fiTt L&tr. Ottil« _____ kru, — LETO V Posamezna številka 1 Din, mesečno, čc se sprejema list v upravi,naročnina 4 Din, na dom iu po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina jc 30 Din, polletna 25 Din, četrtletna (5 Din. Cene insc-ratom po dogovoru PONEDELJSKI SCOVESEC Uredništvo: Kopitarjev« nI. it. 6/111 Telefon It 2050 ia — Rokopisi •e ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. b I'ost ni ček. račnn. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Položaj v Franciji neizpremenjen Reakcija na pruske volitve - Tardeu ostal na površja - Herriot na boljšem Socialistom pretijo zgube Pariš, 1. maja. tg. Današnji dan volitev je potekel v popolnem miru. V Parizu cenijo udeležitev na 80%. Običajne proslave 1. maja so radi volitev bile odpovedane, tako da republikanski gardi, ki je bila ves dan v strogi pripravljenosti, ni bilo treba nikjer stopiti v akcijo. Slično je bilo tudi po vsej ostali Franciji; lc v malib predmestjih je prišlo ponekod do nepomembnih spopadov. Pariš, 1. maja. tg. Današnje volitve so, kolikor Je do sedaj znano, potekle v vsej Franciji brez posebnih dogodkov. Udeležba pri volitvah je biln deloma izredno velika. Posameznosti o volimih izidih bodo znane šele okoli polnoči. Pariš, 1. maja. Pri prvem glasovanju bo od 615 poslanskih mest oddeljenih samo 180, glede ostalih kandidatov bo padla odločitev žele prihodnjo nedeljo pri ožjih volitvah. Zaključek volivnega boja je tvoril govor ministrskega predsednika Tardieua v Belfortu, ki ga je radi njegove bolezni bral državni podtajnik Chatala. Tardieu je pozval Herriota, naj se loži od socialistov in uaj pristopi h koucentracijski vladi s sedanjo ve-žiao. Herriot je na to v svojem glasil« »»vrnil Tardieu-jevo ponudbo, češ, da hoče ohraniti t tem pogleda popolno svobodo. P<* tej Herriotovi i »javi je nastal popolnoma nov potošaj, ker je ratdieuje« poiikus, da bi ril tsko raieljeno k«««- ntr.-i- cijiko vlado Pari«, 1. l.i 'g. Pričakovanje, da bode pri današnjih volitvah številčno na-nstli levičarji, i? po do sedaj inanih reinlUtih ni Hr«*aif.il«. Agitacija desničarskih strank, ki so ladnji teden operirale i iiidom TolitcT v Prasiji, je pri molilnih uspeh, llerriotovi radikali in socialisti »o sieer t nekaterih rkroijih narasili. vendar ji®1 nikjer ui pr;.-rerilo priboriti j n*»ih mandatov že na danasmjih prvih volitvah, socialisti so ž** d« sedaj izgubili dva dosedanja -nandata in v nekem volilnimi okrožju, kjer » bih do Jane« gosj>odarji, je njihov položaj slaboten. K izgubljenim okrožjem je n. pr. okrožje Le Creosot, kjer je podlegel glavui tajnik socialistične stranke Paul Faure, ki je že 8 let zastopal to ok.-iije v parlsraentu, »acio-nalističnemu fapaou Baltaille-u, vt;ui«niku tvrdke Schneid er-Creusot. Od »aanih poslancev radikalih strinke so zmagali vodja Herriot. prejšnji ministrski predsednik Chautemps in župan v I* Havru Leon May«r. Tudi minister m ja»-»a dela Guer nier, ki pripada eentrum, je bil zopet izvoljen v St Malo. Nacionalistični poslanec Mandel, o kate. Zaprisega boljševiških čet Prvi mai miren v mej Evropi Moskva, 1. maja. tg. Moskva je praanovala danes 1. maja r znamenju industrijske obnove po petletnem načrtu. Na trgih in bulTarjih »o ponoči postavili ogromne »trape ii lesa in lepenke, ki predstavljajo posamezne posebno mane industrijske obrate. Parada je bila sijajna, pač na čast turškim gostom, za katere je bila postavljena posebna tribuna. Ob Leninovem mav*oleju so se »brali člani vlade 8talin, Kalinin, Molotov in še drugi komisarji, dalje Bikov in Bnharin ter Ma-ksim Oorkij, ki j« dospel r Moskvo pred kratkim. Kakor vedno, je imel slavnostni govor Vorošilov. Smisel njegovega gorora je bil: Imperialistična rojna se je ie začela. Vojna proti Kitajski je prolog k vojni proti sovjetski »ve»i. Kljnb temu pa sovjetska vlada vodi dalje svojo mirovno politiko, kar pa nikakor ne pomeni, da bi se odrekla tudi obrambi. — radi avodbi Mamin »ag)a*aja, d« je Ireba agraditi «mag« notranje »trditve, kar je prva naloga. Pri slovosai »apri*«»i refcrutor je diktiral priseg« Vortilav. Vse čete rekruta* ki so bile postavljene v paradi, s* pca&rljale pt«"g* besedo u besedo. Dunaj, t. maja. Ig. Da»aSnja proslava 1. maja je potekla v vsej Avstriji brez večjih incidentov. Budimpešta, 1. maja. tg. Socialno-demokratič-na proalava 1. maja je potekla brez incidentov, ker je policija ie zjutraj odredila preventivne varnostne korake. Po proslavi so se v nekaterih krajih skušali zbirati manifestanti, pa jih jfc policija takoj razpršila. BukareSt, 1. maja. tg. Proslava 1. maja jo potekla mirno, ker so oblasti prepovedale vse manifestacije na ulicah. V Mandiurji teče kri London, 1. maja. Po vesteh, ki prihajajo iz šanghaja, ne bo imel atentat za časa vojaške parade v čast japonskega cesarja v Šanghaju daleko-sežnih posledic. V prvem trenutku so po poročilih iz Tokia sodili, da se bo po atentatu vpliv tistih ministrov v japonski vladi, ki zahtevajo vojno s Kitajsko in Rusijo, tako povečal, da bi na*tala nevarnost nove vojne V vladi je zmagala zmerna stroja. , , „ čeprav ni pričakovati novih spopadov okoli Šanghaja, ae vendar boji med japonski«! četami in mandžurskimi vojaki ter uporniki, nadaljujejo. V boj »o posegli oklopni avtomobili, oklopni vlaki in menda tudi plinL Japonski general Muray je napadel kitajske upornike, ki so zasedli Hajlin in jih po strahoviti bitki, ki je trajala celo noč, pognal v beg. Kitajska vojska je štela 6000 mož in j« pustila na bojišču 300 mrtvih. Japonci so zasegli 2 topa in nekaj drugega vojnega materij ala. Iz Harbina poročajo, da vlada ob vzhodni kitajski ž«-temici popolna anarhija. Mandžurski uporniki »o jretrgali vse telefonske zveze med Harbinom in ostalo Mandžurijo ter uničili vse železniške postaje na progi proti Vladivostoku. Evnuhi V pašaluku Hussein paše, sina Murat paše, gina Osan paše in vseh sinov prav do prvih sorodnikov preroka Mohameda je zavladalo veliko vznemirjenje. Ko jo zjutraj prišel Ali beg, poveljnik straže pred pašo, se ni vrnil živ. Vrnil se je sicer, toda z odsekano glavo. Odrobil mu jo je paša' lastnoročno. Nihče ni vedel zakaj, nihče ni vedel kako. Truplo brez glave je ležalo pred ozid-Jem kule in ni govorilo. Bilo je nemo, popolnoma nemo in glava ni hotela več stati na vratu. Vendar to ni šo bilo povod za razburjenje. Da je kdo kdaj v kulo vstopil z glavo na vratu ter se. vrnil z glavo pod nogami, to se je že prej zgodilo. Da se je to prigodilo Ali begu, .je bilo celo nekaterim všeč, kajti, njegovo mesto je bilo častno ter je rnditega prilično največ neslo. Todn šc Isti dan je ležal brez glave tudi njegov namestnik Trudi beg in še isti dan njega namestnik Mehmet beg. Zdaj je stvar postala -resna. Nihče se ni več pehal za poveljniško mesto in s trepetom so čakali; kdo pride na vrsto in kaj se bo še zgodilo. Kakor pravim, tudi junake bege je obšel strah. Živeti v negotovosti, aH ti novo častno mesto odnese ghvo ali prinese težkega zlata. Sedli so v krog, zapalili čibuke ter vlekli modrost. Ugibali so sem in tja, sem in tja, presedali ae tja in sem in gladili svoje košate brke In brade. Nobena misel ni bila prava. Slo je za taaava, 1. maja. AA. larodna ikupičiaa DN i« soglasno odobrila načrt premirja med Kitajsko in Japonsko, Japonski delegat ni glasoval. Izjavil pa j«, da bo njegova vlada »porazum izvajala. Sanghaj, 1. maja. AA. Dr. Kavabata, ki j* bil o priliki atentata na japonske generale, ranjen, je preminul. V francoski koncesiji »o prijeli 11 Korejcev, o katerih sumijo, da »o »odelovali pri atentatu. Francozi bi radi avstrijske železnice Dunaj, 1. maja. tg. Avstrijsko javnost zopet vznemirjajo vesti o tem, da se inozemstvo zanima za avstrijske zvezne železnice. Znani železničarski strokovnjak Enderes, ki je bil po prevratu drž. tajnik v prometnem ministrstvu, opozarja, da se neka francoska skupina bavi z načrtom, da bi dri. železnice malih driav od Baltika do Bolgarske združila v roki >mednarodne< druibe. Iz naloga finančnega odbora, da vlada ne sme pasivnim zveznim železnicam dajati nobenih podpor več, sklepa Enderes, da hočejo s tem pripravljati ino- to, kdo bi mogel izvedeti, kaj jo vzrok divjanja velikega Hussein paše, Alah mu milostljiv. In oglasil sc jc končno neznatni Omer beg, ki ni znal niti prav sukati meča, zaradi tega pa je imel bolj gibčno besedo. •> Alah z vami, veliki begi, čemu si trapite možgane! Ali nimamo evnuhov? Čemu so pa pri nas evnuhi? Če že vse nesejo na nos velikemu paši, Alah mu daj svojo moč, naj tudi kaj izvohajo. Evnuh je vendar prekomtna ustanova med nami, boji se vedno močnejšega ter mu služi do nezavesti. Kaj ej močnejše od zlata! Salem!« Rekel je, povlekel čibuk ter umolknil. »Alah te je razsvetlil, veliki Omer beg; samo evnuhi so še naša rešitev! Povabite prvega evnuha Assar ja k Povabili so prvega evnuha Assurja ter vsi odvihali, plašče, dn so se videli z zlatom nabiti pasovi. »Polzvej, kaj je gospodarju!