^agar Ma: Ulica Op
m
m

•V«*

\
.J«*-
Ea^SBLO SOCIALISTIČNE ZVSS3S DELO¥N]SGA LJUB®WA KOPRSKEGA OKRAJA
KOPER — 28. OKTOBRA 1960 ir POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI -fr LETO IX. — ŠTEV. 44 KOLEKTIV PODJETJA PRISTANIŠČE KOPER JE IZPOLNIL LETOŠNJI PLAN
G
O
Minulo soboto se je zbral delovni kolektiv podjetja Pristanišče Koper na pomembno proslavo: na praznovanje, ker so dva in pol meseca pred Uoncem leta že izpolnili letni plan prometa — planiranih 120 tisoč ton blaga so presegli za 45.000 kg. To je vsekakor dogodek, ki je velikega pomena za podjetje, za koprsko komuno in okraj in za vso naSo skupnost, posebej važen pa je za nadaljnjo izgradnjo pristaniške obale, ker se je pokazalo, da je to res potrebno in gospodarsko še kako utemeljeno.
Zbranim članom delovnega kolektiva in povabljenim gostom je o razvoju pristanišča govoril direktor Danilo Petrinja, v imenu koprske občine pa jih je pozdravil in kolektivu čestital k uspehu predsednik ObLO Miran Bertok,
V blagovni strukturi pristaniškega prometa je najbolj udeležen generalni tovor. Tranzita je malo — to pa zato, ker železnica po dveh letih še vedno ni odobrila tranzitnih tarif. Pravijo, da bo do konca letošnjega leta pristanišče imelo okrog 140 ton prometa, kar pomeni, da bo letni plan prekoračen za okrog 17 odstotkov,.
Približno januarja prihodnje leto bo naš znanec »Veli Jože« končal polaganje napravljenih blokov za izgradnjo drugega priveza dolžine 135 m, s čimer se bo podvojila sedanja zmogljivost pristanišča. Skupno s starim pristaniščem bo znašala okrog 220 tisoč ton, kolikor je tudi planirano prometa za prihodnje leto. Vendar pa tudi maksimalna izkoriščenost vseh zmogljivosti še zdaleč ne bo mogla zadostiti vsem potrebam že doslej z akvizicijo zagotovljenega prometa blaga skozi pristanišče v prihodnjem letu. Pod pogojem, da
NA KONFERENCAH SZDL
Krajevne Jconferenee 'Socialistične zveze v okraju so v polnem razmahu in se v nekaterih občinah približujejo kraju. Zadnje konference bodo izvedene do srede meseca novembra. Iz do sedaj opravljenih konferenc je razvidno, da so vodstva organizacij — kakor tudi velika večina članstva — pravilno razumeli vsebino V. kongresa SZDL, Jugoslavije. To se kaže v skrbnih pripravah konferenc, v skoraj 100% udeležbi delegatov na konferencah, v vestni izbiri novih vodstev, v predlogih za bodoče delo in v samih programih dela. Iz slednjih je razvidno, da članstvo že marsikje v polni meri razume vlogo Socialistične zveze v sedanji stojmji družbenega razvoja.
Značilno za sedanje sestanke članstva Socialistične zveze, tako za tiste, na katerih se zbira vse članstvo organizacije, kot za one, kjer se sestajajo za krajevno konferenco izvoljeni delegati, je, da na osnovi dobrih referatov diskutira veliko število ljudi. Ti dajejo različne predloge za rešitev mnogih vprašanj, predvsejn. komunalnega značaja, diskutirajo o nujnosti formiranja raznih sekcij in o vsebini dela njihove organizacije, zanimajo se za splošen razvoj svoje komune in predlagajo vrsto sprejemljivih ukrepov za hitrejši razvoj komunalnega sistema. Seveda pa članstvo ponekod tudi zdravo kritizira svoja dosedanja vodstva organizacije, ki se ni dovolj potrudilo, da bi bila njihova organizacija, aktivnejša, tako, da bi članstvo Socialistične zveze lahko dosledneje izvajalo svoje naloge. Kritika se ponekod ustavi tudi pri posameznem odborniku občinskega ljudskega odbora zato, ker je neaktiven in ne seznanja svojih volivcev s problemi občine in kraja. V koprski občini so na neki krajevni konferenci Socialistične zveze celo zahtevali odvzem mandata svojemu Hlanu občinskega LO vsled neaktivnosti. V občinL Ilirska Bistrica so na krajevni konferenci v Novokračinah. kjer je bila 100 "la udeležba delegatov, razpravljali predvsem o vsebini dela njihove organizacije. V okviru vsebine dela so razpravljali tudi o gospodarskih vprašanjih
(Nadaljevanje na 2. strani)
bo pristanišče že imelo na razpolago 270 m operativne obale novega pristanišča in vse druge stare razpoložljive pomole, da bo v planiranem obsegu uredilo skladiščne kapacitete in raz-kladalno mehanizacijo, bo lahko skozi Koper šl.o 100 tisoč ton pre-hranskega blaga, 60 tisoč ton lesa in lesnih izdelkov, 80 tisoč ton južnega sadja, 15 tisoč ton linijskega blaga in 50 tisoč ton blaga v lokalnem prometu — skupaj torej nad 300 tisoč ton blaga! Uspešna izvedba te velike naloge seveda zavisi še od odobritve ustreznih železniških tranzitnih tarif (gre za 50 tisoč ton tranzitnega blaga).
S tem pa seveda še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti. Primer: samo avstrijske železarne nudijo koprskemu pristanišču letno pol milijona ton blaga v tranzitu, kar je seveda nemogoče zaenkrat sprejeti zaradi pomanjkanja kapacitet, pa tudi pomanjkanja železniške zveze med Koprom in jugoslovanskim železniškim omrežjem. Kaj ni to že dovolj krepak in močan migljaj za naše železnice, da bi se zganile? Vzporedno z nadaljnjo rastjo pristanišča bo vsekakor treba že prav kmalu zgraditi železniški odcep s puljske proge do Kopra.
Hkrati pa je treba s pristaniščem vred misliti tudi na izgradnjo manipulativne mehanizacije in skladišč za razno blago, torej tudi hladilnih naprav. Vse to bo stalo precej denarja, vendar pa rentabilitetni računi kažejo, da se bodo vložena sredstva amortizirala najpozneje že v petih letih, kar je izredno ugodno, zato pristanišče lahko računa na podporo in pomoč skupnosti v svojih prizadevanjih za nadaljnjo izgradnjo, ker je njena splošno jugoslovanska korist očitna.
V letu 1961 Je predvidena izgradnja tretjega naveza, tako da bo potem pristaniška obala dolga 400 m, kolikor znaša prva gradbena etapa, Vzporedno s tem naj bi prihodnje leto zgradili 11 tisoč kvadratnih metrov zaprtega skladiščnega prostora, 16 tisoč pa odprtega za les, nabavili nekaj obalne mehanizacije za pretovarjanje blaga. Precej sredstev ima podjetje že samo in pa gospodarske
organizacije, ki poslujejo s pristaniščem (skladišča!), vendar pa bo treba zagotoviti skupaj za vse predvidene potrebe (gradnja operativne obale, izkopi in nasipi, komunalne naprave in mehanizacija) tudi okrog 780 milijonov dinarjev družbenih sredstev. Ad tega bi bilo treba zagotoviti avans okrog 40 milijonov dinarjev za takojšnje nadaljevanje gradnje blokov za III. navez, ker bi v nasprotnem primeru (če Gradiš razformira gradbišče na obali v starem koprskem pristanišču) nastala gospodarska škoda okrog skoraj 24 milijonov dinarjev (stroški za formiranje novega de-lovišča).
To pomeni precejšen napor, vendar pa je v glavnem zaradi očividne koristi in naglega vračanja vloženih sredstev precej verjetnosti, da bodo vsa potrebna sredstva tudi zagotovljena. Obisk visokih dr-žavnih gospodarstvenikov v Kopru in podrobno zanimanje, ki so ga pokazali tudi za razvoj pristanišča, kaže, da to vprašanje resno proučujejo tudi v zveznih in republiških forumih, ne glede na velike napore in prizadevanja, ki jih za razvoj pristanišča vlagajo lokalni činitelji in samo podjetje Pristanišče Koper.
TOMOS stopa v novo obdobje svoje dejavnosti. Ne da bi zanemarjal proizvodnjo motornih koles, ki jo bo še naprej razvijal in vsklajal s stanjem v sorodni svetovni proizvodnji, bo začel izdelovati tudi malo-litražne avtomobile po licenci Citroen in v koprodukciji s to francosko tovarno. Hkrati naša tovarna odpira ustrezne servise za vsa vozila svoje produkcije. Večji tak servis je minuli teden predal svojemu namenu direktor Tomosa Franc Pečar v Beogradu (glej stran 9!). Na tabli na desni strani ob vhodu piše: TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS KOPER — TOMOS SERVIS BEOGRAD. Tako so odstranjene vse ovire in naša mlada industrija motornih vozil gre novim časom naproti
IZJAVA PREDSEDNIKA JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE V STALNI MEŠANI KOMISIJI ZA IZVAJANJE VIDEMSKEGA SPORAZUMA KARLA FORTEJA
»Tudi . to, po vrsti že IX, zasedanje Stalne mešane komisije za izvajanje Videmskega sporazuma, se je po razgovorih v prijateljskem v.doiju zaključilo. Kezuliati zabcu.-uij«. so razvidni iz skupnega uradnega komunikeja komisije. Ker poteka letos pet let od podpisa Videmskega sporazuma, se mi zdi potrebno, da se z nekaj besedami ozrem na prehojeno pot in da poudarim rezultate, ki so bili doseženi v času izvajanja sporazuma in dela Stalne mešane komisije.
Medtem ko smo leta 1955 zabeležili 47.410 prehodov jugoslovanskih in italijanskih dvolastnikov, je bilo v letu 1959 že 237.44D prehodov dvolastnikov z obeh strani. V letu 1955 je prekoračilo mejo 102.105 Jugoslovanov in
101.776 Italijanov. Toda v letn 1359 je ta promet tako narastel, da je z jugoslovanske strani potovalo v obmejno področje Italije že 1,881.970, na jugo-oovansko obmejno področje pa je prišlo 1,318.825 italijanskih uživalcev olajšav, določenih s Sporazumom. V letu 1959 je šlo čez mejo v obeh smereh 325.178 italijanskih in 93.663 jugoslovanskih motornih vozil. Od podpisa Sporazuma do 31. avgusta letošnjega leta Je v obe smeri potovalo približno 30 milijonov oseb.
Nenehni porast osebnega prometa je zahteval iskanje novih in prožnejših oblik pri izstavljanju dokumentov, vzpostavitev novih prometnih zvez in določitev novih olajšav za imetnike propustnic Videmskega sporazuma. Stalna mešana komisija je v
PRED KONFERENCO ZVEZE KOMUNISTOV KOPRSKEGA OKRAJA
Ena izmed osnovnih obveznosti za vsakega komunista, postavlje-na tudi v statutu ZKJ, je nenehna ideološka vzgoja, nenehno širjenje znanja in svetovnega obzorja članov Zveze komunistov. Da bi to načelo čim uspešneje
izvajali tudi v praksi, v vsakdanjem življenju, je tej obveznosti nenehnega učenja ob strani načelo prostovoljnosti, kar zadeva izbiro vsebine in oblik ideološke vzgoje.
Bilo bi namreč težavno —■ pa
Minulo soboto so obiskali koprski okraj član Zveznega izvršnega sveta in predsednik odbora ZIS za perspektivni družbeni plan Avdo Itumo, direktor Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje Vojin Guzina, člana Izvršnega sveta LS LRS Tone Bole in Jože Ingolič ter državni sekretar za industrijo LRS inž. Viktor Kotnik. V spremstvu sekretarja OK ZKS Koper Alberta Jako-piča-Itajtimira so si ogledali tovarno TOMOS, kjer jim je proizvodnjo motornih vozil, zasnovo in perspektivne načrte tovarne tolmačil direktor Franc Pečar (na sliki v krogu gostov). Nato so se vsi odpeljali v novo koprsko pristanišče, katerega izgradnjo je tolmačil direktor Danilo Petrinja. Po kosilu v hotelu Triglav so se gostje odpeljali še na kokošjo farmo v Neverlce pri Pivki in s tem zaključili svoj obisk v koprskem okraju. Veliko zanimanje odgovornih državnih funkcionarjev daje upanje, da bo več vidnejših gospodarskih podjetij koprskega okraja prišlo v zvezni perspektivni plan razvoja gospodarstva Jugoslavije za prihodnjih pet let
tudi zgrešeno — če bi v posamezne faze in oblike te vzgoje strpali vse članstvo neke osnovne organizacije skupaj, ne da bi pri tem upoštevali različne stojmje njihove izobrazbe. Vemo iz prakse v našem, podjetju Primorski tisk, ki ima razmeroma močno osnovno organizacijo ZK, med njenimi člani pa so v nivoju ideološkega in splošnega znanja precejšnje razlike, da ideološkega dela nekako nismo mogli uveljaviti prav zato, ker smo šli na togo načelo, da smo določeno študijsko gradivo linearno razdelili med vse člane in jih zadolžili za referiranje in vodenje razprave o določenem jim delu gradiva. Ker pa je treba to gradivo obvezno predelati in vsebino osvojiti ter jo napraviti razumljivo prav vsem članom, je bilo treba spremeniti to zgrešeno taktiko in zadolžiti za razlago predvsem za to ustrezne tovariše, ki imajo do-volj znanja in sposobnosti, da to lahko opravijo. S tem smo sicer od. njih zahtevali nekaj več in je pač z njihove strani treba nekoliko žrtvovanja — posebno še, ker so nasploh zaposleni hi angažirani pri delu in v javnem življenju — vendar pa se je pokazalo, da je to edini način, da dosežemo na področju ideološke vzgoje določene rezultate.
Razen določenega obveznega študijskega gradiva pa se morajo člani ZK tudi sicer ii vsako-(Nadaljevanje na 2. strani)
zadnjih letih ugodno rešila mnog* vprašanj v korist obmejnega prebivalstva. Redne propustnice, ki jil» predvideva Sporazum, se izdajajo iM viuirajo enkrat na leto. Za razliko od prejšnjih let, ko so imeli imetniki propustnic (razen dvolastnikov) pravico prehoda samo na določenih prehodnih mestih in za določeno sosedno področje, morejo sedaj imetniki propustnic potovati čez vsa prehodna mesta na celotno področje, na katerem se izvaja Videmski sporazum. Bivanje na sosednjem področju je podaljšano na tri dni.
Število avtohusnih prog se je močno povečalo. Za sezono so bile uvedene posebne turistične linije. Na temelju sklepov komisije je bilo" ustvarjeno intenzivno sodelovanje lokalnih obmejnih organov glede odpiranja sezonskih mejnih prehodov, upoštevaje potrebe prebivalstva mejnih podroSij. Močno se je utrdilo tudi sodelovanje zdravstvenih, veterinarskih in fitopatoloških organov Jugoslavije in Italije na navedenift področjih. Zahvaljujoč sodelovanju, razumevanju in prožnosti v izvajanju Sporazuma in sklepov Stalne mešane komisije s strani pristojnih organov, ni prišlo do niti enega resnega incidenta ali nesporazuma, kar .je še posebno pomembno ob dejstvu, da je promet tako velik. Zaradi načina, kako se rešujejo vprašanja, ki izhajajo iz izvajanja in tolmačenja Videmskega sporazuma, je treba ugotoviti, da se delo komisije rizvija ob medsebojnem razumevanju, da se ob dobri volji ene in druge strani pospešeno rešujejo vprašanja, kar je v interesu obeh držav, zlasti pa prebivalstva na obeh straneh meje. Poudariti moram, da bo jugoslovanska delegacija tudi v prihodnje stremela za tem, da se sodelovanje v Stalni mešani komisiji še nadalje razvija.
Ob vseh teh dejstvih lahko ugotovimo, da je tak6 določen in urejen maloobmejni promet na jugoslovan-sko-italijanslci meji zmanjšal omejitve, ki so nastale zaradi meje in omogočil, da se na Iiberalnejši in enostavnejši način vzpostavi neposreden stik med številnimi svojci, prijatelji in znanci, ki jih je ločila meja.
Promet, ki se razvija v okviru Videmskega sporazuma, pozitivno vpliva tudi na gospodarski razvoj mejnih področij, predvsem pa na povečanje .prometa v trgovini in gostinstvu, kar je koristno za domače gospodarstvo.
Tako intenziven maloobmejni promet na jugoslovansko-italijanski meji je omogočil narodnim manjšinam, ki žive na obeh straneh, da igrajo svojo vlogo v sporazumevanju med našimi narodi In državama, ustvaril je pogoje za uspešno delo narodnih manjšin ter omogočil nadaljnji razvoj sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Italija.
Ta praksa je lahko lep primer stvarnega izvajanja načel aktivne kocksistence med državami z različno družbeno ureditvijo. Z jugoslovanske strani sloni ta politika na načelih, na katerih l)i se morali razvijati odnosi med državami in narodi, ki se vzajemno spoštujejo in ki žele prijateljske stike ter sodelovanje na vseli področjih. Vse češči stiki prebivalstva na jugoslovansko-italijanski meji tako še bolj prispevajo k razvijanju prijateljskih vezi med našima državama.«
oo
USPEŠNO DELO PORAVNALNIH SVETOV V KOPRSKI OBČINI
O
Z mladinske konference na koprski E3S minuli teden
Žo v kratkem času, odkar obstajajo v koprski obični poravnalni sveti, je bilo mimo sodišča uspešno rešenih od 186 predlogov 133 primerov. Predloge so 14 poravnalnim svetom dali: 146 državljani neposredno, 28 sodišče, 9 javno tožilstvo, enega organi Ljudske milice in 2 družbene organizacije.
Samo v 33 primerih ni uspela poravnava, 20 primerov je ostalo nerešenih.
Le v štirih poravnalnih svetih v ožjem delu Kopra je bilo od aprila dalje 32 poravnav, med-
S PREDVOLILNEGA ZBOROVANJA SOCIALISTIČNE ZVEZE V IIRPELJAH
Pretekli petek je obiskal svoje volivce v Hrpeljah republiški poslanec Albert Jakopič-Kajtimir, sekretar okrajnega komiteja ZK iz Kopra. Člani SZDL, med njimi predstavniki občinskih oblasti in organizacij ter ostali prebivalci vasi Hrpelje in Kozina so tovariša Kajtimira ob prihodu v
prosvetno dvorano Svobode toplo pozdravili.
Govoreč o bodočih nalogah SZ DL je tovariš Kajtimir poudaril, da bo ta naša vseljudska organizacija morala stremeti v prvi vrsti za tem, da mobilizira slehernega državljana za neposredno
Mi&m® ui>edni&tt/i4>
Tovariš urednik!
V	zadnji številki »Slovenskega Jadrana« ste v članku »Zelen gozdni pas tudi po naši obali« objavili polemično misel o dosedanjem urejanju zelenih površin in pogozdovanju goličav.
V	tem sestavku ste med drugim navedli »... da vodstvo sekcije zavrača trditev nekaterih nergačev, ki menijo ...«, da smo po vojnih letih za pogozdovanje goličav in za urejanje zelenih površin premalo storili.
O dosedanjem delu pri pogozdovanju Krasa in urejanju goličav najbolje govore dejstva sama. Človeka pa moti, da je pisec mnenje državljanov, ki ni tako redko, skušal »podreti« z eno samo uničujočo oceno, češ da je to trditev nekaterih nergačev.
"Ves naš družbeni sistem je naslonjen na sodelovanje čim širšega kroga državljanov. O vseh zadevah javnega značaja naj bi državljani čimbolj neposredno odločali, o javnih zadevah naj bi razpravljali, dajali svoja mnenja, a tudi svoje kritične pripombe, s katerimi lahko pripomorejo k čim uspešnejši ureditvi te ali one zadeve. Pri nas pa se še vse pre-često dogaja, da različni ljudje, ki jim ni po volji, da državljani včasih dajejo tudi kritične pripombe na to ali ono zamisel ali ureditev te ali one zadeve, take pripombe ocenijo kot nergaške in s tem skušajo diskvalificirati člo-
Nova radijska naročnina
S 1. novembrom bo poviSana naročnina za vse aparate, namenjene sprejemu radijskih oddaj. Za vsak radijski sprejemnik (cevni ali tranzistor-slci, baterijski in drugi) so določene nove tarife. Nova letna naročnina bo znašala 3.600 dinarjev ali 300 dinarjev mesečno za državljane, šole in bolnišnice. za državne organe, ustanove in družbene organizacije. To ^elja tudi za v vozila vgrajene sprejemnike.
Gospodarske organizacije pa bodo plačale 12 tisoč dinarjev letno. Državljani bodo plačevali mesečno radijsko naročnino v znesku 300 dinarjev za prvi radijski sprejemnik, za vsakega nadaljnjega pa po 100 dinarjev.
veka, da bi enakopravno nastopal pri javnem izražanju svojega mnenja. Take težnje so seveda škodljive. Prav tako pa je škodljivo, ko skušamo včasih kakšno svojo trditev dokazati z avtoriteto, ne pa- z argumenti, ki so lahko edini odločilni faktor pri konstruktivni menjavi mnenj.
Naše prizadevanje mora biti, da bomo skušali k urejanju sleherne javne zadeve pritegniti čim širši krog državljanov, ki bodo v obliki mnenj, predlogov in kritičnih pripomb prispevali, da urejevanje kakšne javne zadeve ne bo zadeva, nekaj ljudi, pač pa stvar državljanov tistega področja. Zato se mi zdi, da bi naš slovar smel poznati izraz »nergač« samo takrat, kadar gre za mnenje, s katerim njegov avtor res ne želi prispevati k ureditvi kakšne zadeve, še manj pa bi smeli z oceno■ kakšnega človeka, da je nergač, podkrepiti v polemiki svoje, včasih tudi problematično stališče.	Gustav Guzej
sodelovanje v nadaljnji graditvi socialističnega gospodarstva.
Tudi v bodočem razdobju bodo usmerjene investicije v prvi vrsti v utrjevanje družbenega standarda. Osebni standard pa bo naraščal z doslednim izvajanjem plačilnega sistema po učinku dela. V taki gospodarski preusmeritvi v komunah ne bo več odločala le skupina ljudi, marveč vsi državljani. Socialistična zveza pa je dolžna pritegniti k sodelovanju vse prebivalce komune. Tovariš Kajtimir je žel za svoja izčrpna in jasna izvajanja navdušeno odobravanje zborovalcev.
tem ko je 18 primerov ostalo nerešenih. V glavnem je šlo za žaljive besede v razburjenosti, za spore, ki so posledica neurejenih stanovanjskih razmer in podobno. Pri .poravnavah so državljani rešili spore brez velikih materialnih stroškov, ki bi jih imeli, če bi iskali pravico na sodišču.
Spori najdejo najprimernejšo rešitev v krogu prizadetih, če jih obravnavajo sproščeno in v želji,
(Nadaljevanje s L strani) dnevnem življenju seznanjati z vsemi problemi okoli sebe: z gospodarsko graditvijo in političnimi vzgoni izgradnje socializma in boljšega življenja doma, odnosi sil v siietu in posebej o vlogi naše dežele v tem mednarodnem dogajanju, o osnovnih načelih naše notranje in zunanje politike, z vprašanji splošne izobrazbe in ne nazadnje naj bi se plemenitih tudi s kulturnimi dobrinami, v kolikor so jim dosegljive. V tem pogledu že prihaja bolj do izraza volja in hotenje posameznikov za tem znanjem in širšim svetovnim obzorjem. Zato je naša osnovna organizacija sprejela sklep, da se njeni člani udeležujejo prireditev Ljudske univerze, obiskujejo razne razstave in umetniška gostovanja, zlasti pa, da redno spremljajo naš razvoj prek časopisja in radia. S tem
da bi jih čimprej izgladili. So pa tudi primeri, ko stranke trmasto vztrajajo pri svojem in jih niti spodbudna beseda članov poravnalnega sveta ne more pomiriti. Na sodišču nato ob velikih stroških in izgubi časa rešijo zadevo približno tako, kakor bi jo pred poravnalnim svetom. Še vse premalo je namreč znano, da je delo teh svetov usmerjeno po navodilih Okrajnega sodišča v Kopru.
organizacija kot taka le usmerja in končno tudi nadzoruje ideološko in splošno rast znanja posameznih članov, ker bi se sicer lahko pripetilo, da bi se kdo zaradi načela prostovoljnosti v izbiri gradiva in obliki študija povsem odrekel načela obveznosti ideološkega" študija in se mu zato izognil — čeprav je to, kot sem v začetku poudaril — ena izmed osnovnih dolžnosti in obveznosti slehernega člana ZK. Kako vskla-diti vsa ta načela in pa vsakdanjo prakso, ¡kako izvajati /ideološko vzgojo in jo približati članstvu ter napraviti študij zanimiv —• to je vsekakor ena izmed osnovnih nalog vodstva vseh naših organizacij ZK.	rb
BERITE IN ŠIRITE
»SLOVENSKI JADRAN«
Te dni je bil v »Ljudskem domu« izboljšanja standarda prebivalstva.
v Portorožu množični setanek članov SZDL. Uspel je tako po izredno številni udeležbi kot po plodnih poročilih in diskusiji. Podrobno in zato zelo obširno poročilo o delu SZDL v Portorožu je podal predsednik krajevne organizacije SZDL. Viktor Zer-jal. Iz poročila je razvidno, da je organizacija SZDL sodelovala oz. bila v večini primerov inlciator in organizator najrazličnejših akcij in nalog, ki so jih v preteklem letu izvedla posamezna združenja in društva v Portorožu; so pa tudi nekatera področja dejavnosti, ki jih bo morala SZDL v bodoče močneje upoštevati. Sem spadata predvsem izvenšolsko delo z mladino in pa vzgoja prebivalstva v turističnem duhu, pač v skladu z glavno gospodarsko dejavnostjo kraja. Organizaciji je tudi končno uspelo zagotoviti finančna sredstva za nekatera dela v interesu
Tako se bodo n. pr. v kratkem lahko začela dela za napeljavo vodovoda do stanovanjskih hiš, ki ležijo na pobočju med hotelom »Palače« in počitniškim domom »ELES« na Belem križu. Ta dela bodo toliko cenejša, ker so prizadeti prevzeli dolžnost, da sami izkopljejo potrebne jarke. Ce nastopi količkaj ugoclno vreme, bodo v začetku decembra že imeli vodo v svojih domovih.
V razpravi je bilo predsednikovo poročilo dopolnjeno s tehtnimi predlogi. Tako je bilo predlagano, naj bi za izvenšolsko flzkulturno vadbo mladine ob slabem vremenu uredili oz. obnovili nekdanjo telovadnico v vili Puppini. Precej burna je bila razprava okrog bivše knjižnice; njene knjige ležijo od medeonskega šahovskega turnirja v zabojih, ker ni mogoče najti novega prostora za izposojevalnico knjig.
