijami. Konec mi- nulega tedna je direktor oce- nil, da bo plačevanje mleka v prihodnje odvisno od dveh stvari: kako bo prišlo do de- zinvesticije medame v Medlo- gu in kako bo mleko plačevala trgovina. Razen častnih izjem večina trgovin pošteno kasni, še večji problem so tovarniške menze. Projekcija je narejena tako, da bodo verjetno 30 miU- jonov tolarjev za mesec no- vember poravnali v teh dneh, januarsko mleko bo poplačano do 15. februarja. Kasneje pa nameravajo mleko plačati v času od 15. v mesecu do kon- ca meseca, s čimer bi se izena- čili z štirimi slovenskimi mle- karnami, ki plačujejo mleko na podoben način. Od 12 mle- karn plačuje mleko na izpla- čilni dan le 5 ali 6 mlekarn. Kdo bo odl(upovai miei€o? Razen s preteklimi dolgovi, tekočim polovanjem in načrti pa se morajo v Celei zdaj uba- dati še z eno stvarjo. Le nekaj kilometrov stran se je namreč pojavila nova firma Mleko, ki tudi namerava odkupovati mleko od savinjskih kmetoval- cev. Ervin Janežič njen pojav komentira z besedami: »Sem ekonomist in konkurenca mo- ra biti, toda biti mora poštena, korektna in izhajati mora iz poslovnih, ne pa verbalnih razmerij. Analiza državnega sklada je pokazala, da mlekar- na ni pred stečajem. Nasprot- no. Mlekarna ima realno bo- dočnost, čeprav je že završalo po dolini, da je z mlekarno ko- nec, da se ustanavlja novo po- djetje, ki bo prevzelo odkupno področje mlekarne. S podjet- jem Mleko oziroma predstav- niki se nismo pogovarjali, bi pa rekel takole: privatno po- djetje AC Marketing je v pre- teklem letu kupovalo mleko od različnih slovenskih mlekarn. To podjetje je potem preko svojega izvoznika pripeljalo največ tega mleka na avstrij- sko področje, tam so ga prede- lali v različne proizvode. Za- radi pomanjkanja mleka od oktobra naprej, vzrok za to pomanjkanje je suša, pa slo- venske mlekarne temu podjet- ju niso več prodajale mleka. Zato so se očitno domislili, da bi na tem področju, ki ga do- Minuli petek je zasedala skupščina mlekarne. Na njej so ocenili, da je sanacija mle- karne realna in izvedljiva, iz- boljšalo se je stanje pri krat- koročnih kreditih, dolgoročne kredite pa je treba upoštevati pri dolgoročni sanaciji. Nada- lje so sprejeli sklep o odproda- ji medame, takoj bodo začeli zbirati ponudbe, na račun kupnine pa naj bi najeli krat- koročni kredit za plačilo mle- ka rejcem. Dolgove za minula dva meseca so začeli poravna- vati v ponedeljek, plačilo bodo vsi rejci dobili do 5. februarja, boljše plačilo pa se jim obeta tudi v prihodnje. Večina za- drug se je tudi odločila, da bo mleko še naprej oddajala v Ar- jo vas, o morebitnem prehodu k firmi Mleko pa se bodo odlo- čali v dveh manjših zadrugah. bro poznajo, zašli v odkupno področje Celeie. Mlekarna Ce- leia približno 10 let odkupuje povprečno 48 do 49 milijonov litrov mleka. Analiza poslova- nja, ki sem jo naredil ob priho- du v ndekamo pred dobrim le- tom je pokazala, da je mlekar- na vsa ta leta predelala pri- bližno 65 do 70 odstotkov od- kupljenega mleka v svojem obratu, vse ostale količine so s cisternami vozili drugam. V bistvu so odkup rezervirali za tiste čase, ko bi bila mle- karna zgrajena do konca. Ven- dar je takšna rezervacija pre- draga.« Janežič dodaja: »Na odboru za mleko smo se zato dogovorili z nekaterimi zadru- gami in mlekarnami, da za dve leti odprodamo 12 milijonov litrov mleka s tega področja, ne oddamo pa področja. To je bil dogovor z mariborsko, ljubljansko in ljutomersko mlekarno, samo mlekarna Vrhnika nam je skočila mimo tripartitnega dogovora in odv-, zela določeno količino mleka na šaleškem območju. Mi lah- ko odkupimo 34 milijonov li- trov mleka, ga predelamo, tr- žimo ter pridobimo finančna sredstva. V podjetju Mleko za te načrte vedo, še vedno so do- bro informirani o dogajanjih v mlekarni in zdaj, ko gradimo zdravo projekcijo, želijo v od- kupno področje, želijo razbiti optimalnost in nas na osnovi ekonomskih elementov porini- ti navzdol. Spomladi bo v Slo- veniji vsaj sto miUjonov litrov viškov mleka. Naj firma Mleko sklene dogovor o odkupu na širšem slovenskem področju. Samo spomnil bi ljudi: pro- blem plačevanja mleka je ob- stojal že takrat, ko so bili na vodilnih položajih nekateri ljudje iz sedanje firme Mleko. Mlekarna, ki se bo stabilizira- la, je po moji oceni največja garancija za dolgoročno delo, odkup, predelavo, prodajo in tudi za premoženje. Posredno so kmetje namreč preko za- drug lastniki 45 odstotkov mlekarne. Zato naj s svojo mlekarno tudi dobro gospoda- rijo,« pravi Janežič. Ceieio bi vzeii v najem Kaj se pravzaprav skriva pod imenom Mleko d.o.o Ža- lec? To je firma, ki ima svoj sedež v Novem Celju, po ti- stem, kar je bilo mogoče izbr- skati, ima menda 51 odstotni lastniški delež firma bivšega direktorja mlekarne in njego- ve soproge Andreja ter Cvetke Čulk AC Marketing. 25 odstot- ni lastnik naj bi bila uvozno izvozna firma Šteiner iz Šem- petra, z okoli 10 odstotki pa sta solastnika še Jože Janše, ki je obenem tudi direktor firme Mleko ter bivši direktor sozda Hmezad Vlado Gorišek. Firma Mleko je v začetku januarja letos poslala nekaterim zadru- gam po Savinjski dolini ter dr- žavni agenciji tako imenovani program sanacije Celeie s so- delovanjem firme Mleko d.o.o. V svoji ponudbi so med dru- gim zapisali, da je firma pred podpisom pogodbe o direkt- nem odkupu mleka od kmetij- skih zadrug iz Savinjske doli- ne, vodi pa tudi razgovore o odkupu še z nekaterimi dru- gimi proizvajalci mleka z od- kupnega območja Celeie. Od- kupljeno mleko bo firma Mle- ko uporabila za izdelke, ki jih proizvaja v kooperacij skem sodelovanju z avstrijskimi in nemškimi mlekarnami. Z od- kupom naj bi pričeli 15. janu- arja. Ker jim je 10 kmetijskih zadrug menda zastavilo vpra- šanje, če nameravajo sodelo- vati pri rešitvi Celeie, so v fir- mi Mleko pripravili in ponudi- li dve varianti njihovega sode- lovanja pri sanaciji. Po prvi so, če bo prišlo do razdelitve pre- moženja v Celei na Mlekarno Ar j a vas in Sirarno Šmarje, pripravljeni prevzeti Sirarno Šmarje v dolgoročni najem, v tem objektu še naprej izdelo- vati sir, s pomočjo tujega part- nerja pa razširiti proizvodni program na topljene sire ter sire za pizze. Druga ponudba je takšna: firma Mleko je pri- pravljena sodelovati pri celo- viti sanaciji Celeie. Toda, so zapisali, osnova uspešne sana- cije je pozitivno tekoče poslo- vanje. Po tistem sodeč, kar so predlagaU, pa bi bilo najbolje, da bi firma Mleko vzela v na- jem objekte Mlekarne v Arji vasi in Sirarne Šmarje za 20 let, višina najemnine naj bi znašala 3 odstotke od knjižne vrednosti v najem vzetih ob- jektov, v žep pa bi pospravili letno tretjino čistega dobička od poslovanja. Za kompleten prevzem Celeie je treba firmi Mleko zagotoviti še 100 milijo- nov tolarjev manjkajočih obratnih sredstev. In čisto za konec še obljuba, da je firma Mleko pripravljena z določe- nim zneskom vstopati v solast- ništvo Celeie. Vse skupaj se pravzaprav zdi že nekoč slišana zgodba. Bivši direktor, tokrat s pomoč- niki, se očitno ne odreka Celei, le da tokrat poskuša na svoj stolček skozi druga vrata. Stvar vsakega kmeta je, da se odloča tako, kot misli, da je prav in zanj najbolj koristno. Zmeda je precejšnja, menda so novi firmi precej naklonjeni na Polzeli, v Braslovčah in Tr- navi, drugod oklevajo. Nobene dileme ni, da bodo ljudje daja- li mleko tja, kjer bodo dobili redno in boljše plačilo. V po- nudbi Mleka ni najti nobenih zagotovil, razen obljube, da bodo odkupljeno mleko redno plačevali. Prvič zagotovo, kaj pa drugič, tretjič, stotič...? Če je sedanje vodstvo mle- karne naredilo vse, kar se je na pogorišču sploh dalo storiti, če je dovolj sposobno ali ne, o tem bodo presojali strokov- njaki. Tokrat najverjetneje ti- sti iz državnega sklada. V fir- mi Mleko, ki se tokrat pojavlja s svojim mesijanstvom, pa so ljudje, ki so bili kar precej po- vezani s Ceieio: Jože Janše, upokojenec in pred leti član kolektivnega poslovodnega organa, ki je prišel reševat mlekarno. Andrej Čulk, bivši direktor Celeie. Vlado Gori- šek, upokojenec in nekdanji predsednik sozda Hmezad. Se pomnete, tovariši? Zakaj pa takrat niste sanirali mlekarne? IRENA BAŠA Kdo bo odkupoval mleko? Št.3 - 21.januar 1993 9 Šola na dopustu Kam, kako In po čem med zimskimi počitnicami? v času zimskih počitnic, od 25. do 29. januarja, se bo na Celjskem za šolarje, ki si ne bodo privoščili »daljših in bolj oddaljenih počitnic« dogajalo marsikaj. Kar nekaj aktivnosti bo tudi brezplačnih. Pripravili smo zbirnik ak- tivnosti in prireditev v času zimskih počitnic. Občinska zveza prijateljev mladine v času od 25. do 29. ja- nuarja pripravlja dnevna zi- mo vanj a v Celju, ki bodo vsak dan od devete do štirinajste ure. Zbirno mesto je dvorišče pred OZPM (Gregorčičeva 6), zimovanja pa zajemajo: san- kanje, kopanje v bazenu, ogled filmske predstave, likovno de- lavnico, račimalniške igrice in ogled filmov v knjižnici. Vse aktivnosti so brezplačne, za spremstvo otrok pa bodo po- skrbeli na OZPM. Celjski Občinski sekreteriat za družbene dejavnosti pri- pravlja v sodelovanju z Zavo- dom ŠRC Golovec, Športnim društvom Park, Smučarskim društvom Štore ter Športno šolo Celje, program športnih aktivnosti. Tako bodo od 25. do 29. ja- nuarja v dvorani »A« ŠRC Go- lovec (vsak dan od devete do dvanajste ure) odprti turnirji za zimsko prvenstvo Celja. Tekmovanja se bodo odvijala po naslednjem umiku: -v ponedeljek, 25.januarja: košarka (3:3) za dečke 5. in 6. razreda, 7.in8. razreda, in za srednješolce; — vtorek, 26. januarja: mini od- bojka (4:4) za dečke 5.in 6. ra- zreda, 7. in 8. razreda in za srednješolce ter za deklice 5. in 6. razreda, 7. in 8. razreda in za srednješolke; - v sredo, 27. januarja: mini no- gomet (3:3) brez vratarja za dečke: 5 in 6. razreda, 7. in 8. razreda in za srednješolce; — v četrtek, 28. januarja - mini mali nogomet (štirje igralci) za dečke: 5. in 6. razreda, 7. in 8. razreda; - v petek, 29. januarja - mali nogomet za dečke: srednješol- ci (14-19 let) - kvalifikacijski turnir za Ugo mladih. Naštete aktivnosti so brez- plačne. Za turnirje se lahko prijavite vsak dan od osmih petnajst do osmih petinštiri- deset v avli dvorane A. Zma- govalne ekipe bodo nagrajene. In še ostale aktivnosti, ki jih pripravljajo v ŠRC Golovec: Vsak dan od devetih do dva- najstih bo na bazenu organizi- rano brezplačno prosto pla- vanje. Na kegljišču vas bodo vsak dan od desete do trinajste ure (na stezah od pet do deset) čla- ni Kegljaškega kluba Emo Ce- lje učili kegljati, organizirali pa bodo tudi tekmovanja. Vstop je brezplačen. V dvorani »C« hale Golovec bodo vsak dan od osme do tri- najste ure na razplolago tri te- niška igrišča, ha katerih boste lahko prosto igrali tenis. Pred- nost imajo dvojice, vstop je brezplačen, rezervacije pa sprejema oskrbnik igrišč. Štiri igrišča za tenis so na razplago tudi v dvorani »D«, in sicer vsak dan od osme od devete ure. Za uro igranja bo- ste morali odšteti 200 SIT. Na drsališču v mestnem parku bo vsak dan od petnaj- ste do šestnajst tridesete ure reakcijsko drsanje. Vstop na drsališče je brezplačen. Če bodo snežne razmere ugodne, bodo pripravljena smučišča (in smučarske šole) na Celjski koči in Svetini. Ta- ko bodo na Svetini organizira- li smučarsko šolo za začetnike, katere cena bo 3.000 SIT, na Celjski koči pa bo organizira- na smučarska šola za tiste, ki že imajo nekaj smučarskega znanja. Cena smučarske šole na Celjski koči je 3.500 SIT, zajema pa stroške prveoza, vlečnice, vaditeljev in toplega obroka. Smučarska šola bo od pone- deljka do petka po naslednjem programu: - ob devetih odhod z avtobu- som z nove avtobusne postaje v Celju; - od desetih do trinajstih uče- nje smučanja; - ob trinajstih trideset kosilo; - ob štirinajstih trideset prihod na avtobusno postajo v Celje. Smučarska oprema bo med tednom shranjena na Svetini oziroma na Celjski koči. Orga- nizatorja smučarske šole sta Športna zveza Celje (tel. 24- 906) in Smučarski klub Štore (tel. 771-134). Na teh naslovih sprejemajo prijave, dobili pa boste tudi podrobnejše infor- macije o smučarskih šolah. In še zimske aktivnosti, ki jih pripravljajo v krajih izven Celja: V šentjurski knjižnici bodo od 25. do 29. januarja vsak dan od enajste do dvanajste ure iz- vajali počitniški program za otroke, v okviru katerega bodo otroci lahko poslušali pravlji- ce, si ogledah risane fihne, re- ševali kvize, rebuse in uganke. V hotelu na Dobrni bo od 25. do 31. januarja veseli otro- ški Živ-žav. Otroci si bodo lahko ogledali lutkovne pre- stave, sodelovali pri humani- tarnih akcijah (krmljenje ptic), tekmovali v kuharskih spretnostih itd. V Kulturnem domu v Slo- venskih Konjicah pa bodo za otroke vsak dan ob sedemnaj- stih vrteli filmske predstave. NINA M. SEDLAR Foto: EDI MASNEC Dostojno na sejmu Paracelsus Slovenska mreža zaravih mest le Uobro Izkoristila priložnost za predstavitev na pomembnem zdravstvenem sejmu Celje je od 14. do 17. januar- ja skupaj z Ljubljano, Maribo- rom, Trebnjem in Ptujem, me- sti, ki so vključena v projekt Svetovne zdravstvene organi- zacije Zdrava mesta, sodelo- valo na sejmu Paracelsus v Ce- lovcu. Predstavitev mreže sloven- skih zdravih mest je bila opaz- na, saj je na največjem avstrij- skem zdravstvenem sejmu pri- tegnila tako pozornost nak- ljučnih obiskovalcev kot tudi strokovnjakov, ki se posebej zanimajo za načine promocije zdravja, skrbi za kvalitetnejše življenje in bolj zdravo okolje, kar vse so tudi cilji gibanja zdravih mest. Slovenska mesta so se predstavUa kot mreža in kot posamezna mesta v sliki, besedi in s posebnim -pro- gramom. Sejem Paracelsus so poime- novali po pred natanko 500 le- ti rojenem zdravniku, filozofu, alkimistu in mistiku, ki je bil utemljitelj celostnega pristopa k zdravljenju človeka. Tokrat je bil sejem s 400 razstavljalci in preko 200 prireditvami do- bra priložnost za zbiranje in izmenjavo izkušenj. To je bil tudi eden izmed razlogov za sodelovanje slovenskega mini- stra za zdravstvo, družino in socialno vartvo doc. dr. Boži- darja Voljča tako na otvoritve- ni slovesnosti kot tudi na sre- čanju vidnih strokovnjakov s področja promocije zdravja. Kot je povedal minister, je bil njegov namen tako predstavi- tev prizadevanj zdravstva v Sloveniji, kot tudi zbiranje izkušenj in navezovanje go- spodarskeih stikov, ki so ob nameravani prilagoditvi naše- ga zdravstvenega sistema kri- terijem svetovne zdravstvene organizacije še kako dobro- došle. Na otvoritveni slovesnosti so o sejmu in njegovem name- nu in pomenu spregovorili najvidnejši predstavniki Ce- lovca in dežele z deželnim gla- varjem dr. Christofom Zemat- tom na čelu in avstrijski zvez- ni minister za zdravstvo dr- .Michael Ausservidnkler, ki je posebej f>oudaril vso širino skrbi za zdravje in nujnost mednarodnega sodelovanja. Opozoril je na potrebno pove- čanje zdravstvene preventive na delovnih mestih, v šolah in drugih ustanovah in dejal, da bi morali o temah, kot so bol- niški stalež, bolezen in zdravje govoriti na informativnih di- skusijah. Ti pogovori pa bi po njegovem mnenju morali pri- peljati do vprašanja zdravja, ne pa do vprašanja ekonomič- nosti. Izboljšanje kvalitete zdravja je bil osnovni neimen sejma, ki je dobro prikazal, da je to mo- goče in treba doseči na vseh ravneh - od preventive do viso- ko specializirane medicine v klinikah, pa tudi s pomočjo alternativne medicine. Očitno je cilj najpomembnejši. Na sejmu so presenečala izredno dobro obiskana pre- davanja, okrogle mize, pogo- vori in podobno. Verjetno ra- zlog ni bil le veliko zanimanje ljudi za zdravje in zanimivi govorniki, pač pa tudi sama organizacija pogovorov. Ne- prekinjeno so namreč bili v dveh razstavnih halah, na robu razstavljalcev, tako da je lahko vsakdo prisluhnil pogo- voru in se odločil ali mu bo sledil do konca ali bo nadalje- val svoj ogled. Tudi razstav- ljalci so praviloma bogatili svoje razstavne prostore z naj- različnejšimi dogajanji — od praktičnih prikazov uporabe nekaterih metod zdravljenja do prikazovanja videoposnet- kov o, na primer, zahtevnih operacijah. Slovenska mesta so svojo predstavitev obogatila z na- stopi na razstavnem prostoru. F*rvi dan je nastopala dramska skupina gimnazije Lava Celje s pantonimo Iz igre v drogo, drugi dan so pritegnili malčke iz celovškega vrtca, v soboto je nastopala plesna skupina Igen iz Celja s Potovanjem v modro, v nedeljo pa še folklorna sku- pina iz Maribora. MILENA B. POKLIC' Minister dr. Voljč v pogovoru z Viktorijo Bebar z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ki je bil koordinator predstavitve mreže slovenskib zdravib mest. Dramska skupina gimnazije Lava je z odlično pantonimo Iz igre v drogo pritegnila predvsem pozornost mladib obiskovalcev. Na slovenskem razstavnem prostoru so se ljudje ustavljali, prebirali v nemščino prevedeni informativne letake, si ogledovali fotografije in plakate, zlasti prvi dan pa so se labko pogovoril: tudi s predstavniki zdravib mest. Št.3-21.januar 199: 10 Salon, vraščen v prostor Likovni salon Celje, ki sodi pod streho Zavoda za kulturne prireditve Celje, slavi letos 30- letnico obstoja. V tem času se je krepko vrastel v celjski kul- turni prostor. V jubilejnem le- tu pa pripravljajo pri ZKP Ce- lje posebno ponudbo za likov- ne sladokosce, načrtujejo pa tudi nekaj norosti v zvezi z razstavnimi prostori. »Za jubilej Likovnega salo- na smo letos v program uvrsti- li tri markantne starejše slo- venske ustvarjalce,« pravi rav- nateljica Zavoda za kulturne prireditve Celje Alenka Dom- jan. Tihožitja in portrete Goj- mira Antona Kosa bodo posta- vili na ogled za praznično otvoritev v aprilu, nato bo sa- lon ponudil gostoljubje kipar- ju Francetu Goršetu in zatem že v novih razstavnih prosto- rih v Mestnem gradu retro- spektivo del Avgusta Černi- goja. Pomembna pridobitev Li- kovnega salona za jubilej bodo namreč novi razstavni prosto- ri, s katerimi bo redna dejav- nost veliko pridobila. Likovni salon se bo namreč z dejav- nostjo razširil v drugo nad- stropje kulturnega stolpa v Mestnem gradu, kjer bodo v prazničnem letu odprli tudi pregledno razstavo celjske stalne zbirke in s tem aktivira- li tudi svoje strokovno delo na področju celjske regije od leta 1930 do danes. »Seveda je to projekt, ki bo trajal več let in ki ga bomo po desetletjih po- stopoma strokovno obravna- vali in ga umeščali v širši slo- venski prostor.« V sklopu razstavne dejavno- sti že peto leto fimkcionira tu- di galerija Izba na Slomško- vem trgu, s katero pa imajo pri Zavodu za kulturne prireditve druge namene. Radi bi jo na- nu-eč prestavili v neposredno bližino Likovnega salona, če bodo dogovori z občino stekli v želeno smer. Gre narm-eč za dodatne, že obstoječe prostore k Likovnemu salonu proti ob- jektu SDK, kjer bi pridobili dodatne prostore za samo de- javnost, za depo in hkrati s tem bi tudi prestavili prodaj- no dejavnost s Slomškovega trga na Trg svobode. Jubilej Likovnega salona bodo zaznamovale tudi redne akcije in razstave po progra- mu za to leto, kjer bodo z izbo- rom avtorjev segali tudi v srednjo, mlajšo in najmlajšo generacijo. Med srednjo generacijo bo- do predstavili slovenskega sli- karja Tuga Šušnika, pomemb- nega Celjana, ki živi v Ljublja- ni Emerika Bernarda, med mlajšimi avtorji pa še Tadeja Pogačarja in Tanjo Špenko. Omeniti pa velja še dve foto- grafski razstavi. Eno bodo pri- pravili v prostorih Muzeja no- vejše zgodovine. Z njo bodo predstavili prerez modne foto- grafije, ki je nastal kot projekt mreže za Metelkovo in ki bo predstavil fotografijo od leta 1945 do danes, s poudarkom na modi. MATEJA PODJED Na šestih kasetah s po dve- ma ali tremi filmi in z enostav- nim naslovom »Charlie Cha- plin« (ZKP, RTV, Lj) so zbrani njegovi filmi iz zgodnejšega obdobja. Tu so tudi Pustolo- vec, Mirna ulica. Potepuh in Priseljenec, ki se uvrščajo med njegove najboljše neme kome- dije. Franc Roddam je posnel atraktiven fihn »K2« (Cami- um trade, Kranj), v katerem spremljamo dva prijatelja, ki, se pridružita skupini alpini- stov pri vzponu na najtežje do- stopen vrh na svetu. Vrsta dra- matičnih prizorov ritmično stopnjuje dogajanje do konč- nega obračuna z goro. »Srečen božič, G.Lawrence« (Trias, Lj) - avtor tega impre- sivnega dela je Nagisha Oshi- ma, ki je pred desetimi leti po- stavil Davida Bovnea v glavno vlogo. Srečanje japonskih go- spodarjev in zahodnih ujetni- kov med drugo svetovno vojno izpostavlja vso krutost in ne- smisel vojne z serijo plastičnih značajev in kontroverznih od- nosov med njimi. Afriški Švicar Eduard Ztngg je na črni celini preživel več kot tri desetletja in posnel se- rijo devetih dokumentarnih filmov »Pustite jih živeti« (Vi- deo marketing, Lj), kjer prika- zuje življenje divjih živali, do- mačine in njihovo sožitje z okoljem. Filmi so narejeni za evropejce in nam odkrivajo vr- sto nenavadnih pravU in svo- jevrstno eksotiko. »Ubijalski trnek« (Trias, Lj), prihaja iz ameriške produ- centske hiše Troma, ki slovi po parodijah na razvpite holly- woodske žanre. V tem fihnu Jamesa Mallona se prepletata srhljivka in komedija in pogo- sto ni povsem jasno, kje se konča prvo in začne drugo, kar filmu niti ne škoduje, le gleda- lec je včasih potegnjen za nos. BORIS GORUPIČ Večer s pesmijo Danes, 21. januarja ob pol osmih zvečer bo v Narodnem domu v Celju tretji abonmaj- ski koncert Zveze kulturnih organizacij. V okviru ljubiteljskega kul- turnega abonmaja, ki je letos novost v kulturni ponudbi Ce- lja, bo koncertiral priznani, prvokategomi pevski zbor Zveze kulturnih organizacij Celje, Akademski pevski zbor Celje, pod vodstvom prof. A- drijane Požun-Pavlovič. V koncertnem programu bo pevski zbor izvedel popularni program narodnih in imietnih pesmi. MP Koncert prijateljstva Mešani komorni pevski zbor iz Celja, moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka in mešani pevski zbor Halia- etum, skupnosti Italijanov iz Izole, že vrsto let negujejo pri- jateljstvo in izmenjujejo na- stope. Minulo soboto je bil tak koncert prijateljstva v dvorani Zdra\'iliškega doma na Do- brni. Prijateljstvo in skupna sre- čanja med tremi zbori uresni- čujejo znano dejstvo, da pesem združuje ljudi dobre volje ne glede na meje, narodno pri- padnost ter socialno in kultur- no okolje. Ker sta oba gostujo- ča zbora predstavnika narod- nostnih manjšin v Sloveniji, skrbita za ohranitev materinš- čine v drugačnem okolju, kar udejanja tudi idejo o evropski skupnosti regij. Moški pevski zbor Sloven- skega prosvetnega društva Edinost v Pliberku je leta 1932 ustanovil in ga do svoje smrti vodil Foltej Hartman starejši, zdaj ga vodi njegov sin, Božo Hartman. Zbor ima 25 pevcev in nastopa predvsem po Koro- škem, na Tržaškem in v Slove- niji. Mešani pevski zbor Halia- etum, ki se je poimenoval po starorimskem imenu Izole, je bil ustanovljen leta 1975. Od leta 1980 zbor vodi profesor Claudio Strudthoff, ki je do- cent na konzervatoriju Gi- useppe Tartini v Trstu. Zbor štiridesetih pevcev uspešno nastopa na koncertih in revi- jah v Istri, Sloveniji in Italiji. Pojejo narodne in poUfonične skladbe, pri čemer izvajajo tu- di narodne pesmi v original- nem jeziku. Mešani komorni pevski zbor Celje je leta 1983 ustanovila skupina pevcev, da bi gojili predvsem narodno pesem na- ših in drugih narodov. Tej usmeritvi so ostali vseskozi zvesti, čeprav posega zbor, ki ima danes štirideset pevcev, tudi po zahtevnejši zborovski literaturi. Intenzivno delo na vajah omogoča zboru živahno koncertno dejavnost, turneje in nastope na občinskih in me- dobčinskih in republiških re- vijah. Na srečanju Naša pesem 88 v Mariboru je zbor osvojil bronasto plaketo. Od vsega za- četka ga uspešno vodi zboro- vodja Pavle Bukovac. Koncert prijateljstva na Do- brni je občinstvo sprejelo z navdušenjem, ki se je stop- njevalo iz pesmi v pesem. Pri- sten stik je pripomogel tudi k sproščenemu izvajanju obeh gostujočih zborov. Dinamično muziciranje italijanskega zbo- ra pa je tako razvnelo občin- stvo, da je z ovacijami izsililo dodatek. Sicer pa se vsi trije zbori lahko ponašajo z vidnim na- predkom - koncert je dosegel vsestranski namen. Bil je ve- čer, ki bo ostal v spominu. LEANDER LITERA Galiusova odličja za godbenilce Godba na pihala Kulturno umetniškega društva Ljubeč- na, ki jo vodi Janez Šabac, je minuli petek v domačem kul- turnem domu proslavila 10- ■ letnico uspešnega dela. Nastop so popestrile mažoretke, pod vodstvom Majde Marguč, ki se prav tako uspešno uveljavljajo v različnih krajih celjskega območja. Na koncertu so nekaterim godbenikom s Celjskega za zvestobo podelili Gallusova jubilejna odličja, priznanja Združenja pihalnih orkestrov Slovenije pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in Zvezi kultvmiih organizacij Celje. Pred polno dvorano in ob ude- ležbi predstavnikov godb z na- šega območja, sta priznanja izročala Milan Brecl, predsed- nik Kultvimo umetniškega društva Ljubečna in Štefan Žvižej, tajnik Zveze kiUtumih organizacij Celje. Podelila sta šest srebrnih Gallusovih odličijh, ki so jih prejeli: Ivan Dimec, Adolf Cir- kulan, Erih Waisenbach za 20- letno aktivno delo in Alojz Aužner, Milan Bratina in Dra- go Kračim za 15-letnico dela. Irena Cirkulan, Janez Šabec, Dejan Brecl, Peter Bratina in Jože Bezovšek so prejeli priz- nanja za 10-letno delo, Ber- nard Jarc, Nataša Bratina, Bernarda Naraks in Andrej Naraks pa za 5-letno delo. MP Ašicerčeve nagrade ZKO in odbor za kulturo pri IS občine Laško sta na svoji prvi letošnji seji sprejela delovni program za letos, kjer bo glavna pozornost namenjena avgustovski proslavi ob 10 letnice zbiranja starih ljudskih običajev in opravil, potrdili pa so tudi predloge za dobitnike letošnjih občin- skih priznanj na področju kulturne dejavnosti. Tako bodo občinsko priznanje, imenovano po Antonu Aškercu, dobili Pivovarna Laško in Tone Tumšek iz istega podjetja ter Jožica Novak iz Radeč, »Zlati možnar« pa bodo tokrat poklonili Ireni Mulej. Priznanje za dramsko dejavnost imenovano po Ivanu Pašcu bosta dobila Ivica Obran in Franci Gospodaric, oba iz Radeč. Nagrade Antona Aškerca in »Zlati možnar« bodo izro- čili na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, kjer bodo v kulturnem programu nastopili pihalna godba iz Laškega z mažoretkami ter folklorni skupini Lipa iz Rečice in Anton Tanc iz Marija Gradca. T.VRABL ZAPISOVANJA Nemogoče je mogoče Piše Tadej Čater Neverjetno; medtem, ko so v Dolini na Tržaškem tam- kajšnji Slovenci demonstra- tivno in javno trgali ter zaži- gali izvode novega slovenske- ga dnevnega časopisa Repu- blika, so koroški Slovenci v Celovcu navdušeno pozdrav- ljali odrsko postavitev Actem- buscheve Susn v priredbi Slo- venskega mladinskega gleda- lišča. Enkrat pred novim le- tom je Republika zapisala kontraverzno trditev oziroma laž, da so leta 1941 bili parti- zani tisti, ki so okupirali Slo- venijo. Tržaške Slovence, ki že tako in tako slovijo kot zapri- seženi levičarji, je to hudo raz- burilo; tembolj zato, ker so najmlajši slovenski dnevnik vzeli takorekoč za svojega. Sredi avstrijske Koroške pa so rdečelični junaki v gojzerjih in s fazanovim perjem za klobu- kom uprizorili pravi plaz plo- skanja ob koncu predstave, ki se je v bistvu norčevala iz njih samih. Ta svet je res čuden. Pa kaj svet, ljudje na tem svetu smo čudni. Najbolj pa nemara prav Slovenci. Tisto s tržaškimi Slovenci lahko pravzaprav kar odmisli- mo; navsezadnje bi tovrstno »pisateljsko« početje razburilo še tudi koga drugega kot zgolj »Slovence ob zalivu«, kakor bi dejal Boris Pahor. Bolj zani- miva zgodba je tista, ki jo piše omenjena predstava na drugi strani Alp oziroma Karavank. Medtem ko je še pred slabima dvema letoma tamkaj zelo močna Slovenska krščanska zveza prepoveSkla gostovanje taistega gledališča s svetovno uspešnico Šeherezado (češ, da ne gre za slovenskega avtorja, čeprav je dramsko predlogo spisal Ivo Svetina; mar to po- meni, da Svetina ni Slove- nec?), je pred kratkim dala blagoslov postavljanju celo ta- ko za njih vprašljivega avtor- ja, kakršen je Herbert Ach- ternbusch. Neverjetno; celo v Celovcu živeča prijateljica ni mogla skriti začudenja, ko sem ji v začetku decembra v kraj- šem telefonskem razgovoru najavil bližajoče se gostovanje oziroma kar premiero. Sicer pa na kratko; v središ- ču avstrijske Koroške je blaz- no močna že omenjena Sloven- ska krščanska zveza. Celo tako močna, da vpliva na potek in organizacijo tamkajšnjega kulturnega življenja, med dru- gim pa ima oziroma je done- davna še imela ekskluzivno pravico do oblikovanja pro- grama in repertoarja celovške- ga Stadttheatra. S padcem enopartijskega sistema v Slo- veniji pa se je skupina razbila oziroma znašla v prazni luk- nji, kjer ne ve več, kaj početi. Njena pozicija se je v marsi- čem spremenila, njeno poslan- stvo braniti slovenstvo pred germanizacijo na eni in komu- nizmom na drugi strani pa se je izpelo. Ko je vajeti celovške- ga gledališča prevzel Berlin- čan, torej ne-Slovenec, pa so se pravzaprav popolnoma se- suli. Pravzaprav sploh več ne vedo, proti čemu se naj borijo, za koga naj navijajo. Herbert Achtembusch iz Mladinskega jih je dobesedno pokopal; plo- skali so celo pljuvanju po Kri- stusu, lomljenju cerkvenega križa, sranju po oltarju, itd. Z drugimi besedami, Celovec končno postaja vas, ki je vsaj malček podobna mestu. Druž- beno-politične spremembe v matici so ga hočeš nočeš zaz- namovale; ali na slabše ali na boljše, to bo pokazal čas. V vsakem primeru pa jih je njihova osuplost, njihova zme- denost privedla vsaj do tega, da lahko končno vidijo tu in tam kako zares dobro gledali- ško predstavo. Najvažnejše pri vsem tem pa je, da so se tudi oni naučili smejati lastni zago- vedanosti, lastnemu gojzar- stvu, samim sebi. Zgodovina siovensicega naroda Prejšnje leto je Mohorjeva družba iz Celja praznovala 140-obletnico svojega obsto- ja, kar so med drugim obele- žili tudi z izdajo obsežne Zgodovine slovenskega na- roda, katero je napisal dr- . Josip Gruden. Prvotno je bilo delo objav- ljeno v šestih zvezkih med letoma 1910 in 1916, seveda pri Mohorjevi družbi, seda- nja izdaja pa je identičen re- print prve. Vseh šest enot je sedaj združenih v eno na več kot tisoč straneh. Gruden je vanjo zajel čas od samega začetka, ko se prvi ljudje po- javijo na teh tleh. Sledi več velikih obdobij, ki so s svojo prisotnostjo zaznamovale mnoge kulture, kot keltska, rimljanska, dokler se ne na- selijo Slovani in prevzamejo dominantno vlogo. Veliko pozornosti je namenjene opi- su srednjega veka in nato novemu veku, ki je prikazan le do konca 18. stoletja. Zate je njegovo delo nadaljeval zgodovinar Josip Mal, pona- tis njegovih zvezkov, ki sc izhajali v letih med 1928 in 1939, pa založba pripravlja za pomladanske mesece. Gruden, po izobrazbi te- olog, je pri pisanju Zgodovi- ne združil dva pola, katera dajeta značilen slog njego- vim tekstom. Dokumentarno kroniko dogajanj v preteklih stoletjih je nadgradil z razgi- banim živopisnim besedi- lom, ki temelji na argumen- tirano znanstveni zaslombi, a ga je mogoče skorajda bra- ti kot povest, za razliko od standardnega učbenika zgo- dovine. Poleg opisa dogod- kov na slovenskih tleh, avtor dosti pozornosti namenja tu- di pomembnim osebam in prizoriščem v neposredni bližini, saj je šlo v preteklo- sti pogosto za enovit prostor, kjer so se srečevali z istimi okoliščinami npr. vpadi Tur- kov na ta ozemlja, oziroma je bUa to celo ena večja država, kot je to bilo pod vladavino Habsburžanov. Zgodovino slovenskega naroda sUkovito • dopolnjujejo mnogte ilustra- cije, pretežno originalne iz obravnavanega časa, in so kot takšne neposreden in av- tentičen dokimient, ki do- polnjuje besedilo. Morda je Grudnovi knjigi mogoče očitati nazorsko pri- stranskost ali dejstvo, da se je zgodovinska veda v prete- klih desetletjih obogatila z mnogimi novimi spoznanji, vendar je kljub temu mogoče pritrditi tistim, ki menijo, da gre za eno pomembnejših in seveda zanimivejših del S po- dročja nacionalne zgodo- vine. BORIS GORUPIČ Flavte brez meja za prazniic v Celju bo osrednja slovesnost za slovenski kulturni praznik 6. februarja ob pol osmih zvečer v Narodnem domu v Celju. Tedaj bodo tudi razglasili dobitnike priznanj s področja kul- ture, ki bodo prejeli srebrni ali bronasti Celjski grb. Izvršni svet, komisija za priznanja, je razpisala rok za prijavo posameznikov ali skupin s področja kulture, in sicer za srebrni Celjski grb za pomembne enkratne dosežke v zadnjem obdobju in bronasti grb za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in spod- bude za nadaljnje delo. Rok za prijave je potekel včeraj, 20. januarja, do ponedeljka pa na naslov komisije ni prišla niti ena prijava. V kulturnem delu programa bodo pod naslovom Flavte brez meja nastopile: Maša Bertok, Vesna Jan, Nataša Paklar in Karolina Šantl, v drugem delu pa še Komorni moški zbor Celje pod vodstvom Katje Kovač. MP Št.3-21.januar 1993 11 živela komedija! Veliko zanimanje celjskega občinstva za Dneve komeiJIJe v celjskem gledališču, kjer bodo od 12. februarja do 6. marca ob petkih in sobotah zvečer Dnevi komedije, gledalci že sprašujejo za »karto več«. Abonmaj- ske vstopnice za vseh osem predstav so namreč razprodane, zanimanje za obisk posameznih predstav pa je zelo veliko. Vstopnic pa bo na voljo le še toliko, koli- kor neprevzetih abonmajskih vstopnic je ostalo do včeraj. Dneve komedije, letošnji bodo drugi po vrsti, bo naznanila razstava plakatov na temo o komediji, ki jo bodo 11. febru- arja odprli v Likovnem salonu. Med sprenme prireditve sodi tudi okrogla mi- za o komediji, ki bo 6. marca, na zaključ- ni dan torej, v Slovenskem ljudskem gle- dališču. Znan je že tudi vrstni red predstav, ki jih bo celjsko občinstvo videlo v progra- mu Dnevov komedije. Tako bo kot prvo, 12. februarja nastopilo Mestno gledališče ljubljansko s Fraynovo komedijo Hrup za odrom. Naslednji dan bo v gosteh Drama Slovenskega narodnega gledališ- ča Ljubljana z Molierovo Svatbo po sili. Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gk)rice bo nastopilo v Celju 19. februarja z Vitracovim Volkodlakom, Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane pa dan kasneje z Moliere-Rozmanovim Tarti- fom. Kranjsko gledališče bo 26. februarja celjsko občinstvo nasmejalo s Cooneyevo komedijo Zbeži od žene, celjsko gledališ- če pa bo nastopilo 27. februarja z Moli- erovim Namišljenim bolnikom. Predzad- njo predstavo bodo 5. marca odigrali Tr- žačani z Nikolaijevim delom Hamlet v pikantni omaki. Zadnji večer Dnevov komedije, 6. marec, pa je rezerviran za nastop igralke Polone Vetrihove, lansko- letne dobitnice priznanja Dnevov kome- dije v Celju »žlahtna komedijantka«. Le- tos bo v Celju nastopila z Nikolaievo monodramo Blagi pokojniki, dragi mož- je. Isti večer bo komisija, ki bo spremlja- la in ocenjevala vse predstave Dnevov komedije, predsedoval pa ji bo slovenski komediograf Tone Partljič, razglasila tu- di letošnja dobimika nagrade »žlahtni komedijant« in »žlahtna komedijantka«. Novost pri podelitvi priznanj bo tudi na- grada za najboljšo predstavo v celoti. Na Dnevih komedije v Celju bodo na- stopila vsa slovenska gledališča, s kateri- mi goji celjsko redne izmenjave in kot se je izkazalo že lani, letos pa to potrjuje veliko zanimanje občinstva za posamez- ne predstave, bodo Dnevi komedije ostali trdno zasidrani v celjskem kulturnem prostoru. Podprli pa so jih tudi številni pokrovitelji, medtem ko v našem uredni- štvu že nastaja posebna izdaje Petice, ki smo ji dali naslov »gledališka«. V njej pa bomo skušali predstaviti čimveč igralcev in ustvarjalcev iz slovenskih gledališč, ki nas bodo v času trajanja Dnevov kome- dije spravljali v smeh in dobro voljo. MATEJA PODJED NACEUSKIH PLATNIH Osmi potnik 3, ZDA, 1992 znanstveno fantastični pustolovski film Režija: David Fincher, igrajo: Sigoumey Weaver, Char- les S. Dutton, Charles Dance, Paul McGann, Brian Glover. Napeta zgodba, spektaku- lami specialni efekti, drama- tična končnica - in ženska, ki se mora odločiti med sabo in rodovi, ki prihajajo, vse to so odlike tretjega nadaljevanja vesoljske sage, ki je skupaj z Lucasovo Vojno zvezd na novo napisala zgodovino znanstvene fantastike na filmu! Napetost stopnjuje zaplet, v katerem že takoj srečamo junakinjo Ripley v bitki s tu- jimi pošastmi na planetu, ki predstavlja kolonijo za kaz- njence. Z njimi se je prisilje- na združiti, če hoče svet in vesolje enkrat za vselej rešiti smrtonosnih pošasti. Ripley je seveda tudi to- krat upodobila Sigoumey Weaver, ki se je spominjamo že iz drugega (Aliens, 1986) in prvega (Alien, 1979) dela trilogije, in ki liku neustraš- ne bojevnice dolguje svojo svetovno slavo! Po prvem delu vesoljske trilogije je do- bila vloge tudi v filmih Ey- ewitness, Leto nevarnega življenja, Ghostbusters, De- lovno dekle in Gorile v megli. Scenarij, pri katerem je sodeloval tudi sam Walter Hill, avtor filmov kot The Long Raiders, Južnjaška ute- ha, Ognjene ulice in 48 ur, je suvereno zrežiral obetavni David Fincher, veteran indu- strije glasbenih videospotov, kjer je doslej poskrbel za Madonno, Paiilo Abdul, Do- na Henleya, Steva Winwo- oda in skupino Aerosmith. Dediščina se predstavi Skrb za varovanje naše naravne in kulturne dediščine je naloga slehernika, čeprav se s tem področjem profesionalno ukvarjajo Zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ker je njihovo delo pogosto po krivici prezrto, se zdi toliko pomembnejša razstava o varstvu kultur- ne in naravne dediščine v letu 1992, ki so jo 15. januarja odprli v Jakopičevi galeri- ji v Ljubljani in ki opozarja na ključne probleme pri strokoMiem in organizacij- skem delu zavodov v Sloveniji. Celjski zavod predstavlja na razstavi v Ljubljani le meinjši izbor znamenitosti in spomenikov, na katerih so v minulem letu izvajali obnovitvena dela. Prednost so dali tistim objektom, katerih obnova je bila lani zaključena, ali pa so bila na njih opravljena pomembna raziskovalna ali prezentacijska dela. Objekta, ki jih slovenska javnost že pozna, so pri pred- stavitvi na razstavi v Jakopičevi galeriji v Ljubljani izpustili na račvm caanj zna- nih, a zato nič manj pomembnih. Le ma- lokdo ve, da so se lani pri Zavodu za varstvo naravne tn kulturne dediščine prvič lotili obnovitvenih posegov na po- sameznih dendroloških spomenikih. Takšen primer je, ki je tudi prikazan, poseg na kostanju na Močilnem nad Ra- dečami. Da bi ublažili posledice neustrezne re- gulacije reke Ljubije, so pripravili pred- log rekonstrukcije tega hidrološkega spomenika. Na razstavi je prikazan kon- servatorski načrt. Že vrsto let pa si stro- kovnjaki celjskega zavoda prizadevajo, da bi revitalizirali posamezne parke. V Šeneku pri Polzeli so vidni prvi rezul- tati. S predstavitvijo nekaterih ruralnih naselij v občini Šentjur pa so prikazani zaključki večletnega dela pri sistematič- nem evidentiranju in vrednotenju tovrst- ne dediščine. Pri ogroženih etnoloških spomenikih potekajo, ob zaščitnih pose- tudi nekatere celovite obnove najpo- membnejših. Na razstavi prikazujejo ce- lovito prenovo Kavčnikove dimnice Za- vodnje 43 ter muzej na prostem v Ro- gatcu. Zanimiv je tudi prikaz obnove stare graščine v Laškem, kjer je bila prenov- ljena zunanjščina in urejeno notranje dvorišče ter rekonstruiran baročni vod- njak. Med primeri, s katerimi se Celje predstavlja in ponaša tudi navzven, je tudi med vojno demolirani Narodni dom Celje, ki so ga po dolgoletni obnovi lani osvežili in mu dali prvotno podobo. Med številnimi posegi na sakralnih spomeni- kih pa so Celjani v Ljubljani postavili na ogled dela pri obnovi fasade cerkve v Škalskih Cirkovcih z bogato arhitek- turno poslikavo ter restavriranje Božiče- ve prižnice iz svetinske cerkve. Na raz- stavi pa so delno prikazani tudi rezultati raziskav celjskega Mestnega gradu, kar naj bi bila pobuda za širšo strokovno razpravo. Razstava v Jakopičevi galeriji bo na ogled do konca januarja, spremljale pa jo bodo okrogle mize na temo o varstvu naravne in kulturne dediščine doma in v svetu. MP Popotovanje poslanca oglejsl(ega patriarha po siovensicili deželali v ietfli 1485 do 1487 Pri Mohorjevi družbi v Celovcu je (leta 1991) ob njihovi 140:'letnici izšla knjiga Popotni dnevniki, ki jib je zapisoval na popotovanjih kancler Paolo Santonino, v slovenščino pa prevedel iz treh zvezkov, napisanih v latinščini, klasični filolog Primož Simoniti. Paolo Santonini je bil tajnik generalnega vikarja škofa kaprilanskega. Delegacija cerkvenih dostojanstvenikov s spremstvom je prepotovala slovenske dežele v letih od 1485, ko je potovala po Ziljski in Zgornji dravski dolini do Lienza, do 1487, ko je obiskala širšo okolico Slovenskih Konjic, Ptujsko goro, Rogatec, Hoče, samostana Studenice pri Poljčanah in Ziče, Celje, Vransko in Kamnik. Delegacija bi naj ugotovila stanje po pustošenju Turkov v teh deželah. Zapisi spadajo med najzanimivejše kulturno zgodovinske spomenike na prostoru Alpe-Jadran ob koncu srednjega veka. Posebno mikavni in v ospredju njegovih poročil, so opisi življenja plemičev na gradovih in njihovih navad pri jedi (del teh zapisov smo v Novem tedniku številka 13 že objavili 2. aprila 1992). Izvleček tega popotnega dnevnika nam prikazuje, kako je bil zapisovalec zavzet zemeljskim užitkom, še zlasti uživa- nju dobrih jedi ter mikavnim poželjenjem ob dotiku nežnih rok mlade grofice na gradu Prižank pri Šmohorju v Ziljski dolini. Z božjimi postavami se ne ujemajo najbolje občutki po avtorjevih udih ob zapeljivi postavi grofice Omelije na gradu v Majšperku, kako pa so mu v studeniškem samo- stanu mlade in lepe redovnice z nežnimi rokami umivale vse ude od glave do peta, pa je vse v mejah spodobnosti. O vsem tem in še čem boste lahko brali v nekaj nadaljevanjih, ki jih je za objavo pripravil iz izbral Ivo Marine. Začetek O uslugi, Ici io Je žlalitna gospa izicazala Santoninu v icopeli Ta dan je plemeniti in mo- gočni gospod Jurij Vend, ka- stelan na gradu Prižanku (Bri- esinch, Priessenegg), resnično najbolj omikani in čez vse žlahtni gospod, kar jih poz- nam, na večer povabil Santo- nina, naj gre z njim v kopel, da bi s telesa očistil naslago uma- zanije, ki se mu je nabrala na dolgem potovanju. Malo poz- neje je, rekel bi, da na njegov ukaz, vstopila prežlahtna go- spa Barbara Flaschberger (Flosperger), hči gospoda na gradu Flaschbergu, Id je bilo o njem zgoraj povedanega do- volj, njegova žena, stara dvaj- set let, zelo lepa in predvsem priljudna in dobrotna, vendar vselej spodobno čednostna in skronma. Na možev ukaz je Santonina, ki se je sprva bra- nil, potlej pa se, ker je bilo že tako sklenjeno, uklonil in pri- volil, prav nežno podrgnila z belimi in mehkimi rokami po telesu do trebuha exclusive. Potlej mu je umila glavo in jo dodobra očistila; naposled je z obilnim polivanjem vode tai- stemu Santoninu očedila ude od trebuha do peta vsakršne nesnage. In po opravljenem delu se je zahvalila, ker je iz- volil tako potrpežljivo prena- šati izkazano uslugo. To bi ne- mara kdo, ki ne pozna krajev- nih običajev, štel čednostni gospe v greh, njenemu možu pa očital nespamet in lahko- mišljenost, da je pripeljal v kopel svojo lastno, povrh te- ga tudi mlado in lepo ženo, da bi bila na uslugo tujcu. A če bo pazljivo pretehtal deželne še- ge, bo štel vse to obema v naj- višjo hvalo in krepost. Zakaj vsi pravijo, da se po stari na- vadi tako ravna s prišleki (ob pravičnem upoštevanju sta- novskega položaja oseb), ki se čutijo tako kot gostje sprejeti s posebno ljubeznijo in častjo. Ker je Santonino potreboval brivčevo pomoč, je potlej go- spod Jurij, kakor se je že bil izkazal dobrotnega in brez prevzetnosti - ki ju sicer pogo- sto najdeš pri tem narodu - sam najbolje opravil to na- logo. Osemindvajsetega v mesecu smo pred sončnim vzhodom odšli iz Šmohorja, krenili navzgor proti vzhodu in raz ja- hali pri novi cerkvi, ki stoji na travniku blizu Preseškega je- zera (Pressnigk, Pressegg). Cericev sv. Križa v Poljčanali štirinajstega dne tega mese- ca smo pred sončnim vzhodom odšli iz'^onjic in prišli k cerk- vi svetega Križa v Poljčanah (Pelciok), ki je podružnica fare svetega Jakoba v Laporjah (Lapriach). Pot je bila dolga osem milj. V tem kraju je go- spod škof s spravnim obredom posvetil cerkev, oskrunjeno od Turkov, in vnovič posvetil od že omenjenih Turkov podrti oltar v čast svetega'Križa in blažene Marije Device. Pravi- co prezentacije za to cerkev ima ženski samostan svete Zo- fije v Studenicah (Studeniz), ki se sicer imenuje samostan blažene Device od milostnega studenca v Studenicah. Turici oplenili cericev Ustanoviteljica samostana je bila plemenita in mogočna gospa Zofija, vdova pokojnega gospoda Rikerja Žovneškega (Sumegk), ki je podarila samo- stanu mnogo pfavic in kmetij. Po posvetitvi smo ob petnajsti uri odšli dve milji daleč na ko- silo v omenjeni samostan; tam smo se v zgornjem hodniku, vendar znotraj klavzure okrepčali z zelo obilnim in iz- brano pripravljenim kosilom, pri katerem so sedeli gospod arhidiakon, gospod Martin Molitoris, župnik v Vitanju (Batemstaim), gospod Kle- meni, vikar pri Svetem P*tru ob Nadiži, in še veliko drugih. Na čelu redovnic imenova- nega samostana stoji častita gospa Ana Lilienberger (Lilin- bergherin), plemenita in s po- sebno skromnostjo obdarjena žena. Našega škofa in druge člane njegovega spremstva je sprejela nadvse prijazno. Sa- mostan leži ob vznožju treh gora in je tako star, da zunanje obzidje grozi, da se bo podrlo; menil bi, da je prišlo tako da- leč zaradi malomarnosti prejš- njih prednic. Nadaljevanje prihodnjič Grad Studenice; iz: Vischer, Topograpbia Ducatus Stiriae Št.3 - 21.januar 1993 12 V spomin Ladi Zoliar Na mrzel zimski dan, 15. decembra, smo se na pokopališču v Kompolah za vedno poslovili od enega najzaslužnejših krajanov Štor, Ladija Žoharja. Sredi ustvarjanja, star le 48 let, je v prometni nezgo- di na Sloveniki, umrl mož, oče, perspektiven obrtnik, predvsem pa človek v pol- nem pomenu besede, mož, ki mu ni bilo nikoli žal boja in žrtev za pravično stvar. Težko je povedati vse, kar je povezano z življenjem in delom pokojnega Ladija, še težje pa sprejeti resnico, da je njegovo življenjsko nit prekinila neusmiljena in kruta smrt. Ladi ni bil le zelo uspe- šen obrtnik-podjetnik, kije v novih razmerah načrto- val razširitev svoje dejav- nosti, od česar bi imela ko- rist tudi širša družbena skupnost, v spominu kraja- nov Štor in širše okolice bo ostal predvsem kot zelo uspešen predsednik kra- jevne skupnosti, ki je to irmogokrat nehvaležno vo- lontersko funkcijo oprav- ljal dolgim osem let, v tem času pa si z mnogimi novi- mi objekti v kraju ustvaril nesmrten spomenik. Pose- bej opazna poteza v času njegovega predsednikova- nja je bila njegova nenehna skrb in ljubezen za otroke in stare, oslabele ljudi. Za- torej ni čudno, da kompol- sko pokopališče skoraj ni moglo sprejeti množice lju- di, ki so se hoteli posloviti od dragega pokojnika. Ladi Zohar je bil za živ- ljenja z dušo predan svoji družini, ljudem v svojem okolju, svoji slovenski biti. Bil je član raznih odborov v šolstvu, telovadnem dru- štvu, sestavu rezervnih častnikov in drugje. Nikoli ni potožil o svojih težavah, saj jih je verjetno tudi imel, kot vsi ljudje. Vsak trenu- tek njegovega dinamičnega življenja je bil izkoriščen maksimalno, koristno in dosledno. Živel je polno, kot bi slutil, da bo živel kratko. Prav zaradi dejstva, ker Ladi svojim prijateljem, to pa smo bili mi vsi, od majh- nih otrok do najstarejših ljudi, ni nikdar zaklepal kamrice svoje dobre duše, kar kaže na njegov pleme- nit značaj, krajani Stor ne- utolažljivo obžalujemo nje- govo bridko usodo. Ladije- vo delo in ustvarjalnost ostajata med nami kot naša obveznost do njega. Njegov lik nas zavezuje, spomin nanj pa bo v nas večen. Naj mu velja velika zahvala za vse njegovo ne- sebično delo, ki ga je za naš kraj postoril v svojem pre- kratkem, a plodno prežive- tem življenju. Krajevna skupnost Štore in JOŽE KRAGELJ-JOK Ivan Coiian Dolgoletni sindikalni aktivist Ivan Cokan se je odlikoval s predanostjo de- lu, poštenostjo in tisto pre- prostostjo, ki je znala pre- magovati tudi najtežje spo- re med delavci in državno birokracijo. Kajti Ivan Co- kan je bil najprej človek in šele potem politik. Ivan seje rodil v času, ko je slovenski kmet doživljal tragedijo razšlojevanj, in sicer 12.10.1924 leta v Ve- liki Pirešici pri Celju. Tam se je začelo njegovo razgi- bano življenje kmečkega fanta, ki je eno izmed veli- kih življenjskih preizku- šenj doživel, ko ga je oku- pator prisilno mobiliziral v nemško vojsko. Toda v svoj rojstni kraj se je vr- nil kot partizan, saj je kot zavedni Slovenec pobegnil iz okupatorjeve vojske. Po vojni se je vključil v Ljudsko milico in kmalu postal komandir LM v Šentjurju in Štorah. Za- četek njegove dolgoletne sindikalne dejavnosti pa je povezan z njegovo zaposli- tvijo v štorski železarni, kjer je delal kot žerjavovo- dja na elektroplavžu. Kma- lu je postal tajnik Okrajne- ga sindikalnega sveta Celje in to v časih (1956-1962), ko so sindikati prevzemali v družbi vodilno vlogo. Ivan Cokan je bil dejaven tudi pri lovcih in strelcih, povsod zagnan in na vsa- kem koraku pravi tovariš, zato so ga sodelavci imeli radi in ga spoštovali. Ob političnem in društvenem delu je Ivan Cokan še do- študiral, kar mu je zelo po- magalo, ko je uspešno vodil občinski sindikalni svet v Celju od leta 1962 do 1966. Bil je neprizanesljiv, ko je šlo za reševanje kri- vic, ki so jih doživljali de- lavci. Številni se ga bodo spomnili tudi po tem, da se je prvi zavzel za pravice delavcev v privatnem sek- torju. Ivan Cokan je bil med ti- stimi Celjani, ki so zelo zgodaj spoznali pomen re- kreativnih površin in cen- trov za delavce. Bil je med prvimi, ki so zasadili lopa- to za izgradnjo teh centrov na Svetini in Celjski koči. Dve leti je bil direktor tega centra v izgradnji, nato pa se je leta 1968 upokojil. Mirno jesen življenju mu je grenila težka bolezen vse do njegove prerane smrti. Ivan Cokan je prejel za svoje dolgoletno požrtvo- valno sindikalno in dru- štveno delo več odlikovanj. Toda nekaj je, kar ostaja v ljudeh, ki smo ga poznali - Ivan je bil zares tovariš. JOŽE BEVC Dekan ni v zaporu, Karitas pa tudi ne icrade Zlonamerne govorice v šmarski občini so presenetile Karitas - Policija nI oUkrlla nič obremenjujočega Od jeseni krožijo v Roga- ški Slatini in širši okolici go- vorice, da se domači dekan in sodelavci okoriščajo s po- močjo, namenjeno Karitasu, pri tem pa naj bi bil dekan celo v zaporu. O njihovi ne- utemeljenosti je slatinski de- kan, Janez Krašovec, obve- stil tudi javna občila, šmar- sko občinsko skupščino, mestno vodstvo in policijo. Pretekli teden so želeli priti zadevi do dna tudi na posebnem sestanku v prosto- rih šmarske občinske skupš- čine. Ob tej priliki smo se pogovarjali s prizadetim de- kanom, predsednico komisi- je za begimska vprašanja pri šmarski vladi in s predstav- nikom policije. Obsotelju velilco pomagajo Pred blizu dvema letoma, brž ko je bilo mogoče, so v Rogaški Slatini ustanovili podružnico katoliške huma- nitarne organizacije Karitas. Po izbruhu vojne na Hrva- škem ter še v BiH, so uspešno pomagali stotinam nesrečni- kom, ki so ostali brez doma, s poglabljanjem gospodarske krize pa tudi številnim do- mačim socialno ogroženim. Znano je tudi, da repubUka poskrbi le za begunce v zbir- nih centrih, tisti pri druži- nah pa so odvisni od dobre volje Karitasa in od Rdečega križa. O delu in potrebah Karita- sa iz Rogaške Slatine so po- ročali tudi v sosednjih drža- vah, Slatinčani pa so bili pri pridobivanju pomoči iz tuji- ne precej uspešni. Tako so doslej prejeli pošiljke pomo- či iz Avstrije, Italije, Bavar- ske in Švice. Slatinčani so včasih s tem uspeli pomagati tudi ljudem onkraj Sotle, tam kjer jih je najbolj priza- dejala vojna vihra: v Pakra- cu, Osijeku in Kutini. O tem pričajo tudi poročila hrva- ških javnih občil in uradne zahvale. Dekan se je tja od- pravil celo osebno in to v ča- su, ko je obstajala neposred- na vojna nevarnost. Svoje vtise je sporočil tujim orga- nizacijam, ki so lahko poma- gale. Tisti, ki delo slatinske- ga Karitasa dobro poznajo, so začudeni kako je lahko prišlo do nesramnega govor- jenja o Karitasovi zlorabi pomoči. »Ko sem izvedel za govori- ce, da se okoriščamo, sem sprva menil, da se ni vredno oglasiti. Potem so se te vse bolj širile, zato imam pravi- co braniti svojo čast in čast ustanove, ki vendar stori ve- liko dobrega,« je povedal de- kan Janez Krašovec. Tako je decembra poslal odprto pi- smo številnim domačim jav- nim ustanovam. Pretekli po- nedeljek, po sestanku v pro- storih občinske skupščine, pa je bil zadovoljen, da je končno zmagala resnica. Pri tem se mnogi vprašuje- jo od kod govorice in komu bi sploh lahko koristile. »Ne- kateri menijo, da so nas v predvolilnem času hoteli malo ponižati.« Dekan Kra- šovec ne izključuje niti pove- zovanja z razdeljevanjem tu- je humanitarne pomoči v vrtcu v Rogaški Slatini, ki so jo poslali na Karitasovo ime. »V Karitasu o tem ni- smo nič vedeli oziroma smo izvedeli šele, ko je bilo vse razdeljeno. Ljudje pogosto menijo, da je to pomoč delil Karitas.« Policisti so preverili o škodoželjnih govoricah smo povprašali tudi Romano Prevolšek, predsednico ko- misije za begunska vpraša- nja pri šmarski vladi, pred- stojnico domačega Centra za socialno delo: »Takšne govo- rice se pojavljajo povsod, trenutno seveda največ na področju begunske proble- matike. Najprej je treba vse preveriti in šele potem oce- niti, soditi. Sama že na za- četku temu nisem verjela. Kljub temu smo se na pismo gospoda dekana takoj odz- vali, saj takšne govorice zelo škodujejo.« Dekan Janez Krašovec je obvestil tudi policijske orga- ne. Martin Poharc, komandir šmarske policijske postaje, kamor sodi tudi področje Rogaške Slatine, je v pone- deljek povedal, da so jih tudi drugi občsini obvestili o go- voricah, da naj bi slatinska Karitas delila pomoč ljudem, ki niso bili upravičeni in po- dobno. »O tem nas je pisno obvestil tudi gospod dekan, v policiji pa smo ugotovili, da utemeljenega suma kaz- nivega dejanja ni bilo.« Poli- cisti so obvestili javnost v krajevnem glasilu. »Zade- vo smo zaključili.« V slatinskem Karitasu očitno ne kradejo in tudi do- mači dekan ni bil v zaporu, kot je bilo slišati med govo- ricami preteklih tednov. Nji- hovega vira še niso ugotoviU, jasno pa je, da so govorice povzročile veliko škode prav vsem občanom. Večina pre- potrebne pomoči za stotine, beguncev ter za najpotreb-l nejše domače občane prihaja nanu-eč iz inozemstva, kjer so na takšne govorice še po- sebej občutljivi. BRANE JERANKO Kamenja v Žalcu Nov trgovsko-poslovni center pri avtobusni postaji v Žalcu počasi dobiva svojo podobo. Med zadnjimi je svoja vrata pri- jazno odprl darilni butik Kamelija, kjer je predvsem velika izbira poslovnih daril. Gre za izdelke iz stekla, kamna in usnja, kakršne ne srečamo na vsakem koraku. Veliko je unikatnih izdelkov, predvsem vaz in pa slik, ponudbo pa zaokrožujejo z urami in zlatnino. EP, Foto: EDI MASNEC Jubiiej društva za pomoč duševno prizadetim v petek popoldne je bil v dvorani upo- kojencev v Grižah občni zbor društva za pomoč duševno prizadetim osebam ob- čine Žalec, ki so se ga udeležili starši prizadetih oseb oziroma njihovi skrbni- ki. Občni zbor je bil združen z družab- nim srečanjem. O lanskem delu društva, ki letos praz- nuje 20 letnico, je govoril predsednik Rihard Kopušar, ki je med drugim dejal: »Letos poteka 20 let, odkar so v Žalcu ustanovili društvo za pomoč duševno prizadetim. Danes, po toliko letih, smo zadovoljni, da je prišlo do te človeko- ljubne pozornosti, saj naše društvo spa- da med pomembna humanitarna dru- štva v občini. Leto smo pričeli z letnim sestankom, pripravili smo več ekskurzij, redno smo se udeleževali strokovnih po- svetov, posvetov s starši oziroma skrb- niki prizadetih otrok. Seveda pa smo bili lani najbolj veseli, da smo v občini dobili oddelek delavnic pod posebnimi pogoji, kjer je sedaj na delu 15 duševno prizadetih oseb iz naše občine. Poprej smo jih morali voziti v Celje.« Predsednik je govoril tudi o smerni- cah za letošnje delo. Med pomembnimi je poudaril prizadevanja, da bi imeli samostojno zdravstveno varstvo, da bi se dislocirani oddelek delavnic pod po- sebnimi pogoji Golovec, enota Žalec, glede potreb prostorsko razširil, s cen- trom za socialno delo želijo narediti kompleten pregled vseh prizadetih oseb v občini, izvršiti obiske staršev in priza- detih na domu, izboljšati stike z družino in društvom, nabaviti lastni kombi, se še bolj povezati s Karitasom in pomagati tistim družinam, ki se jim je v zadnjem času standard močno poslabšal. V kulturnem programu so sodelovali varovanci Zavoda Miha Pinter z Dobr- ne, občnega zbora pa so se udeležili tudi predstavniki republiškega društva za pomoč duševno prizadetim, celjskega Zavoda Golovec, žalski župan prof. Mi- lan Dobnik ter drugi. T. TAVČAR Št.3 -21.januar 1993 13 Uspešno leto na Polzeli Maja pripravljajo nov referenPum o samoprispevku Pod leto 1992 so tudi v kra- jevni skupnosti Polzela poteg- nili črto in s seštevkom del, ki so jih v tem letu opravili, so glede na razmere zadovoljni. O tem smo veliko zvedeli v po- govoru s predsednikom sveta KS Polzela Slavkom Besni- kom in predsednikom skupšči- ne KS Stankom Novakom. Lani so obnovili, asfaltirali ali razširili več cestnih odse- kov, na Bregu so zgradili ka- nalizacijo za meteorne vode, prav tako tudi na Polzeli, ure- jali so pokopališče, obnoviU ali pričeli z obnovo večih ob- jektov, npr. cerkvice in grašči- ne v Novem Kloštru in kapele v Šeneku. Urejajo park Šenek, ki je pod nadzorstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja. Naredili so projekt plinifikacije Polzele, prav tako so pričeli z načrto- vanjem kabelske televizije. Polzela je dobila svoje simbo- le, veliko telovadnico, na šoli so dobili računalniško učilnico opravili pa so še vrsto drugih vzdrževalnih. Sredstva so deloma iz kra- jevnega samoprispevka, repu- bliška sredstva, občinska za urejcmje cest, kanalizacije, del sta prispevali Tovarna nogavic in Garant, pri povečanju športne hale. je s svojimi sred- stvi sodeloval tudi Gradiš. S svojim delom so precej pri- spevali krajani sami. Na PolzeU bodo letos nada- ljevali z obnovo vodovoda in kanalizacije, urejali bodo ce- ste in na najbolj kritičnih me- stih urediU javno razsvetljavo. Nadaljevali bodo začete adap- tacije v Šeneku in Novem Klo- štru, nadaljevali z graditvijo sistema kabelske TV in izpla- čali odškodnino vsem lastni- kom zemljišč na katerih so bili zgrajeni komunalni objekti. Še vehko drugih potreb imajo krajani Polzele, zato maja pripravljajo referendum o podaljšanju plačevanja kra- jevnega samoprispevka. V tem letu pa bodo tekle tudi pripra- ve za spremembo statusa kra- jevne skupnosti v občino. Skozi krajevno skupnost gre osem koridorjev visokonape- tostnih daljnovodov, dva vod- na objekta, železnica in plino- vod. Načrtovana avtocesta Ar- ja vas-Vransko bo dodatno breme, vendar se na Polzeli zavedajo, da cesta nekje pač mora potekati, vendar se zav- zemajo za varianto, ki je stara dvajset let, saj so vsi komunal- ni objekti grajeni v tem smislu. TONE TAVČAR To nI duše bolno hrepenenje... Tak je bil naslov literarnega večera, ki so ga prejšnji konec tedna pripravili na polzelski osnovni šoU člani Uteramo- novinarskega krožka, ki ga vo- di mentorica Marija Kro- novšek. Vsebina literarnih del, ki so jih učenci predstavili, je bila zelo pestra. Posamezni temat- ski sklopi so nosiU naslove: Je- sen, Raznolikost življenja. Zemlja in mi. Brezmejnost do- mišljije in Smeh ni greh. Pro- gram so obogatili še mladi glasbeniki, ki jih vodi učitelji- ca Mi j a Novak. Domiselno sceno je oblikovala likovnica Regina Martinkovič. Gk)st večera je bil pesnik in igralec Tone Kuntner. Reciti- ral je nekatere svoje pesmi, ki so bile vsebinsko vezane na te- matiko otroških literarnih del. V sproščenem pog*voru je na- nizal doživetja iz igralskega sveta, vse pa oplemenitil z v srce segajočimi življenjski- mi resnicami. Zaključek lite- rarnega večera je izvenel v smislu Kimtnerjevih verzov: »Dajati se pravi bogatiti, je- mati, zmeraj manj imeti.« T.TAVČAR CELJSKE ZNAMENITOSTI Pajki in »pajelc« KOZERIJA So vam pajki všeč? A da ne?! Kaj pa »pajek«? Pravite, da še manj? Zakaj? Da niste eden od tistih, ki pajkov na- čelno ne prenesejo, če pa jih že, jih običajno po hitrem postopku, kot kaka skrbna gospodinja: z omelom v li- jak? Pa še s kakšnim vzdi- hom gnusobe za povrh, češ, tuj, se je nabralo tega čuda, mater, tkejo. Pa so pajki, če dobro pre- mislite, čisto posrečene ži- valce. Spravijo se kam v kakšen kotiček in mimo, tiho mesece in mesece pridno pletejo svojo mrežo, nakar mimo, tiho čakajo in čakajo in čakajo na tisto pijano je- sensko muho, če se bo vzela od kod. Včasih se, včasih ne. Človek bi takole rekel, da je to precej dolgočasno in lačno življenje. Samo v Somaliji bi morda še vedeli, kako je mo- goče toliko časa stradati, ne da bi izpustil dušo. Pa še no- bene humanitarne muhe ni od nikoder; samo tečne babe, omela, tuj in fej in primerja- ve z največjimi grdobami te- ga ljubega sveta — kačami, močeradi, podganami in ne- topirji. Zato pač ni čudno, da je človek, takoj- Ro je iznašel ti- sto grdobo nesramno za od- važanje napačno parkiranih samodrčev, kar podzavestno krstil svoj izum za »pajka«. Kakšna krivica pravzaprav za pridnega in nič krivega pajka tamle v tistem kotu! Posebej še, če pomislimo, kakšne bedne karakteme lastnosti premore celjski »pajek«. Prvič: len je ko fuks. Če že kaj dela, dela vsake kvatre enkrat, pa še takrat je poča- sen ko polž. Zadnjič sem na- letel nanj v Čuprijski; pre- den je odpakiral napačno parkirano petico, je minilo ohoho časa, pa še kolona je nastala taka, da bi bilo prav- zaprav bolj nujno odstraniti. »pajka« kot pa tisto petico. Naj kar predlagam: za take primere naj mila nam občina takoj nabavi še enega večje- ga »pajka«, da bo lahko, če bo treba, odpakiral manjše- ga »pajka«. Stroški zaneslji- vo ne bodo preveliki, saj bo vse ostalo v familiji. Drugič: zahrbten je ko Udba v svojih najboljših ča- sih. Pomislite na tistega re- veža, ki so mu pohopsali pe- tico. Človek se je pripeljal; samo pet minut, si je rekel, saj takoj letim naprej. Pa je zahrbtno pripeljal »pajek«; tekla je deveta minuta, v pe- tintrideseti ga je že šlepal na odlagališče. Pa ravno njega med toliko sto še stokrat bolj narobe parkiranimi avtomo- bili. Zdaj pa recite, če to ni podlo. Navzgravžno zahrbt- no in podlo, ja. Tretjič: škodoželjen je. In to kako! Ko se pripodi zadi- hana žrtev, ki kar ne more verjeti svojim očem, sploh ne trzne - nalaga, kot da ni nič. Pravi: ste že prepozni, lahko se pa peljete z nami; če boste takoj plačali, se boste lahko nazaj peljali s svojim avtom. Zakaj pa ne kar zdaj? O, to pa ne, ste grešili, se boste pokorili, boste plačali kazen v občinsko blagajno, pa bo. In si boste zapomnili za pri- hodnjič, da je napačno par- kirati in s kulturo se ukvar- jati v Celju skrajno nezaže- leno. Skratka, pajki niso nič krivi, »pajek« je kriv in go- spodje, ki so ga napravili takšnega, kakršen je. In mi, ki smo sploh krivi, da je. Lahko bi imeli »lisice« pa bi samo kasirali in nikamor vo- zili. Ampak to je že druga zgodba. Tista o dolgi »laj- tungi«. PSIHOLOJZ OBIŠČITE DISKONT in VELEPRODAJO »SONY CENTER« na Bevkovi 6 v Žalcu (bivša SADNIKOVA hiša) Tel: 711-427 Prepričali se boste o izjemnih cenah živil. Po petdesetiii ietiii nov »da« Lansko leto sta na najlepši možni način proslavila in skle- nila zakonca Ljudmila in Lud- vik Pečnik iz Tmovelj pri Ce- lju. Poročena sta že petdeset let in kot se spodobi za tak jubilej, sta ponovno stopila pred matičarja in si znova ob- ljubila zvestobo še za nadalj- njih petdeset let. Ludvik je dopolnil 72 let in je vse do upokojitve delal v Železarni Štore, žena Ljud- mila je na pragu sedemdesetih in je vse življenje gospodinja. V življenju sta se jima rodila dva otroka. Milica je kmalu umrla, sin Ludvik pa nam je prišel vesel povedat, da sta mama in oče »zlata«. Ljudmilo so v njeni mladosti vzeli za re- jenko v hiši, kjer še danes živi z možem Ludvikom. Ta se je takrat velikokrat sprehajal tam okoh, spoznal Ljudmilo, potem pa je šlo vse tako, kot gre v takšnih primerih. Vnela se je ljubezen, ki ni popustila do danes. Poročila sta se in kljub mnogim neprijetnim dnevom in uram ter mnogim težavam, srečno in lepo živela. Navajena skromnosti in pošte- nosti sta zmogla vse ovire. Nikoli nista veliko hodila od doma, kjer se tudi danes naj- bolje počutita. Njima ljubezen je živina in delo na vrtu. To ju tudi krepi, da lažje zmoreta bremena let. Ljudmila in Ludvik sta si ob zlati poroki, ki jih je vedno manj, zaželela miru za vse lju- di na svetu in če bo ob tem služilo še zdravje, se jima ni bati, da lepih trenutkov na na- daljnji skupni poti ne bi bilo. Naj še dolgo živita z drugič pozlačenim zlatim zakonskim prstanom! TV Foto: EDI MASNEC Tadej Zabukovnik Suzana Pungartnik Tanja Rovšnik Denis Kolman; Na snegu - če bo Počitnice so pred durmi in načrti šolarjev, kako jih bodo preživeli, so že narejeni. Seve- da nanje močno vplivajo vre- menske razmere, nemalokrat pa tudi globina žepov staršev, ki so največkrat plitki. Sicer pa naj o svojih počitniških na- menih šolarji iz žalske občine povedo sami: Tadej Zabukovnik: »O po- čitnicah ne razmišljam prav mnogo. Vse je odvisno od vre- mena. Če bo sneg, bom seveda smučal in se z vrstniki igral na snegu, sicer pa bodo minile ob igri in gledanju televizije. Da bi kam šel, o tem nisem razmi- šljal.« Suzana Pungartnik: »Počit- nice, ki se jih seveda veselim, bom preživela tako, da se bom hodila drsat na celjsko drsališ- če. Ker ne bo šolskih obvezno- sti bom, lahko več pomagala mamici, ob večerih pa, kot po navadi, malo televizije, ki bo tudi zame, ker bo čas počitnic, prižgana nekoliko dlje.« Tanja Rovšnik: »Kot pravijo starejši, zime niso več to, kar so bile včasih. Zato na sneg med počitnicami ne računam zares, čeprav bi jih zelo pope- stril. Sicer pa bodo minile ob domačem delu, gledanju tele- vizije, morda bom prebrala kakšno knjigo, ki ni v progra- mu obveznega čtiva.« Denis Kolman: »Za počitni- ce imam v načrtu nekaj smu- čanja na Golteh ali na RogU, seveda če bo snega dovolj, mo- ral pa se bom tudi učiti za sprejemne izpite na gostinski šoli, kjer nameravam nadalje- vati šolanje. Čeprav bodo po- čitnice, bo učenje letos imelo prednost.