--. .»Poizvej, poizvejk se je vi! evnuh. >Glavo tvegam !<; >Pri . bradi preroka, ne bo zastonj t ho dej-li v zboru. In evnuh Assar je nemudoma vstal ter stopil v hjsjcem ,k prvi hanum .Hussein-paSe Fatimi. :>Np .hodi k gospodarju, pre jasna Fatima. Divja ter1 vsakemu odiobi glavo, kdor stopi predeni! Fatima se jo prestrašila. »Zakaj?« Glavo bi dal, da hi izvedel vzrok! Nihče ne vel«. re.m se je govorilo {»ost-boio ob priliki zadnjega predloga o volilni reformi, bo v okroiju blizu Bor deausa skoraj gotow v drugem volilnem j>os»of-ku zmagal. Do polnoči je od 01$ ok»o?'j /nsn i«M v približno 90 okrožjih. Izvoljenih je do sedaj 38 poslancev in sicer noben komunist, 5 socialistov, no-brfn republikanski socialist (Painlevejcva skupina), 15 radikalnih socialistov (Herriot), 7 poslancev levega ccntruma, 11 levičarskih rejmblikaucev, 1 narodni demokrat, 19 nacku^alistov Mariivove skupine in on neod\i.-wn desničar. V dobre i Ste vilčneni razmerju stojijo 2 komunista, 12 *xi!ili stov, 3 republikanski socialisti (Painlevčjev.i skv pina), 9 radikalnih socialistov (Herriotova skupina), 3 leve sredine. 5 levičarskih republikancev, j 2 demokratska republikanca, 7 nacionalistov Ma rinove skupine in 3 neodvisni desničarji. Pariš, 1. maja. tg. V Nancyju je pri današnjih volitvah prodrl vodja nacionalistov Marin. Med na novo izvoljenimi t?, nahaja dalj« tudi Tardieu v Belfortu, pravosodni minister Ratnaut in trgovinski minister Rollin v Parizu te- vodja radikalov Herriot v Lyonu. zemsko *p**»a ieiemic, in nujno svnri pred tako rršitvijo. Letno izgubo zveznih leleznir ceni Enderes na okoli 150 milijonov šilingov, kar obremenjuje državo še bolj kot njeno jamstvo za Crodit-anstalt. Kljub temu pa »matra, da bi bil splošni interes javnosti, če bi prišla uprava železnic v tuje roke, ie bolj ogrožen, kakor s sedanjo izgubo. Zračna zveza Trst-Praga Trst, 1. maja. V letalu je »emkaj priapelo češkoslovaško odposlanstvo, ki m je pogajalo v Rimu z italijansko vlado glede podaljšanja zračne zveze Praga—Bratislava—-Zagreb do Trsta. V odposlanstvu so bivši minister javnih del ini. Roo-bik, nadalje ini Janak, ministerijalni svetnik v istem ministrstvu in g. Sealatnay, ki je potoval v Rim po nalogu zunanjega ministra. Dne 28. aprila je bil podpisan v Rim« sporazum glede podaljšanja zračne linije iz Zagreba do Trsta. Kakor hitro bodo pripravili letališče pri Miljah, bo začela nova zveza poslovati. V spremstvu generalnega konzula Češkoslovaške g. Krfeea so si Čehi ogledali mesto. (Nova zveza bo bresdvomno v škodo Sušaku in na drugi strani tudi Ljubljani. —■ Prip. uredn.) Teletina se je podražila Ljubljana, 1. maja V soboto ao poskočile cene telečjemu mesti, in sicer za 2 dinarja pri kilogramu. Eden izmed vzrokov podražitve je v tem, da je padla eena koA. Te cene so v zadnjem času zelo padale. Cene vo-lovskim kožam so padle u 6 dinarjev pri kilogramu, telečjim prav tako, kravjim p« na 3 din in še nižje. Mesarji so radi tega v soboto podražili ceno telečjemu tneiu. Drugi vzrok podražitve p« je tudi ta, da so c«>ne telet narasle za 1 do 1 dinarja pri kilogramu iive vage. Telečje meso velja sedaj 10 do 16 dinarjev kilogram. Po 16 din je stegno. Podražil se je tudi prašičji hrbet in stane sedaj kg hrbta domačega prašiča 18 din kg. Prašičje koze so brez cene in veljajo po 0.50 do 1 dinar kilogram. Kakor vidimo, znajo ljubljanski mesarji zelo hitro registrirati vsako gibanje cen, ki je njim neugodno. _ Bruxcll«i, 1. maja. AA. Listi poročajo, da bo objavljen kr. dekret, ki se t njim povijajo carine na uvoz pohištva in tkanin za 50%. »Tako nihče ne ve! Čemu ste pa evnuhi! Takoj izvej ter mi sporočil Vošči mu vse dobro in poizvej!« Ves vesel je evnuh odbrzel k paši. Imel je naročilo od najlepše žene v haremu. »Prejasna Fatima, o mogočni paša, ti vošči dobro jutro in te vprašuje po preinilem zdravju!« Paša je mrko sedel na preprogi ter rezko dejal: »Daj mi tisti rdeči pasi« Evnuh je bil prebrisan lisjak, on ni gledal, kako pašo govori, gleda! je, kam j« uprl oči. In videl, da gleda modri pas na blazini pred seboj. Kakor jc videl, da ni nobenega drugega pasu v bližini. vEvo ti, mogočni paša, ta rdeči pas!« Za spoznanje sc mu je glas tresel, ker je vedel, da se je stvar odločila. Ce je zaigral, bo padla gkiva! ►Zahvaljen bodi Alah!« je vzkliknil paša. .Rešil si me, Assar, velike skrbi! Nihče ni videl tega rdečega pasu in vsak je trdil, da jc moder. Ali vidiš s|>loh kje kaj modrega okoli mene?« "•Ničesar, mogočni paša, vse je samo najlepše | rdeče!« Da, vse je najlepše rdeče! In oni trije tog« | niso videli. Da je vse modro. Modro. In si to upa-! io livliti v obraz meni, Hussein paši!« sModra, prejasni paša, je samo tvoja mo-i drost, nenadkriljivi, modri paša!« se je splazil i pred njim evnuh. ' 'n jc šel po kolenih od njeg* Francoskemu ministr. predsedniku A Tardieu-ju se je vnel vrat prav v trenutku, ko so se Amerika. Anglija. Nemčija in Italija na razorožitveni konfercnci v Ženevi postavile v fronto proti Franciji in Tardieu je ostal v Parizu. Zato so poročila iz Londona govorila o ^politični bolezni« vedno se smehljajočega Tardieuja. Kdor ne verjame, da se je Tardieuju res vnel vrat, naj si ogleda naše slike. Nameravan atentat na španskega predsednika Madrid. 1. maja. AA. Rcdarstvo je prijelo tri zarotnike, ki »o pripravljali atentat na predsednika republike. Lep večer Slovenske krajine Ljubljana. 1. maja. V petek zvečer »o priredili agilni prekmurski akademiki pod okriljem sestanka J. k a d. Zer-je lep večer, posvečen Slovenski krajini. Filozol Maučee Joško jo v daljšem referatu podal zgoščeno sliko Slovenske krajine v zgodovinskem iu zemljepisnem pogledu ter dodal pregled ljudske prosvete. Nato je pevski sekitet zapel več. prekmurskih narodnih pesmi, nskar je pisatelj M<ško Kranjec prečita! dve poglavji iz svoje knjige »Življenje«. Sledila je Je recitacija kratkega odstavka v prekmurskem narečju, nato pa je filozof Novak ob skioptičnih slikah pokaziil nekaj lepih pokrajinskih ln arhitektonskih motivov iz Slovenske Krajine. Omenil je posebno Rabske Slovence, za katere danes malokdo ve. Nedaleč tam od madjarsko-jugoslovanske meje leži v ravnini devet povsem slovenskih vasi, v katerih živi okrog 8000 polnorodnih in zavednih Slovencev. Na koncu je vstal še univ. prof. prelat dr. Slavič, ki je podal nekaj spominov z mirovne konference v Parizu, kjer je bil ekspert za Slovensko Krajino. Predočil je zbranim akademikom, koliko je bilo treba truda in pogajanj, predno se je posrečilo prepričati ameriške delegate, ki so imeli največ besed pri določevanju novih meja, da je Prek-murje povsem slovensko ozemlje in da nujno spada k Jugoslaviji. Omenil je, da je šel jugoslovanskim delegatom pri tem najbolj n.i roko ameriški profesor Johnson, ki je tudi v koroSkem vprašanju krepko podpiral težnje jugoslovanske delegacije. Najhujši boj se je vršil za ozemlje Rabskih Slovencev, ki pa je spričo birokratske prakse, katere so se splošno j>osluiovali na mirovni konferenci pri določevanju novih meja, naposled le pripadlo Mndjarski. Kakor čujemo, bodo prekmurski študentje v kratkem priredili podoben večer tudi za javnost. Paril, 1. maja. AA. Ameriški zunanji minister Stimsou je izjavil novinarjem, da je s pogajanji v Ženevi zadovoljen in da veruje v končni uspeh razorožitve«« konference. ženeva, 1. maja. A A. Predsednik angleške vlade Macdonaid je odpotoval v London. Takisto je odpotoval iz ženeve v Pariz vodja francoske delegacije Paul Boncour. »Samo ena modrost je, prejasni begi,« )» dejal evnuh Assar čakajočim begom, »samo ena modrost je in to je modrost Hussein paše, vse drugo pa je rdeče. Zapomnite si, vse rdeče. To je geslo. Zapomnite si: vse rdeče!« Begi so zmajali z glavo. Klican je bil novi poveljnik straže. Ali se bo vrnil? Da, vrnil se je živ in zdrav in rdeč v obraz. »Dragi begi, vse rdeče, komur je glava draga I« Imeli »o posve*. »Kaj bo, če se kdo zmoti?« Vse mora nositi rdeče naočnike! »Nam evnuhom ni treha toga!« je dejal prva evnuh Assar. »Mi se ne zmotimo, mi vidimo zmerom tako kakor gospodar!