Več diskutantov pa je tudi poudarilo, da bi morala SZDL odigrati vplivnejšo vlogo pri izvajanju raznih investicijskih del, ki se po dograditvi izkažejo kot premalo smotrna oz. slabo preračunana. V razpravi sta sodelovala tudi predsednik okrajnega odbora SZDL Gustav Guzej in sekretar občinskega komiteja ZKS, ki sta poudarila predvsem povečano vlogo krajevnih odborov SPDL pri razvijanju družbenega samoupravljanja.
PRED ZAČETKOM DELA GOSTINSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA
Prejšnji teden, ko je v Portorožu razpravljal VIII. redni gostinsko turistični zbor Slovenije tudi o velikem pomanjkanju gostinskega kadra v naši republiki, o nadaljnjem strokovnem izobraževanju gostincev, posebno pa še o povečanju števila vajencev v gostinski stroki, je OLO Koper sprejel odločbo o ustanovitvi gostinskega šolskega centra v Kopru. Kako velika je bila potreba po ustanovitvi takšne šolske ustanove za Primorsko, najbolje dokazujejo naslednji podatki.
Na območju koprskega okraja je 324 gostinskih podjetij in obratov, v katerih je med glavno sezono zaposlenih okrog 1640 ljudi,
TUDI V KOPRU JAVNA TELEVIZIJSKA ODDAJA
PP

Tudi v Kopru bo 8. decembra letos javna televizijska oddaja z naslovom: Ali poznaš svoj kraj? Na njej bodo sodelovali in. tekmovali predstavniki našega mesta z različnih področij: zgodovine, kulture, gospodarstva, tehnike in športa. Sicer pa gre za zanimivo in v razvitih državah znano quiz oddajo, ki jo bodo tudi v Kopru popestrili z najrazličnejšimi zabavnimi in .umetniškimi točkami domačih talentov, razen tega pa bo vodstvo RTV Ljubljana povabilo k sodelovanju tudi več priznanih umetni-
kov. Oddajo pa bo prenašalo celotno jugoslovansko televizijsko omrežje.
Prva oddaja s tem naslovom je že bila v Kranju, druga bo v kratkem v Novem mestu, medtem ko bo tretja, kot napovedujemo, v Kooru. Avdicija vseh, ki se bodo prijavili za to oddajo, bo že 14. novembra v Kopru. Ker je v naših obalnih občinah relativno mnogo televizijskih sprejemnikov, pripravlja vodstvo oddaje tudi presenečenje za gledalce, ki bodo sodelovali v tej oddaji.
med njimi enkrat več žensk in 5 odstotkov starejših od 60 let. Ali z drugimi besedami: samo za kritje normalnih potreb bi morali v naslednjih petih letih zaposliti vsaj 500 gostinskih delavcev in to: 67 visokokvalificiranih, 102 kvalificirana in 95 polkvalifici-ranih natakarjev ter 34 visokokvalificiranih, 98 kvalificiranih in 48 polkvalificiranih kuharjev. Tako število gostincev pa bo moč dobiti le preko centrov za njihovo izobraževanje, v katerih si bodo lahko pridobili različne stopnje strokovne usposobljenosti, si izpopolnili teoretično in praktično znanje na posameznih delovnih mestih, dosegli prekvalifikacijo iz sorodnih poklicev in se usposabljali občasno zaposleni nekvalificirani gostinci za sezonsko delo. Posebnega pomena pa bo novoustanovljeni gostinski šolski center z vajensko šolo, v kateri se bo letos šolalo približno 45 vajencev.
2e lani se ni moglo šolati 15 vajencev, ker so bili odklonjeni zaradi pomanjkanja prostorov v Gostinski šoli v Ljubljani. Tem se bo letos pridružilo še okrog 30 vajencev, ki so se v zadnjih mesecih zaposlili v raznih gostinskih obratih koprskega okraja.
Tako bodo v tem gostinskem šolskem centru razen gojencev vajenske šole dobili možnost strokovnega izobraževanja tudi sta-reiši gostinci, da bomo čimprej imeli zadostno število kvalificira-
nih kuharjev, natakarjev, slaščičarjev obojega spola in hotelske vratarje ter hotelske gospodinje.
Z rednim delom bo ta center začel že v prihodnjih dneh in vajenska šola bo prvi razred zaključila prihodnjo pomlad. Posebno ugodno za razvoj šole pa je, da je dobila v upravljanje tudi šolsko delavnico-hotel Galeb v Kopru, kjer bodo imeli izredne možnosti praktičnega dela.
O VSEBINI DELA SZDL
(Nadaljevanje s L strani) kraja in iskali lastna sredstva za ustanovitev manjšega obrata, v katerem bi se zaposlila še preostala, danes nezaposlena delovna sila. Tako so na sami konferenci postavili več sekcij, kot prvo seveda sekcijo za proučitev obstoječih gospodarsko - komunalnih problemov. Seveda niso pri vsem tem pozabili tudi na najmlajše in so formirali sekcijo za nudenje pomoči mladini. Že na sami konferenci pa so sprejeli 28 članov mladinske organizacije ob njihovi navzočnosti v SZDL.
Takih in podobnih konferenc, kot je bila v Novokračinah, pa srečujemo vsak dan v vseh občinah našega okraja. Članstvo daje vrsto predlogov, s tem pa prevzema na sebe tudi nove naloge, kar bo nedvomno pozitivno vplivalo na nadaljnji razvoj v našem komunalnem sistemu.
Ivan Mavsar
NI VEC PROBLEMA Z MLADINO PO MILJSKIH HRIBIH
V	nedeljo, 23. oktobra, je imela mladina z Miljskih hribov svojo letno konferenco, na kateri so izbrali novo vodstvo in na kateri so napravili temeljit obračun dosedanjega dela.
V	prejšnjih letih je predstavljalo pereči oroblem vprašanje, kako naj bi primerno aktivi-zirali mladince in mladinke, Id so zaposleni v tovarni »Tomos«. Tega vprašanja danes ni več, zakaj mladinci, ki delajo v Tomosu in žive v Hrvatinih, posebno tisti iz samskih domov, predstavljajo sedaj dušo in srce mladinskega aktiva.
V	raznih sekcijah PD »Božidar Kolarič« dela več kot trideset mladincev in mladink, več pa jih je tudi v gasilskem društvu in TVD Partizan, Največjo težavo pa imajo zaradi pomanjkanja društvenih prostorov. Ko bi re-
šili to vprašanje, bi bilo tudi delo mladine boljše in uspešnejše.
Na konferenci so mladinci sklenili, da se bodo prostovoljno udeležili raznih lokalnih delovnih akcij, predvsem bodo pomagali pri graditvi vaških poti - in izgradnji stalne telefonske linije.
Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo ln uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev aU 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 602-70-1-181. Rokopisov ln fotografij ne vračamo. — Tisk ln kliSeJi tiskarna CZP »Primorski tiok«
S POSVETOVANJA O VRTNARSTVU NA KOPRSKEM
Za posvetovanje o vrtnarstvu, na katerem so se zbrali pretekli Četrtek v Kopru številni zastopniki vrtnarskih obratov Iz vse Slovenije — med njimi več znanih vrtnarskih strokovnjakov — velja omeniti, da je slednja pobuda v tej smeri lahko nadvse koristna. Sicer pa Je samo posvetovanje za sedanje razmere v vrtnarstvu na Koprskem Časovno prccej odmaknjeno od kritičnega obdobja, ko smo v tej veji kmetijstva zaznali pri nas ne le stagnacijo, ampak celo občutno nazadovanje vrtnarske proizvodnje. Kljub temu si laliko od posvetovanja precej obetamo, saj so udeleženci poslušali kar sedem referatov in korcferatov, med katerimi je za nas posebno zanimiva razprava dr. Frana Jurlševiča, referenta za poljedelstvo in vrtnarstvo pri Kmet. zavodu v Kopru, ki je v izčrpni analizi prikazal stanje v vrtnarstvu na našem področju. Naj omenimo še zanimivo in aktualno razpravo o mehanizaciji v vrtnarstvu ter referat dr. Kovačiča o nalogah raziskovalnega dela v vrtnarstvu na Slovenskem. Da bi se omejili na značilnosti proizvodnje vrtnin na našem področju, naj omenimo samo splošno ugotovitev, da posvečajo uvajanju sodobne vrtnarske proizvodnje veliko skrb v vsej Sloveniji, čeprav marsikje podnebne in talne razmere še zdaleč ue dosegajo izredno ugodnih pogojev za velikopotezno vrtnarsko proizvodnjo, ki se nam ponuja v naših obalnih občinah.
Od približno 9.200 ha njivskih površin v obalnih občinah izkoriščamo za intenzivno vrtnarsko proizvodnjo samo 200 hektarov. Kazen tega, da o izvozu vrtnin v zadnjem letu domala ne moremo več govoriti, sedanja proizvodnja ne zadošča niti za kritje domačih potreb. Celo vse zgodnje vrtnine absorbira kljub sorazmerno visokim cenam ožje domače tržišče — to pomeni, da se z dvigom družbenega standarda občutno dviga tudi konsum ranih vrtnarskih pridelkov, tako imenovanih primicij. Vsekakor dejstvo, ki postavlja pred naša družbena kmetijska posestva odgovorno nalogo za ureditev in eksploatacijo novih vrtnarskih površin, kajti proizvodnja vrtnin zasebnih kmetovalcev je že iJovsem neznatna.
Padec odkupa oz. proizvodnje v letih 1936 do 19G0 je pripisati v veliki meri tudi mrazu in suši. To je vsekakor eden izmed odločilnih činite-
ZARADI DEŽEVJA MOČNO OVIRANA SETEV
Nenehno deževje resno ovira tudi jesenska setvena dela na celotnem okrajnem področju. Marsikje niso pospravili miti jesenskih pridelkov, čeprav bi na teh površinah moralo že kliti novo seme. Kljub temu pa gospodarskih krogov te razmere preveč ne vznemirjajo, kajti na področju gornjih občin, kjer so namenili kljub neprimernim podnebnim rameram precejšnje površine za setev pšenice, nameravajo ta izpad nadomestiti s prepotrebnimi jarimi krmnimi žitaricami. V bodoče bodo tukaj posvetili več skrbi tudi saditvi krompirja, da bi se tako izognili raznim anomalijam, ki se porajajo ob vsakoletnih odkupih, na drugi strani pa težijo tudi za tem, da bi na najmanj 100 ha poleg 200 vagonov jedilnega krompirja za tržišče, zagotovili postojnskemu kombinatu in ekonomijam KZ zadovoljive količine semenskega krompirja.
Razmah njivskih krmnih rastlin, ki jih sejejo na čedalje večjih površinah na Postojnskem in drugih severnih občinah, zagotavlja v bodoče odlično krmno bazo za rastoče črede goveje živine. Kmetijske zadruge pa so dosegle vidne uspehe tudi pri urejanju pašnikov, predvsem v višinskih legah, kjer se je že uveljavil učinkovit čredinski sistem paše.
Podobne težave imajo družbena kmetijska gospodarstva z jesensko setvijo tudi v obalnih občinah. Sicer gre tu še za manjše površine jesenskih posevkov, kar je pokazalo tudi zadnje posvetovanje o vrtnarstvu ter bodo v prihodnje posvetili gojitvi ranih vrtnin še posebno pozornost.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na slabo kvaliteto semenja, kar bi utegnilo povzročiti posebno v vrtnarstvu občutno škodo. Razen tega je semenja premalo, zato bi po mnenju Kmetijskega zavoda v Kopru lahko omilili to dokaj zaskrbljujoče stanje z uvozom semenja Praksa je pokazala, da bi za naše razmere najbolj ustrezale sorte semenja, ki ga gojijo v Italiji. Kljub temu. da je semenje v Italiji dokaj drago ne kaže odlašati z nabavo, ker se bo ta izdatek bogato obrestoval.
b
Ijcv, da smo zaznamovali povsod občuten padec proizvodnje. Ta ugotovitev ne velja edlnole za paradižnik, kjer smo zabeležili cclo znaten porast proizvodnje. Upoštevajoč obsežen asortiman vseh vrtnin pa občutimo danes pomanjkanje približno 4 tisoč ton pri približno 22 tisoč tonah glavnih vrtnin, ki jih lahko sedaj pridelamo.
Stanje torej le ni tako kritično, saj lahko družbeni sektor z vsemi prednostmi sodobne vrtnarske proizvodnje, kot so sodobna mehanizacija, namakalne naprave, tople grede itd., zagotovi že s temi 200 ha ožjemu tržišču več kot dovolj vrtnin. Seveda bi bili slabi gospodarji, če bi spričo izredno ugodnih podnebnih ln talnih razmer ostali samo pri tej površini, zato nalaga plan nadaljnje ureditve 400 ha vrtnarskih površin našim družbenim posestvom dokaj odgovorno nalogo. Strokovnjaki so namreč prepričani, da bomo lahko že v nekaj letih poslali na širše tržišče najmanj 50 'It koprske proizvodnje. Med močne činitelje, ki ovirajo večji razmah vrtnarstva pri nas, sodi vsekakor pomanjkanje kvalificirane delovne sile in domala neznosne stanovanjske razmere vrtnarskih delavcev. Ce k temu dodamo še otepanje s težavami zaradi pomanjkanja sredstev, zares lahko rečemo, da je skrajni čas, da spremenimo mačehovski odnos do vrtnarstva' in ga postavimo v enakopraven položaj z vsemi ostalimi vejami kmetijstva.
V dilemi, kateri teren je za ureditev farmskih vrtnarskih obratov ustreznejši — ravnina aH višinski svet — so bili strokovnjaki deljenega mnenja. Zastopnik KZ Lucija je na primer vztrajal pri trditvi, da lahko zadosti pridelovanju predvsem ranih vrtnin višinski svet, kjer bi morali z agromelioracijami ustvariti pogoje za lahko mehanizacijo. Temu mnenju pripisuje tudi prednost minimalnega investiranja, ker bi se na prisojnih pobočjih lahko izognili gradnje dragih rastlinjakov. Večina strokovnjakov pa meni, da so idealni pogoji, ob upoštevanju najsodobnejše obdelave in modernih naprav, lahko predvsem na ravninskem svetu, kjer Je moč zagotoviti smotrno strojno obdelavo.
Strokovnjaki nadalje menijo, da bo v bodoče treba bolj dosledno kot doslej upoštevati pri določanju prioritete določenih sort in vrst vrtnin pogoje, potrebe ln ekonomičnost. Ta
pa je izvedljiva le v pogojih združevanja površin v velike vrtnarsko komplekse, kar bo treba odslej upoštevati bolj dosledno tudi pri nas. Tudi nabava strojev terja vso preudarnost, kajti do sedaj v mehanizaciji nimamo večjih izkušenj.
Posvetovanje o vrtnarstvu na tej ravni, kjer so strokovnjaki iz vseh predelov Slovenije izmenjali vrsto izkušenj, lahko brez dvoma smatramo za prelomnico v skupnih prizadevanjih za vsesplošen napredek te važne veje našega kmetijstva. Številne naloge in skupni problemi, ki so jih združili v zaključke ter že nakazali njih rešitev, terjajo neodložljivo izvajanje predvsem v obalnih občinah, kjer si zaradi Idealnih pogojev tal in podnebja lahko že v bližnji prihodnosti obetamo od vrtnarstva velike koristi.	(bb)
rji?: -'■■. '
#|i I
MRIU-Jiflilp
S posveta o vrtnarstvu v četrtek minuli teden v Kopru
SLOVESNOST OB DESETI OBLETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA
Delovni kolektiv trg. podjetja na veliko »Nanos« Postojna s sedežem v Prestranku je priredil v soboto v Jamski restavraciji v Postojni svečano proslavo v počastitev 10. obletnice delavskega samoupravljanja. Proslave so se poleg članov delovnega kolektiva udeležili tudi številni poslovni sodelavci podjetja ter predstavniki občinskih oblastvenih in političnih organov, med katerimi so bili tudi predsednik in podpredsednik ObLO Postojna Jože Baša in Adolf Gerželj ter predsednik občinskega sindikalnega sveta Stane Murkovič.
Sedanji predsednik delavskega sveta Miro Klemene je v referatu, ki ga je prebral na svečani proslavi, v strnjenih obrisih prikazal rast podjetja »Nanos« v razdobju zadnjih desetih let, od-
kar ga upravljajo samoupravni organi proizvajalcev samih. Prvi delavski svet so v podjetju, ki se je tedaj imenovalo »Okrajni ma-
Volitve v tem tednu
V teku tega tedna so na področju hrpeljske občine predvidene volitve v osnovne organizacije Socialistične zveze v naslednjih vaseh: Klane, Petrinje, Tublje, Rijavče, Artviže, Ostrovica, Materija, Brezovo brdo, Podbeže, Račice, Rožice, Golac, Podgrad in Poljane. Vseh osnovnih organizacij v občini je 36 s skupaj okoli 3.500 člani.
Z nadaljnjo melioracijo slavni-ških pašnikov bo zadruga lahko še povečala svoj živinski fond, ki je namenjen za uvajanje te pasme na naša kmetijska področja.
Minulo soboto je kolektiv podjetja Nanos iz Prestranka-Postojne slavil v postojnski Jamski restavraciji deseto obletnico delavskega samoupravljanja v podjetju. Na sliki: gostje in člani kolektiva med poročilom o razvoju Nanosa
v desetih letih, odkar podjetje upravlja sam delovni kolektiv
NAŠ TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR i
V prejšnji številki smo na tem mestu podali nekaj podatkov o investicijski potrošnji v našem okraju. Ugotovili smo, da ta potrošnja v nekaterih panogah več, v drugih pa manj zaostaja za družbenim načrtom za letošnje leto in da bodo potrebni do konca leta precejšnji napori, če bomo hoteli doseči predvideno raven. Pri tem moramo upoštevati, da se proti koncu, leta stopnjuje dejavnost na vseh področjih ter tako tudi v investiranju. Za letos pa moramo posebej upoštevati neugodne objektivne okol-nosti, ki so zlasti vplivale na razvoj kmetijstva, pa tudi v gradbeništvu.
Lahko pa rečemo, da je popolnoma drugačna slika v proizvodnih in drugih dejavnostih. V septembru je proizvodnja zopet večja, in sicer za okrog 20 odstotkov nad lanskim dosežkom v tem času. Tako tu ni bojazni, da ne bi dosegli in precej presegli tistega, kar smo si zastavili za letošnjo nalogo. Zlasti se ugodno razvijajo nekatere dejavnosti; med njimi prednjači tovarna »Mehano-tehnika«, ki zna praznino usmerjati proizvodnjo glede na tržne potrebe. Njej sledi »Splošna plovba«, pa »Tomos« in druge. Kot vemo, dobro uspevajo tudi zunanjetrgovinske dejavnosti in grad-
beništvo, kjer sedanje zmogljivosti ne morejo kriti zahtev.
Zanimivo je tudi, da so si opomogla in Splavala iz težav mnogo manjša podjetja (med njimi »Fructus«) in dosegajo take uspehe, da so lahko krila izgube prejšnjih let in celo iistvarjajo sredstva za sklade in za delitev dobička. Težave so z vinskimi podjetji, ki pa niso značilne samo za naš okraj, temveč je to splošen pojav. Deloma so to posledice prejšnjih let, ko je po konjunkturi na vseh tržiščih nastal nenaden zastoj, deloma so si podjetja s preplačevanjem grozdja škodovala sama sebi, ker so se cene pijač gibale na nižji ravni, ponekod pa so tudi subjektivni vzroki, kar je veljalo zlasti za »Vino-Koper«. Letos težav še ne bo konec, čeprav se obeta, da ne bo problemov pri prodaji vin. Letošnja letina je namreč daleč pod normalnimi in sladkorna stopnja grozdja je zelo nizka (okrog 15 mal. stopenj namesto nad 20).
Najtežji je položaj v kmetijstvu in v kmetijskih gospodarstvih. Pri teh pa ne moremo metati vse krivde samo na vreme, temveč bo treba odstraniti zlasti to ali ono pomanjkljivost v samih podjetjih. Brez pomoči okraja in drugih forumov seveda ne bo šlo, ker gre za kompleksno vprašanje ene
izmed najimžnejših gospodarskih dejavnosti.
Proti koncu leta bo treba posebno skrb posvetiti kreditom. Čeprav je videti na zunaj trenutno položaj v tem pogled.u ugoden, moramo upoštevati, da se bliža konec gospodarskega leta, ko bo zapadlo toliko in toliko sto milijonov kratkoročnih kreditov. Kje in kdo bo dal kritje za te kredite, je vprašanje, ki ga lahko postavimo danes, kot je postavil Hamlet svoj znameniti rek. Vsi prizadeti se morajo namreč zavedati, da skrb za obratna sredstva ni več samo skrb bajtice. Ta problem, ki je bil postavljen konec aprila letos, se postavlja pred naše gospodarske organizacije vedno bolj z vso svojo težo.	-dt-
gazin«, izvolili 9. septembra 1950. leta in je štel 23 članov. Podjetje je imelo tedaj 34 poslovalnic, njegovo poslovanje pa ie bilo zaradi visokih režijskih stroškov, nezadostnih obratnih sredstev, skromnega avtomobilskega parka, nezadovoljive delovne discipline ter zaradi pomanjkanja skladiščnih prostorov sorazmerno otežkočeno, kar je v kasnejših letih terjalo od celotnega kolektiva ogromno truda in prizadevnosti, da so tej trgovski enoti uspeli dati do danes v občinskih in še mnogo širših mejah zahodne Slovenije tolikšno gospodarsko veljavo.
Nekaj številk, ki jih je nred-sednik delavskega sveta navedel na omenjeni proslavi, še zgovor-neje dokazuje rast podjetja samega, ^osredno s tem pa osvetljuje tudi relativno večanje njegove vloge na tržišču blagovnega prometa. Vrednost osnovnih sredstev podjetja se je v zadnjem desetletju dvignila od 1 milijona in pol na 147 milijonov, dinarjev. Istočasno pa so se tudi skladi podjetja povečali od 2 milijonov na 130 milijonov dinarjev, medtem ko se je letna realizacija od 143 milijonov v letu 1950 dvignila na dve milijardi 555 milijonov v letu 1959. Vse pa kaže, da bo podjetje to vsoto družbenega bruto produkta tudi v tekočem letu ne le doseglo, marveč še občutno povečalo.
Razumljivo je tedaj, da je ob navedenih dejstvih potrebno dati sobotni svečanosti delovnega kolektiva »Nanos« pomemben poudarek, delu vseh dosedanjih samoupravnih organov in upravi podjetja pa široko priznanje. Na svečanosti je delovni kolektiv vsem zaslužnim članom delavskega samoupravljanja v podjetju podelil spominske nagrade in se pri tem spomnil tudi treh upokojencev, nekdaj zaposlenih v tem podjetju.
Ob zaključku je treba še omeniti, da si trgovsko podjetje »Nanos« gradi sedaj v Postojni nova skladišča in upravno noslopje z garažami za svoj prevozni park, kamor se bo preselilo iz Pre-stranka že v prvih mesecih prihodnjega leta. Z dograditvijo novih poslovnih prostorov, čigar gradnjo finansirajo iz lastnih sredstev, bo podjetje doseglo še en iisneh, ki utegne imeti v njegovem bodočem poslovanju in rasti zelo pomembne gospodarske posledice,	(ma)
VABILO Člane AMD—ZŠA vabimo,, da se udeleže ocenjevalne spretnost-ne vožnje v nedeljo, dne 6. novembra 1960 ob 9. uri. — jPrijave sprejema AMD Koper vsak dan od 7. do 14, ure.
rail i vzgoji strnem
Svet za socialno varstvo in varstvo družine ObLO Sežana sodi nedvomno med najaktivnejše svete te občine. Na nedavni seji je razpravljal in sklepal največ o zaščiti otrok in ugotovil, da znašajo sredstva tega sklada več kot 600.000 dinarjev. Kaže pa, da bi ga nekatera podjetja lahko povečala, ker bo potrebno izvesti ne-
katero nujne naloge, kakor je gradnja počitniškega doma za šolske otroke.
Svet je tudi sklenil priporočit^ naj bi namenska proračunska sredstva za novoletno jelko ter Teden otroka razdelili tako, da bo na vsakega otroka po šolah sežanske občine odpadlo po 100 in nekaj dinarjev,	-er
PREDVOLILNA AKTIVNOST PRISPEVA K REŠEVANJU PEREČIH PROBLEMOV
klub
Pred nedavnim sta bili krajevni konferenci SZDL v Pučah in Koštaboni. Razen poročila o enoletnem delu osnovne organizacije SZDL so se volivci seznanili tudi z občimi vprašanji.
V	tem letu so prispevali volivci 11.000 prostovoljnih delovnih Ur za popravilo in ureditev komunalnih naprav — cest in vodnjakov, kar predstavlja vrednost več kot 1,400.000 dinarjev.
V	programu za bodoče delo je razveseljiva zamisel volivcev, da čimprej odprejo svoj »klub«, ki bi deloval v okviru SZDL. V klubu bodo postavili televizor, imeli bodo razne časopise, revije ter knjige. Klub bo služil tudi za sestanke družbenih organizacij. Začasno ga bodo postavili v prostore bivše gostilne.

'■'■•"• •__ : ■ i;::--:
V NOVEMBRU KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE
Na posvetovanju . predsednikov in tajnikov krajevnih organizacij SZDL, ki je bilo včeraj pri Občinskem odboru SZDL Kranj, so se pomenili o nekaterih najvažnejših nalogah pri izvajanju zaključkov V. kongresa SZDL. Kot je določeno, bodo v mesecu novembru konference krajevnih organizacij SZDL, na katere se že pripravljajo.
IDEAL ZOPET NA NOGAH
Delavke pogorele konfekcijske tovarne Ideal v Novi Gorici bodo v začetku novembra zopet sedle za šivalne stroje. Prejšnji teden so že dobili prvih 27 Singerjevih strojev, vseh pa bo okrog G0. Pripravili so že tudi nove modele zimskih oblek, ki jih bodo serijsko izdelovali.
Proizvodnja bo začasno stekla v Grčni, pripravljajo pa načrte za gradnjo novih prostorov, v katerih bodo zaposlili okrog 500 delavk.
PRIDELEK GROZDJA — KVALITETA VINA
Nekoliko je še prezgodaj, da bi lahko točno ocenili letošnji pridelek grozdja, saj se" je trgatev šele začela. Kakor pa vse kaže, lahko verjamemo cenitvam, da bodo družbena in privatna gospodarstva pridelala letos blizu 9000 ton grozdja. Sodeč po tem, bo letošnji pridelek nekoliko večji od lanskega, kvaliteta pa bo v povprečju zaostajala za lansko.
Vinogradniška in kmetijska gospodarstva v našem okraju bodo letos predvidoma pridelala na G08 hektarih vinogradov približno 221 vagonov vina. Na vinogradniških gospodarstvih v Gornji Radgoni in Ljutomeru, ki sta najmočnejša proizvajalca vin v našem okraju, saj bosta pridelali 180 vagonov vina, omenjajo, da bodo domala vse količine vkletili. Glede prodaje pa ne bosta imeli težav, saj imata za več let sklenjene pogodbe za izvoz v Anglijo.
VISOKO ŠTEVILO
Zaradi raznih oboljenj v celjski občini dnevno ne dela 1660 delavcev. Ce ta številka, ki je bila iznesena na seji enega izmed svetov celjske občine, zares tudi drži, nam to daje precej misliti.