« T.TAVČAR Št.3 - 21.januar 1993 14 Izguba najboljšlli ribolovnih mest v Laškem so ustanovili Ri- biško družino že leta 1956. Danes ima okoli 130 članov in večjo skupino mladincev. Zad- nje leto vodi družino Tone Ba- čič, več kot dve desetletji stra- sten ribič in skrbnik za vse, kar je potrebno za dober ribji živelj. Laški ribiči imajo 123 ha ri- bolovnih vod in 23 hektarov gojitvenih. V Savinji lahko lo- vijo od Tremarij do mostu v Zidanem mostu, na razpola- go pa imajo še potoke Gračni- ca, Ična, Lahomnica in Rečica ter pet ribnikov na Marofu pri Jurkloštru, kjer imajo tudi ri- biški dom. V Savinji lahko lovijo po- dust, platnice, klena, mreno, ploščica, krapa in sulca (letno vložijo po 300 komadov sul- cev), v potokih pa poleg postr- vi še lipana. Veliko pozornost polagajo vlaganju podmladka in so tako med drugim v zad- njem času vložiU 500 komadov lipana (prejšnja leta tudi po 1500) in po osem do deset tisoč postrvi. Radi se pohvalijo s svojo ri- bogojnico na sotočju Gračnice in Lahomnice, kjer v glavnem valijo potočno postrv in sicer od 200 do 400 tisoč komadov letno. To vlagajo v Gračnico in druge potoke ter lovne vode. Pri tem ere za kolobanenje v dvoletnem ciklusu, ki se za- enkrat lepo obnese. Gojitveni ribnik imajo tudi v Govcah, ki daje 8 do 10 tisoč krapovskih mladic. Na Marofu imajo dva lovna in tri gojitvene ribnike. En ribnik so že odkupili in je se- daj last ribiške (hiižine, štiri pa imajo še v najemu za dobo trideset let od KZ Laško. Želi- Ribiška družina Laško vsako leto pripravi dve tekmovanji: ob prazniku občine 2. julija na Savinji in za ribiškega carja, največkrat v Rimskih Topli- cah. Sodelujejo z ribiškimi družinami Hrastnik, Radeče in Zagorje, s katerimi so tudi po- brateni. Z vsemi omenjenimi pripravijo vsako leto do 15. decembra zimski ribolov. Za vse člane pripravijo izlet in piknik, sodelujejo pri Pivu in cvetju, kjer prodajo tudi po 500 kilogramov odUčno pri- pravljenih postrvi. Na Marofu prirejajo razna srečanja. Lani so v vseh lovnih vodah Laške- ga ulovili okoli osem ton rib. jo pa, da bi sčasoma tudi te ribnike dobili v svojo last. Predsednik RD Laško Tone Bačič je z delom članov zado- voljen, vendar ga vseeno muči- jo nekateri problemi: »Kmalu bomo izgubili lovne površine v Savinji in sicer 200 do 300 metrov v Tremarjih za- radi gradnje ceste ter na na- šem najboljšem lovnem mestu v Zidanem mostu, kjer bodo zaradi gradnje HE Vrhovo za- betonirali korito Savinje tri do štiri kilometre v notranjost vse do izUva Gračnice. Nismo tudi zadovoljni z odzivom ljudi pri očiščevalnih akcijah Savinje in potokov. Premalo (8) imamo čuvajev za preganjanje krivo- lovcev. Ti bi morali biti profe- sionalci, saj je naše področje izredno veliko in ga je težko obvladati. Letos želimo do- končati ribogojnico za vzrejo salmonidov za trg z letno pro- izvodnjo 10 do 15 ton. Daleč naokrog ni nobene ribogojnice in si zato od naše vehko obe- tamo.« Ob vsem tem laški ribiči skrbijo še za podnJadek, zlasti na osnovnih šolah v Rimskih TopUcah in Laškem, njihova tiha želja pa je naslednja: »Vse, kar smo naredili, bi radi še izboljšali, dvigrnU v višji kakovostni razred. Želi- mo si, da bi voda dobila mir in z njim ribe v njem. To, kar se zdaj dela, je katastrofa. Mnogi nam očitajo, da vidimo samo ribolov, kar pa še zdaleč ni res. Radi bi čisto in prijazno okolje ter mirne in čiste vode, žal pa smo pri tem mnogokrat osam- ljeni.« TONE VRABL Odlovna ekipa Ribiške družine Laško pri izlovu gojitvenega potoka. Prvi z desne je predsednik družine Tone Bačič. Nič šminke za dolgo življenje Skomškova mama, 90 letni- ca iz Šoštanja, je še danes sUa poskočna ženska. Ob letoš- njem novem letu je celo preveč plesala, tako da so ji malo po- šle moči, in je nekaj dni prele- žala v bolnišnici. Alojzija Skomšek je na svet prišla kot nezakonska hči, za- to pravega otroškega veselja ni bila deležna. Z materjo sta se preživljali z delom po poljih od jutra do večera, spali sta po senikih, kmečkih kaščah, naj- topleje pa je bilo v hlevu. »Ze kot otrok sem si morala služiti svoj košček kruha, pasla sem živino, delala v kuhinji... Za priboljšek sva si z mamo nasu- šili suhega sadja, jedilnik pa je bil sestavljen iz zelja, fižola in repe,« obuja spomine Skom- škova mama. V zakonu se ji je rodilo se- dem otrok, dva sta umrla. Da- nes ima Alojzija Skomšek se- dem vnukov in tri pravnuke. Mož ji je umrl takoj po vojni, tako da je zopet odšla na dni- no, da je preživela svoje otroke. Danes je Skomškovi mami zelo lepo. Komaj čaka, da bo zunaj topleje. Še vedno si rada zaviha rokave in razmiga kosti pri spomladanskih opravilih. Najboljši recept za dolgo živ- ljenje je delo. »Ampak šminke, te nisem nikoli potrebovala, in še danes je ne rabim,« je za konec dodala 90-letna Alojzija Skomšek iz Šoštanja. LOJZE OJSTERŠEK IViadež za krvodajalstvo KOMENTIRAMO v drugi polovici decembra so v La- škem pripravili zadnjo občinsko krvoda- jalsko akcijo, pri kateri pa je prišlo do neljubega zapleta, ki ga je povzročila ekipa Zavoda za transfuzijo iz Celja. Ekipa je najprej zamudila začetek ak- cije, po uvodnem »pozdravu« pa je prišlo do neljubih zapletov, ki so povzročili precej upravičene hude krvi zlasti pri tistih, ki so akcijo pripravili, to pa je Občinska organizacija Rdečega križa Laško. Organizatorji so želeli problem, ki ni bil prvi, sporazumno rešiti, žal pa se to ni dalo. Ker je bila mera polna, so vse sku- paj pripeljali do seje Medobčinskega sve- ta Rdečega križa celjske regije, kjer so bili navzoči tudi predstavniki republiške organizacije in Zavoda za transfuzijo. Po dobljenih podatkih so nmogi prisotni že- leli vso stvar ublažiti in speljati na stran- ski tir, s čimer pa se predstavnika laške organizacije seveda nista strinjala. Izme- njanih je bilo še nekaj pisem in izrečenih želja po dobrem sodelovanju, vendar se zlasti v Laškem bojijo (zaradi slabih iz- kušenj iz prejšnjih let) ponovitve. Zaradi objektivne informacije smo se želeli seje medobčinskega sveta RK za celjsko regijo, ki je bila v Žalcu, udeleži- ti. Najprej za to ni bilo nobenih zadrž- kov, tudi s strani predsednice Marte Šmalc, ki pa je kasneje verjetno dobila »nasvet«, saj si drugače ne znamo pred- stavljati njenega pisemca, ki smo ga do- bili pred sejo: »Glede seje medobčinskega sveta celj- ske regije, sklicane za 14. januar 1993, vas obveščamo, da je seja zaprtega tipa. O sklepih vas bomo obvestili.« Po informacijah prejšnje podobne seje niso bile »zaprtega tipa« in zakaj je bila' ravno sedanja? O obljubljenih sklepih pa po dobrem tednu še ni ne duha ne sluha. Zdaj pa ne gre več za razumevanje, am- pak za zahtevo, da se problem javno reši in postavi pika na »i«, kajti drugače zna- jo biti posledice zelo neprijetne. Tega pa si verjetno pri tako pomembnih akcijah, kot je darovanje krvi, nihče ne žeU. Naj- bolj pošteno bi.bilo priznati napako in v prihodnje bolje delati, ne pa problema zapletati z zaprtimi sejami in neizpolnje- nimi obljubami. Kot ni bil primeren po- stopek ekipe v Laškem, tako ni primemo tudi ravnanje medobčinskega sveta RK celjske regije. ^ . TONE VRABL Darilo za znanje Svet krajevne skupnosti Gorica pri Velenju je pred dnevi osnovni šoli Bratov Mra vijak podaril osebni račimalnik SX 386 z barv- nim monitorjem in večjimi zmogljivostmi. Računalnik je darilo in hkrati povezo- valni element med učenci, učitelji in krajani. Šola je v zadnjih letih pripravila veliko izvenšol- skih dejavnosti, tnovativ- nih učnih projektov in pri- reditev za krajane. Še po- sebej so se učenci in men- torji potmdili ob srečanjih s starejšimi krajani, šolski prostori pa so vedno na razpolago za rekreacijo in družbene dejavnosti. J. MIKLAVC Na platformi sovraštva Ze na začetku, ko je začela slabiti ko- munistična ideologija in se je transfor- mirala v nacionalno romantična gibanja, je bilo mogoče slutiti, da bodo te tenden- ce najbolj prizadele BiH, ki se v nobenem primeru ni mogla oblikovati kot naci- onalna država. To ni bilo nemogoče le zaradi nacionalne sestave prebivalstva, to je etničnega zemljevida, ki je bil še najbolj podoben tigrovi koži, temveč tudi zaradi številnih dmgih dejstev. V prvi vrsti je šlo za spopad dveh veli- kodržavnih konceptov, katerih silnice so se križale prav na ozemlju BiH. Te ek- spanzionistične ideologije so na vse mož- ne načine razbijale subtilno medetnično tkivo in v stoletjih pazljivo sestavljeno medetnično toleranco. Pojavile so se teze o Bosni kot mali Jugoslaviji, ki mora deliti usodo velike Jugoslavije in o Bosni, ki se nikoli v zgodovini ni uspela legiti- mirati kot državnozgodovinska in kul- tuma entiteta. S temi tezami, ki jim je šlo v prid dogajanje na ravni bivše federaci- je, so prebudili v življenje stare antago- nizme med Srbi in »Turki« ter četniki in ustaši. Zato so ljudje, ki so se izgubili v prostoru in času, doživljali svoje patri- otske občutke, ki so jih gojili do BiH, kot zablodo. Doživljali so jih tudi kot ideološko na- pako, ki jim jo je s pomočjo sile vsilil Titov režim. Medijska manipulacija tako z zgodovinskimi kot aktualnimi dejstvi, je botrovala uspehom velikodržavnih ak- cij in postala osnova za vse brutalnosti, ki jih bodo Srbi kasneje storili svojim sosedom. Da bi zagotovili nujno količino sovraštva, brez katerega ni možen spo- pad, so Karadžičevi pristaši ugrabili te- levizijske oddajnike in si na ta način zagotovili kontinuiran pritisk na srbsko kolektivno zavest, ki je umetno trpela za razbito Jugoslavijo in zaradi ideološke zaslepljenosti ni bila sposobna razumeti in identificirati pravega razbijača Jugo- slavije, ki je imel za cilj destrukcijo te skupnosti in v tem imenu ni pristajal na noben drug model skupnega življenja kot na model, po katerem bi bili Srbi bolj enakopravni od dmgih. Ker so dmgi za- vmili takšno enakopravnost, jim je »bal- kanski mesar« Miloševič ponudil vojno. Odhod Slovenije in Hrvaške iz Jugo- slavije je za Bosno, ki je bila pripravljena podpisati kakršno koli različico skupne- ga življenja, pomenil začetek konca. Pre- bujena kal sovraštva pa je bila že tako močna, da s političnimi sredstvi verjetno ni bilo več mogoče preprečiti tragedije. Miloševičeva fašistična ideologija in re- presija, ki je zatrla tudi liberalne in pro- duktivne sile v Srbiji, se sama od sebe ni več mogla zaustaviti. To ni bilo več od- visno od produkcije sovražnikov, temveč od notranje logike fašizma, ki lahko last- no eksistenco ohranja samo na platformi sovraštva in s pozivom na (samo)uniče- nje. Na žalost nihče v Bosni in Hercego- vini, še zlasti pa ne njeni nacionalno pre- bujeni sloji, niso videli prave nevamosti. Vse do vojne ni nihče postavljal pod vprašaj vsakodnevnega sporazumevanja s Srbi. Čeprav je skupščina BiH razpada- la zaradi medstrankarskih napetosti, nihče ni sumil v Srbe kot znance, prijate- lje ali sosede. Šele z njihovim umikom na okoliške hribe in z odkrivanjem petoko- lonaškega delovanja, pri čemer so se mnogi spraševali: »Kdo bi lahko kaj takšnega pomislil...?«, se je na površino prebilo spoznanje o srbski notranji orga- niziranosti in kar je najhujše — o njihovi ideološki pripravljenosti na zločine, ki si jih nihče ni mogel zamisliti niti v sanjah. Če k temu še dodamo infantilno vero v moč »nove svetovne ureditve« in v pri- pravljenost sveta, da bo ubranil meje dr- žave, ki jo je priznal, je več kot jasno, zakaj je bila bosanska oblast tako nepri- pravljena na vojno s Srbi, ki so bili že pred vojno v rovih z vso potrebno logi- stično podporo na hribih okoli mest, ki so danes obkoljena. Za naknadne analize pa ostaja ugotavljanje morebitne odgo- vomosti bosanskega vodstva za gandi- jevsko politiko. O tem lahko sodi le zgo- dovina. Za zdaj. Havajski večer v Velenju Pretekli teden so lahko Velenjčani vsaj nekaj časa uživaU in se v mislih preselili na Havaje. Občinski Kultvuni center, Mar- jan Marinšek, učenci OŠ Polzela in Anica Oblak so namreč pripravili havajski večer. Avtor predstave Marjan Marinšek je lani obiskal Havaje v dmžbi Jureta Cekute, Andreja Šifrerja in Lojzeta Kosa, s sabo pa je prinesel več kot štiristo čudovitih diapozitivov in havajsko glasbo. Učenci polzelske osnovne šole so predstavili havajski ples hula, svetovna barmanska prvakinja Anica Oblak pa je za zaključek pripravila coctaile blue-havai in mai-tai.Prireditev v Velenju je bila brezplačna, kot zahvala Kultumega centra obiskovalcem kultumih-^rireditev. J. MIKLAVC Št.3 - 21.januar 1993 15 Za dobro pivo sicrbijo tudi v Zaicu oailelek za pivovatstvo se lahko kosa s podobnimi InsiltucIJaml ¥ Evropi Intenzivni razvoj proizvod- nje in porabe piva je zahteval tudi uvajanje novih tehnolo- ških postopkov, izboljšanje kakovosti piva in njegove kon- trole. Z novimi kultivarji hme- lja in ječmena so postale suro- vine za proizvodnjo piva pe- strejše in jih je bilo treba teh- nološko ovrednotiti. Mnogih znanstvenih dosežkov v svetu niso uporabljali v naši proiz- vodnji piva. Vse to so bUi razlogi, da so se na Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu odločili razširiti razi- skovalno dejavnost tudi na po- dročje pivovarstva. Leta 1975 so uredili mikropivovamo, mi- krosladamo, opremili nov la- boratorij in ustanovili oddelek za pivovarstvo. O delu tega oddelka smo se pogovarjali z vodjo, Majdo Virantovo. Kakšne so pravzaprav nalo- ge tega oddelka danes? Predvsem proučujemo teh- nologijo slajenja in varjenja piva. V mikrosladami proiz- vajamo iz različnih sort pivo- vamiškega ječmena slad in ugotavljamo njegove tehnolo- ške lastnosti. V mikropivovar- ni varimo različne tipe piva, uvajamo nove izdelke, rešuje- mo tehnološke probleme, te- stiramo surovine in ostale pre- parate za proizvodnjo piva. Proučujemo tudi pivovarniško vrednost hmeljnih kultivarjev in ostalih proizvodov hmelja. Opravljamo analize surovin, sladice in piva po predpisanih evropskih kriterijUi ter kon- trolo kakovosti surovin in pi- va, izdajamo pa tudi ustrezne certifikate. Skratka - področje dela našega oddelka zajema raziskovalno in strokovno de- lo, svetovanje, storitve za trg in tudi izobraževanje. To pomeni, da vse te naloge opravljate za potrebe naših pi- vovarn. Kako pa je poskrblje- no za financiranje tega od- delka? 80 odstotkov celotnega pri- hodka prispevata Pivovarna Laško in Hvovama Union iz Ljubljane na osnovi vsakolet- nih sklenjenih sporazumov za .liaskPSžaliKtiCLStrnknvnn ripln ter delo po naročilu. Preostalo petino sredstev predstavljajo raziskovalni projekti pri Mini- strstvu za znanost in tehnolo- gijo Slovenije. Ali to pomeni, da nimate fi- nančnih težav? Ne. Gre samo za sredstva, ki pokrivajo zgolj trenutne zah- teve oziroma potrebe našega oddelka. Želimo, da bi bilo fi- nanciranje urejeno tako kot je drugod v razvitih evropskih državah, kjer dobijo podobni inštituti določen odstotek od proizvedenega hektolitra piva. Kaj lahko poveste o oprem- ljenosti vašega oddelka? Neugodni kreditni pogoji in trenutni način financiranja nam ne omogočata, da bi lah- ko nabavili nove sodobne apa- rate za opravljanje modemih analiznih postopkov. S klasič- nimi analizami nam ti postop- ki sedaj niso dosegljivi in nmogo težje rešujemo nekate- re probleme, ki se pojavljajo. Koliko je zaposlenih v od- delku? Vas je dovolj? Trenutno smo zaposleni tri- je. V zadnjih treh letih so odšle v pokoj tri sodelavke, njihovih delovnih mest pa nismo zapol- nili. Z razpadom Jugoslavije se je nanu-eč zmanjšal naš de- lola-og in je omejen le na tri slovenske pivovarne. Včasih smo opravljali delo za 28 jugo- slovanskih pivovarn tn štiri sladame. Za tretjo slovensko pivovarno, torej za maribor- sko, pa podobne usluge oprav- ljajo večinoma v tujini. Mislim pa, da bomo morali čim prej zaposUti še enega visoko izo- braženega delavca. Mnogi radi pijemo pivo, v bistvu pa te pijače niti ne poznamo. Nam jo lahko po- drobneje predstavite. Pivo je osvežilna naravna pijača z značilno aromo po hmelju in s prijetnim grenkim okusom. Narejena je z alko- holnim vrenjem sladice, ki jo zvarimo iz žitnega slada, hme- lja in vode. Po kemičnem se- stavu vsebuje pivo alkohol, ogljikov dvokis, ogljikove hi- drate, beljakovine, mineralne snovi, organske kisline in vita- mine. Poprečna kalorična vrednost piva je 448 kalorij za liter, sicer pa je to odvisno od odstotka ekstrata v osnovni sladici. Poznamo več vrst piva: standardno z 12% ekstrata v osnovni surovini, posebno pivo s 14 % ekstrata, lahka ali manj energetska piva, dietična piva, ki ne smejo vsebovati obremenilnih ogljikovih hi- dratov, brezalkoholna piva, pšenična in temna piva. Os- novne surovine za proizvodnjo piva so pivovarski ječmen, ki ga s tehnološkikm postopkom predelamo v slad, hmelj, voda in pivski kvas. V okviru oddelka deluje tudi mikropivovarna. To pomeni, da v Žalcu proizvajate tudi pi- vo. Kako poteka proizvodnja? Mikropivovarna je sestav- ljena iz varilnice, kontrolne plošče, vrelne in ležne kleti. Varjenje piva poteka po fazah. Najprej je na vrsti varjenje, potem vrenje, zorenje, filtraci- ja in končno polnjenje piva v steklenice. Mikropivovarna predstavlja vmesni člen med znanostjo in prakso, kjer je možno spremljati tehnološki proces varjenja piva v vseh fa- zah, ugotavljati pomanjkljivo- sti in daje vse možnosti za znanstvene raziskave in študij pivovarstva. V zadnjem času se v Slove- niji pojavlja vse več manjših, zasebnih pivovarn. Žalec je središče slovenskega hmeljar- stva in ima tudi oddelek za pivovarstvo. Se vam ne zdi čudno, da v Žalcu še ni pivo- varne? Takšna razmišljanja so ob- stojala že lani in menim, da ima Savinjska dolina vse mož- nosti za ustanovitev kakšne manjše pivovarne. Seveda pa je to povezano tudi s precej denarja. Sicer pa pri nas opravljamo tudi vse več nalog za zasebne pivovarne. Včasih so ljudje, zlasti na kmetih, zvarili kar precej do- mačega piva. Sedaj ga le še redko kje pripravljajo. Imte kakšen recept za domačo pri- pravo piva? Teh receptov je seveda veli- ko, povedala pa vam bom ene- ga, ki je sorazmerno enosta- ven, pivo pa bo res dobro. Za 20 litrov piva potrebujemo 5 kilogramov slada, ki ga zme- Ijemo, dodamo 10 litrov vode in to segrejemo na 70 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi zmes kuhamo pol ure. Nato vse skupaj precedimo skozi krpo in goščo prelijemo še z 10 litri tople vode, s tem da vodo razdelimo na več obrokov, ta- ko da pobere iz slada ves izvle- ček. Tako dobimo 20 litrov sladice, ki jo segrejemo do vre- nja in pustimo vreti četrt ure. Med tem ko vre, dodamo 5 de- kagramov suhega hmelja. Vse to ohladimo na 10 stopinj Cel- zija tn dodamo 10 dekagramov pivskega kvasa. V hladnem prostoru, na temperaturi 10 stopinj Celzija, pustimo to sta- ti, da kvasovke opravijo alko- holno vrenje. Temperatura se bo zaradi vrenja nekoliko dvignila, kar pa vas naj ne skr- bi. Pivo bo gotovo, ko se bo pena zaradi vrenja polegla. Tako pivo je treba le še prece- diti skozi krpo in morda malo ohladiti. Pravijo, da pivo redi. Je to res? Liter piva vsebuje okrog 448 kalorij. To pomeni, da pivo ne redi, res pa je, da vzbuja tek in zaradi tega so pivopivci mar- sikdaj bolj debeli. Samo zara- di piva pa se še nihče ni preti- rano zredil. JANEZ \^DENIK Iščejo oskrbnike postojank Planinsko društvo Celje išče za svoji planinski postojanki Frischaufov dom na Okrešlju in Kocbekov dom na Korošici, sposobnega oskrbnika in dobro gospodinjo. Podrobne informa- cije dobite pri Planinskem društvu Celje na Stanetovi 1 v Celju ali pokličite na telefon 24-802. Občni zbor PD Zlatarne Celje Planinsko društvo Zlatarne Celje bo imelo jutri, v petek 22. januarja ob 16.30 svoj redni letni občni zbor na Gričku. Nanj vabijo vse ljubitelje gora. Št.3-21.januar 1993 16 Ples celjskih športnih zvezd Minuli petek je bil cvet celjskega vrhunskega špor- ta zbran v Golovcu na tra- dicionalni razglasitvi akci- je Športnik Celja, ki ob stalni prisotnosti naše hiše poteka že četrt stoletja. Na prireditvi sta zaple- sala celjska športna junaka olimpijskega leta 1992, športnika mesta ob Savinji Marika Kardinar in Štefan Cuk (zgoraj levo), najbolj zidane volje sta bila prva spremljevalca, atletski tan- dem Renata Strašek-Miro Kocuvan (zgoraj desno). tretjeuvrščena kegl javka Biserka Petak in rokome- taš Tomaž Jeršič (spodaj) pa sta tudi člana najboljših ekip. Pred zaključno priredi- tvijo je najboljše športnike, nekatere udeležence naj- večjih mednarodnih tek- movanj in Bloudkovega nagrajenca Romana Leska sprejel župan Anton Roječ, za kegljavke pa je ločen sprejem pripravilo vodstvo Ema, ki je pokrovitelj žen- ske ekipe. Foto: EDI MASNEC Dve muhi na maii Derbi vodilnih ekip držav- nega prvenstva za rokometaše Pivovarna Laško-Nova Opre- ma je v Golovcu minil v nad- povprečni predstavi, do odlo- čitve pa je prišlo šele v zad- njem odbobju tekme. Celjani so vseskozi igrali na vso moč, v ozadju njihovega izjemnega motiva pa je stava z direktor- jem kluba Tonetom Tunrškom. Po petkovem sprejem pri županu so igralci s Tumškom sklenili konkreten dogovor: dodatna nagrada za uspeh v derbiju šele v primeru zmage s petimi goli. Izhodišče je bilo pet tisoč mark, za vsak nasled- nji gol razUke pa novih tisoč. Ptvaki si bodo torej razdeUU devet tisoč mark. Sicer pa je kapetan Jeršič v dogovorih tudi tvegal: ob zmagi s štirimi ali manj gob bi jim uprava zmanjšala plače, v primeru remija pa bi se jim mesečni dohodek skoraj pre- polovil. O porazu se najbrž ni- so niti pogovarjali. Celjani imajo že šest točk prednosti in snujejo nove na- črte. V primeru morebitne po- novitve dvojnega domačega zmagoslavja v prvenstvu in pokalu, se lahko zgodi, da se bodo odrekli najbolj elitnemu evropskemu tekmovanju in se odločili za pokal pokalnih zmagovalcev. Tovrstno izbiro so pred leti uveljavili klubi iz bivše Sov- jetske zveze, nazadnje pa madžarski Bramac, ki je lani z enakim »trikom« celo osvojil pokal pokalnih zmagovalcev. Evropske lige v jeseni še naj ne bi bilo, prijava celjskega mo- štva za evropski pokal pa bo vendarle v največji meri odvis- na od okrepitev, ki bodo znane v naslednjih tednih. DEAN ŠUSTER Četrteic, 21.1, Košarica Škofja Loka: Tinex-Roga- ška (7. kolo moške SKL, 19). Peteic, 22-1,_ Hoicei Celje: Celje-Olimpija (druga tekma polfinala končnice, 18). Sobota, 23.1. Košarica Rogaška Slatina: Rogaška- Miklavž (20), Slovenske Ko- njice: Comet-Slovan; Velenje: Elektra-Inpos, Polzela: Polze- la-Ježica (8. kolo moške SKL, vse 19); Rogaška Slatma: K. Afrodita-Ježica ml. (18), Ljub- ljana: Slovan-Metka (17), Je- senice: Jesenice-Comet (1. ko- lo ženske SKL, 19); Radgona: Radgona-MIK Prebold (19), Slovenska Bistrica: Bistrica- P. Laško (17. kolo H. moške SKL, 16. 30); Polzela: Polzela B-Converta (16), Šmarje: Šmarje-Rogla (19. 30), Hrast- nik: Hrastnik-Sentjur (14. ko- lo območne SKL, 19). Odboiica Žalec: Šempeter-Pomurje (12. kolo moške SOL, 19.30); Celje: Abes Trade-Topolšica (16. 30), Maribor: Rogoza- Gomji grad (12. kolo ženske SOL). Roicomet Ptuj: Drava-P. Laško, Vele- nje: Gorenje-Presad (13. kolo moške SRL, obe 19); Žalec: Žalec-Branik (19), Izola: Izo- la-Velenje (2. kolo ženske SRL, 19); Celje: Celje-Krog, Radeče: Radeče-Radgona (10. kolo II. moške SRL, obe 19). Toreic, 26,1,_ Hoicei Ljubljana: Olimpija-Celje (tretja tekma polfinala konč- nice, 18). Sreda, 27,1,_ Košarica Celje: Metka-Jesenice, Kranj: Kranj-K. Afrodita (18.30), Ljubljana: Mibex-Co- met (2. kolo ženske SKL, 20). Roicomet Žalec: Žalec-Krim, Velenje: Velenje-Olimpija (povratni tekmi četrtfinala pokala za ženske, obe 19). RANOiRAMA Košarka Siovensica iiga Moški: 6. kolo - zelena sku- pina: Rogaška-Koper 85:92 (45:48); domači so ob stalnem zaostanku krepko izgubili skok (36:49) in tekmo. Nova- kovič je dosegel 35 točk in je tretji strelec prvenstva; Mi- klavž-Comet 115:91 (52:47); Konjičani so se upirali do 30. minute, ko je Simara z žogo udaril Železnikarja. Zaradi protesta sta trener Hlastec in Gole (24 točk) dobila tehnični napaki, najboljši strelec tekme pa Nerat s 36 točkami. Druga rezultata: Ilirija-Maribor 93:68, Slovan-Tinex 78:86. Vrstni red: Miklavž 12, Tinex 11, Slovan, Rogaška 9, Koper (s tekmo manj) 8, Comet, Iliri- ja 7, Maribor (s tekmo manj) 6. Rideča skupina: Inpos - Jezica 57:81 (29:34); med polčasoma je bil izključen domači trener Cepin. Met še slabši kot minuli teden: 26 odstotkov, največ točk: Strašek 12, Starovasnik, Pipan 10; Idrija-Polzela 79:88 (42:43); gostje so slabo izvajali proste mete (23:46), a je bil tandemPetranovič - Cencel j (3 6 in 25 točk) spet razigran; Pod- bočje-Elektra 84:76 (37:38); odločilna je bila sredina dru- gega polčasa in 18 točk pred- nosti za domače. Rizman je dosegel 27 točk. Kokra-Olim- pija ml. 89:71. Vrstni red: Pol- zela 12, Podbočje 11, Jezica 10, Kokra, Idrija 9, Olimpija ml, Inpos, Elektra 7. H, Siovensica liga Moški - IB.kuIo: MIK Pre- bold-Slivnica 92:100 (43:57); po dveh letih poraz Savinjča- nov (Turk 33, Govc 27) v do- mači dvorani. Po zaostanku 20 točk so se s trojkanu v pred- zadnji minuti približali na 88:91, a s tehnično napako za- pravili priložnost za preobrat; P. Laško-SI. Gradec 105:76 (54:34); domači trener je na igrišče poslal vse košarkarje, največ pa so pokazali Covič Trobiš 16, Dumik 14. Vrstni red: Zagorje, Slivnica 29, P. Laško, MIK Prebold 28, Bi- strica, Radgona 23, SI. Gradec 22, Rudar 21, Ruše 20, Meja 17. Ženske - 18.kolo: Domžale- Metka 55:78, Slovan-Comet 91:68. Končni vrstni red: Slo- van 26, Comet 25, Metka 24, Domžale 22, Pomurje 20, Se- žana 19, Novo mesto 17, Šen- tvid 15. Območna iiga Moški: vzhod D - 13. kolo: Rogla-Hrastnik 83:76, Con- verta-Jelša 82:65. Vrstni red pred zadnjim kolom: Converta 21, Šentjur, Rogla 19, Hrast- nik 18, Jelša 14, Podčetrtek, Polzela B 13. Polcal Sloveniie Ljubljana: ženske - polfina- le: K. Afrodita-Ježica 54:88 (34:54); brez poškodovanih Pešičeve in Kokoljeve, z reko- valescentko Cveto Jezovšek in s samo sedmimi igralkami so Slatinčanke (Majstorovič 15, Vodopivec 12) proti pokalnim prvakinjam doživele pričako- vano katastrofo. Rokomet Siovenska iiga Moški - 12. kolo: Pivovarna Laško-Nova Oprema (13:11); v derbiju so državni prvaki (F*ungartnik 7, Šerbec 6 golov) edini zaostanek s 3:4 spreme- nili v visoko vodstvo z 9:4 in podobno serijo naredili še v drugem polčasu; Rudar—Go- renje 21:22 (11:8); prvi poraz Rudarja v domači dvorani sta zrežirala učinkovita Plaskan 7 in Rozman 5 golov. Vrstni red: P. Laško 23, N. Oprema 17, Jadran 15, Gorenje, Aj- dovščina 13, Slovan, Presad 12, Rudar 11, Drava, Ribnica 10, Pomurka 5, Dobova 3. Ženske: l.kolo, bela skupi- na: Novo mesto-Žalec 26:24 (13:12); pri izidu 22:22 je Gor- buUna (14 golov) zastreljala sedemmetrovko, skupaj pa jih je izvedla kar 16; Branik-Vele- nje 3:21 (10:12); Velenjčanke so začele z 10:3, popustile pa v 38. minuti po tretji izključi- tve reprezentantke Hudejeve, ki je bila skupaj z Odrovo s po 6 goU najboljša. Pokai Sioveniie Moški: prve tekme osmine- - finala: Krško-Pivovarna La- ško 16:30 (8:14); v dvoboju vo- dilnih ekip druge in prve lige so državni prvaki uigravali protinapade, na bokih pa sta bila razigrana Jeršič z 10 in Ocvirk z 8 goli; Celje-Dobova 23:27 (12:15); domači (Čajevec 8, Bilbija 5, Lupše 4) so prišli le do štirih izenačenj; Gore- nje-Drava 20:21 (11:12); Ve- lenjčan Krejan je vse osem go- lov dosegel iz sedemmetrovk, pri Ptujčanih pa je posojeni Celjan Novak debitiral s šesti- mi goU. Odbojka Siovenska iiga Moški - 11.kolo: Olimpija- -Šempeter 3:0 (2,5,3); Šempe- trani so s slabim blokom v sla- bi vui osvojili samo deset točk. Vrstni red: Salonit 22, Kamnik 20, OUmpija, Pionir 16, Po- murje 12, Fužinar 10. Bled 6, Žirovnica, Granit 4, Šempeter 2. Ženske - lO.kolo: Abes Tra- de-Cimos 3:1 (10, 10, -13, 0); domače so se oddolžile za edi- ni poraz v prvem delu prven- stva, zadnji niz dobile brez iz- gubljene točke in ob porazu Hita s Kočevjem so prvič same na vrhu; 11. kolo: Gornji gra- d-Abes Trade 1:3 (-9, -10, 6, -12); vodilna ekipa je za novo zmago potrebovala več kot poldrugo uro; Topolšica-Krim 1:3 (-9, -9,12, -6); domače je pokopal slab sprejem servisa, z osvojenim nizom pa so se vsaj otresle zadnjega mesta. Vrstni red: Abes Trade 20, Hit Casino 18, Cimos 16, Krim, Kočevje 14, Bled 12, G. grad. Tabor 6, Topolšica, Rogoza 2. Hokej Siovenska liga Ligaška končnica — 6. kolo: Celje-Jesenice 6:9 (1:4, 3:1, 2:4); v 4. minuti je bilo že 0:2, na začetku druge tretjine 1:5, nato pa so se Celjani približali na gol zaostanka. V zadnji tretjini je zmagovalca ruski tandemKvartalnov—Rahmatu- lin, za domače pa so ob petem zaporednem porazu gole dose- gli: Roišek, Ščurjenko po 2, Vnuk, Zolek po 1. Končni vrst- ni red ligaške končnice: Olim- pija 14, Jesenice 9, Bled 8, Ce- lje 3. Kegljanje Top 8 Ceile 93 Moški (2 X 20 čiščenje) - sku- pina A: Urbanc:Nareks 139:121, :Kirbiš 144:122, :Ju- vančič 130:143; Nareks:Ju- vančič 114:103, :Kirbiš 165:124; Kirbiš:Juvančič 134:124; vrstni red: Urbane, Nareks 4, Kirbiš, Juvančič 2. Skupina B: Steržaj:Benedik 141:138, :Bizjak 136:113, :Sa- lobir 122:116; Benedik:Salo- bir 132:131, :Bizjak 123:143; Bizjak:Salobir 107:113; vrstni red: Steržaj 6, Benedik, Biz- jak, Salobir 2. Finale (25 polno 25 čiščenje) - za 1. mesto: Urbane-Steržaj 500:478; za 3. mesto: Nareks- -Benedik 485:479; za 5. mesto: Bizjak-Kirbiš 500:475; za 7. mesto: Salobir-Juvančič 451:434. Ženske (2 x 15 čiščenje) - skupina A: Urbane:Gobec 97:79, :Kardinar 104:81, :Tkalčič 98:69; Tkalčič:Kardi- nar 87:81, :Gobec98:80, Kar- dinar:Gobec 102:83; vrstni red: Urbane 6, Tkalčič 4, Kar- dinar 2, Gobec 0. Skupina B: Petak:Cadež 97:72, iŠeško 85:89, :Grobehiik 96:89- Ča- dež:Grobelnik 90:69, :Seško 96:88; Grobelnik:Šeško 96:71; vrstni red: Petak, Čadež 4, Grobelnik, Šeško 2. Finale (10 polno 20 čiščenje) - za 1. mesto: Petak-Urbanc 238:225; za 3. mesto: Tkalčič- -Čadež 236:218; za 5. mesto: Kardinar-Grobelnik 250:234; za 7. mesto: Šeško-Gobec 219:201. Državno prvenstvo Postojna - mešane dvojice: 1. Tkalčič (Emo)-Lešnik (MDL) 915 (442+473), 6. Lesjak (Emo- )-Vodeb (MDL) 892. Judo Pohorski bataljon Slovenska Bistrica - do 78 kg: 1. Novkovič, 2. Sadžak (oba Ivo Reya); do 86 kg: 1. Fabjan (Ostrožno); do 95 kg: 2. Spasovič (IR); ekipno: 3. Ivo Reya. ZmagovaUka prvega turnirja Top 8 Celje: Biserka Petak. 17 »Gero« brez enke SlO¥0 najboljšega nogometnega sotJnlka zadnjega desetletja Zdravka Martuna - Zadnja tekma Je bil derbi Maribor - LJubljana (3:0) - Uradno slovo v Celju s slovenske nogometne sce- ne odhaja najboljši sodnik zadnjega desetletja! Zdravko Martun iz Laškega se je za slo- vo odločil nepričakovano, za sabo pa ima več kot 300 tekem v vlogi glavnega sodnika, no- bene negativne ocene (!), ma- hanje na tekmi pokala pokal- nih zmagovalcev med Dina- mom iz Bukarešte in Tirano... »Odločitev je bila težka, to- da v zadnjem obdobju je bilo pri ocenjevanju sodnikov veli- ko spodrsljajev in nepravilno- sti. Sodniki se moramo na igrišču odločiti v delčku se- kunde, kontrolorji pa si ogle- dajo posnetke tekme, prespijo zadevo, počakajo na odmeve v medijih, telefonirajo na vse konce in zapišejo kompromis- no oceno,« je zagrenjeno dejal Zdravko Martun, ki se je no- ,gopiet\i zapjsal kot desno krilo Pivovarja in Olimpa, ko se je ga je po slovitem Brazilcu Garrinchi prijel vzdevek »Gero«. Po ocenah ste še vedno v vr- hu. Mar to ni dovolj močan argument za vztrajanje do sta- rostne meje 48 let? Na začetku sezone sem ide- alno telesno težo prekoračil za poldrugi kUogram in zato so mi končno povprečno oceno zmanjšali za tri desetinke. Brez odbitka bi bil drugi, tako sem na 8. mestu. V zimski pre- kinitvi so seznam za sojenje v prvi ligi zmanjšali, z odho- dom pa sem se ustregel someš- čanu Slavku Špilerju, ki bi si- cer izpadel. Tudi to je nekoliko vplivalo na moje sodniško slovo. V Laškem se že skoraj dve desetletji ne igra nogomet, to- da laška sodniška trojka Mar- tun, Špiler, Babic je sodila pr- vo finale pokala med Olimpijo in Mariborom. Zakaj takšno nelogično nasprotje? Staro igrišče je Pivovarna zaradi širitve proizvodnje od- kupila, denar pa je nenadoma brez sledi izginil v neznano. Na novo igrišče smo zaman ča- kali in zdaj smo najbrž edina slovenska občina brez nogo- metnega kluba, v Laškem pa imamo le eno asfaltirano roko- metno igrišče, ki je primemo za igranje malega nogometa. Kakšna je vaša osebna želja glede poslovilne tekme? V Celju sem naredil izpit za republiškega sodnika, v Celju si želim uradno slovo. Rad bi se poslovil na tekmi državne reprezentance in veteranov Kladivarja, kar pa je objektiv- no nemogoče. Za mejna sodni- ka bi izbral Mira Sitarja iz Ve- lenja in Vilija Kranjca iz Gor- njega Grada, piščalko pa bi zapustil Slavku Špilerju, ki je lahko moj naslednik. Bo Zdravko Martun ostal v nogometu? Seveda. Nogometno zvezo Slovenije sem že zaprosil, da me uvrsti med kontrolorje, to- da Zdravko Martun bo vsako oceno sporočil in zapisal takoj po tekmi. Vključil se bom tudi v delo sodniške organizacije celjske podzveze, v kateri je največja slabost prav pomanj- kanje sodnikov. Za vami so tudi štiri sezone sojenja v bivšem YU prven- stvu. So ostali samo spomini, ali trdni stiki? Spominov je veliko. V po- slovnem prostoru na Orožno- vem trgu v Laškem so žoee z uvodne drugoligaške tekme Proleter-Kidinda, s prvoliga- škega debija Vardar-Partizan in z edine tekme evropskega pokala iz Bukarešte. V bivši domovini imam veliko nogo- metnih prijateljev, s katerimi večkrat kramljam po telefonu, novoletno čestitko pa sta mi med dmgim poslala beograj- ski Partizan in Kiktnda. .^i^ELJKO ZUL£ Spomin na YU ligo: Zdravko Matun (v sredini) v Tuzli skupaj z Bobanom. REKLI SO Štefan Jug, direktor roko- metnih reprezentanc v od- stopu: »Za odstop sem se odločil zaradi zdravstvenih težav, mačehovskega odnosa RZS do reprezentance in vedno večje- ga obsega dela, ki zahteva po- polno profesionalizacijo. Re- prezentanca doslej ni imela nobene podpore Rokometne in Športni zveze Slovenije ter ministrstva za šport, zaradi fi- nančnih težav pa smo bili pri- siljeni prestavljati skupne pri- prave ter odpovedovati igranje prijateljskih tekem. Kljub od- stopu sem še naprej priprav- ljen sodelovati z reprezen- tanco.