« Nabavili so si rdeče naočnike. .Stvar je bila zamišljena imenitno. Toda, človek, četudi si Alahov vernik, nosi ti zmerom rdeče naočnike! Kmalu so začele boleti ljudi o«. Ta j« skrivaj brisal solze, oni je dobil vnetje, tretji je bil že na tem, da oslepi. In naočniki so le naočniki. Temu se je ubita šipa in se je začudil, da je na svetu toliko pestrosti in živahnih barv, zelenja in belega in modrega in pisanega cvetja. Drugemu so ae naočniki v boju slomili in si ni vedel pomagati. Naočniki niso biti večni. Da, naočniki niso bili večni! Samo evnuhi, samo evnuhi so v^rtjno trdi K. da je vae nMa. "" Prvomajska nedelja Ljubljana, 1. maja. Razpoloženje miru iu počitka je vladalo danes v Ljubljani, razpoloženje, kakor ga more ustvariti samo prvi maj, ta lepi praznik cvetoče pomlac i m upapolnega optimizma. Nekam praznično svetli m veseli so bdi obrazi ljudi, ki si jih srečaval pO «!f-cah in izprehajališčih, kakor da sta fifia sama misel in zavest, da je danes 1. maj in še nedelj raven, pregnalo i obrazov vsakodnevne mučne skrbi Redki so bili danes tisti; ki se niso vsa) ža dvanajst ali štirinajst ur otresli vseii morec.h misli m močnih i«kanj in se vsaj za ta cas vrgli X naročje sladki, čeorav varljivi zavesti sproženja in upanja na boljše dneve. Vs.ii to. če drugega ue, je napravil letošnji 1. maj in l)Ud|e so mu zato hvaležni. Kakor vsako leto na 1. maja so tudi letos pohitele množice vernih Manpn.h čast.lcev na idilični Rofrtk kjer se ie vršilo tradicionalno "veto opravila. Sicer pa so bile ljubljanske ulice danes prazne. Zakaj, kdor je le utegnil. |e sel praznovat 1. maj v,n v prebujajoče se stvarstvo. Tivoli, Roiniti, Golovec, Šišenski hrib i" ljubljanska i sprehajališča, so danes mrgole,a l,ud siva Kdor na ie mogel, ie, naprajtf kra|M ah S izlet ven in Lako so bila tudi danes Šmarna Sv Katarina, Joit in druge priljubljene iz-iVtne točke mnogoštevilno obiskane. Večerni vlaki SO pripeljali domov velike množice trudni o izletnikov, ki so praznoval, prvi moj v naročju bozje prirode. • ' '• Zvečer pa so napolnili ljubljanska svetišča verni Marijini častilci. Mesec maj je praznik Zavije d"vice in danes se je začela najlepša m naj-prisrčneiša pobožnost cerkvenega letu - -mamice. Dunajska vremenska liripovcd: Zelo toplo, verjetno -o krajevne nevihte. Slovenski časnikarji v Zasavju POLICIJSKA KRONIKA. Kakor se spodobi za ta lepi praznik, |e današnja policijska kronika skromna. Najbolj razveseljivo dejstvo ic tda se ni do ure, ko -to pijemo, izvršil noben težji dogodek, k»klinih sioerj^v Ljubljani okrog prvega v mesecu n® manjka. Utopljenka. Drevi so v Vevčah pri papirnici potegnili iz Ljubljanice truplo okrog -10 let 8tare ženske, ki je moralo ze nekaj časa ležati v vodi. O dogodku jefblla obveščena ljubljanska policija, ki je poskusila ugotovili identiteto utopljene zen-' ska do Igriške ulice se je izgubil včeraj zavitek z večjo vsoto denarja. Pošten najditelj ic naproša, da prinese izgubljeno v trgovino ličar v l.elenbur^ j ,-i ulici, 1. i c v bo dobil za to primerno l.agrado Frmorje : Svoboda 1:1 (i 0 ' ♦ Podzvezino prvenstvo je za kiuhe. ki Vo ostali na doU.jen. koncu labelt. končano Jn ravim zadnja tek.v ft^m kluba Ljubljana : Svobodi ie končala Z rezultatom, ki .tč *au> 'V Proli Primeril, je Svob,.lr dosegi,. neodločen -/.uit«tt Kaj takega tudi pajvecji qptynisti ^ ' -• , u Svobod'' niso pričakov ali J o erJ?eW P~. i ntrpela Svoboda po Iliriji. je. v/.glel.ito, -Vmhuli i,, ambk-ljosni odpravljeni. ,.,,-ali -o teku .-tu Bo in Iu-.« sisiema, datse t v^-to -.!:, to moštvo ie ni zv lo z« močnejše n. -.,,,,.1-iii e. To«:.', uaše trditve, .y"bo" ;..... JIVKMIL' in na malo po«ika. so se izkazale o ■ i • i lil'*. \ tekmi pioti Primorju smo videli •rne-rdrč.' -OJ"' ■ - 'ari formi, b i-vojo igro so celo Uneiili riitiuiiane nasprotnik.'. Razbili to Mstein. j; „., i,, filialo uveljaviti Primorje m mu vsiliti '«vof ''način it i e na prodore. Rezultat v u,du.l> v-en-lvni iekmi ie gotovo največji uspeli >vo-1,. i<> v ziidniih kt>li. Od vh Ii sodelujočih moštev v prd/vezini' ligi i.....vno Svoboda največ pridobila. Cpojmn. da bodo počitnic" dobro '/.raotl. m i' vk> I i tudi težje tekme. Primerje v \čeraišnji tekmi ni moglo zuaroš. Sijajna igra toga mladega irrrai,., golu je rešila Primorju točko. Ko 40 hVil! Švobodd V 111''111 oči. jO re-i val igeillft-I r n jezova iur<: i'1 rešila Primorje zasluzenaga poraza.' Krilska vr.-la, v kateri je zepel igrat Pi-iek. si ie Uu čas laiv, le proti koncu, ko ni bilo mogoče doseči uspeha, jo igra postajala malo ostrejša. Trd nosi svojih kosti sta preizkušala oba srednja kriten Sočen 111 lia-biht toda sodnik je kmalu slrettiil oba petelina. Tekmi io prisostvovalo približno ?!)0 gledalcev, ki so jirecej glasno bodrili svoje ljubljence. Soro'r. I ( iidur j<• p>'o*h kiix natboljni In.iiulck za niz-poi um-biuMi. Slrokom« iiobfvzbo « lahko pride-bii e tuli in dclm iuci; Ioda »plašna izobrazba, ki }e v datuiinjili i"xih potrebna vsakomur, lei hoir imeli resničen rplio nn kvlerikoli socialni jazrril, ......oftn /Inntilnihirnii trnihi cniui.0, nuui.,r ■■ r-..... " Zalo te kultiriran it«i-ck rzgaja r .pr.oAlem . /1 iasu, ' c!— \ preittekmi je nastopilo rezervno moštvo I PriuKrja proti rezeivi Svobode. V mošivu Primorja .-.o natopili tudi a c kateri igralci iz prveg-i inožlvn. i-i -o več škodovali kot l^islili. llasel I na ltvrm krilu jr pokvaril i.iajlepšo prilike. Sla- I mič je kot srednji krilec dobro Igral, toda vso pre- | več Vadrževitl žogo. Svoboda ie bili premagana s 1 8 : 0. ' * J (Istule tekme: Ilirija rez. : Grafika < : i, Sparta : Disk 2 : 0. Marihftfshi švari s. K. MARIBOR : S. K. JADRAN (Orkvenica) ti : 1 <:t : (I) iu 6:0 (2 : (I). S. K. Maribor nam ju predstavil v tekmah v soboto in nedeljo moštvo S. K. Jadrana iz. Cerkve-nice. Pričakovali smo zanimive tekme, ali bili smo ž< jio prvem^nastopu razočarani. Sicer,, jo prav, da se ne po&efja.io gostovanja istih moJttv in da se. vabijo druga neznana, vendar bi se morale vodstvo kluba natančneje informirati o znanju dotičnega moštva. Kajti li dve iekmi niii nisin izpolniti namena trening-teleme. niti nista dosegli gmotnega uspeha. McMvo S. K. Maribora je mehko: in jiotrebno bi biio ,:» predslojefie ligino Ickiuo-vanje, da igra ležke tcUiue s tehnično dobrimi moštvi. S. K. Jadrati se n.im je jiredsiavil v naravnost tciaverni vlogi in je bil v vsakem o.iiru neresen ns,-pT"tnik Maribont. Pogn sati smo vse vi line gostujočega iticštva. predvsem jiožrtvovalnosti. s katero bi so luhko tehnično neznanje vsaj ilelomi prikrilo. Edino pr ih otl minut v drugi Iekmi so dali nuiiu upora Mariboru. t-. K. .Maribor, ki ju 1 >u prvi tekmi ua.dopil kombiuiiauiai mu-šlvom. je igral jiaspro.inlku pri ni črno in hi kliiib lemn lahko dosegel dvoste-vilčni rezultat. • O ouielvii,Jej;em samih ni 'Ij^gtga jicvcdali. kakor da sta ivili dolgorasni. in vse prej kakor zinožui vzbudili pri obcinsivu zanimanje za r.ogo-; juictui šporl. ,Gohs .--u i'abili |ij;vi dan i.oglc;'. Vidu;.. KO nič, Zgur." BerUmcelj ln Kirbi". Časaii gol go»fov je zabila ikc .a zv<•>.:). Drugi dan so zabili golo: flreščak 2. Bcrloncelj 11. 2, Najžar in Pri. bršek po enega. Sodil .io prvi dan Dosnauer, .drugi dan M o h o r k o dobro. S. K. RAPID L: H. K. SVOBODA L 0:0 («:()). S. K. Rapid jc .danes ■ to tekmo zopet pokazal, da je v jako dobri formi in jo Svoboda igrala precej podrejeno viego. Edini niož, ki je bil ua mestu pri Svobcdf je. bil vratar, ki jr dobro it šil ver jako uevalnili situacij. Rapid je tekmo sprva vzel'resno in - toni zadnjo oviro v borbi za prvenstvo drugega razreda premagal. Sodnik g. Bizjak je bil dober. S. V.. Maribor, mladina : K. Rapid mladina. 1 : (i (H : 0). f>. K. Mi.ribor, rezerva proti S. K. Svoboda, rezerva, S : | («:(»). TEKMA PORTUGALSKA : JUGOSLAVIJA PRELOŽENA NA MAJ. Zagreb, i. maja. ž.Tekma m ud rcprcz.011i.au- caina Poitltgalske in Ju gosi 11 vi j?, ki je bili: za danes napovt (luna. s« radi lwj:;ziri k-onunilsiičiiih izgredov ni vršila, in jo bila preložena na 51. maj. ..... - ' '"• Urožice, 1. maja. V Brežicah, leni ličnem me.tu slovenskega Zatttv ja. se |o vršil danes' občni zbor časnikar. škrga" združenja ljubljanske sekcije. -Mesto-ftrezi-re «|. je za ta dail pripravilo kakor za ljudski praznik'. Ko so ča: nikarji dopohlne prišli z vlakom v mesto, so jih pozdravile sredi mesta z, vseh večlih po-loplt narodne zastavo, kakor da gre z.a VI lik ljudski praznik, t* 1111 kolodvor« so ,pričakali časnikarlo mestni odllPniki In jih prisrčno pozdravili. ,, . .„ Občni zbor JNU sekcije Ljubljane se je vršil y rjvnr.,nj hreži&ke«a Narodne«?« doma. Občnega zbora so se jioleg zastopnikov okrajnih oblasti, lako mestne občine, žti|Kina g. Zupana, obč. sv. dr Dobo viška tn dr. II ude lista, okrajnega glavarja ter drugih tudi udeležili še hrvatski tovariši, kt so prihiteli iz Zagreba, tako . tov. Voilva rku'. K r z n a m č in G juro Vi1o-v i č. Predsednika ccfitrato JNU g. Sinodeja pa je zastopal odposlanec' tajnik g. di jaeki. Zborovanje je' vodil prPdscihitk' .