TOVARNA ZDRAVIL KRKA
je od planirane milijarde dinarjev za vse leto dosegla v devetih mesecih že 970 milijonov dinarjev realizacije. Rrav te dni pa so letni plan tudi že v celoti izpolnili, Kolektiv je sklenil plan povišati za 300 milijonov dinarjev. Podatki kažejo, da so letos proizvedli v devetih mesecih več, kot lani vse leto.
Pretežni del sredstev z.a nakup televizorja bodo dobili pri Kmetijski zadrugi Šmarje, ki jim dol-
Mladinska konferenca na IKS v Kopru
Prejšnji teden je bila V. letna mladinska konferenca dijakov Industrijsko kovinarsko šole v Kopru, na kateri jo predsednik mladinskega aktiva Tone Poznič izčrpno poročal o lanskoletnem delu. Njegovemu poročilu je sledila razprava o delu v šoli in internatu, nato pa so sprejeli program dela za letošnje šolsko leto. Vsak mladinec je tudi obljubil s prostovoljnim delom pomagati graditi športno igrišče.
guje denar za kamenje, sposojeno pri vaščanih Koštabone za zgraditev oljarne. Ostali del sredstev pa 'bodo dobili pri družbenih organizacijah,
V Pučah pa so volivci ponovili svojo dolgoletno željo, urediti in usposobiti dvorano za kulturne prireditve. To bi bilo mogoče rešiti le tedaj, če bi Kombinat Koper odstopil del prostorov v poslopju uprave bivšega kmetijskega posestva Brič. V Pučah so še zahtevali, naj ObLO Koper postavi cestarja in vzdržuje komunalno cesto Mlin—Planjave.
Jože Degan
Končno je postojnski motel le začel dobivati prave oblike in gredo zaključna gradbena dela proti koncu, tako da bo do prihodnje sezone že pripravljen na sprejem prvih »motoriziranih« gostov
nedelja v znamenju volitev
Zahvala krvodajalcem
Občinski odbor Rdečega križa v' Postojni se toplo zahvaljuje vsem krvodajalcem za njihovo človekoljubno dejanje in požrtvovalnost, Prav tako se zahvaljuje upravnici in uslužbenkam otroškega vrtca za pomoč pri akciji kakor tudi vsem ostalim, ki so sodelovali in pripomogli, da je akcija uspela, vrh tega pa se zahvaljujemo tudi vsem podjetjem za njihovo uvidevnost do krvodajalcev.
Občinski odbor RK Postojna
Vremščici -
Kaže, da se bo želja planincev vendarle uresničila. Planinci koprskega okraja so se pred nedavnim sestali v Divači, da uresničijo načrte za zgradbo planinskega doma na Vremščici pri Divači.
Koča naj bi služila vsem planincem za zavetišče, posebno še tistim, ki delajo planinsko trans-verzalo od Maribora do Kopra. Ker na odseku od Postojne do Kopra ni razen na Slavniku nobene planinske postojanke, je nujno potrebno, da se koča na Vremščici zgradi čimprej. S tem ne bi ustregli la planincem, marveč tudi tabornikom, smučarjem in lovcem. Gradnja te postojanke je zbudila zanimanje tudi pri sindikalni podružnici perutninarske farme v Neverkah, saj bi lahko

Živahnim pripravam sledi množična udeležba na volitvah vodstev novih krajevnih odborov
Politični delavci, ki te dni obiskujejo predvolilne shode in volišča, kjer člani SZDL volijo svoja nova krajevna vodstva, navdušeno ugotavljajo, da doslej še nismo zabeležili tako velikega zanimanja za delo te naše najbolj množične politične organizacije. Se več: na terenu smo se lahko sami prepričali, da moramo to ugotovitev še dopolniti z izjavo, da so potekala predvolilna zborovanja v luči smernic V. kongresa in da
našli delavci tod počitniški dom, uprava farme pa propagandno oporišče. Za kočo se zanima tudi živinorejski kombinat in je pripravljen prispevati zato po svojih močeh k uresničitvi tega načrta, saj so že š pomočjo gozdne uprave zgradili novo cesto, ki je speljana tik pod vrhom Vrem-ščice, v načrtu pa je, da speljejo od te ceste odcep prav do bodoče planinske postojanke. Pričakovati je, da bi obiskovalo kočo precej izletnikov iz zamejstva, saj leži Vremščica v obmejnem pasu.
Na sestanku so predlagali, naj bi pričeli takoj z zbiranjem potrebnih sredstev in z gradnjo, tako da bi bila koča pod streho že v jeseni prihodnjega leta.
so v slednji vasi načeli volivci tudi vprašanja lokalne samouprave in jih povezali z vrsto nalog in pomanjkljivosti na terenu. Marsikje upravičeno prtijo odgovornost za slabo izpolnjevanje obvez tega ali onega vprašanja svojemu občinskemu ljudskemu odboru, zopet drugod kažejo še vedno premalo samolnlciative za samostojno reševanje vseh drobnih problemov, okrog katerih dvigajo često-krat preveč hrupa.
Preteklo nedeljo dopoldne smo se najdlje zadržali v Pučah in Koštaboni — med dvema rivaloma, kjer va-ščani obeh vasi vedno gledajo z enim očesom na delo in prizadevanja svojih sosedov. Tudi volitve so potekale v znamenju tega nenapisanega pravila in so člani Socialistične zveze tekmovali med seboj, kdo bo zmagal. Tako je nastalo tekmovanje
PUCE : KOSTABONA
Volilni komisiji obeh vasi sta že pred 10. uro dopoldne mrzlično iskali po volilnih seznamih redka imena volivcev, ki še niso bila obkrožena. V Pučah so zaključili že ob 10. uri dopoldne. Med zadnjimi volivci — nekaj jih je bilo tudi med prvimi, ki so uro in več čakali na otvoritev volišča — je bilo več starih ljudi, ki so prišli na volišče oprti na svojce ali sosede, čeprav jih vaščani že lep čas niso videli na cesti. Pred šolo, kjer je bilo volišče, je zbrana gruča vaščanov hrupno komentirala zaključek volitev, hkrati pa so radovedno prisluhnili vestem iz Koštabone...
SAMO UČITELJICA NI ODDALA GLASOVNICE
Ironija. V Koštaboni so zapravili »volilno zmago« po zaslugi svoje edi-
tragicen konec mladega življenja v pivškem ribniku
V Pivki je za odbojkarskim igriščem nezavarovan, naravni ribnik, dolg 100 in širok 60 metrov. Po deževju se v njem zbere tudi do 8 metrov višine vode in takrat je kaj priljubljeno igrišče otrok. Oni pa, ne da bi videli nevarnost, laziio okrog ribnika in mečejo v njega kamenje ter šibe.
Tako je bilo tudi v ponedeljek, 17. oktobra dopoldne. Desetletni Stojan Srebot in devetletni Mirko Crnobrnja iz Pivke sta v vodo metala šibe. Med igro se je Mirko preveč približal gladini vode, zgubil je ravnotežje in padel.
Preplašeni Stojan je takoj začel klicati na pomoč. Prvi je pritekel 13-letni Marijan Pajer in zaplaval proti Mirku, Franc Bele pa je medtem prinesel lestev, da bi pomagal ponesrečencu.
V tistem trenutku je prihitel železniški uslužbenec Marijan Pogačnik in se tudi on spustil v vodo, ki je bila okrog tri metre globoka in ledeno mrzla. Kljub temu, da ga je v vodi zgrabil krč, mu je samo s pomočjo tretjega reševalca-plavalca Stanka Lam-perja, tudi uslužbenca JŽ iz Pivke, uspelo potegniti na suho
Marijana Pajerja, a Lamper je potegnil še nezavestnega Mirka, ki pa mu tudi takojšnja pomoč dveh zdravnikov ni mogla več rešiti življenja.
To je že druga utopitev v tem "nezavarovanem ribniku, vabljivem, toda smrtno nevarnem igrišču. In kljub temu doslej še nihče ni poskrbel, da bi bil dostop do njega onemogočen. Nekateri sedaj priporočajo, da bi ribnik zasuli ali uredili odtok vode oziroma, da bi ga vsaj zagradili z bodečo žico. Ta koritasti ribnik tudi ni v okras Pivki, zato bi morali vsaj po tem žalostnem dogodku krajevni činitelji ukreniti vse, da' bi odstranili to možnost ponovnih nesreč.
Vsem prizadevnim reševalcem pa naj velja javna zahvala.
JI®
Za občinski praznik je bilo v Piranu tudi več športnih prireditev — med njimi tekmovanje strelskih družin za prehodni pokal piranske občine. Tekmovale so mladinske in članske ekipe. Na sliki: odbor strelske družine »IX. Uor pus« iz Pirana z zmagovalci tekmovanja
Po uspeli nedavni akciji zbiranja članov DPM v Šmarjah so preteklo nedeljo sklicali ustanovni občni zbor te organizacije. Razen številnih občanov in zastopnikov krajevnih družbenih in političnih organizacij so občnemu zboru prisostvovali tudi predsednica Okrajno zveze prijateljev mladine Ida Gec, okrajni šolski inšpektor Rudolf Kobolt in predavatelj ter pedagog Milan Ma-rušič, ki je imel zanimivo predavanje o vzgoji in njenih činite-ljih.
Mlado društvo prijateljev mladine v Šmarjah nad Koprom je
ne učiteljice. Niti pozivu komisije se ni odzvala, čeprav so bile volitvd dobesedno pod njenim stanovanjem. Tudi protesti vaščanov je niso »omehčali« in marsikdo je začudeno spraševal komisijo, če mogoče niso spregledali njene prisotnosti med prvimi volivci. Vsak bi še zgodaj zjutraj stavil, da jo bo srečal na volišču, tako pa ...
Žal se komisija ni zmotila. V Koštaboni so se morali tokrat sprijazniti s tem nevšečnim dogodkom, kako pa bodo v bodoče gledali na »to-varišico«, ki vzgaja njihove otroke, sicer nihče ni povedal, toda razočarani obrazi vaščanov so dovolj jasno pričali, kam je zdrknil njen ugled.
ODMEVI PREDVOLILNIH ZBOROVANJ
Izid tega tekmovanja se je obrnil torej v prid Pučanov, zato smo pobarali najprej člane pučke volilne komisije, kaj so razpravljali na predvolilnih shodih.
— Sto In en problem smo načeli, je nekdo navrgel v šali. Resni predsednik volilne komisije pa je bil Jbolj dosleden: — Najbolj nas tare vprašanje cestarja. Ne moremo razumeti, kako nam je občina mogla odreči pravico do cestarja, ko naše ceste zaradi slabega vzdrževanja očitno propadajo. Volivci so sicer izbrali novo moč, vendar je vprašanje, če bodo na občinski komunalni upravi, ki flnansira cestarje, tudi priznali njegovo imenovanje. Volivce tare tudi vprašanje vodovoda, medtem ko apelirajo na kmetijski kombinat, naj odstopi prostor v svojem poslopju v Pučah za javne shode in sestanhe, da se nam ne bi bilo treba gnesti v tem razredu. Ce omenim še zahtevo volivcev po obnovitvi porušenega mostu čez Dragonjo, bi v glavnem izčrpal dnevni red in glavna vprašanja, ki smo jih obravnavali na predvolilnih sestankih.
Naše mnenje: dragi volivci, ali ste razmislili,' koliko izdatkov bi prihranili občini, če bi tako neznaten objekt, kot je brv čez Dragonjo, obnovili sami s prostovoljnim delom, kot to delajo marsikje drugje?!
In v Koštaboni? Tu imajo največ skrbi zaradi prostora, kjer bi se shajali na sestankih in v prostih urah na pomenke. Sicer pa so že resno zagrabili za pobudo, da bi si ustanovili svoj klub v prostorih bivše gostilne. O tem več na drugem mestu.
Na terenu smo preteklo nedeljo srečali tudi predsednika občinskega odbora SZDL Rada Pišota-Sokola. Dejal je: — Doslej še nismo imeli tako živahnih volitev krajevnih odborov SZDL. Menim, da je to predvsem zasluga uspešnih predvolilnih zborovanj in povečane aktivnosti vodstev organizacij, ki so več ali manj dosledno tolmačila smernico V. kongresa. V naši občini (koprski) sta na primer od G1 krajevnih organizacij dobili že do pretekle nedelje nova vodstva najmanj dve tretjini krajevnih odborov. Razen skrbne izbire kandidatov pa smo zabeležili marsikje tudi že tajne volitve, kajti volivci menijo, da bodo na ta način zares izvolili ljudi, ki bodo upravičili njihovo zaupanje.	(bb)
že sprejelo program dela, .ki vsebuje ustanovitev šole za starše in ustanovitev pionirskega starešinskega sveta z raznimi komisijami. Predvidevajo tudi ustanovitev literarnega krožka, katerega člani-pionirji bodo tekmovali, kdo bo napisal oblikovno in po aktualnosti najbolj tehtne prispevke za mladinsko prilogo Slovenskega Jadrana — »Barčico«. Velja tudi omeniti, da so v Šmarjah že ustanovili pionirsko šolsko zadrugo, ki se je tesno povezala s tamkajšnjo KZ in pripravila obsežen program koopcracijskega sodelovanja z njo.
KULTURA POSVETA it KULTURA PROSVETA it ECUITUEA PROSVETA it ftULTUIM POSVETA tV KULTURA FROSVETA it KULTURA
ŽE ZDAJ PRIPRAVE IN RAZPRAVE ZA
I
Trajal bo od 31. julija do 5. avgusta v Kopru, Izoli, Piranu, Portorožu in Ankaranu — V 11 nastopih se bodo zvrstili 3 poklicni ansambli, 4 amaterske skupine, 1 izvirna grupa in kot gost: folklorni ansambel iz tujine — Nagrade za nove postavitve amaterjem in profesionalcem — Za občinstvo: plesni karneval ob zaključku
Pretekli teden so se zbrali v Kopru predstavniki naših treh poklicnih folklornih .ansamblov — Lada iz Zagreba, Kola iz Beograda in Taneca iz Skopja — ter predstavniki vseh narodopisnih inštitutov, da na skupnem sestanku določijo fiziognomijo in vsebino drugega festivala jugoslovanske folklore.
Po kratkem pregledu moralnega in materialnega uspeha letošnjega festivala, ki je bil sicer prvi pa si je že pridobil v slovenskih obalnih mestih — Kopru, Izoli, Portorožu, Piranu in Ankaranu —• domovinsko pravico, so padali predlogi za prihodnje leto. Zdaj ne gre več za to, ali naj sploh bo festival, ampak zgolj za vsebino, obliko, čas, udeležbo. Vsi strokovni, politični in družbeni forumi so soglasni, da je tak festival potreben in da je njegova primerna lokacija prav pri nas. Zato je že tudi za letos zagotovljena finančna pomoč ne samo lokalnih, ampak tudi republiških in zveznih forumov.
Po dvodnevnem kresanju misli, predlogov in ob upoštevanju danih možnosti so se rodili prvi
PO OBČNEM ZBORU — TAKOJ NA DELO
Poročali smo, da so na nedavnem občnem zboru SVOBODE v Hrpeljah sklenili, da bodo v vseh sekcijah društva poživili prosvetno dejavnost, ki jo je do sedaj v glavnem ovirala nezainteresiranost mladine in pomanjkanje prostorov. Dosledno sklepu občnega zbora je pričela dramska skupina z rednimi vajami za uprizoritev Feldmanove drame v treh dejanjih »IZ TEMNIH DNI«, ki jo je prevedel Jaša Zvan in ki delo tudi režira. Prav tako so se odločili, da bodo po novem letu nastopili na odru s tridejansko veseloigro, v kateri je zasedbo vlog režija poverila mladincem. Za proslavo 29. novembra pripravlja šola lep kulturni program, v katerem je tudi mladinska igra. Podoba je, da je za to zvrst kulturnega izživljanja med mladino obilo zanimanja, Vsekakor se vedno izraziteje pojavljajo znamenja, da bo mladina zaživela tudi v prosvetni dejavnosti in se obetajo hrpeljski občini tudi v tem pogledu boljši časi. Novi odbor SVOBODE, osvežen z mladimi člani, je prevzel hvale vredno iniciativo in bo z vztrajnim in discipliniranim delom prav gotovo tudi uspel.
Pevski zbor primorskih študentov
»VINKO VODOPIVEC« ZAČEL, Z REDNIM DELOM
Pevski zbor primorskih študentov je imel minuli teden v Ljubljani svoj občni zbor, ki niti ;ni bil tako vroč, kakor je bilo pričakovati glede na večje probleme zadnjih dveh let. Bilo je, kakor da so fantje že pred tem sestankom vse dobro premleli in obdelali. V razpravi zato niso 'pogrevali starih in trenutno nepomembnih stvari, ampak so razpravljali konstruktivno, resno in zavzeto za skupno stvar in z občutkom trdne kolektivnosti, ki je nujno potrebna.
Težave za zbor »Vinko Vodopi-vec« so se začele, ko ga je zapustil dirigent "Toni Nanut. Pod njegovim vodstvom je dosegel zbor pred dvema letoma zavidljivo umetniško raven ter vrsto priznanj doma in v tujini. Potem je moral dirigent drugam in vsemu iskanju, da bi mu našli pravega naslednika, so se pridružile tudi druge težave, subjektivne in objektivne. Seveda je bil zaradi tega zbor, lahko bi rekli, razre-šetan.
Sedaj je prevzel zborovodsko mesto znani dirigent Jože Hanc, vrnili so se tudi nekateri starejši pevci in stekle so prve vaje. Bila je že tudi avdicija za nove člane, nadaljujejo pa še akcijo za okrepitev posameznih glasov.
Težaven začetek je torej mimo. Pevovodja je tu in prav tako dobra volja. Ob vztrajnem delu ne morejo izostati niti uspehi.
RO
obrisi te pomembne kulturne manifestacije za leto 1961. Povzeli bomo zaključke:
Letošnji folklorni festival naj bi trajal od 31. VII. do 5. VIII., to je od ponedeljka do sobote. Sodelovanje na festivalu je za vsakega udeleženca največje priznanje — tako za poklicne ansamble, kot za amaterje — vendar pa naj bi strokovna žirija še posebej stimulirala nove postavitve z denarnimi nagradami. Skupni fond nagrad bo pol milijona dinarjev, razen tega pa bi vsi udeleženci dobili spominske
NASA SODOBNOST, štev. 10 Iz vsebine:
FRANCE BEVK: Tekma s smrtjo; B02IDAR DEBENJAK: Pomen En-gelsa in Lenina za današnje naravoslovje I; PAVLE ZIDAR: Balada, KARI GORICANEC: Lok in tetiva II; VALENTIN CUNDRIC: Pesmi: DUŠAN KERMAVER: Ludvvik Gum-plotvicz in Slovenci II,
OBRAZI — Ob Bevkovi sedemdesetletnici (LINO LEGIŠA); RAZGLEDI — Ob razstavi srbskih in makedonskih srednjeveških fresk v Ljubljani I (EMILIJAN. CEVC); RAZGOVORI — Razgovor o slovenskem filmu I; O kadrovski politiki (MIRKO GROBLER), Nov poklic (FRANCE KOSMAČ), Repertoarna politika slovenske filmske proizvodnje (VITKO MUSEK) .
MED KNJIGAMI — Vladimir Kavčič: Ognji so potemneli (MITJA MEJAK); Pet knjig mlajše slovenske lirike I (FRANCE NOVSAK); GLASBA — L. M. Skerjanc: Od Bacha do šoštakoviča (MARIJAN LIPOVŠEK); LIKOVNA UMETNOST — Ob zadnjih razstavah (LUC MENAŠE); PLES — O baletni umetnosti na Ljubljanskem festivalu (MARIJAN LIPOVSEK).
plakete. V šestih festivalskih dneh bi se zvrstilo na petih prizoriščih 11 predstav (Koper ¡3, Portorož 3, Piran 2, Ankaran 2 in Izola 1). Nastopajoči ansambli pa bi bili: trije poklicni iz Zagreba, Beograda in Skopja, štirje amaterski, ena izvirna grupa in kot gost folklorni ansambel iz tujine. Amaterski ansambli naj bi predlagali festivalskemu odboru republiški forumi prosvetnih društev do 1. maja, sicer jih bo izbral sam odbor po svoji uvidevnosti. Za izbor izvirne grupe so pooblastili posebnega strokovnjaka, tuji ansambel pa bo izbral prav tako festivalski odbor v sporazumu s Komisijo za kulturne zveze z inozemstvom. Zadnji festivalski dan bi bil skupen nastop poklicnih ansamblov, poseben večer pa bi bil posvečen tudi skupnemu Inastopu 'štirih amaterskih folklornih ansamblov.
To prepletanje izvirne, amatersko in stilno obdelane folklore bo prav gotovo plodno za vse udeležence, za gledalce pa zanimivo in lepo kulturno doživetje.
Z. L.

Po scenariju Bena Zupančiča in v režiji Jožeta Babica dokončujejo pri podjetju Triglav-film snemanje filma "VESELICA, ki zajema snov iz povojnega življenja. To je odkrita in poštena pripoved, brez nepotrebnih predsodkov, o človeku, ki je med vojno vse žrtvoval, postavljal lastno življenje na kocko in se vrnil kot invalid s težkimi okvarami domov. To je pripoved o dušev-nosti človeka, ki sredi nove, včasih nerazumevajoče in kdaj pa kdaj celo brutalne okolice doživlja psihične pretrese in ljubezenski brodolom. Film naj bi bil med drugim tudi spoznanje, da naši človeški odnosi še vedno niso docela humanizirani in da še vedno hodimo drug mimo drugega brez pravega občutka za velike vrednote, ki so skrite globoko v naših prsih. — V filmu »Veselica« igrata glavni vlogi Miha Baloh (kurir Aleš) in Mira Sardočeva (bolničarka Mara) — vidimo ju na sliki —, razen njiju pa bomo še videli Niko Juvanovo, Ivo Zupančičevo, Andreja Kurenta, Lojzeta Rozmana, Janeza Škofa, Jožeta
Galeta in druge
EEEJ 5r&iJ
Gostovanje mladega italijanskega pianista Nina Gardija v Glasbeni šoli ob svečnikih
Minuli teden v sredo je zavod »Primorske prireditve« s previdnim kriterijem razposlal vabila za »Koncertni salon« in gostovanje mladega italijanskega pianista Nina Gardija iz Vidma. Previdnost je bila na mestu: nekaj nad sto obiskovalcev se je vabilu odzvalo, več pa jih mala, pri-
V soboto, 22. t. m., so v Domu Svobode v Kopru odprli prve klubske prostore. Pravijo jim sicer »Klub dramske sekcije«, toda mladi ljudje, ki so s svojo požrtvovalnostjo in trudom oskrbeli te sicer skromne prostore, so jih pripravljeni dati na razpolago vsem članom Svobode. V kratkem sporedu smo slišali nekaj recitacij in narodnih pesmi, ki so jih lepo in občuteno zapeli štirje mladi učiteljIŠčniki (na sliki). — Začetek je tu, zdaj bo treba dati klubu vsebino in ga še opremiti, da bo prijetno shajališče zlasti mladini
kupna dvoranica Glasbene šole itak ne more sprejeti. Nova za Koper in menda za Jugoslavijo je bila »scenska postavitev«: klavir v sredini, krog njega sedeži in diskretna svetloba dveh kaširanih svečnikov. S tem je bila ne le poudarjena intimnost doživljanja, ampak tudi ustvarjena neposredna vez med publiko in kon-certantorii, kar je seveda v celoti potrdil eksperiment smiselne in zdrave renesance salonov. Beseda »salon« ima za mnoge ljudi meščansko-slad-koben zven. Vsem tem je treba reči, da so se največje umetnine n. pr. klavirske literature izvajale (če že ne nastajale!) v ozračju tipičnega salona, ob svečah in izbranem številu poslušalcev. Mislim, da tak košček zelene površine diskretnega miru, intimnosti in podoživljanja tudi danes (in zlasti danes!) ni odveč. Tisti, ki so bili na koncertu, lahko to potrdijo.
Nino Gardi je mlad pianist, saj ima šele 2G let, kar je za uspešno kariero še dovolj zgodaj. Izhaja iz Cortotove pianistične šole, kar spet pomeni: interpretacija z akcentom galske sproščenosti. Recimo Bachova »Kroma-tična fantazija in fuga« (z zadržkom, da klavirska transkribcija — skladba je napisana za orgle!) ni ravno preveliko umetniško doživetje!): formalna dvodelnost je bila pod Gardi-jevimi prsti združena v izrazno celovitost, pa spet degradirana na vrsto
SESTANEK ČLANOV DPD SVOBODA V SEŽANI

¿J
Načrti o mešanem pevskem zboru in o opereti — Pomladitev sekcij in upravnega odbora
Uresničljivi predlogi za klubske prostore
Ni še leto dni, odkar so se člani DPD Svoboda v Sežani zbrali na občnem zboru in se pogovorili o najvažnejših vprašanjih. Tedaj smo zapisali, da so znaki, ki dajejo upanje, da bo sežanska Svoboda obračunala z nekaterimi pomanjkljivostmi, ki že nekaj let hromijo njeno dejavnost.
Na tem sestanku zato članom ni preostalo drugega, kakor da potegnejo še nekatere podrobnejše črte zamišljenega programa.
V pretekli sezoni je bilo nekaj poskusov, kako bi poživili nekatere dejavnosti. Tako se je zbral številni ženski pevski zbor, pa je takoj prenehal z delom. Pripravljali so izvirni literarni večer, ki naj bi bil obenem uvod v novo tovrstno dejavnost. Belega dne pa
ni zagledal. Ali v Sežani res ne bo več pevskega zbora?
Sestanek je pokazal, da je še vedno veliko dobre volje. Ta bo morala zmagati nad mlačnostjo in brezbrižnostjo tistih, ki iz različnih vzrokov šo oklevajo. Sedanji sklep, naj se zbere močan mešani pevski zbor, je odplahnil dobršno plast pepela, ki je še pokrival neugaslo upanje.
Sestanek članstva je le še podčrtal, kar so sklenili že na upravnem odboru, da se zbere skupina pevcev, ki bo naštudirala krajšo opereto. Dalje jo razveseljivo, da se mladinski in pionirski pevski zbor vključita v Svobodo kot njeni sekciji. -
Sežana še nima klubskega prostora. Pravzaprav prostor je in kakor nalašč za tako rabo Dr-
varnica in nekaj sob v telovadnem domu. Toda tu sta dve družini, ki jima je Partizan kot svojim aktivnim članom nudil streho v stiski. Zdaj gre za sodelovanje občine in Zavoda za socialno zavarovanje, da to vprašanje rešita skupno. Ker gre za važno vprašanje, je upati, da bo rešitev pozitivna.
V klubske prostore bi lahko potem preselili še knjižnico, ki je že vse preveč utesnjena in ji grozi prava zadušitev. Tu bi bili še prostori za sestanke društvenih organov.