« P. M. Vilfan: »Brez stikov s Polzelo!« Peter Vilfan na Polzeli! Novice v tabom savinjskega košar- karskega prvoligaša niso zanikali, 35-letni kapetan državne reprezentance pa jo je sprejel z velikim začudenjem. »Nobenih stikov nisem imel z vodstvom Polzele. S hčerko sem bil pred dvema tednoma v Tivoliju na tekmi Olimpija mladi- Polzela, ko me je neznani mož ogovoril, če bi želel igrati za Polzelo. Prvič sem ga videl in njegovo ponudbo zavmil. O igra- nju sploh ne razmišljam in najmanj, da se bi se o tem pogovarjal s Polzelani,« je Peter Vilfan zavmil namigovanja o prestopu. Foto EDI MASNEC Skromna podpora Na Izredni volilni konferenci HK Celje le trije Igralci Sobotna izredna volilna konferenca Hokejskega kluba Celje se je začela s skromno udeležbo 12 ljudi, med zaseda- njem pa so prišli še štirje, tako da je o novem upravnem odbo- ru in nadaljnji usodi ene naj- bolj popularnih ekipnih iger v mestu ob Savinji odločala maloštevilna skupina ljudi. Izredni zbor je bil epilog enomesečnega brezvladja, ko so igralci s peticijo zahtevali odhod predsednika Zvoneta Dežnaka in sekretarja Adolfa Rozmana. Proti vrhu starega vodstva so bili s podpisom pe- ticije vsi igralci članskega mo- štva, analogno pa so novo vod- stvo s prisotnostjo na sobotni konferenci podprli le trije. Do marčevskega sklica red- ne letne skupščine bo klub vo- dil desetčlanski upravni od- bor, ki ga sestavljajo Srdjan Džumhur, Matej Knavs, Oto Guzelj, Zlatko Kraševec, Vla- do Vidmar, Tatjana Rojšek, Albina Bratec, Minja Bajagič, Roman Hriberšek ter pred- stavnik igralcev. V prvotnem predlogu igralci niso bili za- stopani in šele s posredova- Člani upravnega odbora bodo iz svojih vrst predsednika iz- brali na eni naslednjih sej, se- kretar pa je Vlado Vidmar. njem med razpravo so dobili svoj sedež v novem UO. Na konferenci je bilo poda- no tudi nepopolno finančno poročilo, kljub drugačnim na- migom pa je že jasno, da bodo celjski hokejisti minulo fi- nančno leto končali z mini- malnim primanjkljajem. Ž. Z. NA KRATKO Zmaga Bertoncljeve Nekdanja reprezentantka v smučarskem teku Vida Ber- toncelj v zadnjem obdobju na različnih množično-rekreativ- nih prireditvah nastopa za športni klub Kovinotehna in je še naprej med najboljšimi, ta- ko da načrtuje tudi nastop na državnem prvenstvu. Dobro formo je potrdila z zmago na tradicionalnem spominskem teku Osankarica na Arehu, na katerem sta v svoji starostni kategoriji Tanko in Šneberger zasedla 3. in 4. mesto. Novinarji na smučarskem SP V italijanskem zimsko- športnem središču Sestrieres se je v začetku tedna začelo svetovno prvenstvo novinarjev v smučanju. Med udeleženci je tudi slo- venska reprezentanca (na sliki pred odhodom), v kateri so po- leg našega urednika jutranje- ga programa Francka Punger- čiča (zadnji na desni) še Katja Roš (Delo), Aljana Jocif (Radio Slovenija), Matjaž Albreht (Republika), Vlado Krejač, Boris Cipot in Janko Sopar (vsi Televizija Slovenija) ter Jožko Pimar, ki je eden od so- ustanoviteljev mednarodne novinarske smučarske organi- zacije. Novinarsko reprezen- tanco so sponzorirali Elan, Al- pina. Republika, Mura, ŠRC Golovec-Celjski sejmi, Kovi- notehna, MIP, Rašica in Novi tednik Radio Celje. Nogometni drobir Minuli teden so nogometni prvoligaši štartali s priprava- mi za spomladanski del sezo- ne, ki se bo s pr\'enstvenim na- daljevanjem začel 7. marca. Zamenjavo na klopi so poleg Publikuma (o prihodu Janija Zavrla iz slabše uvrščenega Slovana smo poročali pred do- brim mesecem dni) naredili tudi v Rogaški Slatini, kjer je po odstopu Grbavca moštvo Steklarja prevzel Vlado Klin- čarovski, ki je jeseni treniral Koper. Na Skalno klet je bilo na prvi trening povabljenih 28 igralcev (tudi Žilnik, ki je imel težave s poškodovanim meni- skusom in je z matičnim klu- bom podpisal polletno pogod- bo), ki se bodo uvodoma pri- pravljali doma, od 12. do 21. februarja pa na Malem Lo- šinju. Drugoligaša Dravinja in Era Šmartno sta v različrih polo- žajih. Konjičani so se zaradi nakopičenih težav odrekli okrepitvam in še ne razmišlja- jo o začetku priprav, tako da njihov izstop iz II. SNL posta- ja vse bolj realen. Bolj optimi- stično je v vrstah moštva iz Šmartnega ob Paki, kamor je prišel napadalec Tomo Dru- škovič, ki je bil tudi v kombi- nacijah za odhod na Skalno klet. Za dve prosti mesti Košarkarice Cometa in Met- ke so si že pred nekaj tedni zagotovile uvrstitev v spodnjo končnico prvoligaškega pr- venstva, ki se bo začela v sobo- to. Načrti obeh ekip so iden- tični: 2. mesto, ki pomeni novo napredovanje, toda enako raz- mišljajo tudi v preostalih šti- rih klubih. Konjičanke so se okrepljene s Krstičevo (Apis) in vrnitvijo Hrenove, toda na startu bodo gostovale pri Mibexu (bivša Ilirija) in Jesenicah, ki sta v prvem delu sezone igrali med prvoligaši. V konjiški ekipi so samo tri članice ter kar pet pionirk, ki so jeseni v zadnjih sekundah ostale brez naslova državnih prvakinj. Celjski trener Boris Kralj se je med sezono ubadal z odho- dom vrste igralk in ostal samo z udarno peterko Polutnik, Ju- rak, Hajdinjak, Čretnik, Jug. Z napovedano osamosvojitvijo ženskega dela kluba ni bilo nič, pač pa se kopičijo očitki na račun pokrovitelja moške ekipe, saj imajo dekleta za vse tekme na voljo le en (nepopo- len) komplet dresov. Sedmič brez nagrad V stavnici Golding loto sedmič ni bilo nobe- ne pravilne napovedi, glede na pričakovanja na 81 kuponih pa so velika presenečenja pora- za košarkarjev Rogaške in še posebej Prebolda ter uspeh državne kegljaške prvakinje Biserke Petak na turnirju v Golovcu. Ves nagradni sklad se po ustaljenih pravilih prenese v naslednje kolo in je podvojen na 20 tisoč tolarjev. Pravilni tipi 15. kola: Pivovarna Laško-Nova Oprema 1, Rogaška-Koper 2, Idrija-Polzela 2, MIK Prebold-Slivnica 2, zmagovalka TOP 8 Celje 93 Biserka Petak. Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko- šarkarskih tekmah tip O pomeni podaljšek) bomo upoštevali kupone s poštnim žigom so- bote, 23. januarja, ali če bodo v soboto najkas- neje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik. Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje, s pripisom Gol- ding loto. 1. Rokomet (m): Drava - Pivovarna Laško 1 O 2 2. Rokomet (ž): Žalec-Branik 1 O 2 3. Košarka (m): Comet-Slovan 1 O 2 4. Košarka (m): Elektra-Inpos 1 O 2 5. Košarka (m): Polzela-Jezica 10 2 Ime in priimek: Naslov:_ Št.3-21.januar 1993 18 • Budna Celjanka Natali- ja je v sredo, 13. januarja popoldne, telefonirala na policijsko postajo in pove- dala, da je videla na lastne oči, kako je neznana moška oseba razbila stekleno po- vršino na prodajalni Man- go. Da bi policisti to nezna- no osebo izsledili, so šli ta- koj v akcijo. Pa so na kraju dejanja spoznali, da nagli- ca sploh ne bi bila potreb- na. V šipo se je namreč za- letel hudo alkoholno zadet Anton G., Celjan. • Peter V. je isto sredo pri- javil svojega soseda. Ta ga je namreč na hodniku sta- novanjskega bloka nasko- čil tako, da ga je parkrat brcnil v zadnjico. Ker Peter brc v zadnjo plat ne prene- se in ker je soseda obrcati zares nečedno početje, bo šel Petrov sosed k sodniku za prekrške. • Marija, ki rada pomaga, je isto sredo popoldne spo- ročila, da ob živi meji v bli- žini marketa na Lavi leži obnemogel moški. Pa ta moški ni obnemogel zaradi kakega posebnega garanja. Ibro se je stegnil, ko ga je spremljevalec alko čisto dotolkel. Pomoč mu je lah- ko nudilo le medicinsko osebje v bolnišnici, kamor so korenjaka odpeljali. • Anica Š. z Mariborske ceste pa je v četrtek po- poldne povedala tole zgod- bico: Ko je tega dne hodila po Golovcu, ji je nekaj časa sledil neznan moški, ki ji ga je kazal. Ko pa se je de- monstratorja hotela otresti in je zato pospešila korak, je neznani Goljat urno za- prl svoj šlic in sedel v veli- ko belo Umuzino ter se od- peljal v neznano. Anica pa je bila še toliko pri sebi, da si je zapomnila registrsko številko avtomobila. Last- nik limuzine je znan, je pa gospodična Anica Š. kar naenkrat izginila. Pravza- prav to ženšče ni nikoli ob- stajalo. Ne v Celju ne v Slo- veniji je ni na nobenem spi- sku, so povedali račimal- niki. • Še ena neslana. Minulo soboto je bilo po telefonski liniji 92 sprejeto sporočilo, da se v Ljubljani na Kolod- vorski ulici streljajo. Bil je to otroški glasek, ki pa je takoj zatem odložil slušal- ko in se imel za velikega korenjaka. • V nedeljo dopoldne je gospa Karolina sporočila, da ji je nekdo ponoči kure kradel. Kar pet naj bi jih manjkalo v kumiku. Poli- cisti so ugotovili, da je bilo ponoči res vlomljeno v Ka- rolinin kumik. Zdaj je go- spa ob pet putk in ob jajč- ka, ki jih vsak dan pridno prešteva. • Neka občanka iz stolp- nice Na zelenici je v nede- ljo, nekaj po deseti zvečer, sporočila, da ji sosed Ke- mal krade mir in spanec, ker ima preglasno muziko. Ker je Cvetkin sosed nepo- boljšljiv glasbeni užitkar, se bo v kratkem srečal s sodnikom za prekrške. M. A. So celjski gostinci zares reveži? V času, ko bi morali biti že zaprti. Je v lokalih zelo živahno štirje občinski inšpektorji: tržni, sanitarni, delovni in davčni ter tri- članska postava celjske policijske po- staje, so se minuli petek okoli 21. ure odpravili »na teren«, da bi v nočnem času obiskali nekaj celjskih gostin- skih lokalov in tam zaznavali oziroma beležili morebitne nepravilnosti pri poslovanju. Akcija je trajala vse do 02. ure na- slednjega dne, ko so bile beležnice in- špektorjev kar precej na novo popisa- ne, medtem ko se poUcisti niso mogli pritoževati nad stanjem javnega reda in miru. Nekoliko več opravka so ime- li le s tujci oziroma s preverjanjem njihovega statusa. Inšpekcijsko-policijska ekipa ni bi- la v nobenem lokalu deležna kakšnega posebno toplega sprejema, kar je s strani lastnikov povsem razumljivo, ni pa razumljivo očitno negodovanje (ponekod že kar zgražanje) gostov, ki se ne zavedajo, da so takšne in podob- ne inšpekcijske kontrole namenjene prav njihovemu varstvu oziroma zaš- čiti. In katere nepravilnosti so inšpek- torji oziroma policisti to noč ugoto- vili? Gostinci se, kot kaže, veselo požviž- gajo na zapiralni čas, ki je napisan na tablici na vratih lokalov. Tovrstne kr- šitve se pojavljajo v večini lokalov. Pijačo točijo tudi še dve, tri ali več ur po tistem, ko bi moral biti lokal zaprt. Sicer pa: kdo bi si belil glavo s pravo- <časnim zapiranjem, ko pa je prav noč- ni čas dohodkovno najbolj izdaten, kazen za prekoračitev pa znaša od enega do štirih tisočakov! Mnogo je bilo ugotovljenih prime- rov, ko imajo lastniki gostinskih loka- lov zaposlene delavce, s katerimi niso sklenili pogodbe o delu (delo na črno), v treh primerih so ugotovili, da so mladoletne osebe na delu še po 22. uri, nekateri zaposleni delavci pa so na delu več kot osem ur dnevno, v enem primeru pa je delavec sam izjavil, da dela na dan tudi po petnajst ur. V skoraj vseh primerih so bili ugo- tovljeni nerealni dnevni iztržki. V ne- bo vpijoč je primer lokala, ki je odprt od 7. do 23. ure, v času kontrole (ob 21.30 uri) pa je inšpektor ugotovil in- kaso v višini 10.200 tolarjev, ob tem pa je lastnica zatrjevala, da njena bla- gajna »štima«. Glede na to, da so bili prikazani dnevni iztržki v blagajnah od 10 do največ 40 tisoč tolarjev, se bojimo, da so naši zasebni gostinci večinoma reveži, občani, ki so potreb- ni družbene pomoči. Država pa, ki ima takšne davkoplačevalce, res ne more računati na svoj delež. Pravza- prav si boljšega tudi ne zasluži. In kolikšno mandatno kazen je moral plačati gostinec, ki je imel v lokalu obešen neustrezen (premajhen, nečit- ljiv, z roko napisan) cenik? Celih 625 tolarjev! Podobno bi lahko zapisali ob ugotovitvah, da marsikje ne vodijo kartic, evidenc o nabavi in porabi ma- teriala in kjer je za tovrstno kršitev po zakonu o dohodku zagrožena kazen od 30 tisočakov dalje. Sanitarije so bile v nekaj primerih zgledno urejene, več pa je bilo takš- nih, ko so bile močno zanemarjene. V kuhinjah je inšpektor našel delavce brez ustreznih pokrival na glavah, ve- čina delavcev v gostinstvu pa ni imela pri sebi izkciznic o opravljenem živil- skem pregledu. V dveh lokalih so inšpektorji našli tudi nedovoljene igralne aparate, na katerih gostje največkrat brezuspešno lovijo svojo srečo. Kolikšna pa je ka- zen za opravljanje dejavnosti brez ustreznega dovoljenja? Od 2 do 10 ti- soč tolarjev za fizično osebo oziroma 100 tisoč tolarjev za pravno osebo. Če vemo, da se z igrami na srečo mesečno zasluži tudi po 40 tisoč nemških mark in več, se obrtniki zaradi takšnih in podobnih kontrol ne sekirajo preveč. Poseben rekord pa v omenjeni akci- ji nosi lokal, v katerem je bilo v času V tej akciji so bili kontrole deležni naslednji zasebni gostinski lokali: ka- vamica Oskar na Tomšičevem trgu, restavracija Vegas v Zidanškovi ulici, bistro Scotch v Ozki ulici, bistroja Di- esel in Miami v Sa vino vi ulici, bistro Remi v Čuprijski ulici, picerija Limbo in bife Puncer v Trnovljah ter okrep- čevalnica Mio na Mariborski cesti. kontrole ob pol dveh ponoči še vedno okoli sto gostov, ki so jedli in pUi, čeprav bi moral biti lokal prazen že ob 23. uri. Objekt, v katerem se nahaja lokal, nima uporabnega dovoljenja, grajen je iz lahko gorljivih materialov, protipožarne zaščite pa ni nobene. Iz blagajniškega zapisa je bilo razvidno, da je bil celodnevni inkaso le dobrih 17 tisoč tolarjev, množici gostov pa je v živo prepevala pevka, ki za to svojo dejavnost nima dovoljenja občinskega sekretariata za notranje zadeve. MARJELA AGREŽ PROMETNE N£ZGODE Otroci na cesti v ponedeljek, 11. januarja zjutraj, se je na magistralni ce- sti v lu-aju Strmce (Laško) pri- petila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poško- dovana, materialna škoda pa znaša okoli 30 tisoč tolarjev. Marija Randjelovič (40) iz Rimskih Toplic je vozila oseb- ni avtomobil iz smeri Rimskih Toplic proti Laškem. Ko je pripeljala v kraj Strmce, sta ji nasproti prišla dva pešca, otroka, ki sta nameravala na avtobusno postajališče. Vozni- ca je ta dva otroka ob vozila, v tem trenutku pa sta z njene leve strani pritekla na cesto druga dva otroka, ki sta se lo- čila od skupine otrok. Randje- lovičeva je sunkovito zavila v levo, vendar je kljub temu zadela otroka M.R., Id je padel po vozišču in utrpel hude te- lesne poškodbe. Cesta v ognfu Na magistralni Mariborski cesti v Celju se je v torek, 12. januarja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana, ena lažje, materialna škoda pa znaša približno 640 tisoč tolarjev. Vinko Jezovišek (37) iz Go- rice pri Šmartnem je vozil osebni avtomobil iz smeri Hu- dinje proti centru Celja. Ko je pripeljal skozi križišče Mari- borske in Dečkove ceste in se razvrstil na prometni pas za zavijanje v levo, je s sprednjim delom vozila trčil v sprednji del osebnega avtomobila, ki ga je iz nasprotne smeri (Dečkove ceste) vozil 53-letni Milan Za- gorac iz Celja. Zaradi trčenja je iz Zagorčevega vozila izte- klo gorivo, ki se je vnelo, pla- men pa je zajel veliko površino vozišča in zajel tudi Jezovško- vo vozilo. Hude telesne po- škodbe je utrpel voznik Jezov- šek, lažje pa sopotnik v Jezov- škovem vozilu, 22-letni Bo- gdan Banjeglav iz Celja. Ogenj so pogasili celjski poklicni ga- silci. Avto V icolesarico V križišču cest Vmjačke ba- nje in Veljka Vlahoviča v Vele- nju, se je v četrtek, 14. januar- ja zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, mate- rialna škoda pa je manjša. Po cesti Vmjačke banje je proti Šaleški cesti vozila oseb- ni avto 24-letna Suzana Zu- pan iz Velenja. V križišču z Ulico Veljka Vlahoviča je za- peljala na prednostno cesto, in to v trenutku, ko je po UUci Veljka Vlahoviča kolesarka, 36-letna Marinka Konovšek iz Velenja. V trčenju, ki je sledi- lo, je kolesarka utrpela hude telesne poškodbe. Spoizica cesta Na magistralni cesti v kraju Studence se je v nedeljo, 17. januarja dopoldne, pripeti- la nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo-, vana, ena lažje, gmotna škoda, ki je nastala, pa znaša okoli 300 tisoč tolarjev. Vinko Mlakar (21) iz Slovenj Gradca je vozil osebni avto iz smeri Velenja proti Arji vasi. Ko je v naselju Studence pri- peljal v desni ovinek, ga je na mokrem in spolzkem vozišču pričelo zanašati, tako da je vo- zilo pristalo na levi strani vo- zišča, kjer je z bokom trčilo v drevo. Vozilo se je potem od drevesa odbilo ter pristalo na strehi v potoku Pirešica. V nezgodi je hude telesne po- škodbe utrpel voznik Mlakar, sopotnica, 20-letna Suzana Skutnik iz Mute, pa je bila laž- je poškodovana. Pred avtobus Minuli četrtek zjutraj se je na mestni ulici v Celju pripeti- la nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vala, materialna škoda pa je manjša. Albin Mihael Debenjak (46) iz Griž je vozil avtobus po Čo- povi uUci v smeri zahodiie ob- voznice. Ko je pripeljal do kri- žišča, mu je z desne strani pri- peljal pred vozilo 85-letni Jo- sip Vrešak iz Celja, ki ga je avtobus zbil po vozišču. Hudo telesno poškodovanega kole- sarja so prepeljali v celjsko bolnišnico. Smrt za Bežigradom Nezgoda, v kateri je ena oseba izgubila življenje, se je pripetila v torek, 12. ja- nuarja ob 21.35 uri na Be- žigrajski ulici v Celju. Iz smeri Mariborske ce- ste je proti Bežigradu vozi- la osebni avto 2 7-letna Na- talija Trček iz Ljubečne. Ko je pri Semečevi uUci pripeljala iz levega nepre- glednega ovinka na ravni del vozišča, je na cesti za- gledala pešca, 57-letnega Josipa Perasa iz Celja, ki je hodil v isto smer. Žal se trčenju ni bilo mogoče izogniti. Pešca je zbilo na pokrov motorja, kjer je z glavo udaril v vetrobran- sko steklo in je nato med prevozom v bolnišnico po- škodbam podlegel. Podri betonsici steber Minulo nedeljo zvečer se je pripetila nezgoda na Teharski cesti v Celju, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne po-' škodbe. Jožef Vengust (37) iz Celja je vozil osebni avto po Teharski cesti proti mestu Celje. Ko je pripeljal v blagi levi ovinek, ga je zaneslo v desno, tako da je z vozilom oplazil žičnato ogra- jo ob cesti. Od tam je vozilo zaneslo na levo stran vozišča, podrlo betonski steber in na- zadnje trčilo še v betonsko va- rovabio ograjo. Hudo telesno poškodovanega voznika so prepeljali v celjsko bolnišnico. Trčii v ogralo Na regionalni cesti v kraju Turno se je minuli četrtek zve- čer pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, materialna ško- da na vozilu in cestni ograji pa znaša okoli 150 tisoč tolarjev. Jožef Skale (42) iz Paridola je vozil osebni avto iz smeri Gorice pri Slivnici proti Pre- vorju. V kraju Turno ga je v ovinku pričelo zanašati v le- vo, nato je vozilo nekaj časa drselo bočno po vozišču, na koncu pa je trčilo v ograjo ob cesti. Voznik se je pri tem hu- do telesno poškodoval. M. A. Trnovlje 235/a, CELJE išče sodelavce za zasedbo delovnih mest 1. vodenje poslovne enote maloprodaja (program prodaje TEHNIČNEGA BLAGA) 2. samostojna nabava in prodaja (za program prodaje TEHNIČNEGA BLAGA) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zako- nom, izpolnjevati še: Pod 1.: - da imajo najmanj V. st. strokovne izobrazbe - ekpnomsko- komercialne smeri - sposobnost vodenja in organiziranja PE ter da so pri delu samostojni in iniciativni Pod 2.: - da imajo VI. st. strokovne izobrazbe - ekonomsko-komer- cialne smeh - da so ph delu samostojni in iniciativni - da pasivno obvladajo vsaj en tuj jezik - da imajo vozniško dovoljenje B-kategorije in osebno vo- zilo. Poskusno delo traja štih mesece. Pisne prijave z dokazili sprejemamo 8 dni od objave na naslov: ERA d.d. Velenje - kadrovska služba - Velenje, Prešernova 10. Kandidate bomo o izbih pisno obvestili._ EMA d.o.o. Celje Mariborska 1, 63000 CELJE objavljamo prosta delovna mesta: 1. PRODAJNI INŽENIR za področje signirnih sistemov 2. SISTEMSKI INŽENIR v servisu industrijskih ink-jet naprav. K sodelovanju vabimo dinamična sodelavca, od katerih pričakujemo zlasti: ad. 1. - visoko ali višjo strokovno izobrazbo elektro, strojne ali ekonomske smeri, ad. 3. - visoko ali višjo strokovno izobrazbo s področja indu- strijske elektronike. Ostali pogoji za obe delovni mesti: - da aktivno obvlada angleški jezik - da odlično obvlada delo na PC računalniku (za delov- no mesto pod točko 2 tudi en programski jezik) - vozniški izpit B kategorije, - vsaj 2 leti delovnih izkušenj na zahtevnem področju dela. Nudimo delo v kolektivu z mednarodnim poslovanjem, stimulativno plačilo ter možnost nadaljnjega izpopolnje- vanja v Veliki Britaniji. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dose- danjega dela z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite najkasneje v 8. dneh na naslov: EMA d.o.o. Celje, p.p. 211, Mariborska 1, 63000 CEUE - za razpis tel. 063-26911 Št.3 - 21.januar 1993 191 Uničeno gospodarsico posiopje v ponedeljek, 11. januarja je ob 15.40 uri izbruhnil požar na' gospodarskem poslopju, last Franca Obrovnika, v Planini na Pohorju št. 24 (Slovenske Konjice). Ogenj je povsem imičil lese- ni del gospodarskega poslopja velikosti 16-15 metrov. Poleg poslopja je zgorelo veliko po- ljedelskega orodja, štirje elek- tromotorji, puhalnik, slamo- reznica, nllatilnica, mlin za ži- _ to, traktorski plug, skobelni stroj, tona koruze, 30 nakla- dalk sena in dve nakladalki otave, 4 kubični metri drv, po- ginilo oziroma zgorelo pa je tudi večje število kokoši. Materialna škoda na gospo- darskem poslopju je zaenla-at ocenjena na okoli 2 milijona tolarjev. Škoda pa je nastala tudi na stanovanjski hiši v ne- posredni bližini zgorelega ob- jekta. Zaradi visokih tempera- tur je bilo uničenih več salo- nitnih plošč na strehi, popoka- la so okenska stekla, poškodo- vana pa je tudi fasada. Materi- alna škoda na hiši znaša okoli 500 tisoč tolarjev. Požar je gasilo petdeset ga- silcev iz šestih gasilskih enot z območja občine Slovenske Konjice, vzrok požara pa še ni znan. Vilcend v plamenili Minulo nedeljo je okoli 20. ure zagorelo v počitni- ški hišici nad jezerom v Ve- lenju, last Romana D. iz Velenja. Vikend hišica, ki je bUa v zgornjem delu le- sena, je v celoti zgorela, vzrok požara pa še ni znan. Gasili so velenjski gasilci, škoda pa je ocenjena na okoli 700 tisoč tolarjev. Avtomoliiia v ognju Stanislav Sedlak iz Kamni- ka se je v soboto, 16. januarja okoli 15. ure, pripeljal s svojim citroenom BX 16 RS v Bra- slovče. Ko je ugasnil motor, je opazil, da se izpod pokrova motorja kadi, a se za to ni do- sti zmenil. Ko pa je videl tudi ogenj, je hitro pobral vse, kar je bilo kaj vrednega v vozilu in pričel ogenj sam gasiti z vodo. Na kraj požara so kmalu prišli tudi žalski gasilci, vendar je citroen popolnoma zgorel. l5o požara je prišlo zaradi napake na električni napeljavi, škoda pa znaša okoli 450 tisoč to- larjev. Istega popoldneva je gorel tudi volkswagen 1300, last Ra- stislava Hribovska iz Celja, ki se je peljal po magistralni cesti iz smeri Šempetra proti Celju. Ko je pripeljal na nadvoz pri gostišču Storman, je opazil, da se v zadnjem delu vozila izpod sedeža kadi. Zato je zapeljal na Savinjsko cesto v Žalcu in izstopil iz vozila. Požar se je hitro razširil po vsej notranjš- čini avtomobila, ki jo je ogenj popolnoma uničil. Na pomoč so prihiteli žalski gasilci in preprečili, da požar ni zajel vozila v celoti. Nastalo je za okoli 50 tisoč tolarjev škode, vzrok požara pa je bila tudi v tem primeru napaka na elek- trični napeljavi. mini KRIMIČI Vlomil v prikolico v času od 20. decembra lani do 11. januarja letos je neznani storilec vlomil v počitniško prikolico, last ŽTO Celje, ki je zimovala na Mariborski cesti št. 8 v Celju. Odnesel je balda- hin, različno gospodinjsko po- sodo, dva stola, plinsko je- klenko, odeje itd. S tem je celj- ske železničarje oškodoval za okoli 100 tisoč tolarjev. Ukradeni udarnik v času od 9. do 11. januarja je iz stavbe kulturnega doma v Slovenskih Konjicab izginil kipec, ki predstavlja delavca- udamika in je menda prava umetniška stvaritev, vredna okoli 1000 nemških mark. Poledina v času od 9. do 12. januarja je bUo vlomljeno v vikend hiši- co v kraju Bmice pri Libojah. O vlomu govorijo razbita vhodna vrata, o tatvini pa ostanki od pojedine, ki so si jo privoščili storilci. Ti so na- mreč v vikendu na veliko jedli in pili, s sabo pa niso odnesli prav nič. Orzna tatvina Ko je Nada K. iz Vrbja mi- nuli četrtek okoli 23. ure hitela po žalskih ulicah, jo je nena- doma presenetil moped, ki se ji je približal, v istem hipu pa je že bila brez svoje ročice torbi- ce, brez gotovine v denarnici in brez vseh dokumentov. Dva mlajša moška, ki sta se peljala mimo nje, sta ji torbico iztrga- la iz rok in se odpeljala v tem- no noč. Tatvina v Peklu Gostinski objekt v Jami Pe- • kel je bil v zadnjem času kar nekaj krat tarča vlomilcev ozi- roma tatov. Tako je bilo tudi minuli petek ponoči, ko je sto- rilec vlomil skozi vhodna vra- ta ter odnesel več steklenic z žganimi pijačami, za celo skladovnico zavitkov najra- zličnejših cigaret, 1 kilogram kave ter dve žepni svetilki. S tem je turistično društvo iz Šempetra oškodoval za več kot 20 tisoč tolarjev. Z nožem se ni IgraU Do neljubega dogodka je prišlo minuli petek zvečer v kraju Brezje na Mozirskem, ko se je šala med dvema sovaš- čanoma končala krvavo. Tega večera je osumljeni Vojko P. (30) iz Brezja razka- zoval svojemu prijatelju lovski nož in mu ga ponudil v proda- jo. Prijatelj, 37-letni Anton Z., se je za nož takoj odločil, Voj- ko pa mu je hotel nazorno po- kazati, kako to hladno orožje »deluje« v praksi. Pa so Vojku, ki je bil očitno v vinjenem sta- nju, odpovedali refleksi in ta- ko je svojega prijatelja zabo- del v trebuh in ga hudo telesno poškodoval. Tat s smolo Neznani storilec je v petek v Celju ukradel avtomobil R4 celjske registracije in se z njim odpeljal v Maribor. Tam pa ga je sreča zapustila; v Teznem, v križišču Tavčarjeve ulice in Ulice Matije Murka, se je z vo- zilom zaletel in obstal. O pro- metni nezgodi je bila obvešče- na mariborska policija, in pa- trulja, ki je tja prispela, je ob vozilu zagledala moškega, ki je začel bežati. Bežal je vse do Trga Dušana Kvedra v Mari- boru..do koder mu ie patrulja sledila, potem pa je za njim sled izginila. Gre pa za moške- ga, starega okoli 30 let, tem- nejše polti, kratko pristriženih črnih las, ki je bil oblečen v temnozeleno j akno iz blaga, v temne hlače ter obut v tenis copate v modro-beli kombina- ciji. Na poškodovani katrci, ki jo je lastnik prevzel v Mariboru, je za okoli 270 tisoč tolarjev škode. Pozabljivl »oškodovanec« Minulo soboto popoldne se je na policijski postaji v Celju oglasil Franc G. iz Čopove uU- ce in povedal, da so ga okoli pol dveh ponoči na Kidričevi ulici napadli neznanci in mu ukradli denarnico z okoli 10 tisočaki ter ročno uro. Pa se je pokazalo, da je bila ta prijava čista izmišljotina ali pa pozab- ljivost, ki jo je povzročil alko- hol. Policisti so namreč ugoto- vili, da je Franc G. svojo de- narnico in uro lepo odložil v svojem stanovanju, smola je bila le ta, da ni vedel kam. Lovčeva malomarnost Marko Dj. iz Gorele (Laško) je minuli petek dopoldne v svojem gozdu v Gorelcah na- biral drva za kurjavo. S sabo je imel psa, ki pa se je občasno od svojega gospodarja nekoli- kanj oddaljil. Takrat pa se je po cesti pripeljal lovec Adolf S., izstopil je iz vozila in s pu- ško, napolnjeno s šibrami, psa ustrelil. V strelni liniji, le okoli 20 metrov vstran od psa, pa se je nahajal Marko Dj., ki je bil nemalo presenečen, ko so šibre letele tik ob njegovem telesu. Lovčeva nepremišljenost, ko se ni prepričal, ali lahko varno strelja, bi Marka Dj. lahko sta- la življenje. M. A. ALUMINIJ SANJA Aluminij je material, o kakršnem la- hko samo sanjate. Morda zato ne opazite, da je svet okoli vas posejan z aluminijastimi predmeti. Aluminij v kopalnici? Z aluminijem se dan začne: tuba, iz katere iztiskate vsakodnevno zobno kremo, je iz aluminija. Tudi doza va- šega dezodoronta je iz srebrno sive kovine, ki se do imenitno oblikovati. Aluminij v vaši dnevni sobi? Pohištvo, ki ga vedno rodi gledamo. Pohištvo, ki je v obliki, barvi in ma- terialu no nek način brezčasno. Po- hištvo, ki se prilagajo spremenljivim pogojem okolja in s tem omogoča individualnost. Nosilne strukture take- ga pohištva so elegantne, lahkotne in izdelane iz aluminija. Aluminij v kuhinji? Aluminijasta embalažo je primerna za segrevanje jedi v mikrovalovni rečici. Ce aluminijasto posodo po- krijemo s pokrovom iz umetne mase, lahko jed tudi zlato rumeno zope- čemo, kar doslej ni bilo mogoče. Aluminij no ulici? Ste si kupili čokoladno mleko? Alumi- nijasto embalažo je ohranilo njegov izvirni vonj in okus. Končno, aluminij no vas somih? Zarodi svoje sive barvitosti je alu- minij primeren tudi za nakit. Ker je lahek, se iz njega lahko izdelujejo velike oblike. Včasih se aluminij kombinira z bakrom ali srebrom. Tako nastajajo sijajni okraski za ovratnike, krovotne igle, okrasne priponke in prstani! Tako sanjo aluminij ... Lahkota prihodnosti št.3-21.januar 1993 Brez pfeninga ni marke, brez marke ni stotih mark ■ ■ ■ Isto vella za Slovence, pravi slovenski zaklailnik Janez Malce: brez stotina nI tolarja, brez enega tolarja nI veliko tolarjev Uradno je na vratih pisarne v Banki Slo- venije zapisano, da je Janez Majce vodja oddelka za gotovinsko poslovanje. Kadar koli kdo govori o Janezu Majcetu, pa mu ne reče drugače kot slovenski zakladnik. In lahko še dodamo, eden od očetov sloven- skega tolarja. Janez Majce, Ljubljančan po rodu, je ne- koč nameraval ubrati povsem drugo pot. »Nikoli nisem razmišljal,« sva začela pogo- vor, »da bi kdaj prišel v banko v službo. Po gimnaziji sem razmišljal o medicini, pa so bile domače razmere takšne, da z medicino ni šlo.« Tako ga je zaneslo v bančništvo, sam je mislil, da samo za prehodno obdob- je, ki traja zdaj že 34 let. »Vseskozi v isti hiši pod različnimi imeni: od Narodne ban- ke FLRJ do banke, ki danes nosi lepše ime: Banka Slovenije,« je ponosen. A medicini se ta zgovorni in prijazni gospod ni nikoli odrekel. Oboževana ljubezen, -ji pravi, in doda, da še vedno rad vzame kakšno medi- cinsko knjigo v roke. Trezorji niso gledališče Za naziv zakladnik pravi, da so mu ga nekoč obesili novinarji. »Moje delo je veza- no na trezor Banke Slovenije,« je pojasnje- val sogovornik. »Na odgovorno opravljanje z vso gotovino, ki se trenutno nahaja v Slo- veniji. Torej lahko rečemo, da je to neke vrste naš zaklad. To je ogromna vrednost, o kateri človek sploh ne razmišlja, da je to denar in sploh ne razmišljaš, kaj vse bi se z njim dalo kupiti.« Koliko zaklada je v tre- zorju, ni nobena skrivnost, se pa številka vsak dan spreminja. Če bi rekla, da je okoli 35 milijard tolarjev, je to ena prelomna številka, ki je lahko že jutri drugačna. Ponavadi si trezorje predstavljamo kot temačne prostore, globoko v kleteh, do ka- terih se pride skozi nešteto železnih vrat. Trezorji na Slovenski 35 v Ljubljani, ta stavba sega v čas pred letom 1920, niso več tisto, kar so bili v pravljicah o gradovih in dvomih zakladnicah. »Dobrih 250 kvadrat- nih metrov, če bi jih bilo še nekajkrat več, bi bilo ravno prav,« pravi Majce, »je svetlih, nekaj lesa smo pustili, pa kakšne rožce smo posadili, celo akvarije smo poskušali uredi- ti. Ljudje, ki so tam, imajo občutek domač- nosti, niso ujeti med štiri jeklene stene.« Kaj se pravzaprav dogaja za temi zidovi? vTrezor je prostor, kjer se hranijo velike vrednosti denarja. To so prostori, ki so po- sebej grajeni, imajo železobetonske stene, debele tudi do 80 in več centimetrov, vrata so težka 4 in več ton. Ljudje, ki jim pravimo preprosto ključarji trezorja, čeprav niso sa- mo to, so zadolženi, da upravljajo trezor. Imajo ključe, nihče drug jih ne sme imeti, sprejemajo v trezor vrednosti in iz tega trezorja izdajajo denar. Vrednosti se pre- verjajo iz ure v uro. To je en del posla, pri nas imamo zraven še prostore za obdelavo gotovine. Tam je števnica, tam se denar' pregleda, če je pristen, če količina denarja odgovarja tistemu, kar je napisano na de- narnih ovitkih in treba je pregledati, če ni denar preveč obrabljen. Lep mora biti, ker je to ogledalo države. Delo se v glavnem opravlja ročno. Šteje se ročno, da se ugoto- vi, če je vmes kakšen ponaredek. Stroji so le za dodatno kontrolo, pa še to takrat, ko je denar dober. Pri slabem denarju je kontrola denarja ročna. Ročno je tudi prenašanje vseh teh velikih količin denarja,« dodaja Majce. Letno pretovorijo 3 do 4 tisoč ton raznih bankovcev, po novem še kovancev. »Če nc bi bilo ljudi, ki nikoli ne vprašajo, ali bodo prišli v službo ob petih ali ob šestih in ki nikoli ne vprašajo, ali bodo šli domov ob treh, potem tega posla ne bi zmogli,« je prepričan. Kdo sploh lahko pride v te posvečene prostore? »Praviloma trezorji naj ne bi bili gleda- lišče. Trezorji imajo poseben način dostopa, so varovani s takšnimi in drugačnimi na- pravami. Tisto, kar ve, sliši in vidi eden, ve kmalu pol sveta. Informacija, ki bi morala ostati v hiši, tak^ nehote zagleda beli dan,« ^e odločen. Praviloma prihajajo v trezor ljudje, ki so na podobnih položajih v emisij- skih bankah drugod po svetu, razne službe, ki zagotavljajo izpopolnjevanje signalno varnostnega sistema, pa nekateri vodilni delavci bank. Tudi slovenski poslanci so že bili med redkimi izbranci. Starih jugoslo- vanskih dinarjev jim ni uspelo videti, pred zaostritvijo embarga so se uspeli dogovoriti z Narodno banko Jugoslavije, da so se di- narjev znebili. »Še sreča, drugače ne bi ve- deli, kam s slovenskimi vrednostnimi boni«. Radovednost se je izplačala Janez Majce kot mlad fant zagotovo ni razmišljal o tem, da mu bodo v žepu kdaj šelesteli slovenski tolarji in žvenketali slo- venski kovanci. Danes o tem pravi: »Ko sem prišel v trezor, to je bilo pred 20 leti, mi je bilo veliko stvari tujih. Ves čas dela niko- li nisem imel predstave, da bi lahko sodelo- val pri projektu slovenskega denarja. Zače- lo se je v drugi polovici leta 1990, ko so me pritegnili k pripravi prvih slovenskih bo- nov in kasneje k pripravi projekta sloven- skega denarja. To je delo, ki te ga ne nauči nobena šola. Gradili smo na izkušnjah, pri- dobljenih po svetu. Včasih sem si očital, da sem preveč radoveden, ko sem po svetu hodil. Pa sem potem ugotovil, da bi moral biti še bolj, da mi je vse tisto, kar sem slišal, prav prišlo. Zlasti v Narodni banki Avstri- je, kjer sem bil na praksi, pa ob ogledu zavoda za izdelovanje bankovcev v Beo- gradu.