-rkcije tov. Virunt, ki io v imenu združenja odposlal pozdravile brzojavko kralju hi ministrskemu jiredsodniku ter pozdrave g. banu in žujiatut mestno občine ljubljanske. Prčsediiik se je spominjal jubileja nekaterih uglednih časnikarjev, tako bližajoče se CO letnico uglednega člana ministrskega predsednika 11. i\ dr. Antona Korošca in 50 letnice Fran-,.,.jH Terseglava ier 50 letnice ministra dr. Alberta Krttfnofja. Nadaljnji občni zbor je potekal izredno živahno ter so člani živahno udeleževali debat k poročilom. Predsednik jo v svojem predsodstve-nem poročilu poročal, d« ima sekcija prvič po v t j« 111 obstoj« hrezpe elite elitne. Kljub resnim č -oie so slovenski č»sui(sarji bili letos vedno na mestu. Ob ur L i koalevrt ci v Ljubljani, kjer so hoteli gospodarski krogi nnprliti časnikarjem del odgovornosti za sedanje stanje, mi časnikarji dokazali, da so razmeram dorasli in so obtožbo, I i je bihi najiorjena proti njim, obrnili drugam. Pre.d-si dnik se je spominjal še mnogih drugih ovir. ki spremljajo v daiit»*njili časih časnikarsko življenje. Omenjal pa je ludi lejii razvoj zadružnega časnikarskega življjuja, ki je našlo *voj izraz v li peni napredku /.- drugo Nov inarski doni . Pred-sitluik jr opisal razmere, ki so nastalo v časni-kr.rstvi- p.i ustanevitvi ljubljanskega občinske,?! tb-kfv nčjra referata in ukinitve i/iiaianj poročil '. bolnišnici, 'hiko iz, iiredsedstvenega poročila kti-kor tudi iz vfeli nadaljnjih izvajanj v debati je bilo razvidno,, kako resno stališče jo zavzel slo-vonski "časnikarski isal razvoj akcij«, da dobimo čas- nikarji v kratkem svoj lastili dom, kjer bo imela sekcija svoje lastue prostore. Opisat je tudi raz. Veteljivo dejslvo, kako zelo je narnstel ugleil časnikarske organizacije, kar so pričelo upoštevati vse druge stanovsko organizacijo tli vso javno oblasti. Odlično in v soglasju s stvarjo ln z. obema zainteresiranima strankama ter v interesu lastnega stanu jo sekcija predvsem posredovala v sporu v grafični industriji. Nato je podal poročilo blagajnik tov. Potočnik Absolutorij odboru je bil soglasno sprejet, na predlog lov. Ur. V a lovca jat jo bil podeljen agil-neniu društvenemu gospodarju tov. P r u n k u , ki je tudi v časnikarski zadrugi najbolj agilen delavce, absolutorij s polivalo. V nadaljnji debati *so člani navajali še mnogo navodil, ki uaj slu-jSiijo odboru v nadaljuje delo. Mod odmorom se je vršil obed, j>o katerem ?e je občni zbor nadaljeval. Predsednik jo najprej poročal o razvoju zadruge Novinarski doni", potem pa o posmrtninskein fonda časnikarjev. Pri tej točki se je razvila živahna debata, v katero sn posegli mnogi prisotni časnikarji, tako tovariši Schvveiger, dr. lierce. Zobec, Železnikar, Valoven in drugi. Sprejet jo bil predlog predsednika Vi-ran ta r. dodatnim predlogom tov. Zobca, da so osnuje posnu tninsko zavarovanje, ki pu je provi-zorifno, dokler ne i/delu odbor končnega pravilnika. Vsak član plača za slučaj smrti enega člana 1 (M 1 DI11, v slučaju smrti pa prejmejo svojci umrlega člana znesek HOOO Din za bolniške in pogrebne stroške 1or za prvo poitioč. Vsi predlogi so bili Foglasno sprejeti. Pri volitvah je bil nalo soglasno Izvoljen prejšnji odbor z majhnimi izpremembami. Odobrimo jo bilo nadalje, da društveni odbol na primeren način čestita dr. Korošcu k 00 letnici. Prav tako je odobreno, da društven odbor čestita tudi drugemu uglednemu časnikarju ministru dr. Albertu Kramerju k njegovi 50 letnici. Tov. lladivoj Rohnr .ie opisal še hekrt slniaje nrrocinlnega postopanja s posameznimi nin. ribovšklmi čnsnlkArji, nakar je bil občni zbor za« k I toren. Popoldne se jo vršilo v dvorani Narodnega doma kosilo zborujočlh časnikarjev. Slovenski časnikarji so bili sicer odločeni odklonili vsako povabilo brežiške občine, vendar pa jih jo ta prehitela. Pri ku»ilu jo bilo izraženih mnogo lepih napilnir, Predsednik lov. Virunt je sporočil zbranim prt banketu, ti.i su slovenski časnikarji sklenili podariti brežanskl občini meslo stroškov za kosilo golov znesek, ki naj ga mestna občina po lastni uvidevnosti porabi. Slovenski časnikarji so se boleli postavili za kav a lir jo, ampak niso računali z. bre-•/anskim županom R- Zupanom, ki jili je temeljito posekal, ta je izjavil, da podari ta znesek zadrugi Novinarski, doni . Burno ploskanje je sprejelo na znanji izjavo g. župana Zupana. Skoraj od duše jo govoril slovenskim časnikar, jeni hrvatski tovariš in znani kulturni delavec g. (ijuro Vilovič. Izrazil je svoje veselje nad strokovnimi zahtevami, ki so se pojavite na tem občnem zboru ler poudijiil. da bodo hrvatski časnikarji vedno v isli borbeni črli s slovenskimi. Burno jdo-skauje je nagradilo temperamentnega in idealnega hrvatskega tovariša. V zavesti, da so storili dobro delo,. so odhajali zvečer slovenski časnikarji domov proti Ljubljani. Celju in Mariboru, poleni ko so se. prisrčno poslovili od hrvatskih tovarišev in gostoljubnih Brežiuiov. rsr rj& ; •10. i0 MIREN POTEK PRVOM USKK NEDELJE. — POLETN A VROOINA IN PRVI KOPALCI V D11 AVL - PRIREDITEV KATOLIŠKE (»MLADINE. — OCENJEVAL* \ VOŽNJA MO TOKLUBA. — RAZ-GRAJACl. PRETEPAČI. — HUD ČEVLJAR. O.s! i-KME. /'.-igridi. !;; maja. >.. Daites so je čdigrala nogometna loinni med OradjnnsUbn in Viktorijo Žiškov. ki je končala v. 2 :•! v korisi Cehov. Rdlgrad. t. maja. I. Tekma' med .Iturosi.ivljo in reprezantaneo Carigrada ie končala z, 2 : .1 v korist Jugoslavije. Inozemski spori Budim-poeta,-1, uinjs. Ig. Uuggari« : Xemz.iti 2 :0 (0:0). Kii|io.-var, I. maja. i-. Ferenczvaros : i-oimogv Kl : I (0:1). (polčas I : 0).. Miškiilo. t. maja. Ig. III. okraj : Attila 2 :0 Bukarešt. L main. Ig. Hocskaj : Venus 2:1 (polčas 0:1). HAYDNOVA PROSLAVA 3. in 4. maja v »Unionu-. Čisti dobiček v korist poplavljencem. Predprodaja vstopnic Brišnik, Ci-rilova knjigarna, Hofer. Kreugerjev duh še straši Stuckliolni, 1. maja. Ig. V Kreugerjevi aferi jo bila danes aretirana peta oseba, Šved (loran-llrcdberg, ki jo od leta 1023 daljo deloval v Cu-rihu kot Kreugcrjcv ravnatelj petih podružnic Krotigerjcvega koiMprna^ ilaribor, t. maju. llilo jo mirno danes v Mariboru, prvomajska nedelja je polotila brez razburljivih dogodkov' v veliko pomirjenju meščanov, katero je že nekaj časa som kdo ve kaj tako ostrašilo, dn so se buli |iri-čelka letošnjega maja. — Pa so danes zopet kakor po navadi lirez skrbi dopoldne poslušali koncert vojaške godbe v parku, popoldne so pa |io lepi stari šegi zopet poroniali v okoliška naselja ter uživali prvomajsko nedeljo v gostilniških vrtovih. Maj nam je prinesel čudno meglo izpremembo — včeraj še nikjer pomladi zimsko suknjo na ulici, kurjena stanovanja in pisarno, jC- danes pa že Vso v zelenju ter uprav poletna vročina. Ob Dravi so že pojavljajo prvi kopalci ler'silijo kot kuščarji na vroče solnce: nekaj pogumilejših gre žo na glavo v vodo. Malo še zgodaj, pa po koledarju d! bito že, | čas. Po dolgem presledku je iiila današnja nedelja zopet prva. ki je potekla brez. občnih zborov in slič-nih privoditev, ki so znalo tekom z,ime razgibati i mariborsko duhove. Edini lisSK Maribor se je po-I brigal za nekaj senzacije tor povabil v gosle 110-' goiuetaše iz Crikvenice. Ožgani mladi Dalmatine! j so bili včeraj in danes deležtd posebnih pozornosti, ! zlasli na promenadi. 1 Katoliška »mladina, ki jo v zimskih mesecih razvila toliko živahnega kulturnega dela, še no kaze tiste ulrujeiioftii, ki je že zavela v drugih naših j kulturnih ustanovah. Vrli oniladinci so proslavili : prvi maj z, lepo domačo prireditvijo. Uprizorili so igrok.iz Prisego o polnoči ter zopet privabili pol-I 110 dvorano občinstva, ki kaže z.a njihova stremljenja čiindaljc več zanimanja ter se odzove njihovemu vabilu s!:.iiio v naraščajočem številu. Molopikiisti — člani mariborskega Motokluba po' izrabili prelepo vreme in suhe eesle ter priredili ocenjevalno vožnjo. Vodila jih je križem preko Slovenskih goric, ki so sedaj vse v pomladnem cvei-i ju ler nudijo toliko lepote. Vožnje se je udeležilo j izredno mnogo članov — cele kolone so so vile po . cesti. Potekla je v obče zadovoljstvo tor prinesla za Šport navdušenim motociklistom polog razvedril:: fudi priznanje stroge ocenjevalne komisije. lliidb u o? pn so imeli nocoj policijski straž-■ niki, ki so morali nopreslano tešili od alkohola razburjene duhove ler miriti prehude razgrajače, i pa če. ni šlo z. lepo besedo — tudi s pendrekom. j Ni šala. laka sobotna noč takoj pred prvim, ko je i v ž.t:))ili še nekaj cvenku. Obilo jiosla so imeli ludi j vrli reševalci, pa še v bolnišnici sc jim ni bito Ire-j ba pritoževati — bito je dovolj krvavih glav. Na Grajskem trgu je moral stražnik miriti Vik-I torijo in Antonijo, ki sla si iz. nesrečno Ijubosuni-| nosi i skočili v lase. To pot je bila žena tista, ki sc j je bala z.a inožička, da ji no bi ušel na stranska i nevarna pola. Ker ni pomagala lepa beseda, je po-j segla po učinkovitejših argumentih, katere ,ii jc j mož z, naslado vračal. Na stražnici so oba samo za-I pisali tor nato izpustili, ker so videli, da jc mož v dobrih rokah. — V baraki Kraljeviča Marka, v listom nesrečnem v/duhu, kjer žive borno in bedno nesrečneži, pognani 1111 cesto