Veliko je bilo govora o sodelovanju mladine v Svobodi. Zato so razširili upravni odbor društva z zastopniki nekaterih mladinskih organizacij, kar obeta zopet nov polet.	-er
urejenih, a različno podoživetih fraz. (To so nekoč očitali tudi Cortotu, a je bil mnenja, da je za Bacha smešno predpisovati interpretacijo!) Tudi Beethovnova sonata op. 53 je nagibala v način izrazite programske pripovedi. Za Beethovna — za razliko od Bacha — to resda ni tako tragično in je bilo tokrat (salon, diskretna luč, intima v prostoru) celo umestno, dasi bi strog stilist ob takem Beethovnu brusil jezik. Seveda je bil Ravel (La Tombeau de Cou-perin) v stilno-izraznem smislu nekaj povsem drugega: poln osebne naklonjenosti, poln — da tako rečem — pianistične osebnosti v Ravelovi par-tituri, ki pa — jasno — dopušča in-terpretacijsko razvejanost in pečat osebnosti. Zato je bil Ravel Nina Gardija tembolj ravelovski, ker je bil iskren, sproščen in nad formo. To velja tudi za Schumanna (Karneval op. 9), tega nedopovedljivega poeta melodične linije in drobnih, bisernih miniatur. Pianist Gardi je zaradi nenehnih aplavzov dodal še Chopinovo mazurko št. 2 iz opusa 7, neefektno skladbico: redek, a hvaležen primer koncer.tanta, ki ni paradni konj za briljantne mimohode po zmagi na koncertnem hipodromu.
Bach, Beethoven, Ravel in Schu-mann: rekel bi, da je to že svojevrsten mazohizem. Namreč: štiri v tehničnem in idejno-muzikalnem smislu ogromne skladbe iz klavirske literature, ki bi jih pianist s povprečnimi kvalitetami komaj vzdržal. In to še na »najboljšem« klavirju Glasbene šole v Kopru, v dvajsetem stoletju: desni pedal je brezhibno udarjal takt in nas spominjal na grena-dirske marše, bele in črne tipke so vztrajno in neposlušno zoprvale občutljivim prstom mladega Gardija, strune pa so ob repeticijah zvonk-Ijale kot razglašena kitara v tirolski krčmi. Smešno, kajne? In žalostno, če dovoUte, kajti če že imamo Glasbeno šolo, ji pač ne smemo dovoliti razkošja slabega klavirja.
Zavotl »Primorske prireditve« je s koncertom Nina Gardija iz Vidma sicer neuradno odprl jesensko-zimsko sezono. Takoj, ko bo končana adaptacija električnih vodov v gledališki dvorani, pa so bo začela tudi »glavna« zimska sezona z gostovanji tržaškega SG, ljubljanske Drame ln Mestnega gledališča ter številni koncerti, o katerih je »Slovenski Jadran« že pisal.
Morebiti pa bo letos koncertna politika zavoda »Primorske prireditve« prodrla. Zato, ker ne bo zanemarjala tudi zabave in bo na slovensko obalo pritegnila morda kak ljubljanski Jazz-ansambel in Avsenike. Individualne estetsko-umetniške poglede in načela je treba včasih razbremeniti pretirane ozkosti. Milan Lindič
iNOVO NA K N J E Ž N f POLICIJ NOVO NA KNJIŽNI P O L 8 C ! ★ NOVO NA KNJIŽNI POLICI*
(Odlomek iz knjige POČAKAJ DO PRIHODNJE POMLADI. Za 40-letnico ustanovitve KPJ izdala založba Lipa v Kopru. Opremil Grega Košak)
Proti večeru se je odreci zvrstil v kolono in krenili so proti Ilirski Bistrici, ki se je še zmeraj držala.
Vidko in Branko sta razvrstila borce v polkrog pred Trnovim, kjer se začenjajo kasarne ilirsko-bistriškega garnizona. Imela sta namen, doseči predajo oziroma razorožitev garnizona s pretvezo, češ da je mesto obkoljeno.
V" Ilirski Bistrici je še legalno živel mizarski mojster Nace, član okrožnega odbora OF. Jadran in Vidko sta dobila z njim zvezo in mu naročila, naj spravi skupaj sestanek s 'komandantom garnizona Ilirska Bistrica, polkovnikom Pauluccijem, da se pogovorijo o predaji.
Nace je postal dirigent partizanskih priprav, kako bi zavzeli osameli garnizon. Šel je k domačinu Domladisu, kamor je zahajal Paulucci na kvartanje. Domladisu je polkovnik obljubil, da zvečer za gotovo pride, da se bo sestal s partizanskimi komandanti.
Nace se je odpeljal z avtom v smer, od koder je bilo slišati streljanje. Tam je dobil Vidka in Jadrana in so se skupaj vrnili v Ilirsko Bistrico. V Domladisovi hiši so se sestali s Pauluccijem, ki ga je varovala zunaj hiše telesna straža, oboroženi vojaki-motoristi.
Vidko, Jadran in Nace so zahtevali, naj garnizon prepusti orožje partizanom, pa bodo mogli prosto oditi. Paulucci je odvrnil, da mora pričakati v mestu dve nemški diviziji, ki bosta šli skozi, in da terja od partizanov, da se vzdrže napada na Nemce. Da pa pristane, da izroči lahko orožje.
Razgovora naši niso mogli končati s kakim dogovorom, ker je Paulucci nenadoma izginil. Iz hiše so jo ucvrli kar skozi okno tudi naši.
Ker ni bilo dati Paulucciju nobene vere, po drugi strani pa je čakal, da se preda Nemcem, je bilo treba akcijo za razorožitev lirske Bistrice pospešiti. Ponoči je Nace pričakal odred pred mestom. Ker Paulucci noče izpol-
Letošnjo jesen, ob obletnici nacističnega napada na Poljsko, je prišel v poljske kinematografe novi film režiserja Aleksandra Forda KRIŽARJI. Za Poljsko je bil to velik kulturni dogodek. Film so posneli po znanem romanu Henrjka Sicnkieivicza in traja tri ure, tako da zajema vse glavne
junake romana. Ustvarjalci so si zamislili film predvsem na fabulativnih nitih romana in so z aktualno filmsko govorico skušali izraziti svojo politično misel. Pravijo, da je to do zdaj najdražji poljski film, najeli so na tisoče statistov in na stotine konj, posebne delavnice so izdelovale srednjeveško orožje iz plastične mase, več stotin svetovalcev najrazličnejših strok je skrbelo za zgodovinsko verodostojnost dogodkov, noš in običajev. Snemali so na panoramskem platnu In v eastmancoloru. — Med igralci srečamo Emila Kareivicza kot Wladi-slava Jagielskega (na sliki zgoraj), med najboljše like pa sodi po mnenju strokovnjakov vloga, ki jo je upodobil Andrzej Szalawski (spodnja slika)
niti zahteve po predaji orožja, bodo to naši skušali doseči tako, da bodo prepričali komandante posameznih kasarn.
Štabovci odreda so šli do bližnjih trnovskih kasarn, Nace je šel prvi noter. Na komandi sta bila dva polkovnika in nekaj oficirjev. Prigovarjal jim je k predaji, oni pa so mu zatrjevali, da se bodo tepli z Nemci.
Za Nacetom sta prišla k oficirjem še Vidko in Branko. Končno so se le domenili, da bodo dali iz garnizona partizanom takoj na razpolago tri baterije artilerije in tri čete alpinov z bacači in težkimi mitraljezi.
Moštvo je bilo pri priči nared. Takoj je odšlo na položaje pod Slavnik, del na je ostal na razpolago za obrambo II. Bistrice,
Po teh uspešnih dogovorih se je Branko vrnil k razvrščenemu odredu, Vidko, njegov kurir Bognar in Nace pa so šli proti bistriški postaji. Tam so srečali italijansko patruljo, ki jih je zaustavila.
Nace je govoril vojakom, češ da Italije ni več, kaj vendar iščete tukaj, pojdite domov!
Vidko ne bi bil Vidko, če ne bi z Bognarjem stopil patrulji za hrbet in jo razorožil.
Kmalu zatem pa je po alarmu razorožene patrulje polkovnik Paulucci poslal na obhod okoli mesta »avtoblindo«. Peljala se je v smeri, kakor je šla malo prej patrulja in je od zadaj pripeljala pred odredovo zasedo na železniškem tiru. Tam jo je kar z brzostrelko zaustavljal Branko. Ker ga ni ubogala, je spustil za njo rafal. Ko pa so videli ta zgled borci, so za avtoblindo nažigali še oni.
Iz voza so odgovorili in stre-
ljali, kamor je neslo. Rafal je ubil na kasarniškem dvorišču celo njihovega vojaka.
To je bil alarm za preplah in zmedo v kasarni! Streljali so vsevprek in pobili sedem svojih ka-meradov. Nekaj pa so jih pokončale še mule, ki so v tem peklu pobesnele.
Vse, kar je povedal Vidko, je govoril z naslado, Na Celje pa je prišel k meni po pomoč, da po-
MILAN GUCEK
šljemo na položaj pred Ilirsko Bistrico še vse, kar imamo zmožnega za orožje.
Zbral sem, kar sem mogel oboroženih ljudi in smo šli. Tudi ženske brez orožja so bile z nami.
Kako drugačno sem si predstavljal našo pot v dolino, ko bo odprta za nas! Sonce, pesem, mi, kot da imamo peruti...
Sedaj smo pa v temi in tišini lomastili po brkinskih kolovozih in s prvo dobro svetlobo smo pristali v dolini, pri borbenih položajih odreda.
Od noči se ni nič spremenilo, le v najbližjih kasarnah ni več Italijanov. Pobiti vojaki so še vedno ležali okoli poslopij.
Posvetujemo se, kaj bi kazalo storiti. Jui-iš na kasarne?
Tega ne zmoremo. Pa mi pravi Bognar:
»Milan, zadosti je tega! Vzemi-va bicikle in se peljiva v mesto!«
Zgrabila sva tam blizu prislo-njeni dve kolesi in se odpeljala — v levje žrelo.
Mesto je bilo kot izumrlo. Na nič velikega nisva mislila in ne na to, kaj naju lahko doleti, pa tudi nič tesnobe nisva čutila.
Ilirska Bistrica je imela polno
kasarn. Na dvoriščih so stali vojaki v- tropih in čakali, kaj bo sklenila njihova komanda, ali pa morda, kdo jim bo od zunaj odprl vrata.
Bili so brez orožja, za nama ni streljal nihče. Debelo so naju gledali.
Pri tretji kasarni pa je le prišlo Bognarju na um:
»Pojdite domov! Mi vas pustimo, vi nam pa dajte orožje! Kaj čakate Nemce!« je kričal Bognar v italijanščini, toda koles nisva ustavila.
To besede je ponavljal povsod, kjer sva videla za železnimi ograjami črede omahljivcev..
Ko sva naredila prvi krog po mestu, se niso za pozive dosti menili. Ko sva prišla še enkrat naokrog, pa se je Bognar pri vsaki kasarni ustavil in prigovarjal vojakom. Oficirji so se držali bolj zadaj in so jim sproti grozili, če naju bodo poslušali.
Pa ne dolgo. Ko smo že menili, da bo treba na silo streti odpor oficirjev, so pridrli iz kasarn vojaki kakor ovce in jo ucvrli proti — Brkinom.
Kako dobro so vedeli, kje pelje pot domov...!
Za vojaki so jo iz mesta pobrisali še oficirii. Hiteli so, da so se čimprej pomešali mednje. Tako so se počutili bolj varne. 12. septembra je bila Ilirska Bistrica naša. Na skrivaj je ušel nam in tudi svojim vojakom polkovnik Paulucci.
V naročje nam je padlo kakor zrela hruška mesto in še nedotaknjen garnizon z neprecenljivimi skladišči orožja, onreme, živil. Ilirska Bistrica je bila središče in skladišče vojaškega zaledja za vse^ področje od Trsta do Reke in Št. Petra, in pod njo je spadal še obmejni pas z velikimi objekti in potrebami.
Pred nami je bila naloga, da ji nismo videli ne meje ne teže do kraja, bilo pa nas je le deset partizanov, ki smo imeli vsaj nekaj izkušenj.
GIOVANNI BOCCACCIO:
(Iz tretje novele šestega dne zbirke DEKAMERON. V knjižnici Kondor izdala Mladinska knjiga. Novele izbral, prevedel in uredil dr. Andrej Budal)
V našem mesCu, ki je imelo vedno v izobilju raznovrstnih in čudnih ljudi, je živel nedavno pleskar Calan-drino, preprost človek s čudaškimi običaji; ta je največ občeval z dvema pleskarjema, Brunom in Buffal-maccom, zelo zabavnima, a drugače bistroumnima in premetenima človekoma, ki sta s Calandrinom občevala zato, da sta se lahko pogosto smejala njegovim običajem in njegovi preproščini. Takrat je živel v Florencl tudi mladenič, ki je znal čudovito zabavno opraviti vse, kar je hotel, zvit in ljubezniv, Maso del Saggio po imenu. Ko je ta slišal nekaj zgodbic o Calandrinovi preprostosti, je sklenil, da se z njim pozabava tako, da ga ukani ali mu kaj čudnega na-tveze. Ko ga je nekega dne po naključju našel v cerkvi San Giovanni in videl, kako si pazljivo ogleduje slike in rezbarije nad tabernakljem te cerkve, je postal nekoliko pred njim in se domislil; glej, zdaj se mu nudi priložnost, da izvrši svoj namen. Povedal je nekemu tovarišu, kaj namerava, oba sta se približala mestu, kjer je Calandrino sam sedel, in začela razpravljati, kakor bi ga ne videla, o skrivnostnih silah raznih kamnov; o njih je Maso govoril tako razborito, kakor bi bil znamenit, izveden dragotinar.
Calandrino je začel vleči njun pogovor na ušesa, čez nekaj časa je vstal in ko je videl, da ne gre za neke skrivnosti, se jima je pridružil. To je bilo Masu kar pogodu; medtem ko je svoje pripovedovanje nadaljeval, ga je Calandrino vprašal, kje bi dobil te tako čudodelne kamne. Maso je odvrnil, (la jih je največ v Berlinzonu, v baški deželi, v vasi, ki se imenuje Bengodi; tam vežejo trte s klobasami, gos stane samo en denar, pa ti dajo Se eno za nameček; tam se vzdiguje gora iz nastrganega parmezanskega sira, na kateri stojijo ljudje, ki ne delajo nič drugega kakor makarone in drobljance, ki jih kuhajo v kopunovi juhi in jih nato mečejo dol, in kdor jih več ujame, ta jih več ima; v bližini pa teče' rečica najboljšega mošta, ki so ga ljudje kdaj pili in kateremu ni primešana niti kapljica vode.
»Ah,« — je rekel Calandrino — »to je srečna dežela! Toda povej mi, kaj neki napravijo iz kopunov, ki jih tam kuhajo?« Maso je odvrnil: »Vsi Bslci jih jedo.« Tedaj je vprašal Calandrino: »Ali si kdaj že bil tam?« Maso je rekel: »Ti še vprašuješ? Kajpada, bil sem, enkrat in tisočkrat'.« Tedaj je vprašal Calandrino: »Koliko milj je do tja? Maso Je odvrnil: »Milj sto tisoč dvoje, ki vso noč prepoje.« Tedaj Je Calandrino rekel: »Torej mora biti to še dalje, kot so Abruz-zi?« »Da, da,« — Je odvrnil Maso — »5e nekaj korakov dalje!«
Preprosti Calandrino, ki je videl, da izgovarja Maso te besede z resnim obrazom, ne da bi se lahko le malo nasmehnil, je vse to trdno verjel, kakor verjame človek najčistejši resnici, in je rekel: »Zame je to malo predaleč, a če bi bilo malce bliže, ti po pravici povem, da bi šel rad kdaj s tabo, če ne zastran drugega, pa zato, da bi videl, kako se tisti makaroni prekopicujejo navzdol, in bi si enkrat z njimi pošteno napolnil trebuh. Toda povej mi, prosim, ali v teh naših krajih ni tako čudežnih kamnov?« Maso je odvrnil: »Pač, imamo dve vrsti močno čudodelnih kamnov; v prvo sodijo skale iz Sct-tigana in Montiscija, z tijihovo pomočjo delaš moko, če so izklesane v mlinske kamne; zato pravijo v tistih krajih, da prihaja od boga milost, iz Montiscija pa mlinski kamen; toda teh skal je toliko, da jih pri nas tako malo cenijo, kakor pri njih smaragde, Iti se vzdiguje jo kakor gore, višje od gore Morello, in žarijo sredi polnoči — bes te plentaj! In vedi še tole: Kdor bi mlinske kamne, ko so doltlesani in preden so prevrtani, zvezal v obroče in jih nesel sultanu, ta bi imel, karkoli bi hotel. V drugo vrsto pa sodi kamen, ki ga mi dragotinarji imenujemo heliotrop, zelo čudodelen kamen, zakaj kdorkoli ga ima pri sebi, tega nihče drug ne vidi, kakor da ga ni, dokler ga drži.«
Tedaj je rekel Calandrino: »Velike so moči teh kamnov; toda kje se dobe ti poslednji?« Maso je odgovoril, da so se taki kamni pogosto dobivali v Mugnonu. Calandrino je vprašal: »Kako debel je takle kamen in kakšne barve?« Maso je odvrnil: »Debelosti so lahko različne, nekateri so večji, drugi manjši, a vsi so malone črne barve.«
Calandrino, ki si je vse to na tihem zapomnil, se je naredil, kakor da ima kak drug opravek, se poslovil od Masa in sam pri sebi sklenil, da bo ta kamen poiskal, vendar se je odločil, da ne stori tega, ne da bi o tem poučil tudi Bruna in Buffal-macca, ki ju je imel prav posebno rad. Začel ju je torej neutegoma iskati, da bi šli precej, preden se domisli kdo drug, po čudodelni kamen, in tako je ves ostanek tistega dopoldneva porabil za to iskanje. Naposled, ko je ura že odbila tri popoldne, se je spomnil, da delata v ženskem samostanu iz Faenze, in dasi je pritiskala neznosna vročina, je pustil vnemar vsa svoja druga opravila, skoraj stekel Ic njima, ju dal poklicati in jima rekel:
»Tovariša, če mi hočeta verjeti, lahko. postanemo najbogatejši možje v Florenci, zakaj od verodostojnega moža sem pravkar izvedel, da se dobi ob Mugnonu kamen, ki stori, da
človeka, če ga ima pri sebi, nihče drug ne vidi; zato bi sodil, da ga pojuemo takoj iskat, še preden se kdo drug odpravi tja. Najdemo ga za trdno, zakaj jaz ga dobro poznam. In ko ga najdemo, kaj nam je treba drugega, kakor da si ga vtaknemo v žep, gremo k menjalniškim mizam, ki veste, da so obložene z groši in zlati, in si nabašemo novcev, kolikor bomo hoteli? Nihče nas ne bo videl; tako lahko brž obogatimo in ne bo nam več treba vse dni zidov mazati, kakor jih maže polž!«
Ko sta ga Bruno in Buffalmacco slišala, sta se začela na tihem smejati, nato pa sta se spogledala, se naredila, kakor bi bila začudena, ter pohvalila Calandrinov načrt. Buffalmacco je zatem še vprašal, kako se ta kamen imenuje. Calandrinu, ki je bil iz grobega testa, je ime že ušlo iz spomina; zato je odgovoril: »Cemu nam bo ime, ko poznamo njegovo moč? Dejal bi, da ga pojdimo brez obotavljanja iskat.« »Dobro,« je rekel Bruno, »kakšne oblike pa je?« Calandrino je dejal: »Dobijo se kamni vsakovrstnih oblik, toda malone vsi so črni. Zato mislim, da nam ni treba drugega, kakor pobrati vse, kar jih bomo videli črnih, dokler ne naletimo na pravega; ne izgubljajmo potemtakem časa in pojdimo!« Bruno pa je še rekel: »Počakaj malo!« In obrnil se je k Buffalmaccu in nadaljeval: »Zdi se, da Calandrino dobro govori; toda ura se mi ne zdi primerna, zakaj sonce je še visoko, bije v mugnonsko strugo in je vse kamne razbelilo, tako da se zdaj vidijo beli, mnogi kamni, ki so zjutraj, preden jih je sonce razgrelo, črni. Mimo tega je danes, na delavnik, mnogo ljudi po raznih opravkih ob Mugnonu; če bi nas ti videli, bi lahko uganili, kaj iščemo, začeli bi morda tudi sami iskati in lahko bi jim prišel v roke pravi kamen in tako bi mi z velikim trudom izgubili, kar bi lahko z majhnim trudom pridobili. SotSl bi, če vama je všeč, da je treba takšno delo opraviti zjutraj, ko se črni kamni bolje ločijo od belih, in na praznik, ko ne bo tam nikogar, ki bi nas lahko videl.«
Buffalmacco je pohvalil Brunov načrt, tudi Calandrino je pritrdil in zdaj so odločili, da bodo prihodnjo nedeljo zjutraj vsi trije iskali čudodelni kamen; Calandrino pa je svoja tovariša predvsem prosil, naj o tem živi duši ne črhneta besede, zakaj on je izvedel to kot skrivnost. In .ko je bilo to domenjeno, jima je še povedal, kaj je slišal v kraju Bengodiju, zatrjujoč jima z besedami, da je res tako.
Calandrino je zdaj odšel in potlej sta se onadva med seboj domenila, kaj morata storiti.
m®»
u & <- .u* --- - iT j
i;.';-

te t¡ MM
vv Í&9NP * jl'pl ¿MIip
Nedolgo tega je izdala primorska založba Lipa dve izvirni deli: »Soncu ni verjeti« Vasje Ocvirka in »Počakaj do prihodnje pomladi« Milana Gučka. Čeravno je prva knjiga »roman« in druga »spomini«, ju vendar veže nekaj skupnega; obe deli sta posegli v čas, kjer se naša slovenska zgodovina pravzaprav šele pričenja, v čas druge svetovne vojne in partizanskega boja.
Iz romana Vasje Ocvirka odseva partizanski čas iz leta 1342. Zgodba sama je preprosta in prav takšno je tudi njeno ogrodje. Komaj ustanovljena partizanska četa, ki jo sestavljajo večji del novinci, je položila nekje na Krimu prisego in se napotila proti Kočevskemu Rogu. Na svoji poti je preživljala razne preizkušnje, v katerih so morali ljudje hočeš nočeš pokazati svojo vrednost, predanost in tudi svoj značaj. In kakor življenje oblikuje človeka, tako tudi Ocvirk lušči podobo svojih junakov iz dinamičnega pripovedovanja. Zdi se, da je Ocvirku patos tuj in ga nemara celo sovraži (primerjajmo partizansko prisego v prvem poglavju romana), ne išče herojev, ampak v tem velikem času išče človeka. In vendar se mu značaji niso povsem posrečili. Njegovi junaki so le tipi kolektiva, v katerem predstavlja strogost komandant, nepopustljivost komisar, originalnost Kemal, prevaranta in izdajalca Cafuta, omahljivost Keber itd. Med najbolj uspele like sodi bržkone stari Južina, le zametek najlepšega lika pa predstavlja Mišji Mohor, medtem ko je Zidor, ki naj bi bil morda središče Ocvir-kove pripovedi, najbolj neskladen in psihološko najbolj problematičen.
Roman »Soncu ni verjeti« je napisan tako živahno in vedro, da ga skoraj ni mogoče prebrati drugače kakor v dušku.
Ocvirkov roman »Soncu ni verjeti« je opremil z zgoščeno simboliko Jože Pohlen.
S tem delom se je Guček oddolžil izrednim ljudem, ki jih je bil srečal in je z njimi živel v času svojega ilegalnega bivanja in dela na Primorskem. Kot filmski človek je tudi svoje spomine stilistično zasnoval po filmsko: spomini so podobni filmskemu scenariju in pred bralcem migo-tajo drobni dogodki razgibanega časa, tipično partizanskih kontrastov, zunanjih in notranjih pretresov in junaških dejanj ob italijanski kapitulaciji- Vse zapiske preveva čustvena harmoničnost in avtorjeva ljubezen in spoštovanje do dežele in ljudi v času stiske in velike preizkušnje.
Opremo knjige je oskrbel Grega Košak s svojstveno fotomontažo.
(sas)
0 G © S9 i? T3 3 (7 1>
v vsako hišo Slovenskega Primerja

vse okrog naših trgovin vse okrog naših trgovin * vse okrog
flfS
G O O
Rekli smo: toliko kritike na račun naše trgovine — zalog, izbire, prodajalcev, izložb, cen itd. itd. Pisali smo o tem, obtoževali in opravičevali, če smo bili mnenja, da kritika ni umestna ali objektivna. Toda navadno smo, žal,, morali priznati marsikatero napako in vedno znova ugotavljati, da v času, ko se postavljamo z deseto obletnico družbenega upravljanja, le-tega v trgovinah še nismo uveljavili. Toda to je posebno poglavje, o tem ne bi razpravljali v teh zapisih. Odlo-
čili smo se, da preprosto kot potrošniki in državljani obiščemo nekaj ¡trgovin v naših obalnih mestih in odkrito spregovorimo o tistem, kar smo videli. Seveda iz svoje kože ne moreš nikamor in končno smo se spet prelevili v novinarje in smo v imenu objektivnosti obiskali merodajne forume, da smo jih pobarali za stališče in mnenje .o nekaterih napakah in težavah.
Posredujemo vam torej obe plati zvona.
prijaznost naših prodajalcev, izložbe in cene
zakaj smo se odločili-za trgovine
To ni naključje. Jesen je čas, ko ne prihaja v hišo samo kurjava in ozimnica, ampak ko z žalostjo ugotavljamo, da čevlji puščajo vodo, da je plašč ponošen, ■obleka strgana, da so otroci prerasli svoja oblačila. Jesen je čas večjih nakupov in zato so naše ne pretežke denarnice še posebno .občutljive.
Se en vzrok je: mi, ki živimo v teh krajih že n, pr. deset let, dobro vemo iz izkušnje, kaj so naše trgovine. In če smo se kdaj pritoževali, so nas zavračali: »Saj se nam ne splača imeti zaloge, ljudje hodijo v Ljubljano ali v Trst!« Res smo hodili, ker smo morali. To je izguba časa in denarja, smo včasih zatarnali, zakaj ne bi lahko kupili doma? In če smo to ali ono malenkost dobili v Trstu ceneje, da nam je zavidal vesoljni svet onstran pasu maloobmejnega prometa, je danes tudi temu odklenkalo. Nič več ne pomaga niti meso, maslo in cigarete, da bi vsaj za silo nadomestili izgubo pri slabi zamenjavi denarja. In pri nas ne pobiramo dinarjev na cesti, da bi jih hodili metat v žrelo pretencioznih špekulantov onstran meje.
Torej naše domače trgovine.
kaj smo iskali in kaj smo našli
Obiskali smo nekaj trgovin in se zanimali v glavnem za stvari, ki jih potrebuje potrošnik jeseni. Pri tem smo naleteli na zanimive stvari, na značilne malenkosti in niti nismo imeli namena, da bi vso kompleksnost vprašanja postavili pod drobnogled Bji pod močan reflektor. Opazovali smo s prostim očesom našega potrošnika. Toda ta pojem nikakor ne izključuje kritičnega čuta zavestnega državljana.