« Janez Majce je imel, kot sam pravi neh- valežno nalogo, da je vodil strokovno de- lovno skupino, ki je pripravljala projekt slovenskega denarja. Ena od nalog je bila tudi izbira pravega imena. »Rekli smo: kratko naj bo, lahko izgovorljivo tudi za tujce, nevezano na neslavne dni naše zgo- dovine in naj bi poosebljalo denar. Veliko smo govorili o karantu, to ime smo predla- gali vladi, ko je bil projekt še strogo za- upen, pa so potem predlagali klas. Na ime- nu klas je oblikovalska skupina delala praktično dd konca. Šele teden dni pred oddajo projekta je dobila nalogo, da je tre- ba spremeniti ime in da bomo imeli tolar. Ime je zdaj v ušesu, dolar-tolar je pa tudi zanimiva kombinacija,« se pošali. »Škoda, da se vrednostno ne moreta pribhžati. Bi pa rekel takole: čeprav so tolar ob rojstvu po- spremili z vse prej kot lepimi napovedmi, ima še kar pokončno držo. To je posledica pravilno vodene denarne politike Banke Slovenije, pri čemer sam nimam nič zraven, sem pa prepričan, da bo tolar toliko močan, kolikor bomo Slovenci pripravljeni zanj narediti. Če se bomo zaletavali vanj in iska- li rešitve v tem, da bomo namesto z delom dobivali sredstva na tak ali drugačen način, ne bo nič. Če bomo pa rokave zavihali, pa malo potrpeli, je pa ta tolar lahko v dveh letih tak, kot si ga vsi želimo.« Celjsice Izicušnje Bonom in tudi pravemu tolarju smo po svoje botrovali tudi n^ Celjskem. Boni so se tiskali v Cetisu, papir za novi denar so naredili v radeški papirnici. Sodelovanje s Cetisom ostaja Majcetu v silno lepem spo- minu. »Začelo se je na nekem sestanku na ministrstvu za finance, kjer smo bili oboji postavljeni pred dejstvo, da bo treba v kratkem času narediti določene količine bonov. Ko so Celjani naročali papir v Rade- čah, takrat tam niso vedeU, da gre za denar, naročila so bila za nekega zahtevnejšega naročnika. Časa je bilo res malo, a je bilo delo zelo korektno in pedantno opravljeno, lotili so se ga z odgovornostjo, kakršno lah- ko srečamo le v profesionalni tiskarni za denar. Poleg strokovnih so se skovale člo- veške vezi in res sem vesel, da se Cetis razvija naprej, da izpopolnjuje določena znanja, ki smo jih skupaj pridobili.« Slovenci smo v 12. In 14. stoletju že imeli znamenite kovnice denarja. Spet smo Ce- ljani upali, da bi botrovali kovancem, Aurea, so menili nekateri, bi bila pravšnja. Pa so jih namesto iz Celja pritovorili iz Češke. »Nobene tajne ne bom povedal, če rečem, da smo najprej razmišljali, da bi jih kovali doma,« se je spominjal Majce. »Štiri podjet- ja so kandidirala za ta posel, pa nobeno ni bUo pravšnje. Današnje kovnice v svetu imajo tehnologijo, s katero v minuti naredi- jo 700 do 800 kovancev. Mi bi morali kupiti dva stroja za kovanje in urediti bi morali prostore. Če bi imeli svojo kovnico, bi imeli delo prvo leto, drugo pa že ne več. Naši kovanci bodo šli na tuje le s kakšnimi turi- sti in letno ni treba nadomeščati velikih količin. No, morda bomo pa svojo kovnico še kdaj imeli.« Na pomisleke, zakaj stotini, če z njimi ničesar ne moremo kupiti, Janez Majce od- govarja: »Ah, veste, po materi sem gorenj- ska duša, zato razmišljam v tej smeri, da je tudi stotin denar. Nemci so me naučili: pri enem pfeningu se vse začne. Če nimaš ene- ga, nimaš marke, če nimaš marke, jih nimaš sto. Mi smo preveč jugoslovansko razmi- šljali, dinarja še pobrali nismo. Tako je pač predpisal zakon, ki pravi, da je osnovna enota tolar, ki se deli na sto stotinov. Je pa v svetu že veliko zanimanja med zbiratelji, imamo ponudbe za odkup velikih količin kovancev in to predvsem zaradi lepih moti- vov, ki bodo kovancem očitno odprli pot v svet.« Ni denarja, ki se ga ne bi dalo ponarediti Kadar Janez Majceta povprašajo po tem, kaj počne v prostem času, ne razmišlja veli- ko. »S službo spet«. Poleg čisto službenih zadev se ukvarja s proučevanjem denarja in odkrivanjem zaščit, ki so na denarju, teh- nologijo tiska in prepoznavanjem ponareje- nega denarja. »Ponarejanje denarja je staro toliko, kot je star denar. Že stari vladarji so se sreče- vali s ponaredki, takrat v glavnem s pona- rejenimi kovanci. S pojavom papirnatega denarja so se pač pojavili papirnati pona- redki. Vsako svetovno valuto je danes mo- St.3 - 21. januar 1993 20, 21 Operacija S časopisom v roliaii Ko bom kupil televizor In vlPeo, botio pa glePall filme, pravi zagrebški doktor, ki presela lase gditi. Za novo nemško marko so je tako famozna, da je nikoli 3 ponaredil. Pa je bila zunaj že st dni. Seveda je vse odvisno od Q je neka valuta zanimiva za Ice in koliko je zaščifena. Danes [zdelovalci denarja vključiti čim [iiih elementov, sem sodijo kvali- [• vodni znak, varovalna nitka, iščita je globinski tisk, ki ga po jšnjah še ni mogoče uspešno po- pi ponarejevalcih je pa tako - pri I kriminal, pri drugih za politični ge povzroči škoda nekemu naci- gospodarstvu.« I boni so bili, kot je znano, pogo- iet ponarejevalcev. Janez Majce daja: »Tisočaki niso bili ponared- iš do jutri. Ko smo mi spremljali jih analizirah, je kazalo, da se je elec skrbno lotil stvari. Delo ni ersko, temveč zelo profesionalno, :aj dela. Sreča je, da je izbral slab naredil še nekaj drugih napak, smo ga lahko sledili. Pri novih ! pa tako - narobe bi bilo razmi- jih je nemogoče ponarediti. Denar ^neza Majceta povprašali, če se ikšne anekdote v zvezi z rojstvom ga denarja, je zaman brskal po f [šni stvari, kot je projekt novega kismo bili le Janez Majce, Miljen- ^ot oblikovalec. Rudi Spanzel kot Janez Boljka kot kipar. Veliko je !etisu, ki jih nikoli nihče ne bo , pa moji sodelavci, ki smo jim prenašajo čevlje, čeprav so si mi- lj gre, ampak bonov vseeno niso trenutka, ko smo jih pripravili za jilo pri pravih tolarjih, v Radečah udi, delavci pri papirnem stroju, ke vodnih znakov, ki so ure in ure , da so opravile delo. Tudi o ljudeh Larni ne bomo nikoli nič slišali. Za mi bo ostal spomin na prvo sreča- arjem v Angliji v začetku decem- . Pred poslovno stavbo je takrat renska zastava. Ko je bil gospod iz malo pred tem na obisku pri nas ne je spraševal, kakšna je zastava I sem jo z veseljem opisal. Nisem da sem mu jo zato opisal, da jo sešili. To je lep spomin, decembra ili še tako mlada državca, da naših iso ravno pogosto obešali. Ne vem, la tisto celo prva zastava, ki je ;je v svetu.« Itih, tako da če se bodo pojavili I, bi jih tudi preprosti občani lah- »li. Mi imamo ogromno reliefov, da denar otipati, ponaredki pa so gladki, povoščeni, ravni in razlika Poleg tega je še nekaj zaščit vgra- bi lahko kaj hitro spoznali, za kaj )i ljudi lahko poklicali na pomoč, banka je tako in tako zadnja, ki Ha za ponaredek. Ta se najprej d ljudmi, odkrije se ponavadi slu- e se odkrije dovolj zgodaj, je tudi 3na borba. Če ponaredek začne unedo delat, je pa že težje.« ni bo že mir ki imajo opravka z Janezom Maj- I poznajo kot izjemno zgovornega, 'oljnega človeka. »Vedno pravim, a imeti potrpljenje pri vsaki stva- ri ljudeh. V našem poslu z nejevo- I dosežeš, z ljudmi je treba ravnati ' enakimi partnerji. Nisem direk- \^ eden izmed ljudi v trezorju in Cez mizo poklepetam o čisto vsak- 'areh. Ljudje v meni ne vidijo veli- bava in to mi je všeč. Samo časa je Zjutraj ob šestih se začne urnik in ^em, kdaj se bo končal. Da bi sedli ' slovensko zapeli, za to pa prepro- več časa.« ^ ga nima, si ga Janez Majce mora svoje vnučke. »Takrat se moram •Kšne avtomobile spoznat ali pa na 'asbo. Bi pa rad človek kdaj skočil 'o goro, pa na Katarino in še kak- fOkoliški breg. Zmeraj pravim, da Mžva okoli novega denarja mora leta že traja vse skupaj - od p ko se je začela inflacija in ko ogromne količine denarja v ob- dari niso toliko umirile, da bi re- ^em pa na en dopust. Ampak tam ^0 že mir,« je prepričan. *^ega se najbrž res ne bo zgodilo. IRENA BAŠA Dr. Siniša Glumičič se zdajle najbrž spet ukvarja z enim svojih pacientov, br- ska z iglo za najboljšimi las- nimi otočki in ko se jih bo nabralo dovolj, se bo začel drugi del operativnega pose- ga - presajanje tja, kjer je mati narava ali pa tudi kakš- na bolezen povzročila nelju- bo plešavost. Četrtek je namreč dan, ko v peto nadstropje nebotični- ka, tudi terapija mu pravijo v Rogaški Slatini ali uradno Center za lasišče, prihaja za- grebški zdravnik dr. Siniša Glumičič. Razen ob četrtkih, ki so namenjeni operativnim posegom, prihaja v Rogaško Slatino še ob sobotah, takrat dela v ambulanti. S fotoreportejem Edom sva se v nebotičnik podala minuli četrtek. Najprej si se- žemo v roke s prijazno sestro Romano. Iz omare je privle- kla dva bela plašča, dobiva V Rogaški so za zdaj edini, ki v Sloveniji presajajo lase. Tudi naši sosedje Avstrijci se s takšnimi centri ne morejo ravno pohvaliti, niti jih ni- majo na pretek Italijani. Presajanje las je ameriška pogruntavščina, tam je tudi največ takšnih centrov in ljudi, kise s tem ukvarjajo. še zeleni kapi rn za nameček masko, ki si jo morava nata- kniti na obraz. Tudi čevlji morajo za kratek čas na poli- co. Samo korak ali dva sta bila potrebna, da sva se zna- šla v operacijski dvorani. Nobenih močnih reflektorjev ni bilo, dvorana je pravza- prav majhna soba. Na mizi sredi nje je napol sedel, na- pol ležal gospod mlajših let, prebiral časopis, sestra Du- bravka na stolu za njim pa si je dajala opravka z lasiščem. Temu se pravi, razložita se- stri, iskanje lasnih otočkov ali uradno foliklov. Tanka igla in škarje sta vsaj takrat edina instriunenta, pa seve- da gaze in nekakšne tekoči- ne, tudi nekaj krvi je videti tu in tam. Mlajši gospod pra- vi, da ne čuti bolečin, lokal- na anestezija očitno dobro deluje. Potem se je pridružil dr- . Siniša. Tisto, kar preseneti na prvi pogled, je njegova starost. Pričakovala sem sta- rejšega, nadvse resnega go- spoda, prišel pa je zgovoren rnladi doktor. Kasneje je po- vedal, da ima 26 let. Dvakrat na teden prihaja v Slovenijo iz Zagreba, kjer trenutno po- teka njegova specializacija. Za njim je nabiranje izku- šenj v ZDA, tam je končal tudi srednjo šolo, potem v Zagrebu diplomiral z 22 leti. »Verjetno sem bil naj- mlajši doktor na Hrvaškem,« je ocenil. Tudi po tem študiju si je še leto dni nabiral znanj onstran velike luže, v Bosto- nu. Zadnja tri leta je delal na kliniki Boška Milojeviča, ki je bil po njegovi oceni eden največjih estetskih kirurgov. Umrl je pred dvema mese- cama. Pred nekaj meseci je dr- . Milojevič sklenil do'govor z Zdraviliščem v Rogaški Slatini, najprej so preglede in operacije opravljaU v Za- grebu, nekaj manjšega tudi v Rogaški Slatini. Kasneje so ustanovili cen- ter za lase, kjer so začeli z operativnim zdravljenjem plešavosti. V Rogaški Slatini so začeli maja lani, do konca lanskega leta je bilo v ambu- lanti preko 500 obiskoval- cev, opravili so okoli 80 ope- racij. Pacienti so Slovenci, Avstrijci, Italijani, v zad- njem času Nemci in Angleži. Prihajajo moški in tudi žen- ske vseh starosti, veliko je zlasti mlajših ljudi. Pot do Centra za lase je preprosta. Telefonsko naro- čilo, obisk v ambulanti, zdravljenje, morebitne ope- racije, vse to je potem stvar dogovora. In denarnice, kajti ena operacija velja od 1000 do 2000 mark, kar je še ved- no menda za 200 do 300 od- stotkov manj kot na Zahodu. Dr. Siniša Glumičič pravi: »Ugotoviti je treba, v kakš- nem stanju je lasišče. Ali so lasje že začeli izpadati ali so že izpadli. Ne odločimo se vedno za operacijo, zdravi- mo tudi z raznimi preparati in zeliščnimi ekstrakti, ki jih pripravljamo sami. Opreaci- ja je zadnja stvar, dela se v lokalni anesteziji, pacient bere časopis, se pogovarja, kupiti pa nameravamo tele- vizor in video, pa bodo gle- dali filme, če bodo želeli. Nobenih travm ni, operacija traja dve do tri ure. Po ope- raciji ponavadi ostanejo v zdravilišču še kakšna dva Enkratna operacija oziroma presajanje las velja od tisoč do dva tisoč nemških mark, za zadovoljiv uspeh pa je po- trebnih ponavadi kar nekaj operacij. dneva.« Ampak ena operaci- ja ponavadi ne zadošča, pr treh do petih pa plešavost že postane zgodovina. Razmaki med operacijami trajajo dva do tri mesece, v tem času začnejo rasti tudi lasje in sicer centimeter do dva na mesec. »Rezultati so dobri, plešavost je predvsem estetski problem moškega, medtem ko imajo ženske največ težav zaradi celulita,« pravi dr. Siniša. Operacija je V nekaj mesecih, odkar delu- je v Rogaški Slatini Center za lase, se je v ambulanti zvrstilo preko 500 pacientov, za operativno zdravljenje plešavosti pa so se odločili v okoli 80 primerih. po njegovih besedah trajna rešitev, lasje rastejo, ne izpa- dajo, s temi lasmi gre človek v grob, kot se temu reče. O načrtih pa ta mladi za- grebški zdravnik razmišlja takole: »V Rogaški Slatini želimo urediti center na mednarodnem nivoju, rad bi pripeljal som nekaj ameri- ških kolegov, da bi skupaj operirali, obenem želimo naš center promovirati v zahod- ni Evropi.« Tudi pri lepotnih zadevah torej svet prihaja k nam. Če vam nc gredo v ra- čun cene - estetska kirurgija pač ni sociala. IRENA BAŠA Foto: EDO EINSPIELER Št.3-21.januar 1993 22 Brezobzirno do bolnilca i. v Novem tedniku sem pre- brala članek Brezobzirno dg bolnika. Tudi jaz sem doživela nekaj podobnega kot Stanko Krajnc iz Laškega. Mnilo že 10 let, odkar sem se oglasila k dr. Ani Logar na informacije za mamo. Se da- nes slišim njene besede. Rekla je, da ima mama raka in da bo živela kvečjemu še dva meseca ter da nimamo kaj več priča- kovati. Mama je nato res šla v bolnico v Ljubljano, kjer pa so ugotovili, da ni bUo nič ra- kavega. Mami je bilo podarje- no še 10 let življenja, ne pa dva meseca. Te pa taki ljudje lahko spra- vijo na rob obupa. JOŽICA ŠUC, Kačji dol Brezobzirno do bolnilca ii. Na članek g. Krajnca iz La- škega, z dne 7.1.1993 lahko odgovorim in dodam sledeče. Mnogo nas je, ki smo, ali še doživljamo enaka razočaranja, se tresemo in požiramo solze pred ambulantami v bolnici in čakamo, čakamo... Od kod njim dovoljenje, mar niso sami tudi le ljudje? So se za poklic zdravnika odločili zato, da na bolnike gledajo s prezirom in jim določijo čas smrti? Pred dvema letoma mi je zbolela hčerka, stara 35 let. Bila je sobota, zato sem jo pe- ljala v dežurno ambulanto v celjski Zdravstveni dom. Vsi znaki so kazali, da gre za srce. Sprejela naju je prijazna se- stra, kar za zdravnika ne bi mogla reči. Ko sem ga vpraša- la, če gre za srce, sem dobila vse prej kot dostojen odgovor. Bila sem že tako v skrbeh, pa še ta odnos zdravnika me je spravljaj ob živce. Ker sem tu- di jaz povzdignila glas, naju je poslal v bolnico. Skoraj neza- vestno sem peljala hčerko sa- ma v bolnico, tam pa so jo tudi obdržali. Pomagala sem jo se- stri peljati na oddelek. Dali so jo na kirurgijo za notranje or- gane. Predno sem odšla, me je hčerka prosila, naj vprašam nekoga, zakaj so jo obdržali. Šla sem nazaj k zdravniku, ki jo je sprejel in ga vprašala. Pojasnil mi je, da krvavi iz že- lodca in bo potrebna operaci- ja. Dal mi je telefonsko števil- ko, na katero naj pokličem spet proti večeru, če bodo ve- deli še kaj več. Res sem pokli- cala pozno popoldne. Oglasil se mi je dr. Aužner. Kar vesela sem bUa, da sem dobila prav njega, ali žali Bog, najprej me je vprašal, od kod meni ta tele- fonska številka. Končno sem prišla do besede, toliko, da sem ga vprašala za stanje hčerke. Odgovor je bil kratek in jedrnat: »Pripravljeno ima- mo za operacijo.« Na srečo je niso operirali v Celju, šesti dan so jo odpu- stili domov z odpustnico »v dobrem stanju«. Na žalost ni bilo tako. Po dveh mesecih so jo operirali v Ljubljani na Kliničnem cen- tru. Operirala jo je dežurna ekipa na soboto, upam, da je s tem dosti povedano. Bilo je bolno srce, natrgana aorta in menjali so ji tudi zaklopko. Da še živi, se moram zahva- liti zdravnikom v Topolšici in njenemu ambulantnemu zdravniku dr. Rusu, kakor tudi srečnemu naključju, da se Ce- ljani le niso odločili za opera- cijo. Če bi se, bi bil njen otrok že 2 leti sirota brez matere. Za resnico ne bi izvedeli nikoli. Toliko za danes, če bom še ži- vela, bom še kaj napisala, na žalost o nmogih razočaranjih, ki sem jih in jih še doživljam. V.J., Celje (naslov v uredništvu) Avto šola izletnik Celje - druga plat Smo pač samo ljudje. Eni hodimo peš, drugi pa bi se radi z nič ali malo truda kar naj- boljše prevozili. V tem časopisu je bil v šte- vilki 51/52 objavljen za naše izkušnje zelo nekorekten in pretirano žaljiv članek o Izlet- nikovem inštnjktorju. Delo z ljudmi je težko, še posebej s tistimi, ki morda ko- deks morale poznajo samo kot knjigo, nikoli pa se niso po- glabljali v njegovo vsebino. Morda je gospa ali gospod mnenja, da v naši Sloveniji ob- staja drugačen moralni ko- deks. Zakaj to frazo radi ome- njamo? Zakaj se nikoli ne pre- pričamo, kakšna je v resnici naša osebna morala? Nobena vunetnost ni napisati članek za pritožno knjigo, večja umet- nost je spoštovati samega sebe, svoje kvalitete življenja in ko- rekten odnos do bližnjega. Nihče ni popoln. Vsi smo lju- dje in kdor dela, trdo dela, de- la tudi napake. Sprijazniti se z lastnimi porazi in padci pa odlikuje visoko dostojanstvo in moralo vsakega posamezni- ka. Kdor zna svojo krivdo za neuspeh zvaliti na ramena najbližjega, prijatelja, ki je hotel v najtežjih trenutkih po- magati, svetovati, stati ob strani, pa po našem nrnenju ne more, oziroma ne pozna naj- globljega sporočila, ki ga zah- teva moralni kodeks. Izkušnje bogatijo ljudi. Na- ša vožnja v Izletnikovi avto šo- li je bila prijetna izkušnja več. S temi besedami izrekamo vso spoštovanje do vas, gospod in- štruktor, in vas kljub žaljiv- kam spoštujemo in cenimo ter smo vam za ves vaš nesebičen in korekten odnos iz srca hva- ležni. Ibi victoria, ubi concordia (Tam je zmaga, kjer je sloga) Visoko spoštovana gospa in gospod, upamo, da je vaša ro- ka tokrat srečno izbrala nove- ga inštruktorja in vam želimo, da bi samostojno, odločno, mimo in varno sedeli za vo- lanom! Hvaležni kandidati (naslov v uredništvu) Srečku Čatru, predsedniku BOS I. Marjanu Podobniku, pred- sedniku SLS, Slovenske ljud- ske stranke V vaših nastopih pred voli- tvami ste se zelo zavzemali za pravno državo, kjer bi bile onemogočene kraje, hkrati pa ste zahtevali retroaktivno za- konodajo, ki bi onemogočila legaUzacijo že izpeljanih kraj. V svojih izvajanjih ste bili premalo precizni in vam zato zastavljam konkretna vpraša- nja, ki naj Slovencem in čla- nom našega sindikata pojasni- jo ah gre za resnično pravdo- Ijubnost ah za predvoUlno strategijo, ki s pravdoljub- nostjo nima nikakršne zveze. Ali vaše zavzemanje obsega tudi revizijo 10. in 12. poglavja zakona o zadrugah in takšen zakon o skladu kmetijskih zemljišč, ki ne bo pomenil na- cionalizacije večinskega dela osnovnih sredstev zaposlenih v kmetijskih podjetjih? Petinštirideset procentna administrativna deUtev pre- moženja dela živilsko predelo- valne industrije po 10. poglav- ju zakona o zadrugah pomeni krajo dela premoženja bodisi delavcem bodisi zadružnikom. Ta delež je lahko večji ali tudi bistveno manjši in se realno giblje med O in 70 procenti. Na razpolago imamo doku- mentacijo, ki lahko dokaže tu- di obratno, da se je pretežni del novoustvarjene vrednosti v predelovalni industriji preli- val v zasebni ali zadružni sektor. _Fimmfi ^ la-gtninA in ve^h upravi j alskih pravic na novo ustanovljene zadružnike po 12. poglavju zakona o zadru- gah pomeni, da so bili delavci, ki so to premoženje soustvar- jali s svojim direktnim delom, okradeni. Danes s tem premoženjem mnogokje upravljajo ljudje, ki so v preteklosti in tudi še da- nes, preko polovice pridelka prodali na črnem trgu (nič dr- žavi, nič zadrugi — vse v svoj žep). Odvzeto je bilo premoženje, ki s samo zadrugo ni imelo nič skupnega, razen imena. Zakon o skladu kmetijskih zemljišč skupaj z zakonom o lastninskem preoblikovanju nacionalizira pretežni del os- novnih sredstev, to so vsa zem- ljišča, kmetijskim delovnim organizacijam. Ta zemljišča so bila kuplje- na direktno iz ustvarjenega dohodka tam zaposlenih de- lavcev. Ta dohodek je bil za- vestno usmerjen v nakupe na- mesto v delitev. Torej je tako ustvarjeno premoženje rezul- tat evidentno nizkih osebnih dohodkov in odvzem le-tega ne more biti označen drugače kot. kraja (gre za zemljišča, kjer lastništvo ni sporno po zakonu o denacionalizaciji). Pričakujem odgovor, ki bo pojasnil vaša stališča in vaše poglede na pravno državo. V pravni državi bi po mojem prepričanju morala biti za- konsko zaščitena sleherna lastnina in ne zgolj lastnina posameznih skupin. V vsakem primeru pa država ne bi smela imeti pravice, da krade enim, zato da si z nakradenim kupi lojalnost drugih. Gospod M.Podobnik, pred- sednik SLS! Zelo me je razočaral vaš od- govor na moja konkretna vprašanja. Odgovor je namreč v stilu realsocialističrdh ble- betačev. Jaz vas sprašujem po čem je krompir, vi pa meni od- govarjate, da je na Gorenj- skem megla. Očitate izplačevanje v bo- nih, izplačevanje, ki ste ga tu- di vi sopovzročili v času vaše- ga neuspešnega vladanja. Zav- zemate se za pravno državo in odobravate črne zakole, pose- ke in kraje. Govorite o tržni zakonodaji in kritizirate libe- ralni uvoz. Sami sebi naspro- tujete, ko govorite o preUvanju sredstev, ki jih sploh ni, ker je kmetijstvo tudi po vaši zaslugi tako sesuto, da ni kaj prelivati. Spoštovani mladi gospod! V naši stroki je krava breja ali pa preizna, samo majčkeno breja, kot bi želeli vi, ne more biti. SREČKO ČATER, predsednik ROS KŽIS Številni pohodi Ob notici Številni pohodi v NT 7.1.1993 bi rad opozoril na Koledar izletov, pohodov, tekmovanj in prireditev, ki ga je izdalo Planinsko društvo Polzela ob 100-letnici Savinj- ske podružnice SPD. Društvo, katerega delovanje je pred 30 leti popolnoma zamrlo - na občnem zboru 12.12.1963 so bili samo 4 člani - se je povzpe- lo in danes je eno najbolj ak- tivnih v dolini. Leta 1981 so dobili nazaj Don na Oljki, ki jim je bil 1. marca 1964 odvzet, dom obnovUi in danes pred- stavlja enega najlepših planin- skih domov daleč naokoli. Marsikdo, ki je avgusta 1981 bral dokimient Obnovitvena dela v domu na Oljki, kjer so navedena vsa dela od odprave gobe, ki je imičevala dom do ureditve okolice danes, ne mo- re verjeti, da je bilo vse to in še več res opravljeno. Vendar planinsko gospodar- stvo ni edino delo društva. To nam potrjuje tudi koledar izletov... Že v uvodu koledar- ja opozarjajo na novo planin- sko pot Po poteh Andraža. Opozarjajo na najnovejšo pri- dobitev, pot, ki odkriva svet Krajevne skupnosti Andraž. Opozarjajo tudi na Savinjsko planinsko pot, sprašujemo pa, zakaj planince ne opozorijo na razglede iz Kadunca, nove toč- ke poti. S te točke so prečudo- viti razgledi na Savinjsko do- lino, na Sevčnik, na Kale itd. Navajajo podatke ob 100-let- nici organiziranega planin- stva. Tu se sprašujemo, kakšni kriteriji so veljali za objavo posameznih podatkov? V kole- darju npr. izvemo, kdaj je bila otvoritev koče na Boču (1899), ne izvemo pa za otvoritev koče na Mrzlici. In to kljub temu, da je letos 100 let, kar so Franc Kocbek - prvi načelnik SP SPD, znani publicist Ivan Kač Savinjski in nadučitelj Anton Petriček, leta 1893 predlagali, da se zgradi koča na Mrzlici. To so uresničili planinci iz Žalca in 28. septembra 1899, na dan Sv. Venčeslava - češki narodni praznik - je bila otvo- ritev koče. Venčeslav je bil če- ški kralj in od nekdaj je bil to dan sokolov in planincev, tako čeških kot slovenskih - pobra- tenje med narodi. Zapišimo še, da je Fran Kocbek pred 90 leti v Vodniku po gorah in dolinah v Savinjskih planinah (1903) zapisal: »Mrzlica je masivna, do vrha obrasla gora, s tremi vrhovi, zato jo imenujejo tudi Savinjski Triglav. Razgled z nje je zelo zanimiv. Slovi pa tudi po redki rastlini asphode- lus albus, ki raste na južni strani sedla med vzhodnim in zahodnim vrhom. Za udobno bivanje služi Hausenbichlerje- va koča, ki ima tudi štiri ležiš- ča z žimnicami...« Podatki v koledarju marsi- kaj povedo, mislim pa, da bi morali bolj osvetliti domačo zgodovino plaminstva in če smo malo neskronmi, lahko mimo zapišemo, da so se tudi v Spodnji Savinjski dolini po- stavljali začetni temelji pla- ninstva v Sloveniji. FRANC JEŽOVNIK, Griže Slovenilales? Da, hvala! Bralka M.Jošt iz Celja ima prav, da znajo pri Slovenijale- su v Celju tudi drugače (bolje) poslovati. Takole, na primer: Da stane neki kos pohištva 3000 DEM, da so ugodni pla- čilni pogoji s sedmimi obroki in 30 odstotnim avansom. Ob vplačilu avansa pa se ugotovi, da tisti kos pohištva ne spada v kategorijo kreditov (plačati vse naenkrat). Verjetno bi potem M.Jošta spet bila v časopisu z Ne, hva- la in Joštovi ne bi imeli tistega kosa pohištva! Poslovna tajnost pa je, kako smo dobili tisti kos pohištva (nima ga več Slovenijales), ka- ko se je obročno odplačevanje le dogodilo in kako smo še isti dan dobili tisti kos pohištva! Zato: DA, s Slovenijalesom Celje! PETER ZALOKAR, Vransko PREJELI SMO Kdai se bo dvignila zavesa? Večkrat smo priča raznoraz- nim »pripetijam« v naši okoli- ci in družbi, v družbi, ki se je odločno napotila v civilizirano Evropo, a se ne more iznebiti balkanskega odnosa — brez ve- sti, brez odgovornosti,' brez odnosa do okolice. Krivi smo sami. Premalo smo zahtevni, kritični in od- ločni za radikalno odpravlja- nje takšnih neodgovornih od- nosov do nas samih. Pa kljub temu ni vedno tako. Lep, poh- vale vreden je odnos vodstva Kinopodjetja Celje, ki se je javno preko radia opravičil za izpad predstave, ki je niso iz- vedb zaradi neogrevane dvo- rane. Takoj spozneimo odgo- vomost in skrb vodilnih za družbeno pomemben objekt, pa čeravno je to vprašanje dveh uric, ki jih morebitni obi- skovalec ni mogel preživeti ob gledanju fihna. Graje vredno pa je to, kar se dogaja v ŠRC Golovec na zim- skem bazenu. Stekla jim je vo- da med prazniki in še danes ni odprt. Pa kaj, bazen itak pri- naša samo izgubo, vedno trdi- jo odgovorni. Kaj pa družbene dobrine za našo mladino, športnike in občane? Ali so res samo dobičkanosni sejmi edi- nega pomena za celjsko druž- bo? Kje so tukaj odgovomi ob- činski organi, športna zveza in tisti, ki so merodajni, da pokli- čejo nekoga na odgovomost? Morda se premalo zavedamo in cenimo pomembnost tega objekta ali pa morda ne veste, da se v organizaciji in pod strokovnim vodstvom PK Neptun Celje v zimskem baze- nu nauči plavati več kot tisoč otrok, da je tu organizirana aktivnost plavanja z obiskom več sto otrok, da so tu tekmo- valne skupine plavalcev, ki so najbolj prizadeti. Ali se zave- date, da ti plavalci tekmovalci vstajajo zjutraj in že ob 6. uri, pred poukom trenirajo? Da za- radi vaših »peripetij« izgubijo toliko in toliko, več mesecev vloženega trdega dela in tm- da? Ali se zavedate koliko je tu razvrednotenega vloženega dela in truda trenerjev in star- šev plavalcev, ki mukoma za- gotavljajo osnovne pogoje in sredstva za izvedbo progra- mov? Ali se bo našel kdo, ki bo poravnal materialno škodo PK Neptun kot nadomestilo za iz- pad dohodka in dodatnih stro- škov prevozov na treninge v Maribor? Še več pa je škode, ki je ne- popravljiva in izhaja iz moral- no etičnega odnosa do nas vseh. Veliko odličnih športni- kov plavalcev ste z vašimi »pe- ripetijami« omejili in jim one- mogočili doseči res vrhunske rezultate. Ali za celjske pla- valce res ni dmgje posluha kot v klubu samem? Zadnje čase tudi problematika upravljanja bazenov kaže na to, saj se eno- stavno v ospredje postavlja vse drugo, razen kako se bo v no- vih pogojih obdržal PK Nep- tim. PK Neptun je neizpodbit- no dobro organizirana in družbeno koristna formacija in je v celotni aktivnosti odvi- sen od obeh bazenov. Zakaj vsi ti ljudje na občinskih organih in v športni zvezi ne spoznajo, da z dobronamernimi predlogi nove organiziranosti kluba ali zagotavljanja obstoja kluba v kateri koli varianti uprav- Ijalca bazenov rešijo problem. Čudim se, da v danih trenut- kih ne pade nobeno delegatsko vprašanje na sejah IS občine. saj je v poletnih mesecih PK Neptun moral zagovarjati enodnevne zamude odprtja letnega kopališča. V Golovcu je bazen zaprt od jimija do no- vembra, kakor pač odloči »nekdo«, ne oziraje se na želje, potrebe, zahteve vseh uporab- nikov. Na koncu koncev so vendar finančne občinske do- tacije namenjene uravnavanju nečesa? Vzdrževanje, inter- vencijska popravila in odprav- ljanje napak so stvar sposob- nosti, pripravljenosti in čuta odgovornosti. Neptunovci to vemo iz lastnih izkušenj na letnem bazenu. Prepričan sem tudi, da bi pri upravljanju v privatni režiji do takšnih problemov sploh ne prišlo. Sprašujem se, kaj je ozadje vsega? Kakšne mreže se plete- jo? Zakaj največji uporabnik bazenov PK Neptun in mi ob- čani nismo seznanjeni z name- rami trenutno odgovornih za bazene. KoUkor mi je znano, je podanih več pobud zasebnega upravljanja bazenov. Zakaj nihče ne odgovarja ali se prič- ne uradno pogovarjati za reše- vanje te problematike? Ponud- be so zagotavljale investicij- sko vlaganje v objekte, pred- vsem letni bazen, obenem pa nudile pokroviteljstvo plaval- nemu klubu. Ponudbe, ki se jim v današnjem času ne bi nihče odrekel. Kaj se skriva za zaveso? Upajmo, da se bodo naši ce- njeni odgovomi funkcionarji le prebudili in našli primemo rešitev, ki naj bo v dobro mla- dim, Celjanom, športnikom, šolam in VVO. PK Neptun je s svojim dolgoletnim delom, organiziranostjo, strokovnim kadrom in prostovoljnim de- lom dokazal to, kar mu neka- teri nočejo priznati. JOŽE JURAK Obvestilo javnosti Ob tej priliki se javnosti obračajo nekdanje delavke (snažilke) Gradiš Celje, sedaj delavke CSD, privatnega obr- nika Borisa Pratnekarja iz Ce- lja. Delavke CSD se javnosti ne predstavljamo zaradi tega, ker smo zadovoljne ali samo zaradi naše predstavitve. V naši firmi že od samega začetka poslovanje ne teče ta- ko kako bi moralo. Ogrožene so, nas delavk, osnovne pravi- ce, ki jih je delodajalec dolžan spoštovati. Zato smo delavke zaskrbljene in se sprašujemo, kako nekatere institucije v Ce- lju, predvsem občinski inšpek- torat, SDK inšpektorat, sodiš- če, davčna uprava in navse- Smo profesionalen, sodobno organiziran, najboljši rokometni klub v Sloveniji, z velikimi mednarodnimi ambicijami. V letu 1992 smo, razen pri starejših pionirjih, osvojili vse naslove državnih prvakov m slovenski pokal. Na poti v Evropo pa nas je žal že v prvem kolu ustavil evropski prvak Zagreb. Letos smo še močnejši in izkušenejši! Z načrtovanimi igralskimi okrepitvami pričakujemo uspehe tudi v evropskem tekmovanju in seveda potrditev domačih rezultatov. Smo tudi vaša priložnost! Priložnost, da preko nas in naših igralcev reklamirate vaŠe izdelke ali storitve. Skupaj z našim pokroviteljem Pivovarno Laško vam zagotavljamo korektno in učinkovito izpoljnjevanje dogovorjenih propagandnih uslug v domači dvorani Golovec, sirom po Sloveniji, na tujem ali pri TV-prenosih. Ce ste pripravljeni sodelovati, nas pokličite na telefon 063/34-992. Potrudili se bomo, da vam ne bo žal! Št.3-21.januar 1993 23 zadnje borza za zaposlovanje, dovolijo sploh poslovati g. Bo- risu Ptatnekarju. Mogoče za- radi tega, ker je CSD registri- rana kot družbena firma prav pri SDK Celje? V civiUziranem svetu sindikati ustavijo vseka- kršno delo delodajalca, vse do takrat dokler delodajalec ne izpolni Vse pogoje za normalno poslovanje podjetja in navse- zadnje ceh plača sam. Tako kot je pri naši firmi, na široko gledano, tega nikjer ni, a ome- njene institucije se vrtijo v za- čaranem krogu in počasi dela- jo. Me, delavke, nismo advo- kati, pravobranilci, sodišče, me smo delavke in želitno za svoje delo plačilo, želimo otro- ške doklade, želimo kolikor toliko svoje pravice. Ne želimo nobenega trgovanja z ljudmi, eni knjiga, drugo z borze in tako v nedogled. Kljub naši pogodbi z Gradiš Celje, smo delavke prisiljene delati tam kjer naredi pogod- bo, ali na črno, kakor se to reče. Tukaj so predvideni raz- no razni tereni, prenočišča, delo ob vsakem času, kadar pač pride po tebe ne glede, če imaš otroke ali druge obvez- nosti. Bolniška, oziroma obi- ski pri zdravniku, letni do- pust, plačanje nadurnih ur ali koriščenje ur, to je najstrožje prepovedano (knjiga mimo- grede). O plači da ne govorimo. V zanjem času jo dobivamo vsak tretji mesec in zdaj je vprašanje, če jo bomo sploh dobili, a delati moraš. SDK Celje si dovoli nakazati naše otroške doklade, čeprav ve, da izplačila OD ni bilo. Mirne du- še inšpektorat gleda, kako za- pravlja od naših otrok denar, katerega nam nakaže socialna ustanova. Mi jih praktično iz tega denarja živimo, ker nima- mo drugih prihodkov in plače, katero smo zdavnaj zaslužiU. Zato smo delavke mišljenja, da bomo svoje težave povedale tudi rnšektoratu R Slovenije in inšpektoratu SDK R Sloveni- je, pa tudi, če bo potrebno, ameriškemu predstavništvu v Ljubljani, da vidijo, kako bi- rokrati živijo in kako jim je lepo, če imajo sužnje v nezaže- Ijeni demokraciji. Bodite prepričani, da mi na- vadni ljudje razumemo današ- nji čas, ampak ne na takšen način. Zato, navadni ljudje, bodite previdni in vam ne sve- tujemo, da pridete v našo fir- mo delat, kajti kmalu boste ostaU brez plače, potem pa na sončno upravo! DELAVKE CSD, Celje (osem podpisanih) Kaj počne Z. Jelinčič v siovensicem pariamentu? To, kar se je dogajalo v par- lamentu prejšnji teden v zvezi s SNS oziroma Z.Jelinčičem in javno izraženo, podporo v prid mandatarja J. Drnov- ška, potrjuje tezo, da je Z. Je- linčič že začel uresničevati svojo idejo, češ da so predvo- lilne obljube povsem nekaj drugega kot pa vsaj delno uresničevanje le-teh. Dejstvo je, da si je Z. J. pri- svojil vso oblast tako v SNS kot tudi v poslanskem klubu stranke, zato ima vso moč, da prisiljuje (javno) poslance SNS, da glasujejo za podporo mandatarju J. D., ki ga je v predvolilnih obljubah obto- ževal za vse mogoče »proti slo- venske dejavnosti«. S tem je Z. J. praktično izdal svojo last- no načelnost, hkrati s tem pa tudi programsko usmeritev stranke. Temu dejanju sta se uprla le poslanca Stanič in Poljšak, ki pa ju je seveda že izključil iz poslanskega kluba. Če bo šlo tako naprej, bo ver- jetno ostal poslanec SNS le še Z. J., zato upam, da se bodo poslanci in članstvo zganili ter ohranili kontinuiteto SNS in ne bodo več podlegali kot gla- sovalno orodje Z.Jelinčiča. Z.Jelinčič se je začel obna- šati kot parlamentarni »deček za vse«, samo da bi zaščitil se- be in svojo preteklost. Menim, in tudi veliko članov stranke je mnenja, da je SNS lahko naj- močnejša opozicijska stranka,, ki ima 10 odstotno kredibil- nost slovenskega volilnega te- lesa. Volilci SNS niso volili za- to, da se bo »prostituirala« pod taktirko Z.Jelinčiča vladajoči postkomunistični oligarhiji J. Drnovška. Prej ko slej bo prišlo do vr- Ihunca v SNS, zato so Jelinči- čeve izjave o tem, da v stranki ni razhajanj, iz trte zvite. Ra- zhajanja so, nekateri že preha- jajo v Slovensko zvezo (sedež Trbovlje) in pa v Nacional so- cialno zvezo (sedež v Velenju). GREGOR URANIČ, P.S. Celje S tem pismom zavračam vsa namigovanja o tem, da se toli- ko trudim zopet postati »lo- kalni podložnik Z.J.