brez strehe nad glavo, so dogajajo skoraj dnevno prepiri; stražnik je neprestano v bližini, tla je kar pri roki, kadar Ireba. Danes so mu je zo|>ol nudila prilika, da je ro-šil Ido pred obilno porcijo batiu, katero ji je delil njen r.osod 7. metlo preko hrbta, ker je s preveliko radovednostjo vtikala svoj nos preko pregraje v njegovo stanovanje«. Hujša zadeva so jo pripetila v zasilnem stanovanje v starih dragonskth vojašnicah: tam živi čev. llnr Anion (i. s svojo ženo in taščo. Že dolgo časa i ga je mučila misel, da mu je morda ženica nezvesta. V noči na nedeljo ga jo ta dvom z.opet zgrabil, skušal ga je vtopili v pijači — pa ga je s tem šo povečal. Ko se je vrnil pozno domov, so bila vrata stanovanja zaklenjena. Vdrl je v sobo ter v napadu bosiiosli navalil z. ostrim čevljarskim nožem na svojo ženo. Udaril jo jo z ostrino jireko nosu ter ii gn prerCzal preko sredine do korena. Tudi preko obeh lic ji je šla zareza tor se je žena zg-udila vsa obliki s krvjo. Kri je besnečega moža iztreznilfi. Pohitel jc na bližnjo stražnico ter sc prijavil sam. Poklicali so telefonično rešilno-postajo, ki jc pre-jieljula nesrečno ženo v bolnišnico. Žrtev napadalne surovosti jo poslal neki Se-šerko. Na jjqyratjtu iz Sv. Petra jo nastal v vinjeni družbi spor. katerega io odločil mož. Franc B. Jo zabodel Šešerka v pleča ler ga hudo ranil. V krvi ležečega so pustili enostavno na cesti, dokler ga ni mišlo skupina kolesarjev ler obvestila rešilno postajo. Prepeljan jo bil v bolnišnico. Žapei je danes mrtvaški zvou ter naznanit smrt dveh z.emljanov. V Gosposki ulici je umrla z.useb-nica Julijami Nnrat, stara R2 lei. Pogreb so vrši v ponedeljek ob pol 5 nn mestno pokopališče. — Smrt jo ugrabila ludi postreščka Ivana Škorca, ki je bil nad trideset let sani v službi smrti kot nosač nirli-rev in pogrebni stražnik. Dosegel je starost 7(i let ler jo bil naslovljen kot jiogrebuik pri mestnem pogrebnem zavodu od prvega početim dalje. V torek ga bodo poaesli njegovi tovariši ob 5 popoldno iz, mrtvašnice na mestno pokopališče k večnemu počitku — Pokojnima mir in pokoj, svojcem naš v iskreno sožalje. a> učlteilshepa zbora Zagrebški učiteljski pevski zbor Ivan EilipO-vič. nastopi danes ob 20 v veliki dvorani Uniona v Ljubljani. Ta pevski z.bor, ki šteje nad 50 članov, je bil osnovan pred dvema letoma |io vzorcu slovenskega in češkoslov. učiteljskih pevskih zborov. Člani so z.o večini učitelji v Zagrebu, le nekaj jih je iz okolico. Z izbranim programom nastopi prvič v Ljubljani. Ta program naj bi pokazal razvoj jugoslovanske glasbo od iliriz.nia do produktov najmodernejših komponistov. Dirigent toga pev. zbora. ki so ga glasbeniki uvrstili med prve, je znani hrvatski komponist Boris Piipandopulo, profesor na Muzički akademiji v Zagrebu. Isli jirogram kot v Ljubljani je pov. zbor izvajal že v Zagrebu, Uelgradii in Novem Sadu. Vso strokovna kritika jo izvajanje, program in nastop izvrstno ocenila. Naši pevski zbori so biti ob priliki koncertov v Zagrebu najlepšo sprejeti, zato ho Ljubljana gotovo posvetila vso pozornost tej prireditvi. Vstopnice se dobijo v predprodaji v knjigami Glasbene Malice Zagrebški učiteljski jiovski z.bor dospe v Ljub-j ijano danes ob 10,15 dopoldne. Nm slovenski zemlji za mejami !f- 2e nad eno leto se nahaja \ sloviti rimski ječi , Regina Coeli' Ksaverij Kumenšček, bivši jiilot v italijanski armadi, domn iz Ročlnja na Goriškem. Lansko leto na veliko soboto se je odpeljal z vlakom iz Kanala v Zgonik na Krasu, kamor je prispela iz Ljubljane v avtomobilu neka domača družina, ki se je izselila v Ljubljano. Stara mati bi bila rada še enkrat videla Zgonik iu otroci so ji ustregli ter jo peljali domov na kratek zlet. Znašla se je večja družba, ki se je dnin fotografirati na polju; nekdo jo slučajno držal v rokah srp. Ko jc prišla oblastvom v roke ta fotografija, so videla la v srpu znak komunistične organizacije in so dala zapreti fotografiranee. Tedaj je bil aretiran tudi Ksaverij Kamenšček iu odpeljan v rimske zapore. Kamenšček je obdol-žen, ila je po omenjeni družini, ki je prišla v Zgonik imel za državo nevarne stike s svojimi sorodniki v Jugoslaviji. Nesreča je hotela, da je bil več časa pilot pri italijanskem vojnem letalstvu in oblastva so iz vsega tega napravila prav fantastično zadevo. Na otokih je konfiuiruii Herman Tomaži*, doma iz Ročinja. Na ovadbo nekega ovaduha so lansko leto o veliki noči orožniki napravili na njegovem domu preiskavo iu v podstrešju so mu našli nekaj zastarelega avstrijskega vojnega streliva. za katero sam nili ni vedel. Našli so tudi nekaj metrov vžigalne vrvice, ki jo navadno rabijo pri razstreljevanju kamenju. Tomužič je kon-linirau za tri leta. „!s$arska Riječ" Prijatelji jugoslovanske manjšine v Italiji so v Ameriki pod vodstvom g. Vlaha Vlahoviča pričeli izdajati časopis Istrian VVord . glasilo slovanskih manjšin v Italiji. Pod imenom Istarski riječ :, : Istrska beseda (angleško Istrian VVord ) je izhajal v Trstu več let hrvatski tednik, ki so ga fašistična oblastva ustavila januarja 1929. Urednik Ante tveša je bil z dr. Vratovicein obsojen na več let, medtem ko so odgovornega urednika Ivanu Starega konfinirali za Iri letu. Kakor je Ponedeljski Slovenec že poročal, je Ivan Stari, ki je kazen prestal, na potu v domovino. Istrian \Vord se tiska v Union Citv, N. J. s plemenitim namenom, da brani slovansko manjšino pod italijanskim jarmom . Prva številka je prinesla zgoščene novice iz Julijske krajine; med drugim omenja aretacijo g. Filipa Terčelja, učitelju Bratuža in drugih Go-ričanov. Nadalje omenja IrugiČno smrt Bogomila Nemcu, dekana v Komnu, I. i je umrl nu posledicah zlostavljenja na goriški policiji, citirano je tudi najbolj značilno mesto i/, pisma nekdanjega tržaškega škofa Angela Bartoloniasija na papeža Benedikta XV. v maju 1921. kjer tržaški škof obsoja postopanje fašistov v Istri in ga nnzivlja pravo krutost in javen škandal . Zanimiv je citat iz Po-polo d ltalia z dne 7. septembru 1930, to je dan po eksekuciji nu Bazovici. Osrednjo glasilo fašistično'stranke je tedaj pisalo, da so Slovani zaostalo pletne brez kulture in brez lastnega jezika in brez narodnosti. Ali inm mrčes svojo narodnost? Ali imajo stenice svojo narodnost, ko okužijo stanovanje? To je zgodovinski in moralni položaj Slovanov, ki živijo v naših mejah. Tako II Popolo d ltalia . ' Istrian VVord - vsebuje šc nekaj daljših člankov o naši manjšini v Italiji. ila je bila v stroških vpisana postavka za zgradbo neke šole. V resnici pa denar ni bil porabljen za [ šolo, ki je sploh niso zgradili. Menda gre zu šolo v vasi Kušči v beramski župniji. Časnikar išče trosobno stanovanje; plač« do 1.300 dinarjev. Ponudbo na uprav ni št v o »Pono-dcljskcgu, Slovenca« pod »Čusnikar«. V Gorici so pri popravljanju cerkve sv. Ignacija na Travniku odkrili doslej neznano grobnico, v kateri se nahajajo okostja In lobanje Goričunov, umrlih po letu 1750. V grobnici so vklesana imena pokopanih. Med njimi se nahaja Lovrenc Mislej. Jezuitsko cerkev na Travniku so pričeli graditi lela 1G44. Šolski nadzornik zu Julijsko krajino, Momlino, se nahaja na inšpekcijskem potovanju po Istri. V Šmarjah pri Kopru je občinski komisar v pozdravnem govoru poudaril, kako nehvaležno ie delo italijanskega učitelja v slovenskih krajih, kjer neprestano ščuvajo ljudstvo slovenski hujskači. Vel. Zublje na Vipavskem. Naša fara, ki je bila že nad eno leto, t. j. od smrti pokojnega župnika I. Kraglja, brez duhovnika, ima zdaj novega dušnega pastirja. Prišel je k nam dekan v pokoju i g. Grbec, ki je doslej služboval v Trnovem pri Ilir. Bistrici; doma ja iz sosednjiji Šmarij. — Naravno je, da smo sprejeli novega pastirja naših duš v svojo sredo z veliko radostjo, in to tembolj, ker so nam že prerokovali, ila rudi velikega pomanj- Kalignifiral Roman Pahor. V nanju oblika knjige Je prav okusna. V posebnih zvezčkih z enakim naslovom je izšlo besedilo k pesmarici. Nekako časno jo i/šel v založbi Mohorjeve družbe v Gorici kratek življenjepis sv. Antona Padovanskegti, čudodelni!; ; sestavil ga je dr. Mirko Brunu;!. V založbi Sigmu je izšla drobna knjižica Marjetica, mala pevka , prevod i/, italijanščine. Sredi aprila so izšle v založbi Kalol. knjigarne v Gorici nove šimirnice Marijini godovi', ki jih je spisal Stanko Stanič Si rte pesmice. Uredil Vinko Vodopivec, Gorica 1932. izdula Gorifcku Mohorjeva družba. Ta pesnili rim je namenjena ljudskemu petju, za cerkveno li t«, 17 Marijinih. I razne, 25 odpevov za litunije ter sc dva za križe v poi. Harmonizurija je nov«, prav pri prosta iu v ljudskem slogu; pesmi pesmi mi prirejene lako, da se lahko pojejo enoglasno ali tudi vcčglnsini s spremljev unjcin. ('mu (ill Din, vezano, priporočeno, franku. Pesmarica se naroči na naslov; Goriška Mohorjeva družba, (lorizln, Via Orzuni :JS (Malin). l>oh'i se tudi v Jugoslovanski knjigarni. Delavsko podporno društvo »Tabor« je n:i občnem zboru, kateremu so prisostvovali odposlanci Zarje V/. Kranja. Nanosa i/. Maribora, Orjema iz Trbovelj in /.oi'e iz Hiške ler delegati kluba jugoslovanskih primoi kili akademikov .Soče , izvolilo naslednji odbor: Ladislav Božič, predsednik; Saš.i štrekelj, podpredsednik; Gisšparlč in Franku škrabova, tajnik in tajnica; za blagajnika sla bila izvoljena Ho Kohiric in Valentin Petaros; odborniki: Kjuder. Perilo Brišček, Lojze Kosmač in kania duhovščine sploh ne bomo več dobili du- i ... . . , ...» 