Splošno in konkretno: v vseh trgovinah našega obalnega področja ni modro-belih platneno-gumijastih copat, ki jih zahtevajo učitelji telovadbe (vsaj v Kopru), izjema je He Trgovski dom v Kopru, ki ima nekaj številk. Obiskali smo najbolj kom-petentno trgov.ino :— Borovo. »Otroci rabijo te copate spomladi in ne zdaj,« nas je poučila prodajalka. »Zahtevajo jih od njih v šoli, pri telovadbi,« smo rekli. In odgovor: »Bomo že mi bolje vedeli, kaj rabijo, kot vi!« Zahvalili smo se in pomislili, da mogoče od skoraj 2000 šolarjev vsaj četrtina potrebuje copate. Pa bodo telovadili v nogavicah, jih trgali in drčalo jim bo, mogoče se bodo tudi prehladih. V trgovini Borova pa vedo, da jih potrebujejo šele spomladi.
Jesen je prinesla deževno in prezgodaj — letos še izredno — mrzlo vreme. Iščemo čevlje zase, za našega šolarja. Slabo so založeni in kar nam lahko pokažejo, je preostala zaloga od lanske zime. Večina številk manjka, Ne gre za ugotavljanje krivde, gre za to, da bo imel otrok mrzle in mokre noge, kar verjetno ne bo brez posledic.
Žal nosimo v jeseni nogavice. Kljub zankam pri ženskah in luknjam pri moških, kar nam povzroča nemalo jeze. In otroci nosijo žabe, ne samo tistih navadnih, ki res niso lepe, se hitro trgajo in niti niso tako poceni, ampak tudi čedne, raztegljive, barvaste. Uboge matere, če ste se podale na to pot! »Raztegljivih
žab sploh ne delajo več!« (Izbira, Piran) —• »Imamo samo najmanjše številke.« (Mavrica, Piran) — »Pridite še pogledat!« (Mavrica, Izola) — »Samo za odrasle!« (Trgovski dom, Koper) — »Šele dobimo!« (Soča, Koper). Kdo bi še našteval vse odgovore pri moških raztegljivih nogavicah in pri ženskih najlonkah. Nikar se ne skušajte pravdati, da je moderna taka barva in nogavica brez šiva. Vzemite, kar dobite. Toda če imate po nesreči nogavice številko 8 in pol, potem lahko hodite zaradi naših trgovin bose! Naj vam pa zaupamo, drage bralke, da naše tovarne izdelujejo veliko vrst in barv naj-lonk vseh številk in da jih v Ljubljani dobite.
Še smo vpraševali: o vetrnih jopičih, trenerkah za otroke in odrasle, dežnih plaščih, dežnikih, zadrgah, gumbih, volni itd. itd. Večni refren: »Nimamo, dobimo, pridite pogledat!« Ali pa je kvaliteta slaba: in današnjega potrošnika ne more zadovoljiti.
Posebno poglavje ob tem bila še
bi
Kakor lahko izložbam piranske Izbire očitamo praznino, tako Tehno-servisu na koprski Mudi prenatrpa-nost. Eno in drugo ni za kupca vabljivo, ker ga odbija oziroma utruja. Mogoče je prav aranžerstvo dejavnost trgovine, na katero so premalo mislili
S tem v glavnem res ni, da bi se hvalili. Posebno ne v Kopru, kjer te blagajničai-ka mirno pošlje, da kje drugje zmenjaj denar, če hočeš plačati in kjer lah-vko zjutraj čakaš, da bodo prodajalke končale razgovo.- o zmenkih in sanjah, o obisku v Trstu in o filmu, ki so ga gledale. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da so prodajalke v Piranu precej prijaznejše — morda je to turistična vzgoja — toda njihove trgovine dosti manj založene in z manj kvalitetnim blagom.
Omenili bi še izložbe. O nj'ih vam nazorno govore naše slike. Vsekakor pa velja pravilo, da so ogledalo trgovine. Pusta in neizkoriščena izložba nikoli ne bo privabila kupca, prenatrpana ga bo zmedla. Okusno in smotrno naj bo ui'ejena, da bo kupca poučila o izbiri in privabila s cenami. In če stopimo v trgovino, si še daleč ne želimo zoprne in vsiljive usdtižniosti, ki te kra-marsko ne izpusti za rokav, ampak prijazne ustrežljivosti in poštenega nasveta.
Želeti je pač dovoljeno!
Bodimo pravični: so tudi dobre strani v naših trgovinah. ¡Priznati moramo, da imajo največjo izbiro vsakovrstnega metrskega blaga v koprski Soči, da pa imajo najboljšo konfekcijo, trikotažo in galanterijo v Trgovskem domu. Toda to, kar je, se .nam zdi samo po sebi umevno, bolj nas bodo v ooi to, česar ni, kar pogrešamo na vsakem koraku.
Skoraj bi pozabili na cene, bolje rečeno na razlike v cenah v primerjavi z ljubljanskimi ali kje drugje pri nas. Že zdavnaj smo se sprijaznili s tem, da razlike so, večje ali manjše. Dopovedujejo nam, da so to prevozni stroški, druga kvaliteta, krivda grosista. Razumemo, da lahko nastane določena razlika, toda nihče nas ne bo prepričal, da je opravičljiva, če znaša 1100 dinarjev pri srajci. Gi*e za jersey volnene srajce Tovarne pletenin: v Ljubljani stane 3450 din, v Kopru pa 4550! Zanimivo bi bilo ugotoviti, kje je nastala razlika.
Kaj pravijo tisti, ki niso samo, ampak tudi potrošniki?
dobra pot do dobrega prodajalca
Zopet na drugi strani lahko z vso resnostjo načnemo vprašanje strokovne izobrazbe našega trgovskega prodajnega kadra. V 460 prodajnih obratih z več kot 2000 trgovskimi delavci prevladuje priučena delovna sila ter lahko upravičeno govorimo o šibkem kvalifikacijskem sestavu v naši maloprodajni trgovski mreži. Vzroke za tako stanje je seveda v prvi vrsti pripisati slabim pogojem šolanja delavcev v trgovini, kar je bolj ali manj splošen pojav tudi v drugih okrajih.
Trgovinska zbornica našega okraja obravnava slabe pogoje šolanja oziroma izobraževanja trgovskih delavcev z vso prizadevnostjo in prireja tudi občasne seminarje, kjer dobivajo udeleženci prepotrebno dopolnilno strokovno Izobrazbo, kar je pač v teh razmerah najboljša pot. Tudi je ne kaže opustiti — vsaj do otvoritve novega centra za šolanje vajencev v trgovini, ki bo, kot napovedujejo,

sprejel že v šolskem leut 1902/63 prve učence v trgovini.
Na drugi strani pa moramo, žal, ugotavljati, da kažejo trgovske organizacije odločno premalo interesa za te seminarje. Tako se je kljub najugodnejšim pogojem za desetdnevne seminarje, ki jih je organizirala Trgovinska zbornica OLO Koper s po-mčojo LU Koper, in bodo potekali v šestih dekadah od oktobra do maja prihodnjo loto, priglasilo občutno premalo kandidatov. Delavci v trgovini torej ne smatrajo za potrebno, da bi izpopolnjevali svoje strokovno znanje, čeprav stanje in številne pomanjkljivosti v poslovanju naše maloprodajne mreže govore povsem nasprotno.
Ob tem se nam nehote vsiljuje vprašanje, ali ni ta pasivnost tudi izhodišče nedoslednega uvajanja nagrajevanja po učinku v naših trgovskih obratih, ker je pač strokovna izobrazba prav tukaj eden izmed bistvenih elementov, ki odločilno vplivajo na tak sistem nagrajevanja. In končno — ali ni pomanjkljivo strokovno izobražen trgovski delavec, ki mu družba ponuja in omogoča trdno in popolno strokovno izobrazbo, očitna »skrita rezerva« v naši trgovini?
Izložba igrač Trgovskega doma v Kopru ima menda največ In najbolj gorečih občudovalcev. Sicer ima Trgovski dom lepo in okusno urejene izložbe, žal pa so bile zaradi sonca spuščene zavese, ko smo jih hoteli slikati
OKRAJNA TRGOVINSKA ZBORNICA: kmalu bo bolje, postajamo bolj prožni
Izložbi trgovine Izbira v Piranu na glavnem, Tartinijevem trgu. Korno sta opremljeni in slabo Izkoriščeni, v njih zevajo praznine. Seveda še daleč nista zrcalo Izbire in zalog v trgovini, čeprav niti le-te niso prevelike
Naše ugotovitve in ocena stanja v trgovinah, ki smo jih obiskali, ter predvsem pripombe trgovcem-detaiM-stom na račun pomanjkljivosti, ki Tih prtijo grosistom, so nas spodbudile, da smo se obrnili na Okrajno trgovinsko zbornico v Kopru, kjer so nam pojasnili nekatera vprašanja v zvezi s stanjem v naših trgovinah.
Iz podatkov, s katerimi razpolaga Okrajna trgovinska zbornica in zlasti iz analize založenostl trgovske mreže za okraj Koper je razvidno, da v oceni preskrbe z določenimi artikli prevladuje nezadostna dobava, nezadostna izbira ali celo pomanjkanje nekaterih proizvodov predvsem v odročnih krajih. To stanje pripisujejo pomanjkljivemu sodelovanju med dobavitelji, torej grosisti in detajlisti. Žal pa je v tej analizi moč najti tudi vrsto artiklov, ki niso dostopni niti potrošnikom našega okrajnega mesta. To velja predvsem za izdelke, črne in barvne metalurgije (tračno železo, razne vodovodne in plinske cevi itd.), domala povsod pa je pereča tudi oskrba z elektro materialom, medtem ko v pomanjkanju kovinskih izdelkov, obutve in pohištva pred-njači skoraj izključno področje Kopra in Pirana. Očitne so tudi vrzeli v izbiri tekstila in konfekcije, pomanjkanje nekaterih artiklov kot razna platna, žamet, otroška konfekcija, zadrge, gumbi itd. pa so po tej analizi zopet v domeni Kopra in Pirana, ki tudi sicer prednjačita po občutno višjih cenah za nekatere vrste trgovskega blaga.
Na Okrajni trgovinski zbornici menijo, da se kljub nekaterim pomanjkljivostim v poslovanju grosistov občutno zboljšuje stanje s preskrbo blaga. To velja predvsem za trgovsko podjetje na veliko »Slavica«, ki je postalo bolj prožno. Po njihovih ugotovitvah je pripisati slabo zalOzenost nekaterih trgovin premajhni zainteresiranosti detajlistov za asortiman in izbiro blaga nasploh, zastoj v dobavi zalog pa največkrat povzročijo neredna plačila detajlistov za prevzeto blago. To je tudi razlog, da se grosisti potegujejo predvsem za večje odjemalce, ki jim zagotavljajo točnost plačil.
Ko je pred nedavnim trgovsko podjetje »Slavica« priredilo razstavo vseh artiklov, ki jih prodaja, se je tukaj zglasilo le malo detajlistov, čeprav je bila razstava idealna priložnost za sklepanje novih pogodb. Kmalu za tem se je izkazalo, da potrošniki posameznih področij brezupno iščejo po trgovinah izdelke, ki jih ima grosist v svojih zalogah. Končno naj omenimo še tehtno pripombo predstavnika Okrajne trgovinske zbornice, da večino trgovin zastopajo pri nabavi blaga na raznih sejmih itd. posaifiez-nikl, ki so specializirani mogoče samo za eno stroko, nimajo pa pregleda nad potrebami ostalih vrst blaga.
GROSIST »SLAVICA«;
več sugestij potrošnikov
Krožno pot po trgovinah naših obalnih mest smo zaključili pri grosistu — Trgovskem podjetju »Slavica« v Kopru, kjer so nam posredovali nekaj pobud, ki zadevajo detajliste kot potrošnike,
Zastopnik podjetja meni takole: — Resda lahko govorimo o nekaterih kritičnih vrstah blaga za široko potrošnjo( gradbeni material, nekatere vrste' konfekcije, koci iz kamelje dlake, posoda), ki nam ga dobavitelji — neposredni proizvajalci —• dostavljajo v občutno manjših količinah kot: to želimo, vendar se postopoma tudi obseg in izbor teh artiklov občutno izboljšujeta.
Pri »Slavici« nadalje menijo, da detajlisti ne izkoriščajo vseh
zalog blaga, ki ga ima grosist v skladiščih na zalogi, čeprav gre čestokrat za artikle, po katerih je med potrošniki veliko povpraševanje. Tudi menijo, da se detajlisti tu in tam po nepotrebnem povezujejo z dobavitelji iz notranjosti ter si po nepotrebnem povzročajo .večje režijske stroške. To velja predvsem za tekstilno blago, ki ga imajo tukaj v zadostnih količinah in po tovarniških cenah, v katere je že vračunana marža grosista.
Končno apelira grosist na večjo povezavo detajlistov z njim, ker je prav v tej pomanjkljivosti ponekod iskati glavni vzrok za slabo založenost posameznih trgovin. Tudi od potrošnikov si želijo posredno ali neposredno več pripomb in sugestij (kaj delajo naši potrošniški sveti?!) — kajti takšna povezava, ki so jo ponekod že uspešno uvedli, je pokazala presenetljivo dobre rezultate. To je povsem razumljivo, saj je na ta način moč grosistu povsem natančno določiti pri nabavi izbor, vrsto in količine posameznih artiklov, pripombe potrošnikov, njihove sugestije in predloge pa bi grosist lahko najbolj uspešno uveljavil tudi pri proizvajalcih.
iz Hirske Bistrice
112 ŠTIPENDISTOV
Iz sklada za štipendije ObLO Ilirska Bistrica štipendirajo 56 študentov-mladincev in mladink, ki obiskujejo razne strokovne šole za upravno in zdravstveno službo ter šolstvo. Precej pozornosti posvečajo štipendiranju tudi podjetja, ki imajo letos 56 štipendistov, kar je znatno več, kakor jih je bilo prejšnja leta.
URBANISTIČNI NAČRT
Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica je pred dnevi naročil pri Projektivnem biroju v Ljubljani sestavo regionalnega urbanističnega načrta za vse območje občine. Ta načrt bo osnova nadaljnji stanovanjski in komunalni izgradnji naselij in njihovi zunanji ureditvi. Posebno pomembna bo izdelava urbanističnega načrta za Ilirsko Bistrico, ker sedaj obstajajo le posamezni predlogi, ki so pa v mnogočem pomanjkljivi in neenotni. Predvidevajo, da bodo nekateri detajli tega načrta izdelani še letos, da bodo lahko nadaljevali z individualno gradnjo stanovanjskih hiš.
STOMATOLOGA SO DOBILI
Zdravstveni dom v Ilirski Bistrici je te dni dobil stalnega zobozdravnika, ki bo ordiniral v ambulanti in tudi obiskoval šolsko mladino. V ta namen bo občina nabavila instrumentarij za potujočo zobno ambulanto.
SEMA M DOM it ZDtlA^SW© M VZ©@JA it OTROK IN DRUŽINAH 2SMA M DOM tît ZDRAVSTVO UN VZGOJA iir O T R © &
Dvodelna obleka iz pepita blaga z ozkim krilom in ohlapno, ne predolgo jopico. Kroj ni izrazito prilagojen zahtevam 19G0/G1, zato pa nam bs> odlegel v garderobi za dalj časa
kaj bi kuhala?
MgMgBHMMBgMgMBlj mmm
JETRNI CMOKI (tudi vranični)
G dkg margarine, X jajce, 15 dkg namočenega kruha, 20 dkg jeter ali vranice, 1 vejica peteršilja, poper.
Z jeter potegnemo lcožico, jih narežemo na majhne koščke, damo v mešalnik, vključimo in mešamo pri brzini 3. Dodamo vse ostalo in mešamo 3 minute tako, da menjaje vklapljamo na 3 in izklapljamo (3—0). Skuhamo v slani vodi.
Opomba: Ker smo dodali surovo — ne praženo čebulo, je bila barva precej zelenkasta. Na mešalnik se izplača delati le večje količine, sicer ostane vse na nožih. Zelo zamudno je jemati meso iz kozarca. Primerno delati z mešalnikom.
(Po »Sodobnem gospodinjstvu«)
Razumevanje potreb za dragoceno tekočino
V teh dneh je po raznih naših krajih krvodajalska akcija, ki je razgibala aktiviste RK, politične in društvene delavce ter z odzivom ljudi dokazala, da imamo še vedno posluh za občečloveške potrebe. Danes je pač že odveč razlagati, kaj pomeni kri pri reševanju zdravja in življenja, kakšnega pomena je v zdravstvu. Kljub stoletju neverjetnega razvoja in novih odkritij je to še vc-dno najdragocenejša in nenadomestljiva tekočina. Krvodajalske akcije nam to vedno znova dokazujejo, obenem pa spričujejo humano zavest naših ljudi, njihovo pripravljenost pomagati sočloveku, ki je v stiski.
Samo bežen pogled v poročila, ki jih te dni dobiva odbor RK o krvodajalski akciji na terenu:
Iz POSTOJNE pišejo, da se je na področju njihove občine od-
zvalo v dneh od 18. do 21. oktobra 605 prijavljencev, ki so bili voljni darovati kri, nekaj jih je morala komisija žal odkloniti. V sami Postojni so zbrali v treh dneh akcije — ki je bila v prostorih otroškega vrtca, za kar gre zahvala za razumevanje in pomoč upravnici Soči Mislej — 127.970 ccm krvi. Ne samo številke, važen je tudi način, kako so izvedli to akcijo. Na zdravstvenih predavanjih — bilo jih je 9 — so ljudje zvedeli o pomenu te človekoljubne akcije, v kinu so predvajali dva filma: Dolg vesti in Transfuzija krvi. Filme je posodil Centralni higienski zavod iz Ljubljane, razumevanje pri vodstvih podjetij LIP in Javor pa je omogočilo, da sta si delovna kolektiva filma tudi ogledala. Razen tega pa so v kino dvoranah v Postojni in v Prestranku predva-
jali te filme pred običajnimi predstavami.
Med kolektive, ki so pokazali za to akcijo največ razumevanja, lahko štejemo Gozdarsko šolo v Postojni, ki je prijavila 23 krvodajalcev, dala pa jih je 99, dalje postajo LM, OKAP in LIV v Postojni in žaga v Belskem.
Veliko truda so vložili za uspešno akcijo tudi aktivni odborniki RK, predstavniki občinskih komitejev ZK in odborov SZDL ter občinskega sindikalnega sveta: ne samo s propagando in razlago na sestankih, ampak tudi z osebnim zgledom, ko so sami darovali kri. Bili so primeri, da so odborniki RK zbirali krvodajalce prav od hiše do hiše. Tako jih je nabrala učiteljica Matilda Dolenc v Planini 34 in končno še sama darovala kri. In to že petič. Najdemo tudi imena drugih učiteljev: Marija Radivojič in Hrašč, Ivan Vidrih iz Ubelskega, bolničarka Fani Jurca iz Belskega, Štrukelj Franc z Zage Belsko in drugi.
Te dni je v teku tudi krvodajalska akcija v Sežani. Končni rezultati sicer še niso znani, toda če sodimo po prijavah, potem kaže dobro. V sami Sežani se je namreč prijavilo 520 krvodajalcev, v Komnu pa 159.
Prav tako razgibano zanimanje je čutiti v Hrpeljah, kjer tudi končujejo akcijo v teh dneh.
POMOČNIK MINISTRA ZA ZDRAVSTVO ETIOPIJE NA KOPRSKEM
Preteklo sredo se je mudil v našem okraju g. Ephraim Borrou, pomočnik ministra za ljudsko zdravstvo Etiopije.
Na poti iz Ljubljane si je najprej ogledal Postojnsko jamo, nato pa v Kopru Okrajni higienski zavod in Protituberkulozni dispanzer ter Bolnišnico za kostno tuberkulozo v Valdoltri.
V omenjenih ustanovah se je seznanil z njihovim delom ter se pohvalno izrazil o uspehih, ki so jih dosegli. Bolnišnica v Valdoltri mu bo služila za vzgled novogradnje v njegovi domovini.
TAKŠNI SO PIONIIÏJI V SEŽANSKI OBČINI:
Saj bi bil že prej lahko marsikaj zapisal o delu pionirjev sežanske komune, o izvajanju njihovega delovnega načrta v času tekmovalne akcije, nisem pa tega napravil samo zaradi tega, ker nisem imel celotne slike o njihovem delu. Nekateri pionirski starešinski sveti so bili zelo vestni pri poročanju, drugi pa niso poslali niti enega poročila ves čas tekmovanja. In prav zaradi tega je bila slika njihovega dela dokaj meglena in si je bilo težko ustvariti jasno sliko. Domneval sem že, da so naši pionirji v svojem delu popustili. Kar bal sem se! Zaključno poročilo vseh pionirskih odredov pa je to mojo bojazen spremenilo v prav veliko veselje, S svojim delom so naši pionirji dokazali, da znajo biti mož-beseda!
V občini je 25 pionirskih odredov, od katerih se jih je priglasilo k enoletnemu tekmovanju 21 ali 81 '/».
Predolgočasno in tudi preobširno bi bilo, ako bi hotel le v glavnem navesti njihove načrte dela. Naj pa navedem to. kar so izvršili in da je velika večina odredov svoj plati ne samo izvedla, ampak tudi presegla.
Pionirji iz Štanjela so prvi v občini že pred (renti leti ustanovili pionirsko zadrugo. Plan njihovega dela obsega 21 točk. Četudi jih delo v pionirski zadrugi in pri obdelavi velikega vrta zelo zaposli, so svoj načrt presegli v toliko, da so izvedli športno tekmovanje s pionirji sosednih šol, da so bili v precejšnji meri zaposleni s popravljanjem učil na šoli, da so uprizorili igrico Mačeha in pastorka ter da so nastopili na reviji pevskih zborov v Sežani.
V Vremski dolini je 52 pionirjev. (Vedno kadar pišem pionirji, imam v mislih tudi naše pionirke!) Pa res ne vem niti kdo, niti kaj jih Je nekega dne pičilo! Poslali so mi bili vabilo k ustanovnemu občnemu zboru pionirske zadruge, šel, sem bil. Res sem domneval, da ne bodo zmogli! Poslušajmo kaj so pisali: »Približno 18 m1 materiala smo prekopali, ga presejali in pridobili kakih 5 m' zemlje za šolski vrt, ostali material pa smo zvozili na vaški kolovoz. Pred šolsko stavbo smo uredili 2G5 m5 šolskega vrta. Obdelujemo 17,5 a njive in pridelali smo 3150 kg krompirja«. Napisali so še mnogo več, za vse pa res ni prostora. Mnogokrat je bilo treba pljuniti v roke, kajneda?
Tudi v Dutovljali so ustanovili pionirsko zadrugo. Plan so znatno presegli s tem. da so organizirali in delali v raznih krožkih, da so priredili oddajo za radio Koper (Kraški kamnolomi) ter pomagali pionirjem sosednje šole pri urejevanju igrišča.
Pionirji v Komnu, kljub temu, da so imeli precejšnje težave pri izvajanju plana v tem, ker se mnogo njihovih tovarišev vozi vsak dan v sosedne vasi in so vezani na odhod avtobusa, kljub temu so plan znatno presegli v tem, da so se prav lepo izkazali pri reviji pevskih zborov in v Sežani in v Kopru ter da so bili zelo aktivni v dopisovanju z nekaterimi pionirskimi odredi v naši republiki.
Zelo pridni so bili pionirji iz Sežane. Četudi je bil njihov delovni plan zelo obširen in imajo prav take težave, kakor ponirji v Komnu (voza-ii), so vendar plan znatno presegli. Izkazali so se pri reviji pevskih zborov v Sežani, Kopru in Celju, krepko so pomagali domači IvZ pri saditvi krompirja (ena tona) in dvignili svoje hranilne vloge za 840.000 din. Prav resno se pripravljajo na ustanovitev pionirske zadruge. Oprostite mi, vsega napisati, kar ste napravili, pa res ne morem!
Stomažci so »kusi«! Samo 37 jih jc. Poslali so mi z našo narodno orna-mentiko lepo okrašeni načrt dela za veliko republiško tekmovanje. Pa tudi poročila so redno pošiljali! Želite vedeti, kaj mi pri vašem delu najbolj ugaja? Prepišem: »Dne 17. av-
Dvodelna obleka z nakazanim pasom ln dvema gumboma spredaj. Za prihodnje leto lahko pas odstranimo, kar bo dalo obleki popolnoma nov videz
IZ POROČIL O KRVODAJALSKI AKCIJI
gusta, na oblctnico rojstnega dne Skapinove mame (mati narodnega heroja), bomo odšli na njen grob. Uredili in opleli ga bomo ter ji ponesli cvetice,« Lepo od Vas! Vem pa Se to: za 8. marec ste povabili mamice v šolo, jih iz lastnih sredstev pogostili ter jlni izročili darilca, ki sic jih sami Izdelali. Naj bi bilo tako tudi v bodoče!
V	Senožečah se prav resno pripravljajo na ustanovitev pionirske zadruge; ustanoviti jo nameravajo še pred 29. novembrom. In kaj so naredili? IMnogo! Navedem samo nekaj: postavili smo 59 ptičnic in jih oskrbovali s hrano, obdelali smo dve njivi (7 a) in pridelali 13 q krompirja, nabrali smo 50 kg šipka (teža v posušenem stanju) za šolsko mlečno kuhinjo, uničili !ioo bub borovega prelca in 20 kg rjavega hrošča. Ekonomiji v nolenji vasi smo posadili približno 30 q krompirja, 8. marca smo obiskali dve partizanski mamici, šahovski krožek je tekmoval v Sežani, Kopru in Ljubljani, tamburaški krožek je Imel več nastopov in snemali so ga za Radio Koper. Ze to je mnogo, je pa samo del tega, kar ste napravili.
V	Pliskovlcl pionirji posebno skrbe za ureditev šolskega igrišča in za spomenik borcem. Zbrali so več kosov kraškega mormora iz Gnrjan-skega, škrblne, Kazelj, Vrhovelj, Lokve in od drugod, in sicer neobdelanega in obdelanega. Izdelali so lične lesene zabojčke in jih odposlali skupno z vzorci marmora šolam v Tolmin, Kranj in Ljubljano. Tudi oni so presegli svoj plan dela.
Naj navedem samo to, kar so naredili pionirji iz Lokve izven načrta: skrbeli so za cvetlične gredice pri spomeniku padlim borcem, za poslane dopise na Radio Koper so prejeli že dve nagradi, 30 pionirjev je opravilo izpit o prometnih predpisih, uredili so šolsko razstavo in nab.rali so 10 kg zdravilnih zelišč več kot so si bili zadali (20 kg).
štorje: ni jih mnogo! In še ti so samo učenci prvih treh razredov. Intenzivno delo v krožkih (šahovski, prometni in tehnični) ter skrb za čim lepši izgled bližnje šolske okolice in spomenika padlim borcem označuje njihovo dejavnost.