«, ki so se pojavljala na Rumeni strani vašega časopisa. SNS sma- tram kot stranko, ki navsezad- nje zastopa legalno izražena nmenja v prid Slovencem, ne pa kot sredstvo za osebno pro- mocijo Z. J. Poziv mobiliziranim Slovencem Društvo mobiliziranih Slo- vencev v neško vojsko 1941- 1945, Glavni odbor Celje ter Združenje mobiliziranih Go- renjcev v redno nemško vojsko v času 1941-1945, Kranj, poši- ljata naslenji Poziv mobilizi- ranim Slovencev v nemško vojsko v času 1941-1945. I. Vlada Republike Slovenije je na 23. seji, dne 1. oktobra 1992, določila medresorsko komisijo, ki naj obravnava vprašanja vojne odškodnine osebam, ki so med drugo sve- tovno vojno utrpele škodo. V ta namen je na svoji 30. seji dne 5. novembra 1992 z odlo- koma 590-21/91-1/10-8 ter 590-21/91-1/13-8 imenovala tudi člane te komisije. Med osebe, ki so med 2. sve- tovno vojno utrpele škodo, spadajo tudi Slovenci, mobili- zirani v nemško vojsko v času 1941-1945. Zato je vlada Re- publike Slovenije imenovala v to komisijo tudi predstavni- ke obeh naših organizacij. Naloga komisije je, da pri- pravi strokovne podlage in do- kumentacijo za uveljavljanje vojne odškodnine po naših skupnih kriterijih. II. Da bi lahko zadostili na- šim nalogam v tej komisiji je nujno, da ugotovimo, koliko nas je bilo mobiliziranih, koh- ko jih je padlo ali umrlo med vojno ali v ujetništvu ali pa so izginiU neposredno takrat, ko so se vračah iz ujetništva do- mov, koUko jih umrlo potem doma vse do danes in koliko nas je danes še pri žiljenju. Ker uradnOi seznamov o gomih dejstvih ni, je zaradi ugotavljanja škode in uveljav- ljanja odškodnine nujno po- trebno ugotoviti število vseh naštetih kategorij mobilizi- rancev. III. Zato obe gornji organi- zaciji iz Celja in Kranja pozi- vata vse še danes živeče mobi- lizirance v nemško vojsko, ki še niso v evidencah včlanjenih bodisi v Celju ali Kranju, vse svojce padlih, pogrešanih ali mnrUh, da podajo svoje toza- devne osebne prijave. Navesti je treba sledeče podatke: - kdaj so bili mobilizirani in kam, če je mogoče, v katero vojaško enoto, kdaj so padli in kje, oz. kdaj so umrli in koga so zapustili, ali je bil padli mo- biliziranec edinec oz. ali jih je morda padlo več iz iste druži- ne in podobno. Še živeči in ne- prijavljeni naj poleg omenje- nih osnovnih podatkov nave- dejo še razpoložljive podatke o renjevanju in o ev. posledični invalidnosti ter o ev. prejema- nju delne oskrbnine iz Fulde. Opozarjamo, da se ta poziv nanaša na vsakega mobilizi- ranca v nemško vojsko, ne gle- de na njegove poznejše odloči- tve in ev. spremembe do konca vojne: maja 1945. rv. Prijave zbirajo Območni odbori društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 v Celju, Mariboru, Ptuju Ormožu, Ljutomeru, Radgoni, Šmarju pri Jelšah, Lenartu v SI. Goricah, Vele- nju, Sevnici, Mozirju, SI. Gradcu, SI. Konjicah, Krškem, SI. Bistrici, Brežicah, Radljah ob Dravi, Ravnah na Koro- škem, Ljubljani in Hrastniku. Združenje mobiliziranih Gk»renjcev v redno nemško vojsko 1941-1945 Kranj pa bo zbiralo prijave v Kranju na se- dežu združenja, Poštna ulica 3, ter v Kamniku na občini so- ba ll/I in to ob običajnih uradnih dneh in urah, ki velja- jo že doslej. V. Poziv je odprt do vljučno 15.marca 1993 in velja kot prostovoljen z opozorilom, da se bodo podatki, zbrani do te- ga datuma, smatrali za podat- ke, ki so potrebni pri predla- ganju in uveljavljanju od- škodnin. Stroški prijave so enotni, pavšalni: po 500 SIT za vsake- ga novega prijavljenca. ZDRUŽENJE MOBILIZIRANIH GORENJCEV, Kranj in DRUŠTVO MOBILIZIRANIH SLOVENCEV V NEMŠKO VOJSKO 1941-1945, Celje O socialnili podporah in še Icaj človeka stisne pri srcu, ko vidi dolgo vrsto čakajočih na 50 kg moke, mleka v prahu, sira, konzerve z več vrstami mesa, rib in še marsičesa dru- gega. Pred nedavnim se je social- na oblast odločila, da ob veli- kih praznikih, med njimi je tu- di Miklavževo, obdari najrev- nejše v občini. Tudi v povojnih letih je bilo hudo, toda v pro- cesijah le nismo stali. Zdaj se širijo razne govori- ce, kdo je bil resnično upravi- čen in kdo ne. Komur stoji na domačem dvorišču fičak, katr- ca, celo golf, prav gotovo ne. Takih je bilo v vrsti pred ob- činsko socialo kar precej. Ali pa ima pravo vilo in na steni napis: Oddajamo sobe. Način razdeUtve je bil ne- pravilen, kaj šele pravičen. Vem za več primerov, ko se sprašujejo, kam s 50 kg moke? Organizator bi moral kUcati posameznike, tako pa je bilo vsem mimoidočim tujcem na očeh, kako se v mladi državi Sloveniji živi. Je kar verjetno, da so posnetki šli tudi v tujino. Tudi veliki vrtičkarji s skri- tim svinjakom na spadajo v ta- ko imenovano socialno vrsto. Ni zgledno, da smo to storili v času »bojev za novo vlado in njenega predsednika«. Kakor je univerzitetna pe- dagoginja povedala, da se na- čin poučevanja v osnovnih šo- lah skoraj ni nič spremenil: še zmeraj prevladuje predava- teljski pouk. Vse preveč je uče- nja na pamet, premalo je svo- bodnih raziskav po načinu: kako si pa ti rešil nalogo? Zahtevamo višjo plačo, višje pokojnine, socialne podpore, na cesti pa imamo 140 tisoč brezposelnih. Če bi bilo pra- vilno in delovno vodeno, ne bi bilo treba takih socialnih pod- por. Od vodečih vedno sUšimo: jutri bo lepše! DRAGO KUMER, Prebold PRITOŽNA KNJIGA , Šmarski hram in Rogla! Ob novoletnih praznikih so bila gostišča dobro zasedena. Za 2. januar smo iskali dve dvoposteljni sobi. 30. decem- bra smo klicali Šmarski hram in dobili odgovor, da ni pro- blemov. Za gotovost smo še enkrat klicali 1. januarja po- poldan in zopet je bil pozitiven odgovor. 2. januarja pridejo gosti v Šmarski hram, kjer jih sprej- me prijazna natakarica. Ko se dogovorijo, po kaj so prišli, jim pove, da je ena soba z dve- ma posteljama, ena pa enopo- steljna. Zadovoljili so se in šli pogledat. Ko uvidijo, da dva res ne moreta spati v tako ozki postelji, prosijo natakarico, naj jim da drugo sobo, saj ni bilo razen njih nobenega go- sta. Prijazno jim hoče poma- gati, pa kaj, ko se ni dalo najti potrebnih stvari; tako so si po- magali z damast prti in sami uredili sobo, kolikor se je dalo. Da o sanitarijah sploh ne go- vorimo. Bile so neuporabne in tudi v rečeno urejeni sobi se jih ni dalo uporabljati, odtok zamašen z lasmi..., tuš bana pa z umazanijo. Tako so ob 6. uri zjutraj že zapustili hlad- no umazano prenočišče. Ker so en teden preživeli na Rogli v lepo urejenem, toplem hotelu Planja, si niso mogli zamisliti, da lahko kaj takega doživijo. Ko smo hoteli na ta razoča- ranja opozoriti direktorja Šmarskega Hrama, se je ogla- sila namestnica gospa Lidija, tako se je vsaj predstavila. Opozorili smo jo na ta dogaja- nja, ona pa se je samo smejala, in smejala, čeprav se nam zdi, da ni to smešno ampak sra- motno, da se kaj takega dogaja v njihovi hiši in da bo ta sloves odšel do Dortmimda. O neprijetnem dogodku pi- šemo, ker želimo opozoriti vodstvo, da se ne bi kaj takega zgodilo še drugim gostom, ker se je pa gospa Lidija obnašala tako nekulturno, mislim, da si zasluži ne samo objavo v časo- pisu, ampak še kaj več. Pridi- te, g. Lidija, pogledat v Nemči- jo, kako je treba delati. Če bi se tukaj tako delalo, bi bila tudi tukaj Nemčija. OLGICA SAUER-BIZJAK, Dortmund ZAHVALE, POHVALE v nesreči nisi sam Dne 7. januarja 1993 mi je zgorelo gospodarsko poslopje, traktor, krma in nrnogo gospo- darskih dobrin. Materialna škoda je ogromna, saj je leseni zgornji del popolnoma uničen, škode na gospodarskem po- slopju pa je za okoli osem mili- jonov tolarjev. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste mi priskočili na pomoč in s tem dokazali, da človek v ne- sreči res ni sam in da so dobri sosedje in prijatelji več vredni kot denar, kot pravi star slo- venski pregovor. Posebej bi se rad zahvalil policistu Milanu Petroviču in Sandiju Siterju, omenjena lov- ca sta se vračala z lova in sta prva opazila požar. Milanu Petroviču gre še posebna zah- vala za rešitev zetovega golfa iz ognjenih zublje in rešitev ži- vine. Ravnal je zelo hitro in brez panike, poklical gasilce in pomagal pri reševanju. Zahvaliti se moram gasil- skemu društvu Ljubečna in ostahm gasilskim društvom in poklicnim gasilcem iz Celja, da ni nastala še večja materi- alna škoda in da se požar ni razširil še na druge objekte. Zahvaljujem se vsem sosedom, ki so mi vzeli pod streho živino in krmljenje, pomoč pri odvo- zu s traktorji in hakladalcem in čiščenju okoli zgorelega go- spodarskega objekta. Hvala vsem, ki ste mi že pomagali pri podiranju lesa in prevozu lesa za ostrešje. Vesel sem vsake pomoči soseda, prijatelja, vsa- kega, ki mi je v teh težkih tre- nutkih kakorkoli pomagal in se priporočam za pomoč na- prej. Se enkrat hvala vsem za dosedaj izkazano pomoč. JURIJ MASTNAK, Razgor PRIREDITVE LEDALIŠČE Slovensko ljudsko gledališče Celje bo danes ob 17. uri za. abonma 4. šolski in izven uprizorilo igro Victor ali otroci na oblasti, režiserja Fancija Križaja, jutri v petek, 22. januarja ob 10. uri pa bodo uprizorili Razbojnike, režiserja Roberta Raponje za abonma Srednje ekonomske šole Celje 2. V torek, 26. januarja bodo z Sherlockovim zadnjim primerom ob 19. uri zvečer gosto- vali v Kulturnem domu Slovenske Konjice. V Domu kulture v Šmarju pri Jelšah bodo jutri, v petek, 22. januarja ob 19.30 uri uprizorili delo Friedericha Schillerja Razbojniki, ki ga bodo za gledališki abonma in izven uprizorili člani Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. s OMCERTI V KLjUBU v Celju bo v soboto ob 21. uri koncert Draga Mlinareca. V Narodnem domu bo nocoj ob 19.30 koncert Akademskega pevskega zbora iz Celja, ki ga vodi Adriana Požim. V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo v soboto, 23. januarja ob 20. uri koncert Moškega pevskega zbora Zdravi- lišča Rogaška Slatina, ki ga vodi Franc Plohi. V jedilnici hotela Atomske Toplice v Podčetrtku bo jutri, v petek, 22.januarja ob 20. uri koncert Mešanega pevskega zbora iz Zreč. V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini bo od jutri, petka dalje odprta razstava španskega slikarja, založnika in umetnostnega kritika Alberta Estrade Vilarassa iz Španije, ki jo je posredoval Narodni muzej iz Ljubljane. V Osrednji knjižnici v Celju bo še do konca januarja na ogled razstava Imeli smo ljudi. V Stari grofiji v Celju si lahko do konca januarja ogledate razstavo Staro steklo in keramika na Celjskem, ki je plod dolgoletnih raziskav prof. Milene Moškon in je bila uspešno predstavljena v Barnbachu v Avstriji. V Muzeju novejše zgodovine v Celju bo do 31. januarja na ogled razstava Siva kučma, bela brada. j V Likovnem salonu v Celju bodo danes, v četrtek, 21. januarja j ob 20. uri odprli razstavo akademske slikarke Alenke Pirman iz i Ljubljane z naslovom Skate muzej. V Cafe galeriji bodo v ponedeljek, 25. januarja ob 20. uri odprU; razstavo risb in grafik avtorja Igorja Koprivnika-Biggla, ki bo na ogled do 13. februarja. i V galeriji Mozirje si lahko do jutri, petka 22. januarja ogledate j razstavo del varovancev Centra za varstvo in delo Golovec • Celje. V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini si lahko do '■ 5. februarja ogledate mednarodno grafično razstavo Grafika in^ Ubro, na kateri sodeluje 8 slovenskih in itahjanskih grafikov. i M O Celje Union od 21.1. Osmi potnik 3 - ameriški film. Mali Union od 21.1. dalje Mediterraneo - italijanski film. Metropol do 25.1. Gladiator - ameriški film; od 26.1. dalje Vikend z Bemijem - ameriški fihn in Oddelek za umore - ameri- ški film. , Šentjur \ Kino dom 22.1. Vikend z Bemijem - ameriški film; 24.1.s Mediterraneo - italijanski fihn. i Šmarje pri Jelšah I Dom kulture Šmarje 22., 23. in 24.1. Kosec - ameriški film. STALO Knjižnica Laško in Zdravstveni dom Laško vabita na preda- ■ vanje doc.prof.Miloša Rybara Zgodovina zdravstva v Laškem,; ki bo jutri, v petek, 22. januarja ob 18. uri. ■ V Zdravilišču Laško pripravljajo v soboto zabavno-družabni i večer z duetom Primavera; otroški folklorni nastop bo v nedeljo, ■ 24. januarja ob 16. uri z nastopom folklorne skupine Lipa iz Rečice; za obiskovalce organizirajo v ponedeljek, 25. januarja z zborom v recepciji ob 10.30 uri ogled Laškega in pivovarne; v torek, 26. januarja ob 20. uri bo folklorna revija domačih pesmi, plesov in običajev v izvedbi folklorne skupine Anton Tanc iz Marija Gradca; v sredo, 27. januarja ob 17. uri bo stro- kovno predavanje o Zdravi prehrani in zdravem načinu prehra- njevanja Ice Sitarovasnik, ob 20. uri pa bo večer ob zvokih citer, na katerem bo igral Peter Napret. V Zdravilišču Atomske Toplice v Podčetrtku pa bodo danes ob 17.30 organizirali predavanje o Kožnih boleznih, o katerih bo predaval prim. spec. dr. med. Jože Arzenšek. V Dvorani Golovec v Celju pripravlja danes, v četrtek ob 17.30 uri plesna skupina Igen Studia za ples Celje Odprta vrata studia, ki ga vodi Igor Jelen in kjer se lahko seznanite tudi z njihovim delovanjem in člani. Št.3 - 21.januar 1993 24 Srebrni jubilej v senci Celjski Instrumentalni kvintet proslavlja 25 let dela _ Med najstarejšimi aktivni- mi ansambli v Sloveniji je Celjski instrumentalni kvin- tet, ki ga vsa leta prizadevno in uspešno vodi Mirko Polut- nik. Lani so bili stari 25 let in še v začetku leta so napo- vedovali kar precej zanimi- vosti, s katerimi naj bi pro- slavili ta jubilej. Žal se jim je zalomilo in s pravim proslavljanjem ni bilo nič. »Vse leto smo imeli velike težave z basistom, ki ga enostavno nismo uspeli dobiti in smo bili odvisni od stalnih zamenjav in nadome- stovanj,« je povedal Polut- nik. »Zato se resnejših pro- jektov nismo uspeli lotiti, kar pa ne pomeni, da nismo vseeno veliko nastopali in igrali tako doma, kot nekaj malega tudi v tujini.« Celjski instrumentalni kvintet veliko nastopa tudi za NT&RC in je tako bil lani kar trikrat naš gost. Najprej je razveseljeval ljudi na oživljenem pustnem karne- valu v središču Celja, potem je nastopil na zaključnem javnem radijskem žrebanju v Vinski gori, zraven pa je tudi bil s pesmijo na kaseti Pozdrav z morja, ki smo jo izdali ob 20. izletu 100 kmeč- kih žensk na morje. Novembra so kljub teža- vam uspeli posneti samostoj- no pol urno televizijsko od-^ dajo s sicer starimi vižami, vendar je bila oddaja, ki je bila na sporedu v začetku ja- nuarja, prav lepa. V novo le- to so člani CIK startali z manj težavami, kot so jih imeli lani, saj so končno do- bili novega basista, Gregorja Rupa iz Slovenske Bistrice. »Zdaj se bomo lotili pri- prave na izdajo nove kase- te,« že boljše volje pripove- duje Mirko Polutnik. »Ko bodo viže pripravljene, jih bo obdelal naš bivši član Igor Podpečan, pri katerem bomo verjetno tudi posneli kaseto. Ima dober studio Zlati zvoki, smo prijatelji in ni bojazni, da ne bi na trg prišla dobra zadeva. Torej, ljubitelji naše glasbe naj še malo potrpijo, ne bodo pa razočarani, ko bo kaseta pred njimi.« Jubilejno leto je za njimi, časa za slavje pa je vseeno še dovolj. Možnost bo tudi ob novi kaseti, sicer pa Mirko Mirko Polutnik, Vitanje 156: »Mnogi me sprašujejo, zakaj se imenujemo Celjski instru- mentalni kvintet, če sem pa kot vodja iz Vitanja. Do pri- hoda v Vitanje, kjer sem si zgradil hišo, sem namreč dolgo stanoval v Celju in tam tudi ustanovil ansambel.« dolgoletno skupno igranje, kjer se je zamenjalo zelo ma- lo članov, pojasnuje takole: »Zdržali smo 25 let zato, ker smo dobri prijatelji. Vsi smo zaposleni in glasbo jem- ljemo kot bobi.« Vendar to je njihov izred- no resen konjiček, kar se pozna tudi v visoko kvalitet- ni glasbi. In zato ima CIK tudi ime v slovenskem pro- storu domače glasbe. TONE VRABL Po dvalsetih letih prva icaseta Med tistimi slovenskimi an- sambli, ki so rekorderji pri ča- kanju za izid prve lastne kase- te, je vsekakor ansambel Bra- tov Poljanšek iz Srednje vasi 54 pri Kamniku. Miniti je mo- ralo natanko dvaindvajset let, da se lahko pohvalijo s svojim prvencem, ki so ga dobili v pr- vem mesecu letošnjega leta. To pa ne pomeni, da skupina Bratov Poljanšek ni znana v slovenskem prostoru domače glasbe. Je! In to zelo dobro, še posebej tam, kjer je ansamblov veliko, to pa je v okolici Dom- žal in Kamnika. Tam je slo- venska glasbena Meka, kjer nastajajo najboljše skupine in med njimi je tudi ansambel Bratov Poljanšek, ki se uvršča v skupino, ki gre po Slakovi poti, vsaj kar zasedbe tiče (trio in štiriglasno fantovsko petje). Vodja je Rudi Poljanšek: »Prvo kaseto smo izdali pri ZKP RTV Slovenija pod men- torskim vodstvom Tomaža To- žena. Naš zadnji največji uspeh je bila mesečna zmaga na Lojtrci domačih v lanskem letu, kar nam je omogočilo na- stop na finalni prireditvi v Ce- lju sredi decembra.« Kakšen je vaš pogled na fi- nalno prireditev Lojtrce do- mačih v Celju? »Zal smo tokrat bili finalisti nekako v ozadju ostalih nasto- pajočih, ki jih je voditelj Vinko Simek povabil k sodelovanju. >Lojtemiki< smo zaigrali tako malo, da nismo mogli pokazati vsega, kar znamo. To je škoda, saj je to bila naša prireditev.« Bratje Poljanšek ste edini imeli na finalni prireditvi na- vijače s transparenti. »Ja, in ti so bili najbolj razo- čarani. Spraševali so nas, koli- ko skladb bomo zaigrali in ko sem jim povedal, so rekli po kaj so sploh prišli.« Na Celjskem Bratje Poljan- šek praktično ne nastopate, poslušalci pa vas poznajo pre- ko lestvice Radia Celje. »Ob domači igramo tudi za- bavno glasbo in če nas bo kdo povabil na kakšno veselico, bomo rade volje prišli. Verje- mite, da bo luštno, saj znamo narediti štimungo.« V skupini poleg vodje Rudi- ja Poljanska igrajo še brata Miro in Danilo ter Forti Hri- bemik, Filip Kranjec, Roman Komatar in Zoran Kobal. Pri Poljanskih obljubljajo, da bo- do še dolgo igrali skupaj, ven- dar na naslednjo kaseto ne bo treba čakati 22 let, saj so mno- ge nove skladbe že priprav- ljene. TONE VRABL Večer s Kresiinom in Beitinšico bando Pesem je zmeraj kakor son- ce... 19. Celjski večer na Do- brni. Polna dvorana. Razpolo- ženje kot le malokdaj. Ali res? Nobena zelo znana pesem iz kariere Vlada Kreslina, ne Čr- na kitara, ne Namesto koga roža cveti in ne Spominčice, r^iso radostne pesmi. So otož- ne. Polne sentimenta. Kreslin: Seveda. Vsa sloven- ska narodna pesem, naj bo pri- rejena ali ne, je žalostna. Kot da smo Slovenci žalosten na- rod. Prekmurske pesmi so še posebej žalostne. Tako kot je napisal kritik o kaseti Kreslina in Beltinške bande. Žalostni sentiment, za- držana patetika, solza ali dve, razbit kozarec, objeti prijatelji in možnost, da smo podobni drugim v bolečini in radosti - to so darovi, ki so preveč red- ki, da bi jih zavračali, kadar nam jih ponudijo. Kajti tudi teksti Vlada KresUna so otož- ni, globoki, pesniški. Ne, jaz nisem pesnik. Tekst je treba pač napisati. V an- samblu je zmeraj kdo, ki mora znati ta posel. Ali je bilo tako tudi s pesmi- jo Lili Marlen? To je rehabili- tacija pesmi, ki je za marsiko- ga še zmeraj sporna. Bojan Adamič je nekoč dejal, da je to lepa pesem, a je niso igrali in peli. Lili Marlen je bila prepove- dana tudi v Nemčiji. Potem so jo na glasbeni trg plasirali An- gleži, pa drugi prav tako. Za- kaj je ne bi igrali? Pri občin- stvu nismo imeli nikoli nobe- nih težav zaradi te pesmi. Vlado Kreslin rad prepeva o rožah. Ali ve, da pomeni sončnica upanje, vijolica skromnost in ponižnost, narci- sa pogum, spominčica pa mla- dost in skromnost. Vem, približno vem. Prav gotovo je Vlado Kre- slin z Beltinško bando feno- men na slovenski glasbeni sceni. Ja, že zdaj se bojim, ko bo- mo koga v bandi izgubili. Kdo bo še tohko storil za naše Prekmurje... J. V. Štirje kovači so trenutno najstarejši aktivni sloven- ski ansambel, ki igra pre- težno domačo glasbo. Lani so se kovači močno pomla- dili, kako zvenijo, pa bo mogoče slišati že januarja, ko bodo izdali osemindvaj- seto kaseto pri ZKP RTV Slovenija. V studio so se umaknili tudi člani Marele Intema- cional, ki pridno priprav- ljajo novo kaseto. Zanimi- vo je, da snemajo v studiu v Cankarjevem domu pod taktirko Slavka Avseaika ml. Harmonikar Dušan Drobnič je povedal le toli- ko, da bomo nad novim projektom prijetno prese- nečeni. Primorski fantje iz Pira- na so se odločili, da bodo glasbeno fešto pripravili tudi ob morju, če jo že ima vsaka vas v notranjosti Slovenije. Tako bodo 6. fe- bruarja povabili v Izolo Štiri kovače in Vinka Ši- meka, nastopal pa bo tride- set let satari tržaški narod- ni ansambel, ki je lani za- blestel na festivalu na Ptuju. Jubilej Rudlla Bardorferja Rudi Bardorfer je bil zlasti po letu 1950, torej v samem začetku razvoja slovenske do- mače glasbe, med vodilnimi na tem področju v Sloveniji. Od- likoval se je po številnih vižah, ki so še danes priljubljene, imel je svoj ansambel, igral harmoniko, velikokrat pa so mu tudi pomagale različne pevske skupine v manjši za- sedbi. Rudi Bardorfer izvira iz Sa- vinjske doline, zato ni čudno, da mu bodo ob življenjskem jubileju, 60 letnici, pripravih lepo prireditev v Preboldu. Jo- že Galič, vodja Slovenije, je povedal, da bo v dvorani v Preboldu Koncert iz naših krajev, v katerem bosta starej- še pesmi slavljenca izvajala vokalna skupina Ajda s Cito Galič, novejše pa ansambel Slovenija. Prireditev bo vodil Jože Logar, nastopil pa bo tudi himiorist Marjan Roblek. Na- stopil bo tudi trenutno najsta- rejši aktivni ansambel pri nas, Štirje kovači, ki igrajo že 38 let. Rudi Bardorfer se bo udele- žil prireditve ob njegovem ju- bileju 23. januarja ob 19. uri tudi, pripravlja pa posebno presenečenje. Ob tem bo Rudi Bardorfer še gost nove oddaje Borisa Kopitarja nočni Vide- omeh in sicer 30. januarja. TV Mercator- Golovec trgovsko podjetje LJubljana Leninov trg 4, d. d. 61000 LJubljana. Leninov trg 4 PETEK V iVIERCATORJU v JANUARJU KUPUJEMU CENEJE: * Posebna ponudba proizvajalcev JATE IN PODRAVKE * Posezonsko znižanje do 40% * V gostilni: ob malici skodelica MERCA- TORJEVE KAVE * Ugodni kreditni pogoji * Prodaja na čeke * Brezplačne pokušine petek v Mercatorju 22. h 1993 NENAVADNI PETEK MERCATOR-GOLOVEC d.d., Ljubljana - SAIVIOPOSTREŽBA - SAiy/IOtZBIRA - GOSTILNA PRI HRASTU Št.3 - 21.januar 1993 25 Nekdanji kitarist skupine Que- en, BRIAN MAY, bo potem, ko je lani posnel dobro prodajani al- bum »Back To The Light«, fe- bruarja letos prvič nastopil v ži- vo. S svojo spremljevalno skupi- no, v kateri poleg nekaterih manj znanih imen najdemo tudi bobnarja Cozya PoweUa, bo na krajši turneji spremljal Guns N' Boses. Najnovejši videospot MA- DONNE za komad »Bad Girl« bo režiral Tim Burton, ki ga bolj poznamo kot režiserja filmskih uspešnic (Batman, Beetle- juice...). ALTERN 8, tehno bend iz Stafforda, je najavil svoj umik iz glasbene industrije, potem ko jim je uspelo z albumom in sin- elom priti na angleški Top 10. Član tega dua. Mark Archer, to argumentira takole: »Altem 8 je bil vedno nekakšna parodija na skorumpirano glasbeno indu- strijo, na žalost pa je bila večina samovšečnih >disco-dancerjev< preneumih, da bi to razumeli«. Razpadel je tudi ženski kvar- tet iz Minneapolisa, BABES IN TOYLAND. Dekleta so si v pre- teklosti baje obljubila, da bodo z igranjem v tem bendu preneha- le, ko vse skupaj ne bo več za- bavno. S tem se glasbi niso od- povedale, poiskale pa si bodo nove, zabavnejše partnerje. PAUL McCARNEV, RINGO STARR in GEORGE HARRI- SON so izgubili dolgo trajajočo pravno bitko za več kot 200 foto- grafij, ki so bile na ovitku njiho- vega legendarnega albdma »Ser- geant Pepper's Lonely Hearts Club Band«. Lastnik fotografij še vedno ostaja sin avtorja, Mic- hela Copperja, ki je leta 1973 naredil samomor. 5. januarja je v New Jerseyu v starosti 76 let umrl velikan jaz- za, trobentač in skladatelj DIZ- ZIE GILLESPIE. Fihn SEX PiSTOLS »The Great Ročk & RoU Swindle« je v Ameriki končno izšel na vide- okaseti, potem ko je bil več kot deset let v »bunkerju«. MEGADEATH so na svojem koncertu v San Franciscu ob podpori slavnih izdelovalcev slušalk Koss in organizacije »Hearing Education and Aware- ness For Rockers«, med pubUko razdelili 13 tisoč brezplačnih ušesnih začepov. Večina začepov je končala na tleh, poslušalci so raje uživali ob hrupni glasbi, ki je bila, kot se spodobi za Mega- death, na meji vzdržljivosti. STANE ŠPEGEL Kreator tudi v Ljubljani že nekaj časa lahko sloven- ski ljubitelji svetovnih ročk in metal skupin te spremljajo le preko različnih nosilcev zvo- ka, v »živo« pa le izjemoma. Z vsemi težavami, ki jih orga- nizatorjem prinese predstavi- tev kake tuje skupine, so se spoprijeli A.F.K. ŠKUC, Ljub- ljančani, ki so v Slovenijo lani pripeljali tudi brazilsko Se- pulturo. Spet so se odločili tvegati in že v sredo, 3. februarja 1993 ob 20. uri, bodo v ljubljansko Ha- lo Tivoli »prihrumeli« nemški Kreator, najbolj brezkompro- misna in samosvoja evropska trash metal skupina. V labi- rintu glasbenih mutacij svoje- ga žanra so si utrli lastno pot razvoja, popularnost skupine pa je z leti le naraščala. Danes so brez dvoma v samem vrhu evropskega trash metala, s tre- mi uspešnimi ameriškimi tur- nejami pa so edini evropski band, ki je izzval domačo trash konkurenco. Junija 1990 so Kreator pos- neli že peto ploščo Coma of Souls, ki združuje energijo in agresijo zgodnjih Kreator s so- fisticirano in iščočo novo glas- beno podobo. Ta plošča je po- stavila kariero skupine na no- vo pot, tako glasbeno kot po- slovno. V tem času so Kreator posneli tudi šestdeset minutno video kaseto Halucinative Co- mas in se tako lotili novega, še neosvojenega teritorija. Leta 1992 so se Kreator po zaklju- čeni južnoameriški turneji znova znašli v studiu, rezultat pa je plošča Renewal (Preno- va), ena najoriginalnejših evropskih metal plošč, ki združuje najinovativnejše trash metal elemente s hardco- re, tehno in psihodeličnimi podtoni. Z Renevi^al so pouda- rili predvsem izrazno moč svo- je glasbe, slovenski metalski publiki pa se bodo s promocijo te plošče v Ljubljani predsta- vili že tretjič. SŠ PRED 5. LETI: 1. ALWAYS ON MY MIND.................. pPT 2. VVHENIFALLINLOVE PETSHOPBOVS 4. THE WAY You MAKE ME fešl:;:.:::::::;:::MicHiSSS 5. FAIRYTALE0FNEWYORK ..............................MIl^HAEL JACKSON 6. CHINAINYOURHAND "....................THEPOGUES 9. WHATD0Y0UWANfTOZ..........MADONNA PRED 10. LETI: 5. TIME (CLOCKOFTHE HEART).................. CULTUREHIIR s,^j^ip:::::::::::z 3. InULI .................................................... I lONPI Riri-IIP 10. LET-SGETTHISSTRAIGHT.......................■.::DixY-SMIDNIGS^^ PRED 15. LETI: 1. MULLOFKINTYRE................. 6 IWILL .................................................................B'NG CROSBY 9. DADDYCOOL JONATHAN RICHMAN 10. c^ntmakemybr6wneyes£ue:::^ PRED 20. LETI: 1. LONG HAIRED LOVER FROM LIVERPOOL............LITTLE JIMMY OSMOND 2. SOLID GOLD EASY ACTION................................................. T-TfcX 3. GUDBUYTJANE.................................................... SLADE 4. HAPPY X-MAS (WAR IS OVER)...............................................J6hn"& Y0K0 5. CRAZYH0RSES...................... ............................................THEOSMONDS 6. MYDING-A-LING.....................................................................CHUCKBERRY 7- BEN..................................................................................MICHAELJACKSON 8. JEANGENIE..............................................................................DAVID B0WIE 9. SHOTGUNVVEDDING................................................. ROY 10. NIGHTS IN VVHITE SATIN ......................................................MOobV BLUES PRED 25. LETI: 1. HELL0G00DBYE ...................................................................THE BEATLES 2. MAGICAL MYSTERY TOUR.....................................................THE BEATLES 3. IF THE VVHOLE VVORLD STOPPED LOVIN'..........................VAL DOONICAN 4. I'M COMING HOME......................................................................TOMJONES 5. DAYDREAM BELIVER.............................................................THE MONKEES 6. WALKAWAYRENEE............................................................THEFOURTOPS 7. THANKYOUVERYMUCH....................................................THESCAFFOLD 8. SOMETHING'S GOTTEN HOLD OF MY HEART.......................GENE PITNEY 9. VVORLD....................................................................................THE BEE GEES 10. CARELESS HANDS...............................................................DES 0'CONNOR Glasbo iz »Časovnega stroja« lahko poslušate v sot)otnem večernem programu Radia Celje med 19.30 in 22.00 uro. SŠ Stari grob in Nova Mob Januarske odjuge, ki nas mehčajo zadnja leta, res niso kaj prida. Mladini po divjem prednovoletnem karnevalu ponavadi zmanjka apetita in pride do nekakšne črne luknje v programih zabavnih hiš. Tu- di letos ni bilo drugače. In ta- ko me moja zlata mama in tisti prijatelji, ki so mi še ostali zvesti in me podpirajo v mo- jem upornem poročevalskem gardu, včasih opomnijo, da ni najbolj zdravo, da takole šim- fam in kritiziram kar vse, ki mi pridejo pod kolesa. Da je sovražnikov dovolj za vsakim vogalom, sem se tako že dosti- krat prepričal in kaj mi je tre- ba vedno novih. Moji klici in pozivi kolovodjem rnladinske- ga kulturnega in zabavnega vsakdana so v glavnem nalete- li na neupoštevanje in igno- ranco. Ko sem nekako pred dvemi leti spustil prve rafale v topo ozračje gostega dolgo- časen ja, je med glavarji zavr- šalo, kot takrat, ko se pojavi kakšno nenavadno pismo bralcev in sledilo je začudenje. Kontraofenziva je bila priča- kovano groba, če se samo spomnim, kako smo s peščico somišljenikov, ki smo kot ne- zadovoljna opozicija hitro po- stali označeni, leteli naglavač- ke iz nekdanjega mladinskega kluba, za kar so brezhibno po- skrbeli vratarji tega nekoč skupnega hrama. In pokalo je dalje, dokler niso pogruntali tistega najlažjega načina obrambe, s katerim se brani v glavnem ves kapital na svetu in sicer - nehali so brati oziro- ma nekateri berejo na skrivaj in tega za živo glavo ne priz- najo. Če pod takšno kratko bi- lanco na koncu potegnem črto, se znajdem v precej nezavidlji- vem položaju, pišoč o stvareh, ki tako nikogar ne zanimajo. No ja, pa ni čisto tako. Vseka- kor gremo dalje, ne preko tru- pel, temveč od sranja do sra- nja, dokler svet še stoji, potem pa tako adijo ragazzi. V ponedeljek smo tako ne- kateri zbrali trezne glave in se precej površno in neorganizi- rano podali v Ljubljano na koncert ameriške zasedbe No- va Mob, ki so s predskupino Res Nulius, iz Velenja mislim, nastopili v dvoranici Kud France Prešeren. Mrzel veter, ki naju je z Andrejem hudo namrazil, ko sva z Motnika stopala v Kanrnik, se je proti večeru polegel, polegla pa se ni moja jeza na celjske registra- cije, katerih lastniki kot po pravilu ne pobirajo premraže- nih avtoštoparjev, ki nimajo mini kikle. Pet se nas je zbasa- lo v Matevževo zastavo in po- vedali so mi, da je v Celju ostal še en potnik, medtem ko je v Fickovem avtu še bil prostor. Ukor. Res Nulius so igrali ne- koliko drugače kot sem vajen, vendar je bila v dvorani takš- na čežana, da smo rajši postali v veži in pozdravili redke znance. Pogrešal sem tako Kr- ško kot kopersko navezo, le Ilirci so imeli nekaj predstav- nikov, ki so mi povedali, da to nedeljo pripravljajo koncert skupine Asexual, ali kako se že piše. No potem so kar s ton- sko vajo začeli Nova Mob. Bilo je glasno in na začetku ne pre- več jasno. Zreli dedci so hitro našli minimalne pogoje za raz- gibavanje in poleteli smo v na- petem vzdušju skozi občuteno melanhonijo. A to je bil le prvi vtis. Pravi šus je šele sledil in dalo seje plesati, peti in sploh noreti. Navdušen sem bil nad preprostim in energičnim igranjem prav vseh v kvartetu, pevec pa me je presenečal iz pesmi v pesem, z nenavadnim sprehajanjem, ki ga note zelo težko zabeležijo. H^ar prehitro so končali, ko je dvorana hote- la še in dobila enkrat, dvakrat, potem pa nič več. Kaže, da imajo tudi tam organizatorji tiste zoprne sosede, ki rentači- jo o redu in miru. Zadovoljni z bendom in srečni, da smo živi, smo se potihem vračali, po poti naložili še Bučo na ko- lena, zalili polnoč. Šolarka in delavec pa sta zjutraj trpela kot hudič. Adijo! Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. WHO'S GONNA RIDE VOUR WILD HORSES - U2 (2) 2. FREE YOUR MIND - EN VOGUE (7) 3. RUN TO YOU - RAGE (4) 4. 7 - PRINCE & NPG (3) 5. HELLO - SHAKESPEARE "S SISTER (8) 6. TEMPTATION - HEAVEN 17 (3) 7. EROTICA - MADONNA (9) 8. HEAL THE VVORLD - MICHAEL JACKSON (2) 9. FLIP A COIN - BEAT 4 FEAT (7) 10. SOMEDAV - LISA STANSFIELD (1) DomaČe zabavne melodije: 1. PRAVUICA O MAVRIČNIH UUDEH - ŠANK ROČK (8) 2. KO NOČ ZAMENJA DAN - DON MENTONY BAND (6) 3. HEV MERV - NERON (3) 4. TISTA STARA SREČA - ZORAN PREDIN (5) 5. OPRANE ZASTAVE - JANI KOVAČIČ (3) 6. KONEC JE - ALENKA GODEC (4) 7. USODNA IGRA - ŠUM (2) 8. ČRNA LUKNJA - SOKOLI (5) 9. A SI TI, AL' NISI TI - MIA ŽNIDARIČ (1) 10. JESENSKA PESEM-DAMJANA (7) Narodno-zabavne melodije: 1. NAŠA DOMOVINA - ANS. LOJZETA SLAKA (2) 2. CIGANKA GLEJ - AVSENIK & H. BLAGNE (2) 3. Z DOBRO VOUO - ANS. VINKA CVERLETA (2) 4. ZAKAJ PA NE - ALFI NIPIČ (2) 5. PŠENIČNI LASJE - HMELJARSKI INS. KVINTET (2) 6. FANTOVSKA - ANS. TONIJA VERDERBERJA (2) 7. VESEUE NA VASI - BRATJE IZ OPLOTNICE (1) 8. PRI TEBI DOMA - ZASAVCI • (2) 9. SLOVENSKI VOJAK - ANS. MIRA KLINCA (2) 10. V SLOVENSKI SVET - MARELA (1) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: STEEP IT UP - STEREO MCS FEEL NO PAIN - SADE Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: UUBI IN SOVRAŽI - VIDEOSEX GENERALI - TOMAŽ PENGOV Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: Z NAMI VSI NA PLES - MAK A + EDVIN FLISER SLOVENSKE GORICE - ANS. TONETA KMETCA Nagrajenca: Gregor Petrovič, Miklošičeva 3, Celje Cilka Pernovšek, Velika Pirešica 10, Žalec Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelodijS v Cankarjevi ulici v Celju. Št.3-21.januar 1993 26 AnoUier Brick On The Wall »Učitelji učence za živ- ljenje učijo, a sami ne vedo, kako naj živijo.« To globo- koimmo misel, ki jo je ne- koč zapisal Tof, si je bilo resnično vredno »zapisati za uho«. Le kdo bi si mislil, da bo še tolikokrat prišla prav? Vendar pa, le kdo bi si mislil, da za vse hudo le niso krivi učitelji? Sicer pa, mislim da vam je bolj ah manj vseeno. Če bo učiteljska stavka, bo pač odpadlo še nekaj dni pouka. Pa kaj? Ne bo ne prvič ne zad- njič. Enkrat pa se bo vseeno tudi to moralo končati. Kdaj? To ni odyisno od vas ali cid vaših učiteljev. Preprosto povedano, od- visno je od tistih, ki so šol- ske klopi že oguhli. Am- pak, sedaj so na to očitno že pozabiU... NINAM. Macaulavu Culkinu Najmanjši hollywoodski zvezdnik Macauiay Culkin - prijatelji ga kličejo kar Mac - polni kinematografe. Pri nas smo si pred nekaj dnevi s precejšnjo zamudo lahko ogledali film Home alone (Sam doma), kinematografe v ZDA in Britaniji pa trenut- no polni film Home alone 2: Lost in New York (Izgubljen v New Yorku). Pred božičem je Mac očetu zagotovil, da letos zanesljivo ne bo podrl božičnega dreve- sa, kot se je to zgodilo lani, ko sta se z bratom igrala kavboje in Indijance, Mac pa je poiskal zavetje tako, da se je pognal pod ogromno dre- vo, ki se je seveda sesulo. To bi pravzaprav lahko bil pri- zor iz prvega ali drugega fil- ma Sam doma. V bistvu je celo Macovo življenje po- dobno filmu. Za film Sam doma, v katerem igra prebri- sanega Kevina McAllisterja, so mu plačali 100 tisoč do- larjev. Ko je film, ki je veljal 15 milijonov dolarjev, pri- služil 450 milijonov in postal za filmoma ET in Vojna zvezd tretji najbolj donosni film vseh časov, se je male- mu Macu cena seveda pove- čala in za film Sam doma 2, v katerem sta njegova soi- gralca Joe Pešci in Daniel Stem, je dobil nič manj kot 5 milijonov dolarjev, zago- tovljenih pa mu je tudi 5 od- stotkov dobička. Njegov oče Kit, ki je bil svoj čas tudi sam igralec, zdaj pa se je povsem posvetil menedžerskim poslom za svojega »najbolj zvezdniške- ga« sina in druge otroke, ki se tudi ukvarjajo s filmom, mu niti ne pove točno, koliko zasluži. Mac meni, da njego- ve honorarje varčujejo za šo- lanje. »Niti redne žepnine nimam,« je povedal. »Res pa je, da mi starši dajo denar vedno, ko ga potrebujem.« Doma si Mac ne upa biti kaj preveč podoben filmske- mu Macu. Zaradi zvezdni- škega statusa ga ne obravna- vajo kot nekaj posebnega - zanj veljajo vsa pravila, kot za druge Culkine. Zaradi zaslužka mladega zvezdnika so se Culkini, ki živijo v New Yorku, nedavno preselili iz svojega miniatiu:- nega dvosobnega stanovanja v hišo za milijon dolarjev, vendar Mac sobo vseeno deli z bratom Kieranom. Poleg njega je doma še šest otrok. Vsi - tri sestre in trije bratje - bi zeleh slediti njego- vemu uspehu. 16-letni Shane je nastopil v broadwayski igri Naše mesto, 10-letni Ki- eran nastopa v obeh filmih Sam doma, 8-letni Qiuiin pa posoja glas jimakom iz ri- sank. Hčerke, 14-letna Da- kota, 5-letna Christian in 3- letna Rory, pa še čakajo na »svojih pet minut«. Sicer pa je Mac znan po svojih »praktičnih« šalah. Rade volje pove, da je med snemanjem filma My girl s soigralko Anno Chlumsky poskrbel, da se je režiserjeva zadnjica prilepila na pokrov stranišča... Prihodnje leto bo Mac sne- mal film The God Son (Božji sin). V njem bo igral psiho- tičnega otroka. Njegov oče je namreč hotel, da bi Mac po- kazal, da je več kot smrkavec s polnim rokavom trikov... Mac je star dvanajst let, je mi- lijonar, prijatelj Micbaela Jacksoaa, in rad ima praktične šale. Mac s staršema in enim od šestih bratov in sester. Tudi on - 10- letni Kieren, nastopa v obeh fibnib Sam doma. Kateri je pravza- prav Mac? živio! Stara sem sedemnajst let in pol in imam velik pro- blem. Z mamo živiva sami. Sicer se dobro razumeva, vendar pa je problem v tem, da mama veliko pije. Z njo sem se že poskusila pogovo- riti, ko je bila trezna, vendar pa se o tem sploh ni hotela pogovarjati. Ko je trezna, je namreč čisto v redu, ko se napije, pa kriči in me včasih tudi pretepa. Žal mi je zanjo, vendar pa bi jaz rada živela normalno življenje. Življe- nje, ki bi bilo brez alkohola. Mi lahko svetujete, kaj naj storim? TANJA Nekaj je jasno: tvoja mama potrebuje strokovno pomoč. Ti si ji že poskusila pomaga- ti, pa ti ni uspelo. Kaj, če bi mamo poskusila prepričati, naj gre k zdravniku? Sicer pa lahko ukrepaš tudi sama. Svetujem ti, da pokličeš na Center za socialno delo, kjer ti bodo prav gotovo znali po- magati. Vedeti pa moraš, da se bo tvoja mama ozdravila samo v primeru, če bo to hotela sama. Zdi se mi, da zaenkrat tega še ni pripravljena stori- ti. Zato ti svetujem da se čimprej osamosvojiš. Tako se boš vsaj ti »rešila iz pekla«. Socialna delavka TATJANA TOMAN Radio Ga Ga (Queen) Fd sit alone and watch your light My only friend through teenage nights And everything I had to know I heard it on my radio Radio. You gave them ali those old tirne starš Through vvars of worlds - invaded by Mars You made them laugh - you made them cry You made us feel like we could fly So don 't become some background noise A backdrop for the girls and boys Who just don't know or just don't care And just complain when you are not there You had your tirne, you had the power You've yet to have your finest hour AH we hear is Radio ga-ga Radio goo-goo Ali we hear is Radio ga-ga Radio blah-blah Radio what's new? Radio, someone stili loves you! We watch the shows - vve watch the starš On videos for hours and hours We hardly necd to use our ears How music changes through the years. LeVs hope you never leave old friend Like ali good things on you we depend So stick around cos we might miss you When vve grow tired of ali this visual You had your time - you have the power You 've yet to have your finest hour Radio, Radio AH we hear is Radio ga-ga Radio go-go Radio ga-ga AH vve ijear is Radio ga-ga Radio blah-blah Radio, virhafs new? Radio, someone stili loves you! You had your time - you had the poiver You've yet to haveyour finest hour Radio, Radio. Teen-čvek z zamudo Tini do petka popoldne obljubljene gostje ni uspelo dobiti, ampak pimca se sploh ni sekirala. »Pa morda veš, o čem bo- mo govorili v jutrišnji odda- ji?« jo vprašam. »Ne. Mislila sem, da veš ti.« Ugotovim, da je Tina bre- zupen teenagerski primer, ampak, ker se je to zgodilo prvič, OK. Sicer pa se sploh nima smisla razburjati; reši- ti je treba oddajo. Že, ampak kako? V petek zvečer dobiti goste za oddajo, ki bo na- slednji dan? Ko je najbolj treba, pa te- enagenem možgani vseeno najbolj delujejo. Zato so se sponmili na novinarski kro- žek četrte osnovne šole iz Celja. Mladi novinarji glasila To in Ono in Radia Čvekač so se prejšnji mesec prijavili za »Vaš Vrtiljak«. Sedaj ga že pripravljajo in objavljen bo prihodnji teden. Tokrat pa so se Čvekači s Teenvalovci (kakšna kom- binacija!) spustili v sproščen klepet. O novinarstvu, radiu, glasilu, obdelavi novinar- skih tem... V eter so spustili tudi dva prispevka s svojega radia. Tako so lahko poslušalci Te- en vala slišah reportažo o tem, kaj se dogaja v temač- nih kotičkih šolskih stranišč, in pa prispevek o razbitih ši- pah, ki jih je bilo, kot so po- vedali Čvekači, prejšnji me- sec na njihovi šoli kar nekaj... Slišali ste jih torej že. Če jih hočete še videti, pa na- slednji četrtek razgrabite Novi tednik (ali pa v trgovini iz njega odrežite Vrtiljakovo stran). Alo Alo To je edino glasilo, ki smo ga prejeli ta mesec. Ste tako leni, da glasil sploh ne izdajate več ali se vam jih ne ljubi poši- ljati? Meni je v bistvu vseeno, vam bo pa žal! Kakšni novinarji pa ste? Brez časopisa? Dajte, no! Na 3. osnovni šoli v Celju to vedo. Zato so ob zaključku pr- vega dela projektnega dela z naslovom Zajemamo iz ljud- ske zakladnice, izdali šolsko glasilo. Glasilo ni kakšen poseben »novinarski biser«, je pa lep prikaz namena šolskih glasil. Le-ta je namreč predvsem in- formirati o dogodkih, ki se zgodijo na šoli. Xo pa je ured- niškemu odboru na čelu z urednico Urško Sterle, uspelo. Ko Odpade šola... Vedno več praznikov ima- mo. Popolnoma jasno je, da so vsi na soboto ali nedeljo — tako da šola ne odpade... Sicer se večina praznikov sprevrže v »spomin na dobre, stare čase oziroma v odgovor na vprašanje, kako lepo je do kosila ostati v postelji...« Kljub temu pa imajo tudi prazniki svojo veljavo, na- men in pomen. Sicer pa je pred kratkim izšla knjiga o praznikih na Slovenskem. Naslova ne smem izdati. Postavljam le nagradni vprašanji s po- drobnimi navodiU. Torej: 1. Kaj je etnologija? 2. Napiši imeni dveh sloven- skih etnologov in njunih del o slovenskih praznikih! Knjige, v katerih boste na- šli odgovore, vas čakajo na otroškem oddelku celjske knjižnice, in sicer vsak dan od osmih do devetnajstih, ob sobotah od osmih do dvanaj- stih. Tam vas čakajo tudi knjižničarke, ki vam bodo, če vam pri odgovarjanju ne bo šlo, pomagale. Torej: čim prej knjigam in nagradam naproti! Št.3 - 21.januar 1993 27 Kulturni center Barbican Piše Mojca Belak Leta 1992 je slavil svojo desetletnico kulturni center, ki je zrasel ob robu london- skega Cityja. Deset zmagovi- tih let, ki so tukajšnjim lju- biteljem umetnosti prinesla veliko lepega - tako bi deset- letje označili njegovi upravi- telji. Deset let, kar predstav- lja ta kulturni hram trn v pe- ti vsem, ki bi radi doživeli la Thomas More in Daniel Defoe, William Shakespeare pa je tam preživel kar lep del svojih londonskih dni. Pred nekako sto leti je Barbican dobil železniško povezavo z Londonom in začela je cve- teti obrt, 29. decembra 1940 pa so ga nemški bombniki dobesedno zravnali z zemljo. Dvajset let kasneje so se londonski mestni možje od- ločili, da na območju zgradi- jo veliko rezidenčno četrt, kulturni center in Londonski muzej. Leta 1982 je bilo delo v glavnem dokončano - proti nebu so se povzpele tri sive betonske stolpnice, odprli so Londonski muzej, ki na pri- vlačen način prikazuje zgo- dovino mesta od prvih začet- kov do danes, glavna zani- mivost pa je bil seveda kul- turni center s koncertno dvorano, dvema gledališki- ma dvoremama, tremi kine- matografi, umetnostno gale- rijo ter dvema razstavnima prostoroma, knjižnico, tremi restavracijami in petimi konferenčnimi dvoranami. Okolica je bila še neurejena; vse do poznih osemdesetih let so jugozahodni del nove- ga betonskega sklopa »krasi- le« požgane in na pol poruše- ne stavbe, ki so jih raztrešči- le nemške bombe. Pogled na- nje je obiskovalcem kultur- nega centra povedal več o Londonu med drugo sve- tovno vojno kot bi to uspelo kateri koli knjigi ali spome- niku. Ožgani zidovi, neme priče zračnih napadov, so v nespornem in vsem razum- ljivem jeziku kazali sledove preteklega, nasilja. Toda živ- ljenje gre dalje tudi v kon- servativni Britaniji in pred nekaj leti so se vendarle od- ločili, da ožgana poslopja porušijo. Na njihovem mestu so zrasli veliki postmodemi- stični stvori iz marmorja in stekla. Kal si Londončani mislijo o Barbicanu Ko so londonski domorod- ci prvič vkorakali v novi kul- turni hram, so takoj zasluti- li, da je nekaj narobe. Hod- niki in stopnišča so v Barbi- canu tako neskončno zaviti, da minejo meseci preden se nanje navadite in se lahko v pavzi brez skrbi podate ne- koliko stran od »vašega« vhoda v dvorano. Ena izmed obiskovalk je na zabaven na- čin takole opisala občutke, ki navdajajo neizkušenega obiskovalca kulturnega cen- tra Barbican: »Znaki, ki vas vodijo po Barbicanu, znajo biti čudovito nagajivi. Naj- prej se vam postavljajo na pot vsakih nekaj metrov, prav takrat, ko nenadoma zavijete v kakšen neobljuden oranžen hodnik ali se znaj- dete na praznem stopnišču, pa vas prepustijo usodi in iz- najdljivosti. Na oddaljeni steni vidite nekaj obetavne- ga, zato se namenite tja - to- da, ko se plakatu zares pri- bhžate, vam postane jasno, da ne gre za smerokaz tem- več opozorilo: medvedek, oblečen v plašč Sherlocka Holmesa vas sprašuje, >In kje je ZDAJ vaša torbica? Tatovi so aktivni celo na na j prijet- nejših mestih !<«. Prvi direktor Barbicana Henry Wrong je kulturni hram, ki ga je nekoč vodil, poimenoval »najgrša zgrad- ba v Londonu«. Kaj kmalu se je pokazalo, da prvotna za- misel o umetnostnem centru v središču Londona ni bila tako briljantna, kot se je zdelo v začetku. Kot y do- brem receptu so bile tudi v primeru Barbicana na vo- ljo sicer vse dobre sestavine - kot na primer Londonski simfonični orkester in Kra- ljeva Shakespearova igral- ska družba, toda med njima ni bilo pravega sodelovanja, in kar je še bolj dramatično, manjkala je publika. Lon- dončani so se Barbicana pre- prosto izogibah (nekaterim je to ostalo v navadi še do danes); prve tedne so obisko- valci prihajali iz radovedno- sti, ko pa so jo potešili, se niso več vmiU. Vodstvo no- vega kultumega centra je v arhitektiu-no zgrešeni stav- bi, ki je žalila oči Londonča- nov, poskušalo izvesti še ne- kaj precej nemogočega; ker je Barbican v neposredni bli- Uni londonskega Cityja, so hoteli privabiti predvsem poslovneže in jih vzgojiti v novo generacijo kulturne publike. Predstave so tako začeli že ob pol sedmih zve- čer, uro potem, ko so busi- nessmani zapustiU svoje pi- sarne. V Barbicanu so poza- bili, da se ljudje radi posebej pripravijo na kulturne prire- ditve in da morajo pred tem še tudi kaj pojesti, če nočejo, da bi jim med koncertom ali predstavo krulilo po želod- cu. Druga novost, takrat značilna Samo za Barbican, so bili koncerti v času kosila - seveda so tudi ob tem poza- bili, da si bo le malokdo, ki dela v Cityju, privoščil do- volj dolgo pavzo, da bi v tem času lahko skočil na koncert. Publika je na predlagane no- vosti odločno in jasno odgo- vorila z »ne« in londonske inovatorje je to kaj kmalu streznilo, čeprav jim je ob- činstvo le postopoma odpu- stilo začetno eksperimenti- ranje; pisali smo že leto 1988, ko so se stvari v Barbi- canu vendarle začele obra- čati na bolje. Kako le zdal v minulih desetih letih se je na odrih Barbicana zvrsti- lo več kot 22 tisoč kulturnih dogodkov, število obiskoval- cev je preseglo 18 milijonov in ob desetem rojstnem dne- vu, ki ga je »britanski Can- karjev dom« praznoval lani, so si njegovi idejni voditelji vendarle lahko priznali, da so se Londončani končno na- vadili novosti, odnos do ka- tere so pred desetletjem oz- načevali kot »Sovraštvo na prvi pogled.« lepe prireditve tudi v lepem okolju — pravijo drugi. Barbi- can je in ostaja skrajno spo- ren; prah, ki se je dvignil ob njegovem odprtju se še ved- no ni čisto polegel. Kratka zgodovina Najprej so na mesto, kjer zdaj stoji kulturni velikan, pridrveli Rimljani in si zgra- dili vojaško utrdbo in obzi- dje. Pred devetsto leti so tik ob obzidju zgradili cerkvico; območje pa je dobilo ime Barbican pred šestnajstim stoletjem, ko je fara štela že več kot pet tisoč duš. V Bar- bicanu so živele velike dru- žine v velikih, lepih hišah, kasneje sta jih zamenjala revščina in kriminal. V tem predelu Londona sta se rodi- TRTA ŽIVLJENJA Slovenija, vinorodna dežela Piše: Drago Medved 10. nadaljevanje Gorske bukve sodijo med naji- menitnejše dokumente pravne zgodovine slovenskih vino- gradniških krajev. Ta del naše vinogradniške zgodovine je le- po opisal prof. Ivo Zupemič v Zgodovini vinogradništva Slovenskih goric, 1960. V srednjem veku je nastalo tudi pravo, ki je urejalo posa- mezne probleme na področju odnosov vino-človek-družba. Nekaj vzrokov je obstajalo v samem odnosu do vina zara- di socialnega statusa večine prebivalstva, ki je bilo podlož- niško. Kdaj pa kdaj jim je go- spodar privoščil tudi vino in za kakšne večje praznike, pri- meri so znani iz nekaterih nemških mest; tako so naredili na mestnem trgu kar poseben vodnjak, iz katerega je teklo rdeče in belo vino. V pravu se pojavlja vino tu- di kot instniment kaznovanja. Zlasti tedaj, ko je šlo za preve- lika zadolževanja, so sodniki odmerili tistemu, ki je imel vi- no, da je moral plačati kazen z le-tem. Največkrat je moral plačati z vinom tudi dolgove. V naših krajih se je največkrat zgodilo, da so morali ljudje po trgatvi domala vse oddati svo- jemu gospodarju ali trgovcu v mestu, pri katerem so med letom »zapraviU« vso letino. Viničarli Kdaj so pognale prve kore- nine viničarstva, vemo, torej že v srednjem veku. Nekoliko pobliže pa si oglejmo viničarje predvsem iz prejšnjega stolet- ja, saj so se viničarji sklanjali v vinogradniške strmine še v tem stoletju. Njihovo življe- nje so opisovali tudi literati, v že omenjeni Zgodovini vino- gradništva Slovenskih goric pa so tako opisani: »Večino del so v vinogradih opravi j ah vi- ničarji. V družini je bilo na- vadno 3 do 5 sposobnih članov za takšno opravilo, ki je bilo zelo naporno. Viničarji so ime- li prosto stanovanje, navadno dve sobi s kuhinjo, v hlevu pri viničariji eno do dve vinograd- nikovi kravi in pol do dva ora- la obdelovalne zemlje za last- no uporabo in vse odpadke iz vinograda: rožje za kurjavo, mladice in vršiče in vse drugo. K temu so dobivaU še letno plačo, ki so jo ponekod imeno- vali >štant< in je znašala od 20 do 30 goldinarjev. Obdelovanje vinogradov z viničarji so tmeh takrat s strogo strokovnega stališča za potrebno zlo, češ da oprav- ljajo viničarji vinogradniška dela brez vsake strokovne izo- brazbe le tako, kot so navaje- ni, da bistveno izboljševanje vinograda ovirajo, ga mnogo- krat celo onemogočajo in da viničarji obremenjujejo zem- ljiško rento. V dobro oskrbovanih vino- gradih so gnojili vsako tretje leto, sicer pa vsako šesto. V mnogih vinogradih, zlasti na težjih zemljah pa sploh niso gnojili. Gnojili so jo na splošno z vejnikom. Vejnike so delali iz zelenih tankih vej obsekanih jelš in jesenov ter jih povezo- vah v snope... Najbolj je bilo uspešno gnojenje vsako drugo leto s hlevskim gnojem ali kompostom... na glavi v majhnih jerbasih so nosili večinoma otroci gnoj v vino- grad in -delali kupčke ob trsih. Rekli so, da v vinogradu kotli- jo. Tudi nemški vinogradniki na srednjem Štajerskem so ra- bili ta izraz za spomladansko gnojenje vinogradov.« Življenje in delo viničarjev pa je bilo tudi dostikrat slika- no črno belo in navadno je bil prikazan gospod kot nepobolj- šljiv zatiralec viničarjev, ki so tako postali poosebljenje slo- venske revščine. Tako je tudi življenje in delo viničarjev postalo nepogrešlji- va sestavina ustaljenih pred- stav, ki se je z leti po drugi svetovni vojni še okrepile s kritiko tedanjih izkorišče- valskih oblik kapitalizma in se do danes ni bistveno spreme- nila, čeprav mlajša generacija slovenskih etnologov opozarja na prevrednotenje takšnega čmo-belega gledanja na vini- čarski stan, saj po njenem mnenju ni mogoče življenja slikati tako ostro razmejeno. Samostani in vino Večkrat smo že kje videli hudomušno karikaturo kakš- nega meniha, najpogosteje v rjavi kuti, kako se nam smehlja, ves debelušno zava- ljen in z rdečim nosom ter s poličem v roki. V nekaterih kleteh se nam je ta prizor raz- kril v nekoliko drugačni podo- bi: na skrbno rezljanem reliefu je podoba meniha, kako skrb- no sklonjem k sodu nataka iz pipe žlahtno vino v vrč ali po- dobno posodo. Njegov izraz ni več tako izrazito falstafski. Je bolj umirjen, čeprav z izrazom pričakovanja, včasih meji tak prizor že na rahlo obhko za- maknjenosti. Vsekakor' sta oba prizora značilna za del samostanskega življenja, ki pa je v javnosti dostikrat prikazan pretirano - bodisi v asketsko ali razuzda- no plat življenja. Toda eno je gotovo: samostani so bili zlasti od 12. stoletja generatorji ne le verskega življenja in zlasti njegove prenove, temveč tudi pospeševalci kultumega in go- spodarskega življenja. Pri slednjem so bih celo tako uspešni (cistercijani), da so se nad njimi pritoževali trgovski in drugi cehi v srednjem veku. Cistercijani so celo rekli: »Qui bon vin boit, Dieu voit!« — Ti- sti, ki predeluje dobro vino, zre v Boga. Večina samostanov je imela svoje kleti, še asketsko strogi kartuzijani. Nekateri menihi so bili odlični kletarji, kajti imeli so znanje, vinograde in kleti in obvladovali so prak- tično delo, imeli pa so tudi možnosti, da so si medsebojno izmenjavali mnenja in izkuš- nje. Benediktinski pater Dom Perignon iz Houtervilla nad Epemeyem velja danes za oče- ta šampanjca, čeprav nekateri oporekajo taki trditvi. Številni samostani imajo še dandanes svoje pivnice in kleti sredi ve- likih mest. Znamenita vinar- ska šola pri Dunaju Klosterne- uburg že v imenu izdaja svoj samostanski izvor. In kleti ter stavbo s pripadajočim zemljiš- čem nekdanje znamenite be- nediktinske opatije Hautervil- le, ki slovi po Domu Perigno- nu, je odkupil šampanjski ve- likan Moe Chandon. Slovenska dežela, ki je ime- la že od nekdaj vrsto priprav- nih pokrajin za gojenje dobre vinske trte, je bila zanimiva tudi za tiste samostane, ki niso imeli svojih sedežev na sloven- skih tleh. Zato so imeli pose- stva, ki so jih obdelovali pod- ložniki ali pa najeti kmetje. Samostani so skrbno gojili vinograde, pa tudi sicer vse, kar je dajala zemlja. Za to, da so izvi-stno kletarili, so imeli vsaj dva tehtna razloga: prvi je tičal v samem pravilu redov- nega življenja, ki je še vedno temeljil na Benediktovi Regu- li, in sicer tako, da so se morali mnogi redovi preživljati sami, trgovina z vinom pa je bila do- nosna, torej mikavna reč. Dru- gi je bil v lastnosti rujne kap- ljice, ki je menihom dostikrat popestrila asketsko prehrano, tistim pa, ki na tovrstno aske- zo niso kaj prida prisegali, pa je še bolj teknila. Tudi za samo bogoslužje je bilo potrebno pristno, dobro vino, zato vino- grade in kleti ne srečamo le v samostanski, temveč tudi v škofijski posesti. Samostani so tudi na Slo- venskem mnogo pomenili za napredek vinogradništva in vinarstva. Vinograde so imeli cistercijani iz Stične in Kosta- njevice na Dolenjskem, kartu- zijani iz Žič in Jurkloštra na Konjiškem in v okolici Laške- ga, tisti iz Bistre pri Vrhniki so imeli svoje vinograde tudi na Vipavskem, pleterski pa tudi na Dolenjskem. Pred 750 leti so prišli na Ptuj minoriti in postavili znamenito klet, ki še danes pod svojimi častitljivimi oboki hrani plemenito vino iz Haloz in Slovenskih goric. Pod samostansko streho ptujskih minoritov je 1991 leta začel delovati tudi konzulat za Slo- venijo Panonsko-gradiščan- skega vinskega viteškega reda. V Slovenskih goricah pa so imeli svoje vinograde tudi sa- mostani, ki niso imeli svojih sedežev na ozemlju današnje Slovenije. Tako je bil recimo benediktinski samostan Ad- mont, ki je bil ustanovljen leta 1074 na Gornjem Štajerskem, največji vinogradniški posest- nik v Slovenskih goricah, zla- sti v Jarenini in njeni okohci. Njegovi ljudje so tudi skrčili gozdove okoli Kamnice pri Mariboru in uredih hube, ki so jih naselili priseljenci. Bene- diktinci iz Admonta so v letih 1279 in 1296 kupili od nem- škega viteškega reda v Veliki Nedelji vinograde v Trčovi pri Mariboru. Tudi benediktinski samo- stan v Št. Pavlu na Koroškem v Labotski dolini (ustanovljen 1091) je imel 1159 leta na tisoč hubah najmanj 30 vinogradov na obronkih Kozjaka pri Bre- stemici in Kamnici ter v Slo- venskih goricah ob Dravi do Dupleka. Z njimi je upravljal priorat v Rušah, vinograde pa je imel tudi v okolici Ptuja in Radgone. Znana je komenda nemške- ga viteškega reda v Vehki Ne- delji, ki je imela vinograde v okolici Ljutomera in Ptuja. Njeni redovniki so bili odlični vinogradniki, po njih je tudi kraj Jeruzalem dobil ime po večnem Jutrovem mestu. Kot sem že omenil, je imela vinograde tudi žička kartuzija (ustanovljena okoli 1160), kjer v letu 1173 navajajo vinograd v Žicah in leta 1207 vinograd v Negovi, leta 1243 pa je prejel samostan v dar dva vinograda pri Mariboru. Vetrinjski samostan s Koro- škega je imel svoje vinograde v Počehovi pri Mariboru (1243). Pri nas so imeli svoje vinograde tudi avguštinski sa- mostan iz Seckaua, benedik- tinci iz St. Lamprechta, domi- nikanci na Ptuju, ženski samo- stan v Radljah in drugi. Svoje vinograde so imeh na Vipav- skem kartuzijani iz Bistre pri Vrhniki ter na Primorskem be- nediktinska samostana v Ro- žacu in Možacu. Nadaljevanje prihodnjič Št.3 - 21.januar 1993 28 št.3 - 21.januar 1993 št.3 - 21.januar 1993 30 Med slišnostlo in poslušanostjo že v prejšnjem NT smo po- udarili, da nas celjske radijce po uskladitvi poslušanosti s slišnostjo, čemur se bomo z novo frekvenco 95,1 MHz z Boča zanesljivo močno pri- bližali, čaka zavzeto in inven- tivno delo pri izboljšanju ka- kovosti ponujenega radijskega programa oziroma programov. Dejstvo je, da se je v radij- skem etru že začela velika bit- ka za poslušalce tn oglaševal- ce, konkurenca je vse bolj pri- sotna tudi na širšem celjskem območju, sproščene frekvence bodo konkm-enčni boj najver- jetneje včasih speljale tudi iz- ven okvirov fair-playa, pa je mogoče pričakovati marsikaj, kar morda ne bo vedno v čast radijskemu novinarstvu in njegovim etičnim kriterijem in načelom. Liberalnemu radijskemu tr- ženju manj naklonjeni so pre- pričani, da se bo začel »ne boj, ampak mesarsko klanje«, da se bo »po zakonih džungle« pač obdržal tisti, ki ne bo samo najbolj pameten, ampak tudi prebrisan, hiter, okruten in podobno. Nekaj od tega bo najbrž res, vsekakor se je po koncu moratorija na razdelje- vanje frekvenc radodarna Re- publiška uprava za telekomu- nikacije odločila za »naravno selekcijo« oziroma se je tako odločila država Slovenija. Še večji problemi bodo na- stopili, ko bo država ali nekdo pooblaščen v njenem imenu začel za frekvence izdajati ra- čune, da ne omenjam najemni- ne, ki jo bo treba kmalu plače- vati Oddajnikom in zvezam RTV Slovenija. Torej bo res držalo, da je TV aU radijska frekvenca naravno bogastvo, da pa bo tistega, ki jo bo imel, kar precej stala. Vse to bo po- trebno vkalkulirati v poslovne in finančne izračune, da se bo vedelo in znalo raztegovati po širini in dolžini odeje, ki je na razpolago posamezniku ali po- samezni firmi za radiodifuzne ambicije. MITJA UMNIK SKUPNI DNEVNI AVDITORIJ RADIA CELJE Skica iz raziskave Mediana 1992 je del izpolnjene obljube iz prejšnje številke o zanimivostib raziskave. Dovolj je zgovorna sama po sebi. Morda še zanimivost iz primerjave med tremi radijskimi postajami Murski val, Koroški radio in Radio Celje, pač med tistimi, s katerimi se radi primerjamo: med celjskim radijskim avditorijem prednačijo moški, med avditorijem Mur- skega vala pa ženske, medtem ko se za dopoldanski spored Koroškega radia Slovenj Gradec bolj ogrevajo moški, se za popoldanskega ženske. Vsekakor dovolj iztočnic za programsko radijsko načrtovanje. 100 let slovenskega planinstva na RC Letošnje leto je pomembno za vse slovensko planinstvo, saj se spominjamo kar nekaj pomembnih jubilejev, v glav- nem pa gre za 100 let organizi- ranega slovenskega planin- stva. Začetki segajo v leto 1893, ko so najprej ustanovili PD Ljubljana Matica, 28. av- gusta Savinjsko podružnico in septembra Kamniško podruž- nico. Na Radiu Celje smo se odlo- čili, da planinskim jubilejem namenimo posebno program- sko pozornost. Tako bomo imeli vsak zadnji ponedeljek v mesecu ob 13.30 uri posebno 15-minutno oddajo s planin- skega sveta. Prva bo na spore- du že v ponedeljek, 25. januar- ja. Planinske oddaje bo urejal in vodil novinar Tone Vrabl, ki tudi vabi k sodelovanju vse ti- ste, ki v planinskih društvih skrbijo za propagando in ob- veščanje. Ob dvanajstih odda- jah planinskega jubilejnega leta 1993 bo tudi sicer dovolj prostora v drugem program- skem času oziroma v rednih informativnih oddajah Radia Celje. Veseli bomo, če bomo s pla- ninskimi društvi poslej stkali še več pristnih prijateljskih vezi. TV REVIZIJA RUMENEGA CE Špicelj Miha Brejc, šef Vis-a, je en- krat lani pripovedoval, kako je v tej tajni službi zaposlenih približno štiristo ljudi. Hono- rarcev pa, da nimajo. Ne vem, kako se je služba od takrat ka- drovsko razmnoževala, če se sploh je, vem pa, da je v biv- šem režimu s politično policijo sodeloval skorajda vsak deseti Slovenec. Večina tako, da za to sploh ni vedela. Namreč, ena od nalog plačanih operativcev je bilo tudi novačenje za stalno ali priložnostno obveščanje. Poslušalka Alenka je narisala lep primer: domnevno kre- postna dama za šankom bezni- ce prodaja svoje čare, ob tem pa vleče na uho sočne zgodbi- ce, ki bi utegnile zanimati ob- veščevalca. Ta je lahko bil uslužbenec, štipendist, hono- rarecali občan - špicelj, zadnji oz. predzadnji v verigi zbira- nja in obdelave podatkov. Na vprašanje, če se ta gospa še zdaj ukvarja s špijonažo, Alenka odgovori, »da ženska lahko dela, dokler ji pralni stroj laufa.« Verjetno dotična gospa ni več aktivna, saj je Miha dodo- bra sesul udbovski sistem. Ob- veščanje tako ne poteka več po teritorialnem principu, ampak gre za tematsko pokrivanje. Sploh pa se tajna služba MNZ načeloma bolj ukvarja s kon- traobveščevalno dejavnostjo. Dvomim pa, da so vsi dovče- rajšnji zaupniki kar čez noč pozabili prisluhniti ljudskim debatam. In problem večine je, ker nimajo komu poročati. V času predvolilne kampa- nije je strategija vseh boljših strank upoštevala tudi vzdušje na terenu, ki so si ga volihii štabi pričarali bodisi s telefoni ali mladimi raziskovalci bodi- si z analizami lokalnih zaup- nikov ali avtentičnim pričeva- njem posebej za to najetih špicljev. Ni skrivnost, da stranka, ki da kaj nase, pre- more tudi tovrstne pesnike. Redne ali priložnostne. Mimo- grede, z žolčnimi debatami v Rumenem CE se že lep čas seznanjajo tudi ljubljanski po- litični botri, ki jim provincial- ni zanesenjaki sporočajo, kako smo koga obdelali. Tako veči- na »prizadetih« mogočnikov oddajo ocenjuje kot anarholi- beralno. (Nimam nič proti). Projekt zadnje oddaje - foto- robot špiclja - je ujel tudi nje- gove značajske lastnosti: skro- men, nasmejan, prijazen in vedno na vaši strani. Skratka, sogovornik, o katerem lahko sanjate. Po drugi strani pa: »kačji značaj duhovno plačane reve brez hrbtenice«. Posluša- lec, ki je enkrat imel opravka s špicljem, si je takrat mislil: »Ali je on ali pa peder.