1 , - , i,i-ii i. r- I brnel ( uiler; revizoria: Aik r.-j Bensa in vo V š- hovnika, razen ce bomo boleli kakega Italijana, j „jevt.(. Doslej je našo faro upravljal g. Munih, župnik v : Šmarjah. Goriške knjige Na književnem polju ie slovenska produkcija omejena na minimum. Mohorjeva družba v Gorici je izdala to zimo Svete pesmice , pesmarico, ki vsebuje splošno znane starejše skladbe zn vse cerkveno leto. Prirejena je za rabo v preprostih in skromnih razmerah. Uredil jo je Vinko Vodopivec. Za romarje na Trsat, zadnjo nedeljo maja, bo vozil poseben \lnk iz Ljubljane in iz Maribora. Z izkaznico za polovično vožnjo bo brezplačen izlet z ladjo po morju. Prijave se sprejemamo. Izkaznici- in vozni red bomo poslali pravočasno. Nu-tniienn pojasnilu v romarskem lislu Preporod pošljemo brezplačno. Pišite iui naslov: Sveta vojska. romarski odsek, Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. Deklici v valovih Idrijce Zammw proces v Pred kazenskim Iribunaloni se je pretekli te- trezno mislijo in obsojajo nasilje, ki ga izvajajo nemoteno koroški »junkerji. nad ubogim slovenskim ljudstvom, ne da bi oblastva nastopila proli njim. To je pac znamenje, da je \e3 državni aparat v službi raznarodovanju. Dobro poznamo avstrijski fašizem, ki sc uči v Italiji in v Nemčiji. Kljub leinu smo pričakovali, da bodo avstrijska oblastva na ! \elike koncesije, ki so jih bili dele/ni Nemci pri nas, odgovorila s prolikoncesijami Ostalo je Ic pri obljubah, ki so jili prej dajali posredni pred^tav-I niki avstrijskih oblastev, o kultuurni avtonomiji koroških Slovencev ni niti več govora! Ako poide tako naprej, bomo Jugoslovani morali pričeli resno razmišljali o metodi zob za zob., ki jo predlaga pisec in ki bo morda edina učinkovala. Mi sino dolžni braniti zemljo, na kateri je lekla zibelka slovenskega liudstva. Ali ima 70 milijonski narod potrebo tega koščka zemlje, ki se ga krčevito (»prijemlje slovenski kmet? Mari naj dopustimo, da si če/, naše grobove podasla roke naša soseda z juga in severa? Ptujsko pismo Znižanje najemnin ua dnevnem redu. — Poiiesr« čen vlom. — Nezgodne in policijske zadeve. Ptuj, 1. iiin}«. Lepo in mirno, kakor se spodobi zn meščanski sloves, smo praznovali 1'lujčnni prvomajsko nedeljo. Nič razburjenja, nič hudega, siuno običajne pretepaške zgodbe po mestu in v okolici, katerih smo pa itak že vujeni. Tako vsukdnnje so take zadeve postale za 1'tuj. dn se ljudje niti ne zmenijo več, Če-pride poročilo, du je snino eden kje v neposredni okolici ob življenje. Samo tujci nas rndi lega sodijo napak, samo lake dogodke vidijo pri nns, ne vidijo pa našegn živahnega kulturnega dela na vseh poljih, šele, kadar sliični zanese koga v naše mesto, ter vidi vse le znnnienite pridobitve, rešene po prizadevanju in požrtvovalnosti naših domačih zgodoviiinrjev-aitinlerjev pred pozabo in propnstjo, potem dobi rešpekl pred Ptujem iu li-iiini kulturnim delom Ptujčunov. Zadnje dni živi Ptuj v pričakovanju rezultatov občinske komisije, ki pregleduje ptujska stanovanju ter jili ocenjuje. Knkor kaže, je ptujski občinski svet pokazal še največ smislu zu nkcijo za znižanje najemnin ter se resno oprijel dela. dn bi ustvaril podlago za sporazum med gospodarji in najemniki. Zaenkrat je komisija sicer samo pregledovala iu ocenjevala stanovanja v občinskih hišah, dobro pu bi bilo to akcijo raztegniti tudi nu privatno posest. Veliko pozornost je vzbudila v Ptuju podjetnost nepoznanih dolgoprstnikov, ki so skušali v noči na soboto polastiti se penezov v blagajni pro-govne sekcije na kolodvoru. Imeli so j>n sitiolf. nekdo jili je moral nehote prestrašiti ler prepodili. Nn blagajni so že napravili prve poskuse vrtanju ter odlomili kljuko in brez dvoma hI se jim bilo podjetje izplačalo, da jili ni, knkor rečeno, zmlela nepričakovana smola. I/. Sovjaku so spravili v plujsko bolnišnico tlvii kmelska funta, Martina Lupšo in Francu Roškarja. Oba imata siiirtnonevnrne poškodbe, katere so jima prizadeli tovariši. Lovila je večja skupina fnnlov rake in ob lej priliki je prišlo do spopadli, ki bo dni sedaj obilo posla zdravnikom, orožnikom in končno sodnikom. — Razen teli so bili sprejeli lokom včerajšnjega dne v bolnišnico OHIetni krojač Franc Ahčiu, ki je pade! iz skednju ler si polomil rebrn, Franc šegiiln jo postal žrlev opnsnegn kotlin, dobil i<" udarec s kopitom v gleženj. 41etnn Pavlu Žlalitič pa je prišla v bolnišnico rudi 25par-skega novca, katerega je vliknln v usin ter ga v Ire-notku neopreznoeli požrla. Novec ji je obtičal v grlu, zdravniki so ga pa spravili nu svetlo. — Eclnfc žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice neovirano, lagodno izpraznjenjc črev, kar večkrat izredno dobrodejiio vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef« vode tudi polom njihovih raziskovanj. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. BEŽEKOVE 8 J A J (J N K TESTENINE. eruoCTcuKCTem jimi jih jc bilo tudi več pravoslavne vere. Župnik Studenac v Kafauaru, ki je umrl kot COlelni (arček koncem preteklega sloictjn. ie po .radiciji »UlIljciMi ov ...................., . naših pokopališča h najbolj lo pričajo. Italijanski slikarji so se preživljali pri nas s tem, Ua so sukali cerkve, javna znamenja in tudi očete, u'ater.c v premožnejših hišah ob prometnih cestah. Marsikatero podstrešje ima šc mnogo takšnih slik Beneška republika ie bila zadovoljna, da so Slovenci obdelovali zemljo, ker drugače bi bila ostala cela Istra zapuščena kraška dežela. Bilo jc patrijarhalno življenje. Zakaj? Zato, ker je takrat temeljita italijanska kultura še na podlagi krščanske ljubezni. — Samo iz tistih časov je zamogla ostali v Benetkah družina Jeremič, katere potomec ]e današnji škof Jeremicli, koadjuktor beneškega patriarha! Tako nekdaj! Kako pa je danes? Hrvaško in slovensko ljudstvo, ki jc pod 5e-nečani v polu svojega obraza kultiviralo to zemljo, /daj prav potomci Benečanov uničujejo z ognjem in mečem , kol se hvali Ciiuntn. Najnovejša vlada sili Slovane, da se morajo zojiet povračati v kra|C svojih pradedov, seveda s praznimi rokami. — ko I za naše ljudi drugega kol izselitev v masi na Kosovo polje, kjer je menda še prazne zemlje. Nušu država bi morala lo provesli vsa.i iz Islre. Boljše je, da se ohrani nardo zdrav, kol du nirje počasi pod tujčevo peto. V minulih čnsili so vse lo že prakticirnli. Poskušnjo bi bilo treba narediti, dokler je miroil moralno in telesno pri moči. Prvi etnisarji fašizma so v Cerovljah in Islri javno sežignli cerkvene in šolske hrvatske knjige; tudi take, ki so bile (iskane v Benetkah. To je delal italijanski učitelj. Da se vprašamo zopet zakaj? Zalo. ker jc kultura italijanskega lašizma — poganska. To je svoječasno ločno označil njegov idejni inspiralor Itollai. Od kulture krščanske ljubezni smo prišli do p-reziranja vsake pravice, do propagiranja kletve in bogotajstva. To pa nc more pospeševati mirnega soživljenja med narodi! ★ S predlogom gospoda pisca, ki je okoli 41 !ct deloval v Istri iu to zemljo predobro pozna, naj bi se Hrvati izselili iz Istre v masi, se ne strinjamo. S lem bi se mi delinitivno odpovedali zemlji svojih dedov. Fašizem bo prej propadel kakor nnš narod v Italiji. Postopanje z našo manjšino bije v obra/ vsemu svetil in je n adolgo nevzdržno, čeprav se zdi, da se svet ne zmeni za trpljenje našega ljudstva! Račune bo vendar treba polagati. Vsaka stvar ob svojem času. (l'rip. ur.) ♦ orebiVakf hrvaške in italijanske narodnosti pod j jih je oropala gospodarsko, narodno in versko v vlado beneške republike, ki je gospodovala do pri- | šoli in cerkvi. Vsak časopis, vsaka knjiga ctonic hodu Francozov nad polovico Istre. Plačevali so i davke — iu to je bilo dosli. Sol res niso imeli, pač pa so uživali v cerkvi popolno svobodo glede pač pa svojegi bogoslužne knjige. Še lela 1765. jc izdal tam fr leroiiin Fiiipcvič več knjig; Pripovedovanje nauk karstjanskoga, svojega jezika. V Benetkah so se tiskale hrvaške il. i.i„/„ im izdal tain Fra vsebine ie kulturna vrednota ne glede na to, v katerem jeziku je tiskana, /a časa fašizma pa je bilo uničenih na desetine časopisov in tisoče knjig, katere so si Hrvati in Slovenci v Italiji nabavili s svojimi sredstvi. To je v nebo