Tudi v Povirju so samo učenci prvih Ireli razredov. 35 jih je. Imajo pa dokaj velik šolski vrt ln zelo skrbe za njegovo ureditev. Tri are vrla so zasejati z rdečim korenjem; pridelek bodo prodali. Tudi njihove drobne ročice so presegle plan. Ob zaključku šolskega leta so priredili šolsko razstavo, na kateri so razstavili nad 300 lastnih Izdelkov.
Samo 50 pionrijev jc v Gabrovici, vendar so gojili Se precej sviloprejk. 22 kg kolconov so prodali KZ Kostanjevica, Samo tisti, ki je že gojil sviloprejke, ve koliko je s tem dela! Ze ob 5. uri zjutraj so morali biti pri njih in včasih se je delo z njimi zavleklo tudi do 22. ure zvečer. In to delo je bilo izven načrta. Z izkupičkom so priredili izlet v Postojnsko jamo in na izlet povabili tudi svoje starše.
Na Gorjanskem so se pionirji posebno izkazali pri delu na šolskem vrtu. Poleg ostalega so pridelali na vrtu nad 100 kg paradižnikov.
Pri urejevanju vaških poti so pionirji v Tomaju opravili 130 delovnih
ur, redno pa skrbijo za spomenik padlim borcem, ki ga vsako soboto lepo uredijo.
Ne zaostajajo pri izpolnjevanju načrta pionirji iz Uarke, ki so posebno vneti pri delu v šolskem vrtu, ki nudi prav lepo sliko. Prav tako so v času počitnic skrbeli za šolski vrt tudi pionirji iz Mislič, niso pa izvršili pogozdovanja, kar pa ni njihova krivda.
Svoj načrt dela so izpolnili in tudi presegli pionirji iz Vrabč, SljaktiT Gor. Branlce, Velikega dola in lire-stovicc.
V NOVOKRACINAII PRI JELŠANAH BI RADI REŠILI
Slišali smo, da je v vasi Novo-kračine pri Jelšanah med vprašanji, o katerih veliko razprav-Ijajo, tudi problem zaposlitve ženske ¡delovne sile. Zato smo I obiskali predsednika krajevnega odbora v tej vasi Antona Štem-bergerja, da bi nam povedal kaj več o tem.
—	Poleg idnigih gospodarskih vprašanj, nam je odgovoril, nam dela največ težav brezposelna ženska delovna sila. V vasi imamo okrog 00 žena, ki bi se rade zaposlile, pa se nimajo kje, ker ni v bližini nobenega podjetja.
—	Kako mislite rešiti to vprašanje?
—	Za sedaj je težko govoriti o konkretni rešitvi, ker to presega naše rnočti. Ustanovili {ofl. smo pri SZDL posebno sekcijo, ki ima to nalogo.
—	Morda pa le imate 'kak predlog?
—	Seveda imamo: naj bi katero naših podjetij v okraju ustanovilo obrat katerekoli stroke n, pr. v Jelšanah, kamor bi se naše žene lahko vozile na delo.
—	Ali imate še kako sekcijo?
—	Pri našem odboru SZDL imamo še sekcijo za komunalno dejavnost, za gospodarstvo in sekcijo za kulturo in prosveto.
—	Njihovo delo do zdaj?
—	O tem še ne morem govoriti, ker smo jih komaj ustanovili in seveda še niso mogle pokazati kakega rezultata svojega dela, toda vsi smo prepričani, da bo ta oblika dela v SZDL rodila lepe uspehe.
—	O tem smo prepričani, zanimalo pa bi nas še, kako potekajo priprave za volitve v novo vodstvo SZDL?
—	Priprave so v polnem tekli, volitve bomo imeli še ta mesec. Zdaj so sestanki s člani po vseh vaseh in iz razprav na teh se-
stankih bomo črpali pobude za naše prihodnje delo.
Zahvalili smo se tovarišu Šte-m-bergerju iz Novokračin za podatke in upamo, da bodo vse njihove sekcije pri SZDL uspešno delale.	J.
Vsi pionirski odredi brez Izjeme so izven plana obiskali sosedne pionirske odrede, imeli z njimi prijateljska tekmovanja v raznih športnih panogah ter jim izročili napisan dogodek, ki se je bil dogodil v njihovi vasi v času NOB.
Ne smemo pri tem prezreti dejstva, da so pri dosegu in prekoračenju plana mnogo pripomogle tudi naše kmetijske zadruge, ki so pionirjem nudile mnogo in moralne in materialne pomoči.
Še tako strog ocenjevalec mora priznali, tla so se pionirji sežanske občine v častnem številu priglasili k enoletnemu tekmovanju ter da so svoj načrt, dela ne samo Izpolnili, ampak tudi presegli, pri čemer so pokazali mnogo, mnogo vztrajnosti in dobre volje. Naj bi bilo tako tudi v bodoče, pa ne samo pri delu, ampak tudi pri učenju!	—jaz —
Jesenski kostumi. Jopa ima letos obvezno pas iz istega blaga, ki nas ne stiska preveč in ne jemlje ohlapnosti, ki je med prvimi zahtevami letošnje mode. Za tričetrtinske jope je priljubljeno športno, karirasto ali pepita blago. Ovratniki so široki, gumbi veliki
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE LESOVINSKIH PLOSC »LESONIT« V ILIRSKI BISTRICI □
Na pobudo ObLO Piran je bilo v zadnjih tednih v posameznih letoviščih piranske občino več sestankov, na katerih so zastopniki posameznih počitniških domov oziroma kolektivov, ki so te domove ustanovili, razpravljali o potrebi, možnostih in načinu ter obliki ustanovitve skupnosti počitniških domov za vsako posamezno področje. Za nekatera področja bodo taki posveti v prihodnjih dneh. Kaže, da bodo preko zime ustanovljene in bodo začele
V soboto je minilo 10 let, odkar je prevzel delovni kolektiv tovarne lesovinskih plošč LESONIT v Ilirski Bistrici v svojo roke upravljanje podjetja.
Že leta 1948 so v tem podjetju skušali uvesti samoupravljanje, vendar je to samoupravljanje dobilo konkretne oblike šele leta 1950. V vseh teh letih je delovni kolektiv Lesonita razvijal pridobljeno pravice in dolžnosti, ki so se iz leta v leto večale. Tako se je proizvodnja v prvih desetih letih delavskega samoupravljanja povečala za več kot 3,8-krat, in medtem ko je leta 1950 znašala komaj 2657 ton, bo letos dosegla že 10.500 ton, s čimer bo letošnji plan proizvodnjo presežen za 5 odstotkov. Bruto produkt, ki je pred 10 leti dosegel le 38 milijonov dinariev vrednosti, se bo letos povečal že na milijardo in pol dinarjev.
Leta 1957 jo tovarna začela izdelovati tudi lakirano lesonitne plošče, po katerih je tako veliko povpraševanje, da jih bodo do konca leta izdelali za 25 odstotkov več, kot so jih nameravali. Močno se bo letos povečala tudi proizvodnja oplemenitenih mela-ninskih plošč in melanita, ki je najnovejši izdelek tovarne ter zaradi kakovosti dosega raven inozemskega izvora. Predvidevajo, da bo letošnja proizvodnja oplemenitenih melaninskih plošč in melanita dosegla 200 tisoč kvadratnih metrov in 150 tisoč kvadratnih metrov bo lakiranih le-sonitnih plošč. Vsekakor so to izredno velike količine, ki pa bodo v prihodnjih letih znatno presežene, soj nameravajo tehnično izboljšati tovarno tako, da bodo čez dve leti že dosegli dve milijardi dinarjev letnega bruto produkta. In ko že omenjamo večanje proizvodnje in tudi delovne storilnosti, ne smemo prezreti,
da skušajo z uvajanjem zdravih delovnih odnosov tudi čimbolj razširiti nagrajevanje po učinku in skrbeti za lasten družbenopolitičen, kulturen in socialen napredek.
Ob deseti obletnici delavskega samoupravljanja lahko prisrčno čestitamo delovnemu kolektivu Lesonita z željo, da bodo svoje nadaljnje naloge prav tako vestno izpolnjevali, kot so jih doslej.
Zi nagrajevanje po učinku gre
Pretekli teden je bil v Portorožu
—	kot smo že poročali — 8. rcilnl letni gostlnsko-turlstičnl zbor Slovenije. Udeležilo se ga je nad 1.3U0 delegatov in gostov iz vseh turističnih krajev Slovenije in tudi Iz drugih republik. Na programu zbora Je bilo razen strokovnih posvetov šc več strokovnih in športnih tekmovanj. Na polltično-strokovncm posvetu je bil poudarek na potrebi doslednejšega uvajanja nagrajevanja po učinku tudi v gostinstvu. Močan poudarek je bil dan tudi potrebi po pravllnej-šl ureditvi odnosov med gostinstvom
—	turizmom In komuno oz. med gostinskimi in drugimi gospodarskimi podjetji.
Vzporedno z zborom sta bila v Portorožu plenarna seja republiškega odbora sindikata trgovskih, gostinskih ln turističnih dclavccv Slovenije ter seja predsedstva Turistično zveze Slovenije.
Skoraj 150 gostinskih in turističnih dclavcev se Je v času zbora pomerilo med seboj v raznih strokovnih in športnih tekmovanjih. Na razstavi pogrinjkov Je dosegla prvo mesto slavnostno pogrnjena miza za olimpijske zmagovalce, delo mladinske skupine Hotelske šole iz Ljubljane, ki si je delila prvo mesto v tem tekmovanju z ekipo Gostinskega podjetja »Na-na« iz Celja. Med kuharji Je bil najboljši Dušan Grobovšck Iz portoroškega hotela »Palače«, od skupin pa mladinska skupina Gostinske šole iz Ljubljane. Med slaščičarji se je izkazala za najboljšo Jelka Modl-ceva Iz znane ljubljanske slaščičarne »Tivoli« (Petriček).
Mod športnimi tekmovanji so želi največ zanimanja streljanje z zračno puško, namizni tenis ter nogometna tekma med gostinci Štajerske in Gorenjske. Slednja se Je končala z rezultatom 4:2 (2:1). Zelo uspela je bila tudi prireditev »Pokaži svoje znanje«, ki so jo za zaključek zbora priredili v »Ljudskem «lomu« prvikrat v okviru gostlnsko-turističnega zbora.	Jule
Minuli ted«..! se je mudila na prijateljskem obisku za izmenjavo Izkušenj pri nas delegacija Občinskega ljudskega odbora Makarska iz Dalmacije. Obiskali so Postojnsko Jamo in naše obalne občine, kjer so se razgovarjall o turističnih izkušnjah in izmenjavali mnenja. Na sliki: gostje Iz Makarske na obisku v Tomosu. Tovarno so si ogledali v spremstvu predsednika ObLO Piran Davorina Ferligoja ln sekretarja ObK ZK Koper Karla Štruklja
lOMOS Je odprl svoj prvi sen/is v Beogradu
Prejšnji leden je odprla tovarna Tomos v Beogradu, v ulici Dimitrija Tucoviča št. 155 moderen servis za popravilo in vzdr-ževanjo motornih vozil. Svečani otvoritvi so prisostvovali mnogi povabljeni gostje, predstavniki tiska, radia in televizije. Servis jo odprl generalni direktor tovarne Franc Pečar. Ob tej priložno-je dejal, da servis ustreza vsem sodobnim koncepcijam glede popravila motornih vozil in da razpolaga s skladiščem, iz katerega se bodo oskrbovalo vse servisne delavnico v Srbiji in Vojvodini 7. rezervnimi deli. Novi servis je
Odolina - izvor plemenske živine
P/l »BIHAC« je na poti iz Emdena v Benetke, kamor prispe 3. novembra
M/l »BLED« Je v Piranski ladjedelnici M/I »BOHINJ« je v Piranski ladjedelnici
M/l .BOVEC« Je v New Yorltu, kjer
naklada blago za Koper p/I »DUBROVNIK« je 23. oktobra do-plula Iz Gdynjc s tovorom za Jadransko morje M/I »GORANKA« je 22. oktobra od-
plula iz ZDA za Sredozemlje M/I »GORENJSKA« Je 20. oktobra od-plula z Reke v Aleksandrljo (Egipt)
M/I »KOROTAN« je na poti iz ZDA na Reko, v Trst, Koper bila 20. oktobra v Tangerju r/1 »LJUBLJANA« Jc 2G. oktobra od-
plula Iz Slbenika M/I »MARTIN KRPAN« jc 21. oktobra priplula iz Trsta na Reko, kjer natovarja
M/I »PIRAN« Je 21. oktobra plula skozi Aden na poti v severna pristanišča ZDA P/l »POHORJE« Je 20. oktobra priplula v Dubrovnik, kjer naklada P/l »ROG« je v Kalkuti, kjer razklada M/l »TRBOVLJE« je 20. oktobra zapustila Jadransko morje na poti za Far East F/l »ZELENGORA« je 20. oktobra priplula v Benetke, kjer razklada
Obvestilo
Obveščamo vse bralce in na-ročniko Slovenskega Jadrana, da bo list zaradi praznika v torek, 1. novembra, izjemoma izšel v soboto, 5. novembra, namesto v petek, 4. novembra, in prosimo, da to z razumevanjem vzamete na znanje.
Uredništvo in uprava
Odkar je kmetijsko posestvo Odolina v hrpeljski občini priključeno Kmetijski zadrugi Hr-pelje-Kozina, je Odolina postala vzrejališče plemensko živine si-vorjavo pasme. Zadruga je v nekaj mesecih preusmerila posestvo v živinorejski center. Prej je posestvo vzdrževalo največ 50 glav govejo živino mešane pasme. Danes imajo 167 glav, od tega 113 plemenskih krav in telic, 28 juncev, 2 bikca in 24 telet. Letos je bilo na melioriranih pašnikih na Slavniku 70 glav živine, večinoma telic, ki so jih po 4 mesecih paše pred kratkim prignali v pre-7.1movalne hleve v Odolini. Imajo dva velika in en pomožni hlev. Eden obeh velikih hlevov jo na novo zgrajen, tik ob njem pa je silos, v katerem imajo žo sedaj okrog 2000 kvintalov silirane krme. Vrednost živinskega fonda je ocenjena na 14 milijonov dinarjev, Lepo uspeva tudi novi mladi
sadovnjak, v katerem je vsajenih 450 jablan.
V sklopu posestva jo tudi pita-lišče živine v bližnji Brezovici. Posneto mleko uporabljajo za hrano telet. Dolgotrajno deževje jo letos močno oviralo delo in uspevanje kultur na posestvu. Nujno bi bilo treba urediti dovozna pota in cestiščo okoli objektov.
prilagojen tudi za bodoče popravljanje in vzdrževanje avtomobilov Citroen, ki jih bodo začeli v prihodnjem letu izdelovati v TOMOSU.
Direktor Pečar se je posebno zahvalil predstavnikom občine
Mladinci na obali o svojem delu
V preteklih dneh je imelo več mladinskih aktivov obalnih občin svojo letno konference, na katerih so prejšnja vodstva poročala o delu, uspehih in problemih za minulo razdobje. Posebno živahne in pestre konference, na katerih so izčrpno obravnavali problematiko mladinskega dela in sprejeli ustrezne sklepe ter programe dela, so imeli v Piranu dijaki Srednje pomorsko šole in mladinci ter mladinko osemletke, v Kopru pa mladinska aktiva ESS in Učtilejišča.
Zvezdara, ki je odobrila lokacijo prostora za izgradnjo tega objekta; ta je prvi te vrste v našem glavnem mestu. Tovarna Tomos namerava odpreti v Beogradu še en dopolnilni servis za popravilo in vzdrževanje vozil.
Razen svoje osnovne naloge, bo novi servis skrbel tudi za šolanje strokovnih kadrov. Prirejal bo strokovne tečaje, na katerih bodo teoretično obdelovali tisto gradivo, ki bo potrebno pri delu. Tako bo servis lahko dobil visoko kvalificirane delavce, ki jih bodo potem mogli koristno uporabiti v manjših mestih.
Ob koncu je tovariš Pečar dejal, da namen novega servisa ni le v tem, da nudi kvalitetne usluge, marveč da bo njegovo delo tudi ceneno.
Površina servisa je 1000 kvadratnih metrov.
iCedo Samardžija
¥ letu 1961 tisoč Ciiroënov
Dve občinski seji
Včeraj sta imela občinska ljudska odbora v Kopru in Izoli seji, na katerih so odborniki obravnavali vrsto aktualnih vprašanj s področja gospodarstva, kulture, kmetijstva, inšpekcijsko službe, komunale in podobno. O razpravi in sklepih obeh sej občinskih ljudskih odborov bomo poročali več v prihodnji številki našega lista.
Ob otvoritvi prvega servisa v Beogradu je imel generalni direktor tovarne Tomos Franc Pečar tiskovno konferenco s predstavniki tiska, radia in televizije. Ob tej priložnosti je izjavil, da bo začela koprska tovarna izdelovati avtomobile znamke Citroen in da jih bodo do konca prihodnjega leta izdelali približno tisoč. Ker pogoji glede uvoza posameznih delov še niso znani, tudi ni mogoče predvideti cene vozila, vendar sodi, da bo prodajna cena Citroenov nižja od cene, po kakršni se prodajajo danes osebni avtomobili »Zastava 600«.
Direktor Pečar je poudaril, da so priprave na proizvodnjo
osebnih avtomobilov pravzaprav prirodno nadaljevanje razvoja Tomosa In da bo proizvodnja mo-tociklov še nadalje predstavljala osnovno dejavnost te tovarne. V ta namen bodo povečali kapacitete in se preorientirali na proizvodnjo mopeda »Kolibri skuter« za dve osebi, ki je naletel na domačem in tujem tržišču na zelo dober sprejem, tako da proizvodnja ne more zadovoljiti vsega povpraševanja.	C. M.
K predlogo za botanični vrt v Kopru
V zadnji številki lista Je bila objavljena koristna pobuda za ureditev botaničnega vrta v Kopru. Z njo bi se morali strinjati vsi, ki se zavedajo posebnega položaja ln pomena Kopra za Slovenijo. Vendar jc nujno potrebno podati k članku neknj pojasnil |n obrazložitev, posebno še kar se tiče namena ln ureditve
Botanični vrtovi imajo povsod pretežno študijski namen, lahko pa seveda služIjo tudi turizmu, a samo če so tudi tej nalogi primerno urejeni. Slovenci imamo, mimo nekaj manj pomembnih, le en sam velik In pomemben botanični vrt. Ta je v Ljubljani ob Ižanski ccsti, in čc se ne motim, sedaj v upravi Slovenske akademije znanosti in umetnosti, odnos-110 biološke fakultete ljubljansko
poslovati skupnosti počitniških domov za naslednja področja: Seča—Lucija, Strimjan—Pacug, Fijeso—Beli križ, Piran—Punta, Piran—vzhod, Portorož—Bernardin in Portorož—center. Glavna naloga oziroma namen teh skupnosti je poleg zagotovitve boljšega izkoriščanja kapacitet v domovih s pomočjo močnejše ter daljše zasedenosti, zbirati sredstva za ureditev tistih skupnih komunalnih in drugih naprav, ki naredijo bivanje v turističnem kraju res prijetno.
univerze. Namenjen Je bil gojitvi vseh rastlin slovenskega ozemlja ln je pred drugo svetovno vojno to nalogo tudi izpolnjeval. Da bi zajel pozneje tudi Slovensko Prlmorjc mediteranskega pasu, nI pokazal polnega razumevanja. Bolj kot to pa je vzrok v ljubljanski klimi, ki mnogim mediteranskim rastlinam nc dovoljuje uspevanja. Zato mu, do malih Izjem, manjkajo skoraj vse tiste, ki terjajo obmorsko pogoje. To pa so prav rastline, ki rastejo v obalni Slovenski Istri. MoJa tako imenovanega makij-skega pasu se končuje sicer v srednji Istri pri Llmskl dragi, vendar uspeva proccj makijsklh rastlin tudi v našem dolu in nekaj do obronkov okoli Trsta do Tržiča. Dalje na sever najdemo lo še prav redke posamezno oksemplarje na Vipavskem lu v goriških Brdih.
Obalni dol naše Istre ima znatno število tudi takih rastlin, ki uspevajo samo v slani ali vsaj delno slani zemlji. Teli jo vsaj 2.1, čc no več. So pa tudi šo drugo. Razen o/.kolist-iio mrežnice in obrežne neblne ljubljanski vrt teh rastlin skoraj nima. Celo »Ključ za določanje cvetnlc In praprotnic slovenskega ozemlja« Angele Plskernikovo Jih navaja le nekaj. Mnogih naši slovenski botaniki sploh še niso preiskali.
Pisec članka jo dal vos poudarek na turistično plat predlaganega botaničnega vrta v Kopru. V resnici je važnejša študijska plat. Da bi mogel služIti tudi turizmu, bi ga morali ra/.dollti na dva dela: na del z avtohtonimi rastlinami obalnega pasu in n.i dol z neavtohtonlml mediteranskimi ter nemara šc eksotičnimi rastlinami, v kolikor bi tu utegnile uspevati. Za turizem bi bil res pomemben le (a drugi del.
Kdo naj tak vrt uredi? Vodna skupnost za to gotovo ni nc poklicana ne primerna. Prav tako ne turistično društvo; vsaj ne v celoti, v prvi vrsti bi morala biti na tem zainteresirana Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter biološka fakulteta ljubljanske univerze. In čuditi so moramo, da tega sploh Se nista storili. Gotovo pa Jc, da krivda za to nikakor ni samo na njihovi strani, marveč tudi na strani nas tu ob morju, ker ju za stvar nismo znali zainteresirati. Mislim pa, da če vzdržuje SAZU spoloološki inštitut v Postojni, bi mogla in morala urediti tudi mediteranski botanični vrt oh našem morju, ki bi mogel biti edino mogoča dopolnitev ljubljanskega. ki jo v prvi vrsti le kontinentalnega značaja.
Ureditev takega vrta ni preprosta zadeva. Prvič so za to potrebni res znanstveni strokovnjaki, drugič pa tudi ne bi šlo brez temeljitega študija pogojev uspevanja. Za ureditev tlela v Slovenski Istri noavtohtonega mediteranskega — in nemara eksotičnega rastlinstva — bi potrebovali dalje precej sredstev ln naporov. Bil pa tli tak vrt, urejen po teh načelih, dragocena znanstvena In turistična pridobitev ne le za Koper, marveč za vso Slovenijo. Zato bi bilo treba, kot rečeno, zainteresirati za to SAZU In biološko fakulteto v Ljubljani, pomagati pa bi jima morali pri tem tudi OLO, ObLO ter gospodarske In družbene organizacije. Ti zadnji bi nemara lahko prevzeli tudi vzdrževanje stalnega vrtnarja In pomožnih delavcev, lil bi pomagali samo od primera do primera.
Toliko o vprašanju botaničnega vrla. o vprašanju akvarija pa prihodnjič.	It. r.
V PIRANU GRADIJO POMORSKO VISOKO SOLO
Kljub slabemu vremenu zadovoljivo potekajo dela pri gradnji letos ustanovljene pomorske visoke šole v Piranu. Kakor znano, bo poslopje stalo na pobočju med ladjedelnico in skladišči solin v Portorožu. Iz zdaj postavljenega ogrodja in že zgrajenih delov je mogoče sklepati, da bo nad sto metrov dolgo in 10 metrov široko poslopje nove šolo res impozan-ten objekt. Do konca leta naj bi bilo poslopje dozidano do strehe, popolnoma dokončano in opremljeno pa do sredino prihodnjega lota, ko se bo prva slovenska pomorska visoka šola lahko vselila.
NAJBOLJŠI V SLOVENIJI
Skoraj vsa mladina pri tabornikih
Tretji občni zbor tabornikov partizanskega odreda Janka Pre-mrla-Vojka iz Divače bo 5. novembra t. 1. v Zadružnem domu. Na letošnjem občnem zboru bodo lahl i o mladi taborniki s ponosom dajali obračun svojega dela, saj so v letošnjem letu postali republiški prvaki v taborniškem mnogoboju skupaj s tekmovalci odredov iz Postojne in Izole.
Taborniška enota iz Divače stremi za razvoj taborniške organizacije in je včlanila v svoje vrste skoraj vso mladino ter jo vsestransko vzgajala. Glede na močno dejavnost, je dobila mladina v taborniški organizaciji pravo zatočišče, kjer je lahko svoj prosti čas koristno izrabila pri igri, zabavi in učenju.
Fašisti» ¡m
V sedanji predvolilni kampanji, ki je tudi na Tržaškem zelo živahna, so te dni proti Slovencem složno dvignile glave vse nazadnjaške stranke v Trstu. Ko Je namreč za danes napovedala KPI veliko zborovanje na Trgu Unitii, na katerem bi govorili tudi v slovenščini, so zagnali velik hrup, češ, »da bi bil govor v slovenskem jeziku provokatorska poteza proti narodnim čustvom Tržačanov«. Demokristjanski voditelji so celo mnenja, da je Trg Unitii nekak »narodni spomenik« ln bi slovenska beseda na tem mestu lahko sprožila odpor italijanskega življa ter dala povod za incidente.
Seveda so bili v tej gonji najbolj glasni fašistični priveski raznih strank, ki na vsa usta govorijo o italijanski Dalmaciji in Trstu, ki so od Mussolinljeve ere vse do danes najhujši preganjalci tistih ustavnih določil in členov mirovne pogodbe ter Memoranduma, ki zagotavljajo slovenski manjšini enakopravnost. TI elementi so nekoč odkrito nastopali kot fašisti proti vsaki demokraciji in
prikrivali zahtevo po končnem uničenju slovenskega življa na Primorskem. Danes pa delajo isto, samo da pod lažnim plaščem demokracije in jim je kaj malo mar kršenje ustave in človečansldh pravic, ki jih priznava tudi Italija.
Zato je tem manj razumljivo, da je pod njihovim vplivom tudi najvišji predstavnik vlade v Trstu — vladni .generalni komisar dr. Palamara. Na osnovi fašističnega odloka z dne 18. junija 1931, ki daje veljavo zakonu o javni varnosti, je v ponedeljek prepovedal zborovanje KPI na Trgu Unitžil
Mar se je tudi on zbal, da bi slovenska beseda na tem trgu žalila italijanska čustva ln je pod pritiskom hujskačev našel edino rešitev v fašističnem zakoniku? In s tem, da jim je dal moralno podporo, je naredil medvedjo uslugo italijanskemu zunanjemu ministru Segnlju, ki je tc dni dejal v parlamentu: »Vlada Je trdno odločena v celoti uveljaviti spomenico o soglasju«.
Komisija za sprejemanja in odpovedi delovnih razmerij podjetja »Elektro-Koper« Koper razpisuje naslednja prosta delovna mesta za:
1	D AKTILOG R AFIN JO
2	VAJENCA ZA ELEKTROINSTALATERJA V KOPRU 2 VAJENCA ZA KLJUČAVNIČARJA V IZOLI
2 VAJENCA ZA ELEKTROINSTALATERJA V PIRANU
Pogoji: za delovno mesto daktilografinje dokončana osemletna šola in periektno znanje strojepisja, zaželeno tudi znanje stenografije ter da kandidatinja stanuje v Kopru; za delovna mesta vajencev dokončana osemletna šola ter stanovanje v bližnji okolici navedenih mest.