« Izka- zalo se je, da ni bil peder. Vi- zualizacija špiclja je bila pre- pričljiva, le da sta se ob tem pojavljali dve napaki: vpUv filmov in bivšega režima. V nekaterih opisih pa se je prepoznal celo voditelj oddaje. Nič hudega, zloba je pač na- lezljiva. Torej, pazite se državljanov, ki približno ustrezajo nasled- njemu opisu: človek temnih oči in visoke postave, z me- tuljčkom okoli vratu, s časopi- som v roki, pištolo za pasom in kovčkom na mizi. (V kovčku so sončna očala, brada, kravata, partijska izkaznica in toaletni papir). Atraktivne podrobno- sti: uhan v desnem ušesu, pri- žiga si havanke, gleda na svoj žep, v glavnem igra in laže ter težko ga je prebrati. Če poznate koga, ki ustreza temu opisu, mu manj zaupajte. V primeru, da ste se prepozna- li, pa je skrajni čas, da spreme- nite svoj stil in se prilagodite novim vohunskim trendom. Nasveti iz Borisovega čajnilca Vaš dobri znanec izza pulta v Lekarni center v Celju, s strani z nasveti v Novem tedniku in v petkovem kuharskem kotičku na Radiu Ce- i Ije, farmacevt Boris Jagodic, ima rad neokr- njeno naravo, že vrsto let se ukvarja s prouče- vanjem in uporabo zdravilnih zelišč, rad kuha, rad je v krogu svoje družine in rad kaj zabrusi v brk brez dlake na jeziku. Boris Jagodic ima pri sodelovanju z našim časopisom kar lep jubilej - dvajsetletnico, in polovico toliko tudi na radiu. V teh letih nam je nasul prenekateri zdravilni nasvet, skuhal ničkoliko skodelic blagodejnega čaja proti te- gobam sodobnega časa in ga bo še, pravi sam, če narave ne bomo prej do konca onesnažili. »Za nabiranje zdravilnih zelišč, tega me je naučil že ded, pri katerem sem živel, sem od- kril še neokrnjeno jaso,« pravi Boris Jagodic, ki zdaj pripravlja tudi priročnik o zdravilnih zeliščih. Vodilo: nazaj k naravi, postaja vse bolj tudi del osveščenih ljudi, pravi farmacevt, ki ga za kasen nasvet ali vprašanje lahko pocu- kate za rokav tudi sredi ulice, pa vam ne bo zameril, temveč vam bo, v njemti lastnem slogu skušal svetovati in pomagati. Tak je po naravi in če je kdaj bolj mrk, to pomeni, da ga je kaj hudo užalostilo ali razjezilo, ali da je kdo raz- vrednotil delo ljudi za lekarniškim pultom, kar se ne zgodi tako redko, pravi in spet v šaU _ obrne vse na sončno stran: »Kakšen čaj iz ' melise za pomiritev se potem še bolj prileze!« In po zaslugi Borisa Jagodica znamo morda tudi mi, ki beremo in poslušamo njegove na- svete, zavreti kakšno skodelico zdravilnega čaja več in si pripraviti obrok vitaminske hra- ne. Zato: na sodelovanje tudi v vašem imenu! MP Raziskovali bodo Radio Celje Da, prav sta prebrali. Mladi obrazi, ki naslonjeni na mešalno mizo z nasmehom poslušajo »predavanje« šefa tehnike na RC Bojana Piska, niso kar tako, ampak del 11-članske raziskovalne skupine zagnanih učencev osnovne šole Fran Roš v Celju. Lani so pod mentorstvom učiteljic Melanije Hace in Lučke Hajnšek izdelali imenitno študijo o Novem tedniku, za letos pa so se odločili, da preučijo radijski medij. Na fotografiji Eda Einspielerja so od desne proti levi: Maja Gorjanc, Urška Hace, Urša Grabar, Maja Kneževič, Mirjana Jovanovič in Blaž Ogorevc. UM RADIJSKI SPORED od 21. do 27. januarja RADIO CELJE Četrtek, 21.1.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00 i Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 i Poslovne informacije, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečaj- \ niča, 7.30 EPP, 7.40 Aktualna tema, 7.50 EPP, 8.05 Poročila, 8.15 [ Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.00 Mali O, ; 10.00 Novice, 10.15 Minuta za zdravje, 11.00 Opoldanska mavrica, i f2.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos i RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 19.00 Zaklju- i ček sporeda. Petek, 22.1.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00^ Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30, Gospodarske novice, 6.40 Borzno i poročilo, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.30 ; EPP. 7.40 Aktualna tema, 7.50 EPP, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, ; 8.30 Pr6gled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkove štengce, ! 10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica,' 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 12.30 Kuharski kotiček, 13.00 Danes i do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.30 i Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 \ Rumeni CE, 19.00 Zaključek sporeda. j Sobota, 23.1.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00 ' Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Agencijske vesti, 7.00 Druga jutra-1 nja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.30 EPP, 7.50 EPP, 8.05 ; Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horo- i skop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Novice, 10.15 študentski servis, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.00 Novice, 12.10 Teen-val, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem- - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Radijski dnevnik (prenos ; RaS), 19.30 Večerni spored, 22.00 Zaključek sporeda. \ Nedelja, 24.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila? 8.45 Horoskop, 9.001 čaj za dva, 10.00 Novice, 11.00 Kmetijski nasvet, 11.30 Time out za ] šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 25.1.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00 Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Borzah rabljenih avtomobilov, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečaj- ■ niča, 7.30 EPP, 7.40 Aktualna tema iz gospodarstva, 7.50 EPP, 8.051 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne,] 10.00 Novice, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.00 Novice, 12.10] Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam danes,! 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kro-i nika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica narod- \ no-zabavnih melodij, 19.00 Zaključek sporeda. i Torek, 26.1.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00' Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Ponudba' in povpraševanje CIS GZ, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20; Tečajnica, 7.30 EPP, 7.40 Aktualna tema, 7.50 EPP, 8.05 Poročila,; 8.15 Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.00: Vroči eter, 10.00 Novice, 10.15 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska \ mavrica, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih i (prenos RaS), 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in i odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Evergreeni,' 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 27.1.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00 Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Borzno- poročilo, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.30! EPP, 7.40 Aktualna tema iz gospodarstva, 7.50 EPP, 8.05 Poročila, \ 8.15 Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.001 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 11.00 Opoldanska mavrica,; 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS),^ 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos^ RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Brane Rončel na Radiu Celje, 1 19.00 Zaključek sporeda. 1 Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka, j ob sobotah do 22.00, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 15.00,: na UKV frekvencah 1(XUin 95.9 MHz - stereo. > Št.3 - 21.januar 1993 št.3-21.januar 1993 32 Safrane - udoben, varen, poskočen.■■ RSL Leveč Je v torek predstavil novo Renaultovo vozilo - Safrane Prodajno servisno podjetje RSL Leveč je v torek v go- stišču Mlinarjev Janez na Teharjah pripravilo predsta- vitev vozila Renault Safrane. Predstavitev je vključevala tudi testno vožnjo. Dogodek je bil, seveda, namenjen predvsem potencialnim ku- pcem tega zares izvrstnega vozila. Predstavitev Safranea pa je bila le ena v nizu akcij, ki jih nameravajo izpeljati v tem mesecu. Cilj je, da bi čim podrobneje in čim bolje seznanili kupce z vsem, kar ponuja Renault Safrane. No- vosti pa je veliko, saj je v vo- zilo vgrajena najsodobnej- špa tehnologija, kar je tre- nutno premore avtomobilski svet. RSL Leveč ima s prodajo velike načrte. Direktor po- djetja Jože Podmiljšak meni, da s plasmajem Safrana ne bo večjih težav, saj poznajo želje voznikov, ki so do sedaj vozili Renault 25 in Renault 30. Novi model ponuja toliko izboljšav in različnih izvedb posameznih delov opreme, da lahko zadovolji prav vsa- kega voznika, ne glede na njegove potrebe in navade. Tudi za kakovost lansiranja novega Renavdtovega vozila na trg so poskrbeli. O tem je Jože Podmiljšak dej al.- »Naše osebje je bilo pol le- ta na izobraževanju in izpo- polnjevanju v Renaultovih obratih v Franciji. S tehnič- no koordinacijo tako ne bo- mo imeli težav, kajti poskrb- ljeno bo za vsako posamezno vozilo in kupca. Trudili se bomo pravočasno odpraviti morebitne napake na vozilu ali pri njegovi prodaji, za kar bo skrbel posebej za to zapo- sleni koordinator, ki bo tudi odgovarjal za nemoten potek vseh dejavnosti.« RSL Leveč bo z novome- škim Revozom, in Renaul- tom nasploh poglabljal sode- lovanje le na področju oseb- nih vozil, saj želijo, ostati ekskluzivni in kakovostno opravljati svoje storitve. Vseeno bodo zadržali dose- danje zastopstvo traktorjev Renault in avtomobilov Vol- vo. Kot je splošno znano, sta Volvo in Renault tesno pove- zana. Renault Safrane je na vo- ljo v petih izvedenkah: RN2.0 Si, RT 2.0 Si, RN 2.2 Si, RT 2.2 Si in RXE V6i. Vsi našteti modeh so na voljo, za izvedbe z dodatno opremo pa je potreben določen rok za nabavo. Tehnične značilnosti Re- nault Safrane so naslednje: prostornina motorja je od 1995 do 2975 cm^ (od najšib- kejše do najmočnejše), moč motorja je od 135 do 170 KM pri 5500 (najmočnejši) do 6000 obratih na minuto. Na- vor je od 170 do 235 Nm (RXE V6i), kompresijsko razmerje pa od 9,2:1 do 9.6:1. Vse izvedbe so z 12 ventili, motor ima tristezni katalizator in uporablja go- rivo Eurosuper brez svinca IO 95. Menjalnik je petsto- penjski, vse različice so na sprednji pogon. Servo volan omogoča enostavno krmilje- nje, možna je tudi progresiv- na izvedba, ki jo ima serijsko vgrajeno model RXE V6i. Podobno velja za račimalni- ško vodene obese, opcija za ostale modele je možna le skupaj s prej omenjenim progresivnim servo volanom. Zavore so tipa ABS Bosch: spredaj ventilirani diski, za- daj navadni diski. Safrane ni pretirano težek avtomobil, kot bi sodili na prvi pogled (od 1400 do 1465 kg), pa tudi z velikim prtljažnikom se lahko pohvali (vsi modeh, razen RXE V6i premorejo 480 htrov prostornine, pri najmočnejši izvedenki pa je prtljažnik nekoliko manjši). V posodo za gorivo spravimo 80 litrov. Zmogljivosti avtomobila in poraba goriva sta v soraz- merju z njegovo konstrukcij- sko zasnovo. Najvišja hitrost je od 203 do 220 km/h, po- speški so izredno zadovoljivi (najmočnejši RXE potrebuje od O do 100 km/h 9,6 sekun- de). Poraba goriva je za vozi- lo takšnega tipa normalna. Ekonomična vožnja (90 km/ h) zahteva le 7 litrov na 100 km (razen RXE, kjer porabi- mo 8,2 litra), s 120 km/h bo- ste potrebovali 8,7 litra (RXE 10,1 liter), pri mestni vožnji pa od 12 do 15,5 htra. RT in RXE inačici imata vgrajen potovalni račvmal- nik, ki daje vozniku infor- macije o prevoženi razdalji, količini porabljenega goriva, povprečni hitrosti od začet- ka vožnje, povprečni porabi goriva, trenutni porabi gori- va, številu kilometrov, ki jih voznik še lahko prevozi s preostalo količino goriva v rezervoarju in o številu ki- lometrov, ki jih voznik še lahko prevozi do naslednje- ga obveznega servisnega pregleda. Tako kot večina francoskih Ln zlasti Renaul- tovih vozil tudi Safrane po- nuja obilo udobja pri vožnji, povečini je notranja oprema tudi avtomatsko nastavljiva. Centralno zaklepanje je kaj- pada sestavni del skoraj vsa- kega boljšega vozila in tako tudi pri Safraneu ne manjka. Prvi vtis s testne vožnje je, da Safrane nudi predvsem udobje in varnost. Zanesljiv je v zavojih, poskočen pri prehitevanju, kar pride naj- večkrat v poštev pri gostem prometu, in je nasploh hiter pri reakcijah na voznikove ukaze. To so poglavitne vrli- ne tega avtomobila. Čvrsto grajena kletka vas ne bo pu- stila na cedilu niti ob moč- nejših trkih. Voznik se so- razmerno hitro privadi na vozilo in, kar je morda naj- pomembnejše, niti najdaljše relacije ne utrudijo voznika, navsezadnje je Safrane pri- lagojen dolgim vožnjam. Se cene: od 2,646.000,00 do 4,230.000,00 SIT. K ceni je, seveda, potrebno prišteti še 25,6 odstotni davek in prevozne stroške. Št.3 - 21.januar 1993 33 BMW kupe serije 3 le slovenski avto leta Konec oziroma začetek leta je po običaju namenjen različnim glasovanjem o naj avto- mobilu. Pred nedavnim so tako razglasili slo- venski avtomobil leta, kar je po mnenju bral- cev Motore\'ije in Avto plusa šport ter poslu- šalcev ljubljanskega Vala 202 kupe B1VTW seri- je 3. V konkurenci so bili še audi 80, pa mazda 626, golf III - če ostanemo pri avtomobilih, ki so se ob kupeju BMW serije 3 najbolje odrezah - in vse kaže, da se Slovenija tudi po tej strani pridružuje številnim evropskih državam, ki vsako leto izberejo avtomobil leta. Sicer pa je že dovolj znano, da so lani za evropski avtomo- bil leta razglasih nissan micro in da je bil to prvi takšen naslov za japonsko vozilo nasploh. Na sliki: novi BMW serije 3. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Organizatorjem sejma rabljenih avtomobilov pred dvorano Golo-, vec v Celju je na tokratnem sejmu šlo prav vse na roke. Pravi spomladanski dan je botroval dobremu obisku, tako da se je na parkirišču pred dvorano zbralo blizu 2 tisoč obiskovalcev, na prodaj pa je bilo preko 800 vozil. Tudi prodaja ni izostala. 47 prodanih avtomobilov, kar v povprečju pomeni vsak sedemnajsti štirikolesnik, je najboljši rezultat avto sejma v zadnjem času in precej presega siceršnje povprečje. Izdanih je bilo tudi 150 kupoprodajnih pogodb. Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne. Terensko vozilo NIssana in Forda Sodelovanje med avtomo- bilskimi tovarnami, ki so sicer skoraj ogorčene tekmice, je. v zadnjih letih nekaj povsem običajnega. Seveda ne gre za kakšno po- sebno sentimentalnost ali ra- hločutnost, pač pa za ugotovi- tve, da je lahko avtomobil zno- traj povsem enak, na zunaj pa naj bo različen. Zmanjševanje stroškov je tisti cilj, ki ga ho- čejo avtomobilske tovarne do- seči tudi s takšnim medseboj- nim sodelovanjem. Med pove- zave, ki so dokaj uspešne, šte- jejo sodelovanje francoske av- tomobilske (še vedno državne) tovarne Renault in švedskega Volva, kar je ta trenutek veli- ko bolj očitno pri izdelavi to- vornih vozil kot pa pri progra- mu osebnih avtomobilov. Do- kaj v modi je tudi povezava pri razvoju tako imenovanih eno- prostorskih limuzin (van), kjer so tovarniške alianse pognale kot gobe po dežju. Pri prodaji novega terenskega vozila pa si na določen način pomagata tudi japonski Nissan in ameri- ški Ford. Zanimivo je, da so Američa- ni novo terensko vozilo imeno- vali maverick, medtem ko se Nissan ta trenutek še ni odlo- čil za ime. Terensko vozilo bo- sta prodajali obe tovarni pod lastno blagovno znamko, pri čemer bosta na voljo dve karo- serijski razhčici: s tremi vrati. skupno dolžino 4.105 milime- trov, ter s petimi vrati in skup- no dolžino 4.595 milimetrov. Fotografije novega terenskega vozila dokazujejo, da se pri oblikovanju niso izognili pre- vladujoči modi, ki je naklonje- na oblasti. Vsaj Nissan bo te- renskemu vozilu namenjal dva motorja, oba znana že od prej. To bo 2,7-litrski bencinski motor z največ 124 KM pri 5.200 vrtljajih v minuti. Ja- ponska tovarna je razvoj vozi- la zaupala svojemu razvojne- mu centru v britanskem Cran- fieldu (kjer so veliko naredili tudi za lani predstavljeno mi- cro), medtem ko bo serijska, iz- delava stekla v barcelonski to- varni (Nissan Motor Iberica). Na sliki: Nissanovo terensko vozilo brez imena. Drugačni časi za mitsubishile številke o prodaji novih av- tomobilov na evropskih trgih v letu 1'992 kažejo, da je šlo. lani avtomobilski industriji slabše kot leto prej. Med to- varnami, ki s prodajo v Evropi še posebej ne morejo biti zado- voljne, je nedvomno tudi Mi- stubishi, kajti obseg prodaje se je zmanjšal za skoraj deset od- .stotkov. Lani se je Mitsubishi na no- vo pojavil tudi na slovenskem avtomobilskem trgu, saj sta zastopstvo prevzela Mitsubis- hi Motors d.o.o. in Impulz iz Kopra. Tudi to je bil eden od razlogov - torej novi zastopnik in na novo oblikovana prodaj- na mreža - da pri Mitsubishiju Motors in Impulzu s prodajo v letu 1992 niso in ne morejo biti prav posebej zadovoljni. V prvih mesecih letošnjega le- ta pa načrtujejo predstavitev in s tem tudi prodajo nekate- rih novih izvedenk, sloven- skim kupcem pa bodo na voljo tudi nekateri novi avtomobili. Tako naj bi začeli ponujati te- renskega pajera z šestvaljnim bencinskim motorjem in boga- tejšo opremo (GLS), končno si bo mogoče omishti enopro- storski space wagon z 2,0-litr- skim bencinskim motorjem in stalnim štirikolesnim pogo- nom, na voljo pa bo tudi po- vsem na novo narejeni lancer (limuzina in karavan). Konec pomladi ali verjetno že v za- četku poletja bo naprodaj tudi lani obnovljeni srednjerazred- ni galant, sigma, največji avto- mobil japonske avtomobilske tovarne, pa bo naprodaj tudi v karavanski izvedbi. Vzpo- redno z vsem tem pa sedaj teče tudi prodaja vseh drugih avto- mobilov, ki jih ponuja Mitsu- bishi, medtem ko Koprčani napovedujejo širitev svoje prodajne mreže tudi na Prek- murje in Gk)riško. Na sliki: novi lancer. Mercedes bo izdeloval minila čeprav gospodarska recesi- ja tudi v avtomobilski indu- striji ni tako huda in globoka, da bi zaradi tega morali biti plat zvona na vso moč, je očit- no, da zastoj prinaša velike spremembe. Kriza se od vseh prejšnjih — kolikor jih je v zad- njih tridesetih letih sploh bilo - razlikuje tudi po tem, da je prizadela tovarne dragih avto- mobilov. Ob vsem tem seveda ni pose- bej čudno in nepričakovano, če naj bi se stuttgartski Merce- des Benz, ki je ob lanski pro- daji prvič doslej zabredel v rdeče poslovne številke, lotil izdelave mini mercedesa. To naj bi bila kombi limuzina s skupno dolžino 3,80 metra (kar je manj kot golf III), s pro- storom za štiri ljudi, dvema oblikama pogona oziroma dvema motorjema (trivaljni dizel in elektromotor) in ceno, ki menda ne bi smela preseči 35 tisoč mark. Serijska izdela- va tega mini mercedesa naj bi stekla leta 1996, pri oblikova- nju avtomobila pa naj bi sode- loval tudi italijanski obliko- valski studio. Reizvunljivo je, da bo šlo predvsem za mestni avtomobil, zato tudi vztraja- nje pri t.i. hibridnem pogonu. Rešitev je znana in tudi že predstavljena (denimo pri audiju duo), nujna pa je zaradi vse ostrejših ekoloških prepi- sov, pri čemer bo agregat z verjetno porabo tri litre gori- va za sto kilometrov, nameš- čen spredaj, medtem ko bodo elektromotor namestili za zad- njim kolesnim parom. Seveda bo mini mercedes - če bo v res- nici ugledal luč avtomobilske- ga dneva - opremljen skoraj ta- ko kot mercedesi višjega in dražjega razreda. To pomeni tudi servo volan, avtomatski menjalnik, khmatsko napravo, zračno varnostno blazino ipd. Kriza torej spreminja navade in stereotipe. Št.3 - 21.januar 1993 34 Skuta Pri predelavi mleka dobimo poleg smetane tudi skuto. Skuta ima značilen svež okus, po svetu je poznajo zelo veliko različnih vrst. Nekatere so kremaste in zelo mastne, dru- ge zdrobljene in suhe. Tudi pri nas že dobimo skuto z različ- nimi količinami maščobe. 100 g polnomastn^ skute vsebuje 11 g beljakovin, 31 g maščob, 103 mg holesterola, nič oglji- kovih hidratov ter da 329 koal. Če imamo doma več mleka, lahko skuto sami pridelamo.. Štirim litrom svežega mleka dodamo hter sladke smetane in to segrejemo do 31°. V le- karni kupimo sirilo in ga po- mešamo z mlekom. Tako pri- pravljeno mleko dobro pokri- jemo in pustimo, da stoji poleti 24 ur, pozimi pa 36 lu-. Grudo, ki nastane v mleku, damo na cedilo, da se sirotka odcedi. Potem jo položimo med dve deščici in obtežimo s težkim predmetom. Ko se odcedi vsa tekočina, damo mlad sirček v skledo, dodamo 2 dag soli in dobro premešamo, da postane masa enakomerna. Tako pri- pravljenemu siru lahko doda- mo kvmiino, rdečo papriko, ze- len poper in druge začimbe. Skuto lahko pripravimo tu- di drugače. Vzamemo domače mleko večerne molže in ga v primerni posodi pustimo čez noč, da dozori. Drugo jutro mu dodamo še mleko jutranje molže in pustimo na toplem 24 ur, da se skisa. Ta proces lahko pospešimo, če mleku dodamo nepasterizirano kislo smetano. Dobro premešamo in segreje- mo do vrenja. Kuha naj se še 2 do 3 minute, nato ga ohladi- mo in pustimo, da se do konca sesiri. Veliki cedilnik obloži- mo s prtičem in vanj vlijemo sesirjeno mleko. Prtič zaveže- mo in pustimo, da tekočina odteče in se sirček strdi. Skuto ločimo od prtiča in jo lahko porabimo takoj ali pa jo shra- nimo v hladilniku. Skuta z bananami Potrebujemo: 300 g mastne skute, 1 žlico medu, 1/4 žličke cimeta v prahu, 2 rumenjaka ter štiri zrele banane. Banane olupimo in jih pret- lačimo. Dodamo med in cimet ter vse dobro premešamo. Ru- menjaka zmešamo, dodamo skuto, bananin pire in vse ena- komerno pomešamo med se- boj. Če hočemo bolj poln okus, dodamo malo nmia. Kremo, ki smo jo pripravih na ta način, porazdelimo po skodelicah in okrasimo z banano, ki smo jo narezali na kolobarje, ter s sladoledom. Skutna torta Potrebujemo: 1 kg skute, 1/4 litra stepene smetane, 5 jajc. 20 dag sladkorja, 4 dag želati- ne ter sok in lupinico ene li- mone. Skuto damo v mešalnik in jo penasto razmešamo. Če je pre- gosta, dodamo malo smetane. Sladko smetano stepemo in jo hranimo na hladnem. Nad so- paro penasto stepemo jajca in sladkor. Ko se krema zgosti, odstavimo in toliko časa meša- mo, da se ohladi. Medtem žela- tino za 10 minut namočimo v mrzli vodi, da nabrekne, na- to jo ožmemo in raztopimo v 2 žhcah vrele vode. Vse se- stvine sedaj ohladimo in dobro zmešamo. Maso začinimo še z limoninim sokom in nastrga- no lupinico. Tortni model, ki se lahko odpre, namastimo z oljem in ga napolnimo s skutno mešanico. Postavimo za nekaj ur v hladilnik, da se ohladi in strdi. Šele potem jo lahko lepo režemo. Torto lah- ko okrasimo s sezonskim sa- djem, sladkanimi mandeljni in podobnim. iViODNi KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK če si kateri kos naše garde- robe zasluži veteranski naziv, kot je v naslov današnjega Modnega klepeta zapisala na- ša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik, potem je to go- tovo telovnik. Že na starih fotografijah iz družinskih albumov ta kos oblačila ne manjka, res pa je, da so si desetletja nazaj telov- nik lastili predvsem moški. Pa kaj bi... Tako je bilo pred tem tudi s hlačami, pa malce kas- neje s kravato, moško obliko- vanimi klobuki... Res je, da modni kreatorji iz leta v leto zastavljajo nove modne smer- nice, včasih prav prijazno malce pobrskajo po naftahnu in po desetletju, dveh, na mod- no sceno spet pripeljejo obla- čila, za katera mimo lahko re- čemo, da jih imamo tudi sami - vamo spravljena v babičini ali mamini omari. Res pa je tudi, da smo zveči- ne ljudje tako trmasti, da si kakšnega kosa garderobe pre- prosto ne pustimo vzeti, pa če- prav tisto leto ni prav posebej v modni milosti. Tako je s kav- boj kami, nič manj tudi s pri- ljubljenimi telovniki, ki so nam tako ljubi zato, ker greje- jo pred nru-azom, ker poživijo sicer »dolgočasna« osnovna oblačila... Za konec pa še povabilo, da se nagrajenki meseca decem- bra konec tedna oglasita v taj- ništvu našega uredništva, kjer ju bosta čakali nagradi - uni- katna, ročno pletena jopica oziroma pulover ter svilen, ročno poslikan šal. Uredništvo Modni veteran - teiovnik Ko se januar prevesi v drugo polovico, se v modi pojavi tipi- ' čen in ponavljajoč se simptom — naveličanost. Gre preprosto za to, da je za spomladansko modo še prez- Igodaj, tista zimska pa je, kot že rečeno, rahlo zaprašena, postana... Kako se torej izmo- tati iz te oblačilne monotonije? Ena izmed rešitev je brez dvo- ma telovnik. Klasičen telovnik, ki je bil še pred nekaj desetletji abso- 1 lutna lastnina močnejšega spola, se je počasi, a uspešno vrinil v žensko garderobo. Go- spe in gospodične so ga spreje- le s takšnim navdušenjem, da skoraj ni priložnosti, kamor ne bi bil »povabljen« tudi te- lovnik. Poleg vsem dobro poznane mestne verzije, pa se letošnja moda navdušuje tudi nad bolj domišljijskimi izpeljankami tega oblačila. Tu bi veljalo omeniti orjaške telovnike, ki so podloženi kot puhovke, na- vlečemo pa jih lahko preko parke, vetrovke, debelega pu- loverja ... Pa tudi čisto vsakdanja zim- ska obleka ali kostim se lahko z živopisanim patchwork te- r lovnikom spremeni v nadvse izviren komplet. Morda bi vas spomnila le še na bleščice in vezene detalje, ki jih prišijete na strog »moški« telovnik in tako pričarate povsem nov, domišljijski kos garderobe. S poudarkom na akcentih, kakršen je modni veteran - te- lovnik, so lahko tudi januar- ska oblačila nadvse zabavna veseloigra... VLASTA I Nagradno vprašanje: IZ KAKŠNEGA MATERIALA JE SEŠIT AVTENTIČEN »KAVBOJSKI« TELOVNIK? Št.3 - 21.januar 1993 št.3-21.januar 1993 št.3 - 21.januar 1993 št.3-21.januar 1993 št.3 - 21. januar 1993 št.3 - 21.januar 1993 40 Banka udarja na različne načine Na ustanovnem zboru Zgomjesavinj- ske hranilnice in posojilnice je crknila elektrika. Zlobneži natolcujejo, da ima Banka Slovenije v redu VIP (veze in poz- nanstva) pri električarjih, in da je na takšen način skušala preprečiti ustano- vitev. Kmetje konira Cajner Da zgornjesavinjski kmetje niso od muh, dokazuje tudi zadnji primer, ko skoraj niso izvolili direktorja Gozdnega gospodarstva Milana Cajnerja v upravni odbor hranilnice. Kot da se kmetje še spominjajo, kakšna zgaga je bil Cajner, ko je še imel.monopol nad gozdovi doma- čimi. Božič ¥ samostanu? Najhujši zlobneži natolcujejo, da mo- zirski izvršnik Alfred Božič ni omenjen le še v zvezi s samostanom sester klaris v Nazarjah. Hkrati pa so pomirjeni, saj je do izteka Božičevega mandata ostalo še nekaj časa... Celje brez kulture? Ko je celjska, tudi kulturna ministrica Irena Ferlež, pred časom pozabila(?) raz- pisati natečaj za zbiranje predlogov za podelitev priznanj ob slovenskem kul- turnem prazniku, so ji to vsi zamerili. Letos, ko je to pravočasno in skladno z občinskim odlokom storila, pa spet ni prav. Na razpis v občini namreč niso dobili nobenega predloga! Panika ¥ MGA v podjetju Mali gospodinjski aparati v Nazarjah se nekoga zelo bojijo. Pa ja ne bodočih nemških partnerjev? Drugače si ne znamo razložiti, zakaj peljejo takšno paniko okrog izjav direktorja Jožeta Ku- dra. Saj v današnjih časih tako ali tako ni razlike med delavci, ki so trajni višek, in tistimi, ki so odpuščeni. Kozarci žalskih soclallsto¥ žalski socialisti očitno zelo težko pre- bolevajo poraz na minulih volitvah. Končno so se vendarle potolažili, saj so našli grešnega kozla za svoj neuspeh. To so zagotovo kozarci v gostišču Novak v Gotovljah, zato so jih minuli teden tako brezkompromisno uničevali z metanjem v steno. Gre v tem primeru za demokrati- čen obračun žalskih socialistov ali za kaj drugega? ...da je Kostra, podjetje, ki upravlja celjska parki- rišča, rahlo čudno. Nosi namreč ime, ki bi ga jezi- kovno bolj iznajdljivi prav lahko povezali s tisto pre- cej neprijazno siciljansko bratovščino, imenovano Cosa nostra. Vzamete prvi zlog prve besede in odbije- te pol druge, pa ste pri naši stvari in mafijskih poslih. .. .da se pripravlja fron- talni napad zavezniških sil na celjskega župana Anto- na Rojca. Varnostni svet občinske skupščine se stri- nja z napadom, župan pa niti najmanj. Husein za zdaj molči. ...da se za zaprtimi vrati formira nova celjska ob- činska vlada. Zlobni jeziki so že raztresli novico, d» bo v njej poleg starih tudi ne- kaj novih fosilov. ...da se v Celju ustanav- ljajo bogvekateri po vrsti Zeleni. Okrog korita se su- Č0 nMjm^ TV-kaJi^^ Drago Čemič, nekaj pa je slišati tudi o direktorju Komunale Gaberščku. Pa mu menda ja ie ne gre na otročje? ...da je Janez Lampret med krščanskimi demokra- ti vse bolj priljubljen. Vzrok je v njegovi skrom- nosti: če že ne more biti opat, bi pa rad bil vsaj župan. ...da je med kandidat- kami za novo sekretarko za družbene dejavnosti v Ce- lju tudi znamenita »huma- nizacija med spoloma« An- tonija Marinček. Torej so družbene dejavnosti res že v taki buli, da jim labko pomaga le še RK?! ...da naj bi v Celju na- veza iz ZPI-ja ostala tudi v bodoče, le da na nekoliko višji ravni. Ob mandatarju Jožetu Zimšku naj bi krmi- lo sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja prevzel zdajšnji samostojni svetovalec za urbanizem Tomaž M. Jeglič. Še sreča, da gre zaenkrat le za šu- šljanje. STRAN(KA) ŠALJIVCEV Novoletna anketa je šala prejšnjega ted- na. Za njo je glasovalo največ naših bralcev. Marija Kronovšek iz Pariželj, ki je šalo po- slala, bo dobila praktično nagrado NT&RC. Enako nagrado pa bo prejela tudi Danica Šumrak iz Letuša 38, pošta Šmartno ob Paki. Kupone in šale za naslednjo številko Stranke šaljivcev pa bomo sprejemali do ponedeljka, 25. januarja. Šala tedna No¥Oletna anketa »Kako ste pa vi prišli v no- vo leto?« »Tako, kot se, hik, za Slo- venca spodobi.« »Kako pa?« »Zelo simbolično, hik!« »Kako, zelo simbolično?« »Pavseh štirih...« Tiha žena »Kaj ti je rekla žena, ker si se šele zjutraj vrnil domov?« »A, nič posebnega, kar tiho je bila.« »Tisti zob sem si pa tako ali tako namera- val dati izdreti...« , Mestni deček Mestni deček gleda kmeta, kako nalaga na voz hlevski gnoj. »Za kaj pa ga boste imeli?« »Za na jagode,« mu odvrne kmet. »Hm, pri nas pa jih imamo rajši s smeta- no,« mu odgovori deček. Policijska Pred policijsko postajo dva policaja kop- Ijeta jarek, tretji pa takoj za njima zasipava. Mimoidoči radovedno vpraša: »Ja, kaj pa delate?« »Za telefon kopljemo,« pravi eden od po- licajev. »Kaj niste kabel pozabili položiti?« še vztraja mimoidoči. »Ti butec, neunmi, kaj ne veš, da bo brez- žični?« ga nejevoljno zavrnejo policaji. Pasja Dva psa gresta po puščavi in eden reče: »Če ne najdeva nobenega drevesa, se bom v hlače poscal.« NepotrpežiJi¥ potnik Nepotrpežljiv potnik v avtobusu reče sprevodniku: »Ali bom kdaj dočakal, da bo ta počasni avtobus pripeljal v Ljubljano?« »Boš, boš, saj si vendar še tako mlad.« Pri sodniku za prekrške »Ali priznate, da so vam miličniki sveto- vali, da se pel ji te raje z avtobusom?« »Priznam, ampak, avtobus ne bi šel v ga- ražo.« Sončnica v nedeljo zjutraj se srečata Urška in Mar- janca, pa jo ta vpraša, kako je kaj bilo na veselici? »Super,« odgovori Urška. »Počutim se kot sončnica.« »ČKakoo??« »Polna semena...« Šale za današnjo stran so prispevali: Hedvika Mušič iz Škofje vasi Barbara Brinar iz Celja, Branko Apotekar iz Šmartnega v Rožni dolini, Izidor Rovšnik, Jerica Kos iz Braslovč, Jelka Čujež iz Vinskega vrha in Albert Regulj iz Celja,^ ....._........... _ NAJ MUZIKANT) POVED^O Svoji ženi igral na oiiceti »Pred več kot petdesetimi leti mi je sosed, ki je že vedel, da raztegujem meh, naročil, da naj se pridem s harmoniko po- kazat, da bo videl, kako mi gre. Samo tri komade sem znal, pa sem mu že bil všeč: »Za na ohcet boš dober,« je rekel in že naslednje jutro smo začeli vabit. Teden dni je vse skupaj trajalo in na koncu sem obvladal kar precej pesmi. Iz ene sem naredil dve, pa tudi klarinetist mi jih je nekaj po- kazal. Jutranjico sva seveda vsakemu posebej igrala,' da sva več zaslužila. Ob koncu sva imela vsak za eno kravo de- narja,« pripoveduje Štefan Kovač iz Kompol, ki ima sko- raj 80 let, a še vedno razteguje meh. »Dobra volja človeka gor drži. Veliko hudega sem v živ- ljenju prestal, vseskozi pa mi tesno ob strani stoji harmoni- ka. Tako se spomini nehote vračajo v težke vojne dni in nič lepšega ni bilo, ko sem >prišpi- lu< v osvobojeno Ljubljano. Prva žena mi je vedno dejala, naj že na pragu zaigram, da bo vedela, da sem res doma. Enkrat, ko je ni bilo ven, sem vedel, da je nekaj narobe. Bila je neozdravljivo bolna. Tako je naključje naneslo, da sem vzel drugo ženo, tudi vdo- vo, kateri sem igral na prvi ohceti pred leti, ko sem bil še ledik. Sicer pa jaz pravim, da muzikant in župnik morata bi- ti ledik. Ko sem se s harmoni- ko po več dni potepal, sem imel kar dostikrat servirano, češ, ste pa morali prav vse ba- be do kosti obrat. No, enkrat se mi je pa zgodilo, da sem bil neverjetno zgodaj doma. V so- boto sem šel v Novo cerkev, celo noč igral in ko so prišli podoglarji, so pobrali larmo in izginiU z denarjem. Jutranjico sem še zaigral, več pa nisem imel veselja, saj ni bilo nobenega denarja. Že- na je bila takrat hudo razoča- rana in presenečena, da sem bil tako zgoden. Nič ti ne pomaga, če znaš samo dobro igrati. Tudi jezik moraš pravilno in veliko vrteti in da je noč hitreje minila, sem imel vedno pripravljene kakš- ne igre. Tako smo se, na pri- mer, igrali mlinarja. Klop sem pokrU z rjuho, pod katero je že nekdo ležal in udarjal po no- gah, tako da sem se lahko hva- lil, kako lepo ropoče moj mlin tn da tudi dobro moko melje. Z roko sem segel pod klop in si vzel pest pripravljene moke ter jo pokazal radovednemu starešini. Ko je bil z nosom tik pred moko sem pihnil, da je bil ves kot snežen mož. Mi pa v smeh.« Štefan jih ima tudi veliko za rokavom in vesel je, če s svojo prisotnostjo in harmoniko raz- veseljuje okolico. EDI MASNEC Ena iz Štefano¥ega roka¥a Na poročnem obredu je župnik mladoporočencema ob koncu dejal, da naj si izmenjata prstana. Žena, ki je bila gluha, ne pa tudi slepa, je seveda opazovala kretnje in ker ni dobro razumela, je župnik še enkrat pokazal, kako naj natakne prstan. »A, to. E, to sva pa midva z dragim sinoči že trikrat opravila.« Št.3 - 21.januar 1993