vpijoča krivica, i In vse io delajo v imenu kulture! Če bo v Italiji tako naprej šlo — in najbrže bo — ne preostane EiSlni slooenslii zzuod brez togega kapitala je zavarovalnica ii i 5 2 t* o LinblSani, v lastni pa?ači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe, b! vsa premično blago, mobilije, zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v žtvljenskcm oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške • dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseli mestih in (arah. Neka j o oslovskem kašlja V naših krajih, zlasti v Ljubljani š'1 vedno razsaja oslovski kašelj. Posamezna obolenja se še vedno ponavljajo, tudi je še mnogo otrok, ki ca šo niso preboleli. Važno je, du so predvsem starši poučeni o tej bolezni, V medicinski literaturi se prvič omenja oslovski kašelj koncem 10. stoletja; preje ga baje niso poznali. Danes je razširjen po celem svetu. Oslovski Kašelj je ena izmed najbolj nalezljivih bolezni otroške dobe. Največji odstotek obolenj tvorijo otroci do '1. leta, potem oni v predšolski dobi: oboli jo pa lahko ludi odrasli do pozne starosti. Kdor je enkrat imel oslovski kašelj, je proli njemu imun, t. i. odporen za vse življenje, ltazširju se bolezen na ta način, da bolan otrok izkašljuje bolezenske klice, vsebujoče kapljice, s katerimi se okužijo zdravi. Manj pogosto prenašajo bolezen tkzv. klieonosci. to je zdrave, tudi odraslo osebe, ki imajo na svojih sluznicah klico bolezni. Ni pa verjetno, da se bolezen razširja tudi po jedi. različnih predmetih itd. V času nkuženjn do časa. ko se pojavijo prvi znaki bolezni, poteče približno 1 teden. 1'očetek bolezni je takšen kol pri navadnem prehladu: nekaj kašlja, srednja ali nizka temperaturu, tako da vobče ne mislimo na oslovski kašelj. Tako stanje traja it tedne. .Ie pn la čas najbolj nevaren zn zdravo okolico, ker je nalezljivost tedaj največja, še le po približno treh tednih pride bolezen do pravega izraza s svojimi značilnimi, mučnimi napadi kašlja. Posamezni napadi končajo z izločevanjem sluza, sline in večkrat z bljuvanjem. V lažjih slučajih se laki napadi pojavijo 10—15 krat dnevno, v težjih do 10 krat in celo večkrat. Višek doseže bolezen po 2—ii tednih ob času. ko se je pojavil tipičen kašelj. Po nadaljnjih treh tednih poneha krčeviti, napadni značaj kašlja. nakar nastopi čas pojemanja. ki traja tudi v večini slučajev 3 tedne. — Kakor vidimo, je lo dolgotrajna bolezen, saj preteče od časa nkuženjn do ozdravljenja povprečno četrt leta. Opisani potek bolezni opazujemo pri večini primerov, vendar se dogajajo mnoge izjeme glede trajanja, posebnosti itd., kar zlasti velja ra dojenčke in odrastle. Oslovski kašelj sam po sebi ni nevarna bolezen. Posredno pa postane nevaren, ako se mu pridružijo kake druge nalezljive bolezni, kakor pretežno v hladnih mesecih razsajajoča influenca. davica, oziroma, ako se pojavijo komplikacije (predvsem v pljučih, dalje zlasti pri dojenčkih v živčnem sistemu, v obliki krčev). Važno je tudi dejstvo, da bolniki za časa trajanja oslovske«« kašlja izgube odpornost proti jetiki. vsled česar se že ozdravljena, oz. do tedaj neaktivna tuberkulozna ognjišča (pri otrocih pljučne bezgavke!) lahko na novo vnamejo. Nimamo še dobrega obrambnega cepiva proti Čudne prikazni v svetovni vofni Bivši angleški major v generalnem štabu I. Herthman je pred kratkim izdal velezanimivo in napeto knjigo pod naslovom »Miracles ol war« (Vojni čudeži), v kateri opisuje nekntere tajin-stvene dogodke v svetovni vojni, ki so po svojem pojavu sličili »čudežem« in svoj namen skoro vedno dosegli, a so se pozneje izkazali za prebrisane zvijače nasprotnika. Eden izmed teh čudnih in po svojem vplivu res strahotnih dogodkov je bila prikazen »Mon-škega angela«. 23. avgusta 1914 zvečer po bitki pri Monsu so bežeče angleške čete nenadoma opazile v oblakih podobo velikanskega angela, ki je hitel prod nemškimi četami. Pojav je seveda stra-' hotno deloval na že itak zmedene čete, posebno še. ker si ga nihče ni znal razjasniti. Čez nekaj minut je prikazan izginila. Selo po dolgem času jo angleški generalni štab od nemških ujetnikov zvedel resnico o prikazni. Potičnega dne zvečer se je namreč dvignilo za Monson v zrak nemško letalo z močnim projekcijskim aparatom in svetiljko. S [»močjo loh priprav je pilot projiciral sliko angela na temne oblake. Ker je letalo precej hitro plulo. je nastal vtis. kakor da angel hiti pred pro- dirajočimi nemškimi četami. Isto zvijačo so poskusili Nemci še enkrat v letu 1015 ob priliki hudih bojev za kraj Hartmanns-vveilerkopf. Z močnim reflektorjem so projicirali na neprodirno steno oblakov podobo Marije Device. Ta prikazen pa je imela ravno nasproten učinek. Francoski vojaki so bili prepričani, da se jim je prikazala Devica Orleanska in so s podvojeno silo navalili na nemške postojanke in jih zavzeli. Od tega dne so nemški poveljniki opustili skioptične slike v oblakih kot bojno sredstvo. Paničen strah je zbudila leta 1916 v Flandriji takozvana »konjska pošast«, ki so jo imeli priliko videti i nemški i francoski vojaki. Sredi noči se je nenadoma med francoskimi in nemškimi jarki pojavil žareč konj. ki je precej časa divje begal sem-intja. Na obeh slranek je povzročila prikazen veliko razburjenje, posebno še. ker konja noben strel ni zadel. .Naposh d so otvorili nanj ogenj iz strojnih pušk in po divjem streljanju se je konj naposled le zgrudil. Naslednji dan se je izkazalo. da so si francoski topničarji privoščili grobo š."lo. Nekega konja so namazali ' -storjeni, ki se. kakor znano, v temi sveti, t' '* Ii pred jarke. safejev, bi bila trd oreh celo za srednje težko arti-lerijo. Zgrajena so namreč iz Sem debelih oktopnih plošč. Dohod do te podzemske trdnjavo vodi skozi nešteto dolgih hodnikov in rovov, ki so nn gosto prepleteni z jeklenimi vruti. Dohod do glavne zakladnice je v nekaj sekundah možno preplaviti z vodo. Treba je le, da se neizkušena in nepoklicana roka dotakne vrat. V safejo seveda voda ne more udreti, ker so zadnja 00 nielersklli stolov težka vrata hermetično zaprla. Prižignlci » i luči na hodnikih so skriti v oklopnih ključavnicah, lako da bi vlomilci, če bi se jim posrečilo priti do liod-| nikov, porabili najmanj en dan, pr. dno bi si mogli prižgati luč. Oklopna zakladnica počiva na dva metra debeli betonski plošči, pod katero leži še 00 cm debela jeklena plošča. Zakladnica je tako prostorna, da bi našle v njej prostor vse zlate zaloge sveta. tri sta vbite parcele v enetn kompleksu v skupni izmeri ca. 3700 m5, v neposredni bližini kolodvora v Domžalah, za ceno 40.000 Din. Ponudbe pod »Sigurna investicija« štev. 6256 na oglasni oddelek »Slovenca«. oslovskemu kašlju. tudi ne poznamo še učinkujoče zdravilne surovice. — Ako nam ie otrok obolel, ne puščajmo k njemu zdravih otrok, ("'e je v družini več otrok, je skoraj gotovo, du bodo vsi oboleli, v kolikor že preje niso prestali bolezni: tudi če jih izoliramo, se lo zgodi po navadi prepozno, ker otroci so se medsebojno okužili že v jiočetku. ko še nismo mogli ugotoviti prave bolezni. Bolan otrok naj bo kar največ na svežem, čistem zraku. Važno vlogo ima ta prehrana: da otroku zmanjšamo bljuvanje, dajnjmo mu malo soljeno in ne prevroče hrano. Dalje bodi hrana čim manj tekoča. Suha luana omejuje izločevanje .sluza. ki se nabira v nosu in grlu in ki otroka draži h kašlju. Žejo gasimo s surovim sadjem ali cilronovim sokom na sladkorju. Ti predpisi seveda ne morejo veljati za dojenčke. Bln.odejno vplivajo večerne kopeli. Naloga zdravnika ie, da s i. t robnim i sredstvi omili težino in čestost napadov iiašlja. ler tako skrajša potek bolezni, prepreči oz. olajša morebitne komplikacije in druge bolezni. Treba da so tudi druge bolezni, ki povzročajo oslovskemu podoben kašelj! Med ljudstvom jo razširjeno napačno mnenje, da je najboljši zdravnik za oslovski kašelj sprememba zraka . To ne drži. Ako prenesemo otroka v polnem razvoju bolezni \ drug kraj, mu s tem mnogo ne pomagamo, obenem pa smo zanesli z njimi ludi kal bolezni. Znano pa ie, da so v času pojemanja bolezni, to je ko infekt več ne dolnje, (po •"> lednih), kašelj spremeni v neke vrste nevrozo. Na to pa lahko vplivamo na različne načine. In ravno tu vidimo čudovito delovanje izpremem-be, ampak ne zraka . nego okolice, miijeja. Ta končni šladij bolezni se lahko vleče tedne in tedne. Prigovarjajmo otroku, naj ne kašlja. nr^ postavljajmo mu pred usta posode ali robca ko iioče bijuvati. Na la način bomo lahko s suerestijo pospešili otrokovo ozdravljenje. Oklopna trdnjava angleške banke V globini JO metrov pod londonskim asfaltom dovršujejo novo oklopno zakladnico Angleške banke. Zgrajena > tako. da je ne bodo mogle poškodovati ne letalske bombe ne topovske granate in tudi nc elementarne katastrofe. O vlomilcih ni niti vredno govoriti. Vrata, ki zapirajo vhod v oddelek Dam?ke trenčkoate za pomlad od 390 Din naprej, črno- in temno-mo-dre rips plašče od 440 Din naprej, razne bolj navadne že od 195 Din naprej nudi F. 1. Goričar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 29. Poseben oddelek za dam-sko konfekcijo. (1) Zi4l®r$ha dela vseh vrst Vam solidno in u Rodno izvrši stavbno podjetje IVAN VIŽINTIN Ljubljana. Močnikova ul (zadai za vojaško bolnico^ Kašo ješprenj, ajdovo moko trdno tlelo oddaja na debelo veletreovina A. VOLK, LJUBLJANA Restjevo ceatu 24. Leseno barako primerno za avtogaražo, se vsled selitve ugodno proda. Informacije Kapiteljska ul. 3, pisarna 1 ieg$Um za jame z vpeljavo stro nega pletar siva v hiši. Zajamčen zi-; služelt ca. 1SOO Din I mesečno. IUniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Š®€cerii§fco m hofoimaino blago, iiincfina gROitfa. cement itd. itd. dobavlja Gospodarja zveza v SjMranl Izdelujejo se naui jvojši modeli otroških in igralnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. LJUDSKI F0SU1LHIU reoistrovana /.aoruga i neomejeno navezo v L;ubt;ani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za trančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kol zadrugi ? neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašaio na*. 