Osebni dohodki po tarifnem pravilniku podjetja. — Prošnje s kratkim življenjepisom dostaviti upravi podjetja t Koper do 5. novembra 1960
Upravni odbor podjetja »Splošna plovba« PIRAN
razpisuje delovna mesta za:
1.	DIREKTORJA ODDELKA ZA SPLOŠNE POSLE:
fakultetna izobrazba z nekaj leti prakse na vodilnih delovnih mestih oziroma v upravni službi, ali dokončana srednja šola z najmanj 10 leti dela na vodilnih delovnih mestih ali v upravni službi.
2.	ŠEFA ODDELKA ZA KADRE:
visokošolska izobrazba ali popolna srednja šola z najmanj 10 leti dela na sorodnih delovnih mestih.
3.	SEKRETARJA:
višja ali srednja strokovna izobrazba z nekaj leti prakse na enakem ali sorodnem delovnem mestu.
Plača po tarifnem pravilniku in po pravilniku o nagrajevanju po učinku. Stanovanja zagotovljena.
Prošnje z življenjepisom in navedbo dosedanjega službovanja poslati do 10. novembra 1960.
Trgovsko podjetje z industrijskim blagom na veliko SLAVICA Koper sprejme takoj
2 ADMINISTRATORKI za vodenje skladiščne kartoteke.
Prednost imajo začetnice z lepo, čitljivo pisavo. Interesenti naj se zglasijo v upravi podjetja ali pošljejo pismene ponudbe do 4. novembra 1960. Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru.
IZOLA IMA NAJBOLJŠE MODELARJE
V nedeljo je bilo v Izoli prvo republiško ekipno tekmovanje modelarjev. Tekmovali so modeli motornih čolnov z vgrajenimi elektro motorčki in z izvenladljsktml elektromo-torčki ln modeli avtomobilčkov v spretnostnl slalom vožnji ln v hitrostni vožnji.
Izolčani so poželi uspeh na vsej fronti. Prehodni poknl tovarne tehničnih igrač Mchnnotehnlkn je osvojila ekipa LT Mehanotehnike. Tudi drugo mesto so osvojili Izolčani (Pionirski dom), medtem ko je tretje mesto osvojila ekipa Ljubljano.
Med posamezniki pa je imel največ uspehov Izolčan Pokoren, ki je zmagal v tekmovanju modelov čolnov z vgrajenimi In Izvenkrmnlml elektromotorčki do o voltov napetosti ln v tekmovanju modelov avtomobilčkov proste gradnje v hitrostni vožnji. V spretnosti vožnji avtomobilčkov pa Je zmagal Raber, član LT Mehanotehnike.
Vsega skupaj je nastopilo no tekmovalcev Iz Ljubljane, Litije, Kopra, Izole, Valdoltre in Portoroža.
ROKOMETNO PRVENSTVO KOPRSKEGA OKRAJA
V	nedeljo sc je začelo tudi rokometno prvenstvo koprskega okraja za moške in ženske. Prijavilo se je osem moških ln štiri ženske ekipe.
V	moški ligi je Piran prepričljivo premagal Izolo s 27 : 0. Rokomet Je v Izoli šele v povojih, medtem ko Imajo Pirančani že precejšnjo tradicijo. Nekaj podobnega se je dogodilo v Kopru, kjer je bivši član slovenske lige koprski Partizan brez težav odpravil koprsko Učiteljišče z 31 : 11. Preseneča pa Izid tekme Deknni — ESS, v kateri so Delcančanl zmagali z 21 : 20. Ekipa Ekonomske srednje šole je veljala za favorita, saj je prav lz te šole prišlo največ igralcev v bivšo llgaško moštvo Kopra.
V	ženski ligi je ekipa Pirana odpravila Izolo z 32 : 3. Rezultat sam po sebi pove, da sc Je srečala izkušena ekipa s popolnimi začetniki. Zelo zanimivo je bilo srečanje med ženskima ekipama ESS in Učiteljišča Koper. Igralke Ekonomske srednje šole so Imele izvrstni finiš in zasluženo zmagale s 7 : 3,
KOMISIJA ZA ODBOJKO OZTV
V 43. številki Slovenskega Jadrana je bil objavljen članek pod naslovom »Odbojknrjl Hrpelj oškodovani za dve točki — zgrešena odločitev«.
Ker pisec članka ne pozna tekmovalnega pravilnika za odbojko, ki je predpisan za celotno območje FLRJ, dalemo naslednjo obrazložitev k odločitvi Komisije za odbojko za razveljavitev sodnikove odločitve o verifikaciji tekme GSC Postojna : TVD Partizan Hrpelje s 3 : 0 p. f. v korist Hrpelj.
Odbojkarska tekma okrajne lige med Gozdarskim šolskim centrom Postojna In TVD Partizanom Hrpelje bi se morala po razporedu odigrati v nedeljo, 19. 9. 19G0, ob 10. uri v Postojni. Zaradi dežja nI bilo Igrišče, ki je na razpolago GSC Postojna,
Zborovanje ZROP v Sežani
Na redni letni konferenci Zveze rezervnih oficirjev in podofi-cirjev iz sežanske občine — bila je 19. oktobra v Sežani — je tajnik občinskega odbora ZROP Sežana Miladin Miloševič poročal o enoletnem delu organizacije. Sledila . je razorava o nadaljnjem usposabljanju rezervnih oficirjev in podoficirjev preko seminarjev in praktičnih vaj.
Novoizvoljeni odbor namerava tudi skupno z občinskim odborom Zveze borcev in občinskim ljudskim odborom bolj pospešeno reševati najbolj pereče stanovanjske težave partizanskih borcev ter bo skušal vplivati na gospodarske organizacije, naj bi se v večji meri zavzele za gradnjo stanovanjskih hiš.
RAKITOVEC
Na nedavnem volilnem sestanku t Itakitovcu so člani Socialistične zveze razpravljali o razvoju občinskega gospodarstva ter o perečih potrebah vasi. Sklenili so opozoriti okrajno upravo cest na nujno potrebna popravila ceste, ki vodi skozi Rakito-vec ter na namestitev cestarja v tem kraju. Glede Javne vxške razsvetljave so sklenili poslati na občinski ljudski odbor v Hrpelje ustrezno vlogo. Prav tako je neodložljivo popravilo rušečega se zidu pri šoli, ki ograža varnost šolskih otrok, ki morajo hoditi tam mimo. Vaščanl so pripravljeni sodelovati pri navedenih delih s prostovoljnim delom, kar bo organiziral novo izvoljeni odbor osnovne organizacije SZDL. —va —
Obisk iz Afganistana
Predsednik republiko Tito bo imel od 31. oktobra do 7. novembra v gosteh na svoje povabilo na uradnem obisku afganistanskega kralja Mohameda Zahira Šaha. Od minule sobote jo kralj Mohamed Zahir Šah že na obisku v ZAR, kjer se s predsednikom Na-serjem razgovarja o medsebojnih odnosih in o mednarodnem položaju.
sposobno za odlgranje tekme, ker je na njem stala voda. Zaradi tega je bil dosežen sporazum obeh kapeta-nov in sodnika, naj bo tekma ob 11. uri. Ker igrišče tucii ob 11. url ni bilo primerno za igranje in ker GSC Postojna nI dobil drugega Igrišča ki ga ni niti dolžan dobiti, je sodnik Andrej Miklavčič zaradi nepoznavanja pravil odločil izid srečanja s 3 : 0. p. f. v korist TVD Partizana Hrpelje, namesto da bi odredil ponovno srečanje. Na to odločitev sodnika se je upravičeno pritožila ekipa GSC Postojna.
Zaradi kršenja pravil (15. člena Tekmovalnega pravilnika) je komisija za odbojko razveljavila sodnikovo odločitev in določila ponovno srečanje v Hrpeljah na predlog GSC Postojna. Stroške ponovnega srečanja bi praviloma morali nositi obe ekipi enako, a je vse plačala ekipa GSC Postojna.
Okrajna zveza za telesno vzgojo KOMISIJA ZA ODBOJKO
Brezovica ne zaostaja
To dni so tudi v Brezovici izvolili nov odbor osnovne organizacije SZDL. Pri tej priložnosti so govorili o remontu ceste, ki vodi od glavne ceste Reka—Trst v Brezovico, ter o ureditvi vaškega vodovoda. Ker sami prebivalci vasi tega dela ne bodo mogli opraviti, se bodo obrnili na občino, ki na i bi v ta namen nudila pomoč v finančnih sredstvih in strokovni delovni sili. Težaška dela in vnrežno živino so pripravljeni prispevati vaščani.
Ta tre v Brkinih
Kljub temu, da so bili preteklo nedeljo ljudje na Tatrah zaposleni pri spravilu krompirja, ker so hoteli izkoristiti lepo vreme, je bila udeležba na volitvah v osnovno organizacijo Socialistične zveze prav dobra. Ko so govorili o nalogah novega odbora, so obravnavali tudi razna gospodarska vprašanja vasi, predvsem vprašanje dograditve ceste Slivje—Tatre. V preteklem obdobju so prebivalci Tater prispevali h gradnji 300 prostovoljnih delovnih ur, z vprežno živino pa 200 ur. Deževno vreme letos zelo ovira nadaljevanje del pri gradnji ceste.
PRODAM ŠPORTNI ČOLN, dolg 4 metre, motor 2 KS. Naslov v upravi lista.
DVOSOBNO STANOVANJE v Puli zamenjam za enako ali za večje v Izoli ali Kopru. Mirko Gajič, Pula, Ribarska 19.
ZA JESEN IN ZIMO dobite vse najceneje v Trstu, MAGAZZI-NI ALLA STAZIONE v Ulici Cellini 2 (blizu železniške postaje). Bogata izbira vsakovrstno konfekcije. Na propustnice VS poseben popust!
ZAMENJAM prostorno in poceni STANOVANJE z vrtom za dvosobno v bloku. Ogled popoldne. Koper, Kreljeva 10,
KUPIM STRUŽNICO za les, navadno. Ponudbe na upravo lista pod »Mizar«.
PSA — NEMŠKEGA OVČARJA, starega 16 mesecev, primernega za dresuro, ugodno prodam. Informacije na telefon št. 190, Koper.
MANJŠO ENODRUŽINSKO HIŠO V KOPRU ali bližnji okolici kupim. Ponudbe dostaviti podružnici »Dela«, Koper, Kidričeva ulica.
TOVARNA ELEKTRO-RADIO MEHANIKE ŠMARJE PRI KOPRU V LIKVIDACIJI
razprodaja
razni radijski material, kasete za radijske aparate Izola, Piran 58 in Koper 57, razne sestavne dele za loščilce in sesalce za prah, rotorje, statorje, elektromotorje, razne vijake, matice, podložke in tako dalje. — Interesenti si lahko ogledajo material pri obratu Telekomunikacije Sežana, pri trgovskem podjetju Slavica Koper in pri naslovu Šmarje pri Kopru IG, telefon štev. 5. — Likvidacijska komisija si pridržuje pravico, da po 10. novembru 1960 ponudb ne jemlje več v obzir.
NEDELJA, 3». oktobra: 8.00 Domače novice — 8.05 Kmetijska oddaja: »V Smrjah bodo nadaljevali z obnovo nasadov — Zakaj ne večjih površin za krmne rastline?« — 8.30 Za dobro Jutro . . . 9.00 Naša reportaža: »Tožil ga bom« — 9.15 Zabavni zvoki
—	9.45 Poje Perry Como — 13.39 Sosedni kraji ln ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba — 15.15 Slovenski oktet.
PONEDELJEK, 31. oktobra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Poročila
—	13.30 Poročila — 13.40 Operni odlomki — 14,30 Ponedeljkov športni pregled — 15,00 Poročila — 10.10 Zabavna glasba — 15,30 Gorenjske narodne.
TOREK, 1. novembra: 13.30 Poročila 13.45 F. Bernard: Sulta iz filma »Partizanski dokumenti« — 14.00 Spored zborovskih pesmi — 14.30 Igrali vam bodo orkestri — 15.00 Poročila.
SREDA, 2. novembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Poročila — 13.30 Poročila — 14.00 Narodne pesmi in plesi — 14,30 Kulturni obzornik: »Socialistična zveza in aktualni ljudskoprosvetni problemi« — 14.40 Parada plošč — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Poje mladinski zbor iz Sežane p. v. Majde Hauptmanove.
ČETRTEK, 3. novembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Poročila — 13.30 Poročila — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Tečaj italijanskega jezika (VH. lekcija).
Predavanje ob Dnevu OZN
Člani kluba OZN na Pomorski srednji šoli v Piranu so pretekli ponedeljek organizirali v društvenih prostorih družbenih organizacij v Piranu zanimivo predavanje ob 15. obletnici OZN. O pomenu in nalogah OZN je govoril tovariš Milan Kančarevič, nakar so vrteli tudi film o pomoči otrokom nerazvitih držav. Dvorana je bila polna mladih poslušalcev, medtem ko se odrasli meščani predavanja niso udele-žiLi v takem številu, kakor so to pričakovali.
OBVESTILO
Obveščamo vse kandidate, ki se nameravajo vpisati na Strojno fakulteto Univerze v Ljubljani — izredni študij v Kopru v študijskem letu 1961/62 in ki morajo predhodno delati sprejemne izpite, da bo Zavod za proučevanje organizacije dela v Kopru priredil 6-mesečni pripravljalni tečaj od novembra 1960 do maja 1961.
V ta tečaj se lahko vpišejo tudi tisti kandidati, ki imajo namen delati sprejemni izpit na drugih fakultetah, pri katerih se zahteva sprejemni izpit iz matematike, fizike in kemije.
Prijave sprejema Zavod za proučevanje organizacije dela v Kopru, Verdijeva 10, do 15. novembra 1960 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure.
Šolnina za celoletni tečaj znaša 13.000 dinarjev.
OBVESTILO Obveščamo vse kandidate, ki se nameravajo vpisati na Strojno fakulteto Univerze v Ljubljani — izredni študij v Kopru, da je vpis od 10. do 15 .novembra 1960 popoldne od 15. do 19. ure v prostorih Zavoda za proučevanje organizacije dela Koper, Verdijeva 10. Kandidati naj prinesejo s seboj tri fotografije.
I
DOPISNA SOLA V LJUBLJANI
razpisuje vpis v I. letnik dopisne ekonomske srednje šole v dopisno administrativno šolo v I. in II. stopnjo dopisne splošno-izobraževalne šole (osemletka)
v I. stopnjo jezikovnega tečaja za nemški in italijanski jezik
Glede na veliko zanimanje in povpraševanje podaljšujemo vpis za vse šole in tečaje do 31. oktobra t. 1., za administrativno šolo pa do 15. decembra t. 1.
Pravico do vpisa v vse šole imajo člani organizacije ZB in otroci padlih borcev. V dopisno ekonomsko srednjo šolo in v tečaje tujih jezikov pa se lahko vpišejo tudi člani sindikatov. Prijave pošljite na naslov: Dopisna šola, Ljubljana, Likozar-jeva ulica 3.
Program, prijave in navodila za vpis in šolanje v Dopisni šoli dobite na okrajnih in občinskih odborih ZB, pri občinskih in okrajnih sindikalnih svetih ali v Dopisni šoli — Ljubljana, Likozarjeva 3, telefon 30-013.
Za posebne informacije priložite znamko za odgovor v znesku 20 din.
Obveščamo vse vpisane in tiste, ki se bodo še vpisali, da bodo prve pošiljke gradiva sledile v začetku novembra t. 1., za administrativno šolo pa v januarju 1961.
fiLiSHA ¥2©@IA & SITOST SAH ^ TiLISNñ	* SP©2¥ § A H it TELiS&flA ¥ 2 G O J A it
NOGOMETNO PRVENSTVO KOPRSKEGA OKRAJA
V	tretjem kolu nogometnega prvenstva koprskega okraja je Izola pre-magla Sidro v Piranu s S : 1, Tomos B na domaČem igrišču Ilirsko Bistrico s 5 :2, Postojna je premagala Pivko v Pivki s 7 :0, medtem ko se je srečanje Tomos A — Tabor končalo neodločeno 2 : 2.
Najlepši uspeh so zabeležili v tem kolu vsekakor Izolčani. V prvem polčasu so s hitrimi akcijami povsem zmedli domačine in dosegli vodstvo 3 : 0. Vsi napori Sidra, da bi se uspešno zoperstavil razpoloženim gostom, so bili zaman.
Neodločen izid med Tomosom in Taborom je vsekakor največje presenečenje tretjega kola. Po dveh prepričljivih zmagah so bili domačini povsem prepričani v zmago, zlasti še, ker je Tabor slabo igral tako proti Bistrici kot proti Sidru. Toda dogodki na igrišču so postavili vse račune na glavo. Gostje so začeli z izrednim poletom in že v začetku. zmedli nasprotnika, ki nikakor ni mogel uveljaviti kolektivne igre.
Izgubljena točka je vsekakor zelo boleča za Tomos, ki se je letos skrbno pripravljal ne samo za prvenstvo, ampak tudi za osvojitev prvega mesta. Toda uspehu Tabora ni kaj oporekati, saj ni dosti manjkalo, da bi ostal Tomos praznih rok in nihče ne bi mogel trditi, da bi bila zmaga gostov nezaslužena. Enajstorica To-mosa je bila na nedeljski tekmi nehomogena, nekateri igralci so igrali na mestih, ki jim sploh ne ustrezajo.
Slab vtis prvega moštva je popravilo rezervno moštvo, ki je prepričljivo premagalo Ilirsko Bistrico. Ce bo šlo tako naprej, bomo doživeli redek primer v zgodovini nogometa:
Novi Gorici ne gre na tujih igriščih
V	petem kolu republiške nogometne lige je Nova Gorica doživela hud poraz v Ljubljani z Ilirijo. Domačini so zmagali s 4:0. Nova Gorica ni imela na igrišču tako podrejene vloge, kot bi sklepali po izidu. Do stanja 1:0 je bila tekma enakovredna oziroma so imeli sem pa tja gostje celo prednost. Toda po nesrečno prejetem drugem golu so Goričani naglo popustili, tako da je Ilirija brez večjih težav dosegla še dva gola.
Zanimanje za mali nogomet
Prvi propagandni turnir v malem nogometu je vzbudil za to panogo neverjetno zanimanje v Kopru in v drugih obalnih mestih. Kakor so nam sporočili pristojni organizatorji, namerava dobiti vsa stvar organizirano obliko. Za tekmovanje se je prijavilo v Kopru IG ekip športnih društev in delovnih kolektivov. Zanimanje je tudi v Izoli, kjer so se prijavile 4 ekipe, s pripravami za tekmovanje pa so začeli tudi v Piranu.
V soboto so prvoplasirana moštva iz obeh deljenih okrajnih odbojkarskih lig odigrala v Postojni linale okrajnega prvenstva v odbojki za leto 19G0. Tekmovanje je poteklo pred številnimi gledalci na dveh igriščih in je končno razjasnilo doslej medlo podobo o pravem razmerju sil in vrednosti odbojke v našem okraju. Treba je pripomniti, da so se vsa štiri moštva na sobotnem turnirju izredno hrabro borila, pri tem pa niso v ničemer hkrati dokazala, da bi odbojka pri nas v primeri s preteklostjo dosegla kakšen vidnejši napredek.
Moštvo Partizana iz Izole, ki je zmagalo v vseh srečanjih in se s tem plasiralo v republiško odbojkarsko ligo, ima v svoji sredi nekaj zelo kvalitetnih, vendar nevigranih igralcev in bo moralo posvetiti pred vstopom v republiško ligo mnogo pozornosti vestni vadbi, če se bo hotelo obdržati v njej več kot samo eno sezono.
Organizacija turnirja je bjla zadovoljiva, več pripomb pa bi lahko izrekli na račun sodnikov, ki so tekme vodili po zelo neenotnem kriteriju sojenja in pri tem več ali manj tudi vsi grešili, kar pa ni vplivalo na končne izide tekem, ki so naslednji: Izola — Postojna 3:1, Izola — GSC 3 : 0, GSC — Sežana 3 : 2, GSC — Po-
PRVO MESTO ZE ODDANO
Komisija za košarko pri Okrajnem svetu za telesno vzgojo prireja v nedeljo v Kopru tradicionalno prvenstvo Slovenskega Primorja za člane v košarki, ki se ga bodo udeležila moštva iz Ilirske Bistrice, Kopra, Postojne, Izole in Pirana. Medtem pa je udeležba moštev iz goriškega okraja na tej letošnji največji košarkarski prireditvi pri' nas še vedno negotova kljub temu, da jih je komisija povabila k sodelovanju že pred tedni.
Prvenstvo v Kopru bo nedvomno postregla z zelo privlačnimi dvoboji, saj se ga bodo udeležili trije člani II. republiške košarkarske lige. Partizan iz Ilirske Bistrice, ki brani prehodni pokal, bo verjetno tudi tokrat zaigral z vsemi močmi in ni izključeno, da se bodo njegove zmago v primeru lepega vremena sukale okrog 100 košev, kar bi predstavljalo svojevrstno novost za to prvenstvo. Pomlajeni moštvi Kopra in Postojne se bosta Bistričanom le stežka upirali, zato pa utegnejo biti tem bolj . zanimive borbe med ostalimi moštvi, posebno še. če se bodo prvenstva udeležili tudi zastopniki goriškega okraja.	(raa) •
rezervno moštvo se je uvrstilo pred prvim! Igralce Ilirske Bistrice pa moramo pohvaliti zaradi borbene in požrtvovalne igre. Skoda, da imajo v svojih vrstah nekaj neizkušenih Igralcev, sicer bi bilo lahko to moštvo med glavnimi favoriti za prvo mesto. .
Tekma v Pivki ne potrebuje posebnega komentarja, saj je izid dovolj zgovoren. Upamo, da visoki porazi ne bodo vzeli Pivčanom morale. Za nje je pravzaprav letošnje prvenstvo nabiranje izkušenj, saj nihče ne pričakuje od začetnika, da bo kar čez noč delal čudeže.
BREZBRIŽNOST UPRAVE POSTOJNSKEGA PARTIZANA
V povsem nasprotnih okoliščinah pa sta morali moštvi Partizana iz Postojne In Kopra tudi letos odigrati tisto žalostno in tradicionalno pot primorskih športnih ekip, ki leto za letom zasedajo zadnja mesta na republiških tekmovanjih. Izvzemimo neuspeh Koprčanov, saj so se letos prvič znašli v tako močni konkurenci. Tem bolj pa bode zato v oči nazadovanje Postojnčanov, ki so po lanskem izpadu iz I. lige letos končali še na repu II. lige, čeprav so pred dvemi leti tako obetajoče zavzeli vodilno mesto v njej. Kriza tega moštva je zdaj očitna In koreni krize tako razraščenl, da bo treba začeti povsem znova.
Brezsmiselno "bi bilo spet naštevati in opravičevati številne spodrsljaje, ki so bili vir mnogih porazov — toda ne vseh! Moštvo se je letos znašlo v precepu, ali naj tekmujejo mladi, ki jim pomanjkanje nastopov še ni vlilo dovolj poguma in izkušenj, ali starejši, ki pa jih volja do košarke že počasi opušča. Trenutno bi bilo menda najbolje ubrati kar srednjo pot, pri tem pa seveda dati prednost mlajšim igralcem. Ostaja pa še nadalje odprto vprašanje finančnih sredstev, problem odločnega vodstva ekipe ter stalnega in izkušenega trenerja, ki bi se z odločnejšo voljo kot vsi doslej spoprijeli z vzgojo naraščaja v društvu.
Tu pa bi morala poseči v probleme košarkarjev uprava društva in o njih bi bilo treba kritično spregovoriti tudi na občnem zboru Partizana, seveda, če bo do njega sploh prišlo. V nasprotnem primeru pa lahko prej ko slej pričakujemo, da bo moštvo v prihodnji košarkarski sezoni spet zavozilo kar po starih tirih.
Kajpada velja predvsem pripomba o trenerju tudi za moštvo Kojfra, saj se z relativno zastarelo in neredno vadbo v tako močni konkurenci ne da več mnogo doseči. Koper pa ima pogoje, da pošlje že spomladi na slovenska igrišča dobro pripravljeno moštvo, ki bi bilo sposobno narediti mnogo več, kot se boriti za obstanek
Po tretjem kolu je lestvica nogometnega prvenstva koprskega okraja naslednja;
Tomos B	3 3 0 0 11 : G G
Tomos A	321011:55
Izola	3 2 0 1 11 : 5 4
Tabor	3 111 G : 7 3
Postojna	3 l o 2 10 :"7 2
II. Bistrica	3 1 0 2 7 : 13 2
Sidro	3 0 0 2 3 : G 0
Pivka	2 0 0 2 1 : 14 0
V četrtem kolu se bodo pomerili: v Kopru Tomos A — Tomos B, v Sežani Tabor — Izola, v Postojni — Postojna — Sidro in v Ilirski Bistrici Ilirska Bistrica — Pivka. Najpomembnejše srečanje tega kola bo vsekakor v Sežani. V primeru zmage ima Tabor lepe možnosti, da spet konkurira za prvo mesto.
Mladi košarkarji Gozdarske srednje šole v Postojni (od leve proti desni): Pirkmaier, Kunej, Vukovič, Jarc, Copar in Zupanek
ZAKLJUČEK JADRALNE SEZONE JK JADRO
v ligi.
stojna 3 : 0, Izola Sežana — Postojna
Sežana : 2.
(ma)
3 :0 in
Na lestvici okrajnega finala' pa so se moštva tako razvrstila:
Izola GSC Sežana Postojna
9 :1 6 : 5 5 :7 3 :9
Zameriti gre ekipi postojnskega Partizana, da je po dveh porazih z Izolčani in Sežančani predala tekmo moštvu GSC brez borbe.	(ma)
Koprski jadralci so zaključili letošnjo sezono s številnimi prireditvami ob koncu prejšnjega tedna. Najprej so se pomerili najmlajši jadralci na Kadetih. To je bila pravzaprav prva skupina pionirjev, ki se je že del j časa pripravljala pod strokovnim vodstvom našega olimpijca Fafange-la. Na nedeljskih regatah smo videli, da se nam nI treba bati za naraščaj. Najmlajši, med katerimi se je odlikoval zlasti Klobučar, so prikazali dobršno mero tehničnega znanja in sem pa tja presenetljivo spretnost v manevriranju. Vsi brez izjeme pa so bili zgledno borbeni, požrtvovalni in disciplinirani.