180 milionov dinarjev H. H. Ewers: Deklica v leda Ker me igra na več zanimala, sem šel v bralno sobo. Prelistal sem nekaj časopisov, nato sem vstal, da bi odšel domov. Medtem, ko mi je sluga pomagal oblačiti suknjo, je Llewellyn pridirjal v oblačilnico in obesil klobuk na obe.šalo. Ko me je zagledal, je rekel: »Ali notri še. igrajo?< »Ne vem.< Ni me skoraj poslušal, ampak odbitel z velikimi koraki v igralno sobo. Slekel sem suknjo in šel za njim. Hamilton je že sedel za mizo z dve sto šferlingi pred seboj. Kakor sem pozneje zvedel, je bil šel v Koval Yacht Club in dobil posojilo od lorda Hendersoua na častno besedo, da mu vrne de. rtnr naslednji dan. Takrat je bil precej srečen, toda zaradi razmeroma nizkih postavk je imel čez uro šele tisoč šterlingov pred seboj. Večkrat je prešteval bankovce in zamrmral kipiviuo. Lord Hlingvvoorth se je smejal. Njegova pri-glovirna sreča v igri je izvirala iz dejstva, da je imel največji kapital med vsemi igralci. S svojimi osemdeset tisoč šterlingov letnih dohodkov jo prekašal vse člane krožka. >Vi hočete nocoj po v«ej sili obogateli, Ue-wellyn! Poker se vam zdi prepočasen, ali hočete igrati bakara?*- Slikar je tako hvaležno pogledal lorda, kakor An 111 u je življenje rešil. Cravvford je nenadoma priigral banko in začeli so igrati bakara. Radi Ha-miltonove igre se je tudi lord ogrel in postavke so je večale. -Ni lejx>. če kdo neprestano preštevs svoj denar. je zamrmral Bodlev. »Vem.-: jo odgovori] skromno Hamilton knkov šolarček, ki so ga zalotili pri kakšnem prestopku, >toda danes moram tako delati. In tako je še večkrat mrzlično prešteval. Izgubljal je, dobival; nekoč je imel pred seboj celo osem tisoč šterlingov; igra se je nazadnje razvila v dvoboj med slikarjem in lordom, ki je medtem prevzel banko. Hamilton je zopet prešle I svoj denar; priigral je dve ali tri velike postavke. •Še petdeset šterlingov,« je rekel polglasno. Toda ni priigral listih petdeset šterlingov. Sleherna karta se je obrnila v prilog njegovega na-! sfirotnika in v kratkem je bil gol kakor miš. Prenehali so igrali in igralci so Sli iz igralni-i ce. Samo Llewcllyn je obsedel pri mizi. Strmel je | v raztresene karte in nemirno bobnal jkj tobačnici. Tedaj se je lord nenadoma vrnil k njemu ir 31 potrepal po ramenu. Hamilton se je zdrznil. >Čemu pn potrebujete deset tisoč šterlingov? >To vas nič ne brigal' >Ne bodite tako robati, dečko! je rekel lord smejoč se. »Za lo ceno kupim od vas sliko, ki ste jo razstavili lansko poletje v Parizu, na Mars< vem i polju. Evo vam denar. Počasi je prešteval na mizi bankovce Angleške banke. Llewellyn je iztegnil roko. toda lord tra je zad ržal. -Ne tako hitro! Stavim en pogoj. Dajte mi čast. 110 besedo, da ne boste nikoli več igrali. ■■Nikoli več! je odgovoril slikar in prožil desnico lordu. Bil je mož beseda, kakor je bil mož beseda s Hendersononi, kateremu je vrnil denar naslednje jutro. Dva dni pozneje sem moral izvršili neprijetno dolžnost. Na platnice novega sodijegn i:\ln som napisal tale naslov: Proti .lohnu Hamiltonu Me\velly-nu in sokrivcem. Uprava Britskega muzeja je zahtevala pre-j skavo. Ni bila naperjena samo proti našemu pri-I jatelju. ampak ludi proti nekemu modelu in ne- kemu čuvaju nižjega čina. Čuvaja so hitro prijeli, 1 toda prvi, ki je bil že dvanajstkrat obsojen, je jio-begnil. Čuvaj je vse izpovedal. Lie\vellyn ga je prosil, naj v svoji stražni noči zapre oči. Za to | uslugo mu je dal dva tisoč šterlingov, ki jili je ' čuvaj previdno spravil na varno. Sprejel je sli-karjevo ponudbo šele. ko mu je ta prisegel na sv. i pismo, da ne bo niče=ar ukradel. Okrog devetih je ; slikar prišel v muzej z nekim človekom, ki ga je ' imenoval Jack: čuvaj jima je odprl in onadva sta so podala v ravnateljevo sobo. Imenovani Jakob j je odprl vrata s j>onarojenim ključem, izvlekel je iz, žepa šope ključev in ščipalk in skušal vlomiti v I železno blagajno. To mu je uspelo brez. velikega ! truda; sistem blagajne je bil zastarel in pomanj- ; ! kljiv. Slikar je vzel ključe in z.aprl blagajno. Tedaj so šli vsi Irije v klet. odklenili vse tri varnostne ključavnico, zapirajoč vhod v ledeno pa-i lačo, ter stopili v prednjo sobo. Slikar je velel ču-I vaju, naj zakuri kamin in po sobi se je kmalu raz. ■ j širila prijetna toplota. Medtem je bil Jakob pri-' pravil škatlo ban in zložljivo stojnice, ki ga je ! Llo\vellyn prinesel s seboj. Slikar je izročil čuvaju ■ obljubljeni denar, še več ga je dal Jakobu; koliko. | lega čuvaj ni vedel. Bržkone vse, kar mu je ostalo še od lorda lllingvvortha, zakaj pri Hniniltonu niso našli niti šilinga. Slikar je tedaj vele] obema, naj ga pustita samega; onadva sla odšla, nakar se je zaprl od znotraj. Oba tovariša sta šla v vrnlarjevo sobico in pila punč na račun imenitne kupčije. Model se je. končno poslovil, čuvaj pa je zaspal pravic- i no spanje do šestih zjutraj, ko je prišla nadomest- : ! na straža. Šel je domov, spal še nekaj ur in mirno I premišljeval, kaj naj napravi. Prej ali slej pri- I dejo stvari na dno. Gotovo ga odpuste iz službe. Toda če to izvzame, kaj ji- napravil takega, da bi utegnil pri I i v spor s postavami*.' Iz previdnosti je spravil najprej denar na varno. Ukradeno ni bilo nič; slikarje va prisega 11111 jo to jamčila. Sedel je in mirno napisni upravi pismo, v katerem je vse razložil. Sam ga ji- nesel v Britski muzej. Bilo jo ob petih popoldne; ravnatelj jo bil bas na tem. da odide domov. Ko pa je prebral pismo, se je meril. da so ključi izginili. Z nekaterimi čuvaji je odbite] v podzemlje, da bi videl, kaj se je zgodilo. Toda železna vrata in varnostne ključavnice so bito sita močne. Ravnatelj je poslal po kovača in naznanil zadevo tudi policjii. Po štiriurnenj delu. 3 pomočjo vzvodov in kladiv so končno vlomili vrala, ki so z glasnim ropotom padla v predsobo. Vsi so |X)liiteli notri. Strašen smrad jim je zavet nasproti in jih prisilil, da so se umaknili vsi omamljeni. Ravnatelj si je zakril usta in nos z robcem, stekel preko prednje sobe in stopil v ledeno dvorano. drugi z.a njim. Ledena skala je bila po sredi razklana, njene stanovalke ni bilo več v njej. Nenadoma so zaslišali iz. nekega kota stokanje, ki je bilo podobno človeškemu glasu. Hamilton jo bil v ledu. kakor da se je vanj zagozdil. Obraz. :n roke so mu bili krvavi, obleka razcefrana. Oči so 11111 bile izbuljene, sline so se mu cedile od z,obov. Z velikim naporom so ga izvlekli iz. ledu. Na vsa vprašanja je odgovarjal z nerazumljivim jecljanjem. Ko so ga hoteli nesli v prednjo sobo. je vpil kakor obseden iu se upiral z. rokami in nogami, štirje možje so ga vlačili, toda ko so prišli blizu vrat, je strašno zarjul, se sprosiil in zbežal v najbolj oddaljen kot. Blazni strah pred prvo sobo .je v lil njegovemu skoraj zmržlemu telesu takšno moč, dn so ga morali čuvaji zvezali ua nognh in rokah in ga nesti ven kakor hlod. Pred vrati pa se jc vnovič s strašnim krikom sprosiil in padel na tla. Zadel je z, glavo na ledeno ploščo in omedlel. Samo na ta način so gn mogli nesli v bolnišnico, od lam pa, štiri mesece pozneje, v blaznico v Brighton. Ušesa in štirje prsti na levi roki so mu zmrznili in strašen žvižgajoč kašelj mu je neprestano pretresal telo. V tisti strašni noči v ledeni palači se je nalezel jetike. tako da je upanje, da ne bo več dolgo trpel. Popolnoma je izgubil govor iu nikoli več se 11111 ni zasvetila luč razuma. Hud ■ trali pred prividniini preganjalci ga muči noč iu ilan, tako da ga ne sinejo pustiti niti zu hip bT<— nadzorstva. (Konec prihodnjič.)