Precejšnjo pozornost gledalcev je vzbudila tradicionalna Tomosova mladinska regata. Tokrat je šlo za medkrajevni obračun najboljših obalnih jadralcev, ki so se pred kratkim pomerili na republiškem prvenstvu. Najboljši je bil tokrat Izolčan Majerič, ki je prlvozil skozi cilj s precejšnjo prednostjo. Vsi napori Koprčanov, zlasti pa republiškega . prvaka Korošca so bili zaman, kajti Majerič je bil tokrat prepričljivo najboljši tako v obvladanju jadralne tehnike kakor tudi taktike. Razočaral je Korošec, ki je zasedel šele tretje mesto, presenetil pa je Fafangel ml. z drugim mestom. Tudi tokrat moramo omeniti borbenega Zorzuta iz Valdoltre, ki se je z .jadrnico slabe kvalitete uvrstil na častno peto mesto. Končni izidi mladinske regate za Tomosov pokal:
1.	Majerič (Goran, Izola) 4G44 točk
2.	Fafangel ml. (Crt, Koper) 45G3 točk
3.	Korošec (Delfin, Koper) 4413 točk
4.	Jurca (Galeb, Koper) 4172 točk
5.	Zorzut (Slavica, Valdoltra) 3762 točk
6.	Zbogar (Metka, Izola) 3677 točk
7.	Kumar (Ciči, Koper) 3437 točk
Zmagovalcem Tomosove regate so razdelili vrsto lepih priznanj, ki jih je oskrbela tovarna Tomos. Sploh je treba pohvaliti to tovarno zaradi podpore, ki jo nudi tej lepi pomorski športni panogi. Po zaslugi kolektiva in osebnega prizadevanja direktorja Franca Pečarja bomo verjetno že prihodnje leto prisostvovali mednarodni mladinski Tomosovi regati.
Kot zadnja v vrsti jadralnih prireditev Je bila v nedeljo popoldne tradicionalna »likerska« regata. Na startu se je pojavilo 14 jadrnic iz Kopra, Izole, Valdoltre in Ljubljane. Pohvaliti je treba Korošča, ki je popravil svoj neuspeh na Tomosovi regati z osvojitvijo prvega mesta med jadrnicami klase Snipe, v Masah Kadeti je spet prepričljivo zmagal mladi Klobučar, medtem ko je bil v klasi L-5 prvi (žal je nastopal brez konkurence) Ljubljančan Bogič. V klasi Star Je prepričljivo zmagala naša olimpijska jadrnica Cha-cha. Krmaril je Kosmina. Na »likerskl« regati so se odlikovali tudi Jurca, Strgulc in Trantelj iz Ljubljane.
Ko svo zvečer razglasili rezultate In ko so starejši tekmovalci trčili s steklenicami likerja, mlajši pa s kok-tami, so se požrtvovalni organizatorji in tekmovalci s ponosom ozrli na prehojeno letošnjo pot, ki ni bila samo najuspešnejša v domačem, marveč tudi v državnem merilu. Desetletnica koprskega Jadra je izzvenela tako, kakor si niso zamišljali niti najbolj optimistični člani odbora. Pri tem ne mislimo samo na osvojitev naslovov državnih in republiških prvakov, marveč predvsem na veliko afirmacijo v tujini, kjer nas doslej do letošnjega leta sploh niso upoštevali kot resne konkurente. Toda zmaga Fafangela na Gardskem jezeru in drugo mesto na Tržaški re-
gati pred Straolinom sta nas uvrstili v elitni evropski razred. Olimpijske igre v Neaplju, kjer sta osvojila Fafangel in Kosmina osmo mesto med svetovno jadralno elito, so bile samo potrdilo, da uspehi na Gardskem jezeru niso bili morda plod naključja. Ljubitelji jadralnega športa na koprski obali si samo želimo, da bi šlo koprsko Jadro po tej poti naprej in da bi dobil jadralni šport v tem idealnem zalivu menjajočih se vetrov še širši razmah.
TOČKA ZA KOPRČANKE
Koprčanke so v nedeljo gostovale v Črnomlju in igrale s tamkajšnjo ekipo 5:5. To je vsekakor lep uspeh» saj je Črnomelj na četrtem mestu na lestvici. Koprčanke imajo po tem kolu 4 točke. Imajo možnost, da osvojijo mesto v sredini lestvice, če lz preostalih dveh srečanj (Rudar In Slovan) osvojijo tri točke.
RAZPIS
Avto-moto društvo v Kopru sprejme takoj tajnika-co pisarne. Pogoj: ekonomska srednja šola z znanjem strojepisja. Ponudbe dostaviti Avto-moto društvu v Kopru, Nabrežje JLA št. 6.
Koprski gimnazijci tekmujejo
V sredo, 19. oktobra, so imeli koprski gimnazijci športni dan, namenjen tekmam v košarki in odbojki. V košarki so tekmovali fantje in najbolj trda je bila borba za prvo mesto med odličnimi košarkarji IV. in in. razreda. Cetrtošolci so dobro zaigrali in svoje nasprotnike premagali le zaradi večje vzdržljivosti kot posledice sistematičnega treninga. Najboljši igralec je bil Zerjal (IV. razred), ki je dosegel G9 košev, Pišot (HI. razred) je dal G3 košev ln dobra sta bila tudi Slapernik z 51 ter Po-hlen z 48 koši.
Tehnični rezultati: I. : II. razred 15 : 32; n. : m. razred 16 :43; IV. : II. razred 70 ; 39; in. : I. razred 90 : 13; IV. : I. razred 129:14.
Lestvica:
IV. razred 3 3 0 246 : 87 G točk
m. razred 4 točke n. razred 2 točki I. razred 0 točk
172 : 76 92 : 128
42 : 251
V odbojki pa so dekleta močno presenetile. Zelo dobro so zaigrale tre-tješolke, a razočarale drugošolke. Najboljša igralka je bila Boža Pla-ninšek iz III. razreda.
Tehnični rezultati: I. : II. razred 2 : 1; IV. : III. razred 2 : 0; IV. : n. razred 2:0; IV. : I. razred 2:1; in. : II. razred 2:0; m, : I. razred 2 : 0.
LETOŠNJA PRIZADEVANJA IN DOSEŽKI TREH LIGAŠEV NA TEHTNICI
Lestvica: IV. razred 6 točk m. razred
4	točke I. razred
5	točki II. razred
0 točk
V.
6 :1 4 : 2
3 : 5
1 : 0 L.
Računi pod koši šarkarske lige so
II. slovenske kose v nedeljo raz-
jasnili in hkrati prevrgll marsikatero napoved, up ln željo na stran, če ne že povsem na glavo. V mislih imamo predvsem mesta, ki so trem Iiga-šem koprskega okraja pripadla na prvenstveni tabeli, čeprav bi sedaj, ko delamo povzetek njihove tekmovalne poti, hkrati lahko spregovorili
tudi o posledicah in morebitnih načrtih, ki jih je navrglo tekmovanje v sezoni 19G0.
Preselitev primorskega košarkarskega centra NI več dvoma, da se je letos primorsko košarkarsko središče preselilo iz Postojne v Ilirsko Bistrico, saj si je ondotni Partizan z zavzetjem
Prizor 7. nedeljske rokometne tekmo med ekipama ESS lz Dekanov. Izid tekmovanja 21:20 v korist smelih DekanCanov presenečenje za številne gledalce
Koper in moštvom je bil pravo
2. mesta v ligi dokončno priboril še formalno pravico, da si vsaj do prihodnje jeseni prisvoji vzdevek najboljšega košarkarskega kolektiva na Primorskem. Zanimivo je, da je dvoletna tekmovalna pot tega moštva za primorske športne razmere edinstvena. Bistričani so se v II. ligo prikopali šele predlansko jesen, odtlej pa so v tej sredini dvakrat zapored na-skalcovali sam vrh in čeprav ga niti prvič ln niti drugič niso uspeli osvojiti, so vendar dosegli neprimerno več, kot je bilo od njih pričakovati. Plasirali so se v I. ligo in si s tem izpolnili željo, ki jih je dve leti spremljala po slovenskih igriščih.
Na vprašanje, od kod tako sijajni uspehi tega teama, je odgovor na dlani. Uprava bistriškega Partizana je, zavedajoč se pomembnosti uspeha košarkarjev za nadaljnji razvoj športa in telesne kulture v tej občini, košarkarski ekipi zgradila novo betonsko igrišče, moštvo je oskrbela s finančnimi sredstvi za tekmovanja, našla mu je kvalitetnega trenerja, ki je igralcem vcepil nov sistem Igre in posredno s tem tudi voljo do zmage, hkrati pa je poskrbela za vzporedno rast košarkarskega naraščaja, ki „v trenutku kriz že posega v borbe I. petorke.
Zdi se, da tedaj že sam odnos društvenega vodstva do košarke razkriva del skrivnosti uspehov tega moštva in ni menda skrbi, da bi se moralo v prihodnji sezoni posloviti od I. lige. Podpora številnih gledalcev, ki redno spremljajo košarkarske borbe v mestnem športnem parku, pa po svoje tudi zagotavlja, da bodo v Ilirski Bistrici še dolgo gledali zares prvovrstne dvoboje pod koši.
POSTOJNA : VRHNIKA, 53 : 61 (30 : 24)
Preteklo nedeljo so postojnski košarkarji v zadnjem kolu II. lige gostovali na Vrhniki in izgubili srečanje z rezultatom 64 : 53 (24 : 30). Moštvo je nastopilo v povsem novi postavi z mladimi in še neizkušenimi igralci. Vseh šest starejših igralcev se je namreč poslovilo od igrišča in zato so bili Postojnčani črnogledi in niso zaupali v mlade sile, kar je bilo moč opaziti skozi vse leto. Ta črnogledost je bila pred nastopom na Vrhniki upravičena, ker se tehnično vodstvo ni potrudilo, da bi uvajalo nove mlade sile v prvo moštvo. Na igrišču se je vedno pojavljala le standardna ekipa, lcl pa v letošnjem letu nI kdo ve kaj prispevala k ugledu postojnske košarke.
To nezaupanje v nove moči je ovrgla tekma na Vrhniki. Mlado moštvo je vodilo vse do desete minute drugega polčasa proti fizično bolj vzdržljivim ln rutlniranim nasprotnikom. Po deseti minuti pa je nastala na igrišču prelomnica zaradi nešportne igre domačinov in sodnikov, ki sta spregledala marsikatero napako. V slačilnici so gostje sami priznali, da so na goste grobo štartali in jih nepravilno zaustavljali.
Debut mladih je uspel ln v naslednjem letu lahko pričakujemo, da bodo povrnili nekdanji sloves postojnske košarke.
Postojna : II. Bistrica 19:6
Mlajše košarkarice lz Postojne so se v nedeljo pomerile s svojimi so-vrstnieaml v Ilirski Bistrici. Srečanje so zaključile v svojo korist z rezultatom 19:6. Najboljše strelke pri Postojni so bile Savnik (9 košev), Garzarolli (6), Jankovič (3), pri Ilirski Bistrici pa Ziberna, ki je dala 3 koše.
VM31LIJ U
I/ zdbki
—	Kakšne dokumente? V Berlinu znajo napraviti imenitne dokumente, saj je padlo Nemcem v roke nič-koliko partizanskih dokumentov. Ali imate razen tega še kakšne dokaze, da niste ovaduh?
Zdaj se mu je že posvetilo, da je padel v pripravljeno zanko. Na čelu in ličnicah so se mu pojavile kapljice potu. Fazno sem motril vsak gib njegovih rok. Nikdar ne bom mogel pozabiti teh rok. Zdelo se je, kakor da jih je spre-letela drhtavica. Bile so pripravljene na vse. S komaj opaznim pogledom je ošinil moje roke in videč, da držim desnico v žepu suknjiča, je izgubil nekaj dragocenih sekund, ki bi mu bile potrebne, da z menoj obračuna. Vendar upanja še vedno ni izgubil. Jel je nadaljevati svojo igro.
—	Človek vedno čuti razliko med resničnim in izmišljenim življenjepisom, — je dejal pobito. — In potem se vedno nudi priložnost, da se takšnega človeka še enkrat preveri.
—	Strinjam se z vami, — sem dejal, — vendar to še vedno ni dovolj. Recimo, da je mogoče v vaš življenjepis podvomiti. In tedajci bi predložili vi povsem drugo verzijo svojega življenjepisa, mar ne? Na primer takšno. — Jel sem mu pripovedovati drugo, rezervirano verzijo, ki so jo sestavili v Berlinu.
Zdaj že ni več dvomil, da je padel v klopko. Vendar je bilo očitno, da je to človek močne volje. Celo nasmehnil se je.
—	Vendar mora imeti tudi druga stran nekakšne dokaze, da bi mogla podkrepiti svoje dvome.
—	Vam je vse to še premalo? — sem rekel kot bi nstrelil.
—	Da, premalo.
—	No, naj bo. Hočete, da vam pokažem neko dejstvo? Slecite si suknjič in srajco. Če nimate na hrbtu pod levo lopatico...
Zdajci je planil pokonci. Z roko je napravil bliskovito kretnjo. Prepozno. Iz svojega revolverja sem spustil vanj tri strele. Hropeče se je vzpel na prste, za hip obstal, iz-buljil svoje oči vame, potem pa z ropotom padel na mizo. V sobo sta pritekla zdravnik in kurir. Zdravnik se je sklonil nad ovaduhom in dejal po rusko:
—	Je že pokojnik .
—	Naša naloga je opravljena, — je dejal kurir slovesno, gledajoč na čudno zveriženo truplo ovaduha. — Nemara bi bilo bolje, ko bi ga prisilil', da bi povedal kakšne koristne podatke?
—	Ne, — sem odvrnil. Takšnile znajo molčati. Bilo ga je treba likvidirati. To je vse.
Nalogo sem tako izpolnil. Po načrtu operacije bi moral naslednjega dne s pomočjo ;lcgalcev zapustiti mesto in se vrniti v Dedov partizanski odred.
Toda zgodilo se je drugače ...
X.
Še pred zoro je prišel rešilni avto, s katerim so odpeljali ovaduhovo truplo. Odložili so ga pred glavnimi vrati neke hiše v glavni mestni ulici; na njem je bil listič papirja: »Takšna usoda čaka fašistične provokatorje.« Ko bodo mrtveca identificirali, bodo vedeli, komu je bil namenjen in v Berlinu bodo spet priložili kartico v kar-toteto »Izgubljen«.
Okrog poldne sem šel v svoj hotel. Dežurni je bil tisti portir, ki me je prvi dan registriral. Rekel sem mu, da ostanem v Vilni le še en dan, in ga vprašal ali je nujno, da se javim na policiji. Odvrnil je, da to ne bo potrebno.
Kosil sem v skromni hotelski restavraciji in šel v svojo sobo. Ne da bi se slekel, sem legel na posteljo in nameraval dremati kako uro.
Nenadoma sem se prebudil. Pogledal sem na uro. Bilo je pol šestih. Na hitrico sem se umil, si uredil obleko, vzel kovček in se oglasil pri portirju. Prosil sem ga, naj mi rezervira sobo še do jutri, če pa bom do večernega-vlaka svoje stvari opravil, bom že danes odšel domov, v Nemčijo.
Ko sem šel po ulici, me je neprenehoma preganjal» misel, kaj če je Ivan Ivanovič padel v roke gestapu?
Nehote sem prišel do komisijske trgovine, kjer mi je gospodar napovedal za danes sestanek. Niti najmanj nisem mislil nanj, ti dve urici, ki sta mi še ostali do poslovilne javke, sem hotel zapraviti čas s sprehodom, pa sem povsem samodejno prišel semkaj. Ustavil sem se pred izložbenim oknom. Trgovec me je opazil in dajal z rokami znake. Zdaj se je bilo že nemogoče izogniti.
Trgovec je pritekel skozi vrata in mi pomahal:
—	Pozdravljeni! Bal sem se že, da vas ne bo.
V skladišče me je peljal po stranski poti, preko dvorišča. Ni me vodil v tisto sobico, kjer sva govorila prvikrat, marveč me je odvedel v svoje stanovanje. Urejene je bilo precej razkošno, čeravno ne preveč okusno in se je sestajalo iz več sob. Trgovec me je privedel v salon in tam sem ugledal gestapovca v popolni uniformi in s križcem okoli vratu, ki je lagodno zleknjen sedel v naslanjaču.
Zamrlo mi je srce in kolena so mi klecnila.
—	No, vidite gospod polkovnik, imel sem prav. Vseeno je prišel. — je dejal ponižno.
—	Dober večer, — je rekel gestapovec malomarno irc vstal.
—	Dober večer, — sem odvrnil z negotovim glasom.
Polkovnik se je zasmejal.
—	Ste mar presenečeni? Ah nič, nič, vedite, do so tudi med gcstapovci ljudje, ki se ne ukvarjajo le s svojim neprijetnim delom. Sedite, prosim.
Sedel sem na rob stola ln z desnico nehote segel v žep, kjer sem imel revolver. Trgovec je sedel na divan, precej daleč od naju.
Poklicna
Nedolgo tega so obiskali trije visoki uradniki francoskega pravosodnega ministrstva zapore v Bars Le Docquese. Prišli so na inšpekcijo. Ko so obiskali glavni blok celic, so se nenadoma za njimi zapahnila
OS. olttobra 1360 o ZADNJA STRAN o LETO IX. — ST. 44
Smrt še vedno
Bilo jo 17. septembra letos. Običajen deževni dan, čeprav se je tudi učencem gradinske osnovno šole zdel s svojimi črnimi oblaki, ki so grozeče potovali po nebu, dokai nenavaden. Sicer pa so se letos tudi gradinski otroci navadili na tak nebes in pri pouku niso bili zaradi tega nič mirnejši kot običajno. Tudi če bi jim kdo napovedal, da preži ta trenutek na strehi njihovo šolo smrt, tega najbrž v svou otroški preprostosti no bi verjeli.
Mlada učiteljica je pravkar poklicala k tabli 10-let-no Marijo, tako da je bil sedež v srednji vrsti zadnje klopi prazen. 2e v naslednjem hipu je razvejan slepeč blisk presekal z rezkim treskom nevihtno nebo in usodni krak se je usmeril v streho šole, ali točneje povedano, v strelovod, ki je spričo višine, na kateri stoji šola, zares vabljiv cilj za strelo. Otroci 4. razreda so s svoio učiteljico vred onemeli od groze, kajti iskreči električni naboj si je utrl not skozi strop prav nad izpraznjenim sedežem male Marije, ki je stala vsa trda od strahu ob učiteljici pri tabli.
V tistem trenutku se najbrž nihče ni zavedel strašne nevarnosti, ki je tokrat
CEPIVO PROTI POROKI
Poznani pariški advokat Re-ne Florion je nepoboljšljivi samec, zato ga je pred nedavnim neki novinar vprašal, zakaj se še ni poročil in kakšne predsodke ima pred ženitvijo. Advokat mu je odvrnil: »Nikdar se ne bom poročil. V svoji praksi sem vodil štiri tisoč ločitvenih pravd in vse to je bil zame nekakšen serum proti zakonskemu jarmu.«
DOBRA KAVA V COSBYJEVI CERKVI
Newtonu Cosbyju, protestantskemu pastorju, ni mogoče odrekati podjetnosti in smisla za trgovino. Da bi pritegnil čim več vernikov, je osnoval cerkev, ki je pravzaprav kavarna. Cerkev-kavarna ima kuhinjo s toplimi in hladnimi jedrni, namesto orgelj pa ima avtomat z najnovejšimi gramofonskimi ploščami. V tej cerkvi »ministrirajo«. natakarji, ki so Cosbyjevi privrženci, vendar jim je prepovedano, da govore o veri, razen če tega Izrecno ne zahtevajo gostje.
FILMI IN KNJIGE
O JEDRSKI ENERGIJI
Zvezna komisija za jedrsko energijo jo pripravila v okviru Mednarodnega sejma tehnike v Beogradu razen propagandno razstavo tudi več poučnih filmov Ln izdala vrsto knjig in pu-blikacj o mirnodobski uporabi jedrske energije. Filme bodo predvajali v času razstavo in tudi po njej v želji, da bi kar najširši krog državljanov ju delav-cov seznanili z revolucijo, ki jo v proizvodnjo vnaša uporaba atomske energije.
Na sliki je italijanski zunanji minister Segni, fotografiran v dvorani palače Združenih narodov v New Yorku, kjer zaseda Generalna skupščina OZN, medtem ko ves zamišljen posluša ostre napade avstrijskega zunanjega ministra Kreiskega na italijansko politiko do avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem. Segni je nato pred Generalno skupščino obširno odgovoril in pobijal navedbe Avstrije z utemeljitvijo, da je avstrijska narodna manjšina v Italiji prav gotovo ena izmed manjšin v svetu, ki ima največ pravic in z njo najlepše ravnajo
NAJVEČJA ANTENA
Na prostoru Puerta Rica bodo pričeli v začetku prihodnjega leta graditi največjo radarsko anteno na svetu. Imela bo obliko krožnika s premerom 350 metrov, kar je le nekaj manj kot 10 hektarov. Domet radarskih valov, ki jih bo antena oddajala, bo približno 70 milijonov kilometrov. S to radarsko anteno bodo lahko znanstveniki raziskovali površino Marsa in drugih planetov vse do Jupitra.
težka železna vrata. Ključar, ki jih je vodil, je hotel s ključem odkleniti vrata, toda ključ mu je ostal v ključavnici in se zlomil. Je-čarji in inšpektorji so si ns. vso moč prizadevali, da bi vrata odprli, toda zaman. Navsezadnje je visoke goste iz Pariza rešil nek kaznjenec, ki jo v zaporu delal pokoro zaradi svojih mojstrskih vlomov. Vzel je kos žice in z največjo lahkoto odklenil vrata. Zdajci se je zaslišalo iz vseh celic žvižganje in roganje jetnikov, ki so na ta način pospremili osramočene inšpektorje na svobodo.
Ivonne Craig je bila šc preti nedavnim komaj znana plesalka v »Ruskem baletu« v Mon-tecarlu. Pripetilo pa se je, da jo je videl ameriški filmski pevec Bing Crosby, ki se je po naključju na svojem obisku v Monaku spotaknil ob njen lokal. Z zanesljivim občutkom poznavalca je 23-lctne dekle ocenil in ji že ponudil vlogo glavne igralke v svojem novem filmu, glasbeni reviji »High tirne«. Vsaj za nekaj časa ji je zagotovljen položaj v filmskem svetu, ostalo pa lic pokazala bodočnost
— Toda možek, nikar se ne jezi name! Saj vendar veš, da več denarja ko zapravim, več Idej se ti poraja, da ga Ka-služiš ...
preži v Gradinu
PREDSEDNIK SENEGALA -AVTOR DRŽAVNE HIMNE
zadela k sreči v — prazno. Zares, Marija je prehitela smrt samo za minuto, dve.
S to ugotovitvijo bi lahko bilo konec naše zgodbe iz Gradina, če ne bi bilo posredi še strelovoda, ki je zaradi neopravičljive malomarnosti odgovornih že lep čas pokvarjen. Nihče namreč ne pomni, kdaj so ga zadnjikrat obnovili, zato so tudi brez težave ugotovili, da je vzrok za to nenavadno pot strele iskati v pretrgani ozemljitvi odvodne žice prav v višini usodnega mesta, kjer si je strela utrla pot: skozi zid in strop nad Marijin sedež. Žal tudi ta opomin ni zalege], čeprav je vodstvo šole že preteklo leto zaprosilo Svet za prosveto in kulturo pri ObLO Koper, naj zagotovijo sredstva za to nujno ponravilo. Pov'sem razumljivo, da so vaščani zaradi takega odnosa do pokvarjene naprave, ki ogroža življenje otrok, lahko upravičeno ogorčeni. Na drugi strani pa vzbuja začudenje samo ravnanje Gradčanov, saj bi z nekaj metri žice lahko sami podaljšali pretrgano žico in jo zakopali v zemljo.	b
Z oliale Kaspijskega jezera, kjer so najbogatejši petrolejski vrelci Sovjetske zveze, pelje daleč v morje poseben pomol z naftovodom, kjer se neposredno polnijo tankerji s surovo nafto. Pomol je eden izmed zelo posrečenih zamisli sovjetskih inženirjev, ki so ob vijugali edinstvenega pomola postavili tudi stanovanjske bloke za tehnično osebje ob naftovodu
Glasbenai
Poročajo, da Je policijski prefekt nekega francoskega okrožja pričel borbo proti Javni uporabi prenosnih tranzi-storslcih sprejemnikov in objavil odlok o prepovedi takšnega muziclranja na vseh Javnih prostorih. Z vseh strani so se namreč množili javni protesti ln so se množile zahteve, naj oblasti energično prepovedo Javno uporabo teh aparatov zaradi neznosnega hrupa, ki ga povzroča vsak aparat s svojim različnim igranjem. Ti ukrepi bodo zdaj verjetno izzvali protest proizvajalcev malih tranzistorjev, saj so jih samo V Franciji prodali lansko leto 1,700.000. Ne glede na to pa zdaj že krožijo lollcljske patrulje po cestah, plažah, javnih lokalih in ča-talnicah ln na kraju samem, caznujejo vsakogar, ki Javno uporablja tranzistor.
Podobno poročajo že tudi iz
nadloga
nekaterih drugih večjih evropskih mest ln mogoče bomo morali kmalu misliti na to tudi pri nas, kajti v turističnih krajih ni več redek primer, da Igrajo v javnih lokalih na več mizah tranzistorji.
AVTO S PODSTREŠJEM
Neki avstralski inženir je prišel na izvirno zamisel, kako ohladiti notranjščino avtomobila v času poletnih pripek. Napravil je načrt za dvojno streho pri avtomobilih. Streha Je napravljena iz steklenih vlaken (flberglasa), ki sončne žarke odbijajo, njihova toplota pa se v medprostoru obeh streh povsem paralizira. Poskusi so pokazali, da se v avtomobilu s takšno streho zmanjša temperatura v poletni vročini tudi za več kot 10 stopinj Celzija.
KRAVJI DOPUST
Na stockholmskem inštitutu za poljedelstvo in živinorejo delajo že dolgo poskuse, kako bi povečali mlečnost krav. Strokovnjaki tega inštituta so odkrili kaj preprost recept: kravi je treba dati malo dopusta. Ob sobotah je ni treba molsti. Redni sobotni premor, ki je trajal 16 ur, je dal takšne rezultate, nad katerimi so se najbolj začudili strokovnjaki sami.
Nenehno deževje je letos tudi z naše obale pred časom pregnalo lepe jesenske dni in z njimi ptice selivke. Na sliki so tisoči drozgov, ki se te dni zbirajo in še zadnjič poklepetajo na žicah daljnovodov visoke napetosti v neposredni koprski okolici — dokler se ne bodo dvignili in poleteli na skupno selitev proti jugu. Po navadi v — smrt. Ta Jih čaka v brezštevilnih zasedah v sosedni Italiji, kjer jih lovci lovijo z mrežami in strelnim orožjem. Italijani opravičujejo to brezdušno uničevanje ptic s tem, da drozgi baje pojedo kilogram oliv dnevno (!). Tudi pri nas v Istri imamo oljke in drozge, pa se še ni nihče pritožil, da drozgi požrejo vse olive. SIcer pa se protesti proti uničevanju ptic slišijo že tudi v sami Italiji — čeprav imajo vse gostilne po južni Italiji te dni na jedilniku kot posebno poslastico — pečene drozge
Zgodovina ne pozna primera, da bi narodno himno napisal predsednik države. To je napravil sedaj predsednik Senegala, profesor književnosti in pesnik Leopold Sengor. Senegal je namreč država, ki je pred nedavnim postala neodvisna. Med drugim pravi se-negalska himna tudi: »Sonce nad našimi bojaznimi, sonce nad našimi upi; na noge, o bratje, Afrika se osvobaja. Kvišku Senegalci, vi, ki ste ml več kakor bratje, del mojega srca.«