CENA 35 DIN bomo lotili gospodarstvu LETO IV. • ŠTEVILKA * ICNH 1965 _ f H-L. Z vso resnostjo se notranjih izboljšav v Člani občinskega komiteja zveze komunistov so na zadnji seji, ki jo je vo¬ dil SEKRETAR KOMITEJA FRANC LEVEC, OCENILI, DA BO NOV GOSPODARSKI SISTEM BO¬ LJE VPLIVAL NA KVALITETO DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV. MNENJA SO BILI, DA JE DO¬ SEDANJE ADMINISTRATIVNO POSEGANJE V GOSPODARSTVO POGOSTO OVIRALO NJIHOVO Letošnjega pohoda iz Ljubljane čez Žužemberk, Občice, Črmošnjice v Semič se je udeležila tudi patrola Notranjskih partizanskih kurirjev. Prvi od leve strani na sliki ni poznan, ostali pa so: Zalar, Jelen, Stojan, Polde, Živko, Djoni in Adam. Navedena so seveda partizanska imena. Želimo jim še veliko takih srečanj DELOVANJE. Komunisti so smatrali, da sedaj stojimo sredi priprav o realizaciji kongresnega gradiva. Konkretno so se dogovorili, kakšne so naloge komunistov v naporih, da se spre¬ jeti sklepi uresničijo. Zavzeli se bodo za izpopolnjevanje gospodar¬ skega sistema, ki naj postane tak, da bo omogočil optimalno delova¬ nje delavskega samoupravljanja, svobodnejše delovanje zakona vrednosti in tako gospodarsko pla¬ niranje, ki bo vsklajeno z delav¬ skim samoupravljanjem. Najvaž¬ nejše je, so ugotavljali komunisti, da se orientirajo na probleme, ki nastajajo v samih delovnih orga¬ nizacijah. Zato bo na sistemu sa¬ moupravljanja in organizatorjih dela slonel velik delež odgovorno¬ sti in naporov. Podprli bodo tiste napredne sile v delovnih organi¬ zacijah, ki razumejo nastajajoče procese in so pripravljeni uspešno peljati delovne kolektive skozi na¬ stajajoče težave. Eden osnovnih sklepov, ki so ga postavili člani Zveze komunistov je ta, da se zavzamejo za tak eko¬ nomski sistem, ki naj spodbudi in¬ tenzivnejše gospodarjenje in hi¬ trejše naraščanje družbene pro¬ duktivnosti dela in na tej podlagi tudi življenjskega standarda. Po¬ trebno je, da se v delovnih organi¬ zacijah opusti ekstenzivno gospo¬ darjenje in da se preide na inten¬ zivno. Jasno je, da je ta preusme¬ ritev edino mogoča s krepitvijo delavskega samoupravljanja, po¬ večanjem gospodarskih odločitev samih proizvajalcev posebno na področju enostavne in razširjene reprodukcije. Ugotavljali so, da imamo že primere kolektivov, ki so ma podlagi temeljitih analiz prišli do tega, kjer imajo skrite re¬ zerve v proizvodnih stroških. To so dosegli predvsem tam, kjer so ustvarili ugodno vzdušje, da je lahko prišla do izraza sposobnost in intenzivnost slehernega delav¬ ca, kjer imajo izdelan sistem na¬ grajevanja vseh in to od nepo¬ srednega proizvajalca do organi¬ zatorjev dela. Mnenja so bili, da se opozori komuniste v gostinskemu podjet¬ ju, kjer je potrebno ugotoviti nji¬ hove ekonomske kazalce in nujno podvzeti ukrepe za boljše poslo¬ vanje. Dejstvo je, da se je na področju turizma napravilo velik korak, vendar pa naše gostinstvo, ki bi moralo to koristiti, v mnogo- čem zaostaja. Poleg gostinstva je potrebno, da se tudi ostale tercial- ne dejavnosti hitreje razvijajo. Ko so govorili o aktivnosti sub¬ jektivni sil v delovnih organizaci¬ jah, so člani komiteja smatrali, da bi bilo potrebno poleg gospodar¬ skih nalog postaviti tudi zahtevo, da se posveti čas politični aktivno¬ sti za izpopolnitev statutov in pra¬ vilnikov delovnih organizacij. Na ta način bodo čvrsto postavljeni in določeni socialistični odnosi znotraj kolektivov. Ce bo to uspelo, se bodo kolek¬ tivi tudi po tem ravnali in ne bo toliko problemov okoli odnosov, ki jih danes zasledimo v marsika¬ teri organizaciji. Glede investicij so si bili edini, da je to potrebno usmeriti le v modernizacijo proizvodnje, ki se najhitreje obrestuje in še te naj bodo rezultat temeljitih analiz za iskanje notranjih proizvodnih re- rezerv. Komunisti, ki delajo v občin¬ skem komiteju, bodo enotno na¬ stopali s težnjo, da angažirajo vse člane zveze in nadalje vse člane kolektivov, da se po svojih zmož¬ nostih vključijo v reševanje in uresničevanje pravilnih gospodar¬ skih smernic. Mobilizirali bodo ■MBM — — Ustanovljena je krajevna skupnost Nova vas Na predlog krajevne organizaci¬ je SZDL je zbor občanov sprejel sklep o ustanovitvi krajevne skup¬ nosti za območje Bloške planote. O predlogu'je že razpravljala ob¬ činska skupščina in potrdila statut krajevne skupnosti in podala so¬ glasje o ustanovitvi krajevne skupnosti s sedežem v Novi vasi. Svet krajevne skupnosti je žc imel sejo, na kateri so razpravlja¬ li o aktualnih gospodarskih pro¬ blemih. vse sile, ki so sposobne in dolžne rešiti probleme. Jasno jim je, da se morajo boriti, da bodo stvari iz¬ vedene, potem bodo tudi rezultati, drugače pa lahko ostane samo pri besedah. Podprli bodo vse sile v Če bežno pregledamo delo, ki ga opravijo v Zdravstvenem domu Cerknica, bomo ugotovili, da so samo v prejšnjem letu opra¬ vili 60.506 pregledov. Prvih pregle¬ dov je bilo 10.117, ponovnih 33.999, ostalih medicinskih storitev pa 15 tisoč 790. Od tega števila je bilo aktivnih zavarovancev 24.536, kmetijskih zavarovancev 6.928 in ostalih zavarovancev 13.252. Šol¬ skih otrok so pregledali v sploš¬ nih ambulantah 835, predšolskih pa 1.127. Kvaliteto dela ambulant pa so izboljšali novo nabavljeni apara¬ ti. Nujno bi potrebovali še rent¬ genski aparat predvsem zaradi stikanja zlomov in za ugotavlja- delovnih organizacijah, ki se bori¬ jo za intenzivnejši način gospodar¬ jenja, za izdelan sistem nagraje¬ vanja po delu, za formiranje eko¬ nomskih enot in za socialistične družbene odnose. Šli bodo v ko¬ lektive, z njimi probleme predi- skutirali, iskali najboljše rešitve ter jih mobilizirali, da bodo stvari postavljene na svoje mesto. D. MAZI nje ostalih poškodb. Istočasno pa bi potrebovali tudi ustrezni stro¬ kovni kader in prostor za razvi¬ janje filmov. V planu za letošnje leto imajo ureditev opreme in in¬ štrumentov za manjše kirurške intervencije. Težkoče jim predvsem zadajajo tesni prostori, katere niso mogli urediti. Težave imajo tudi z ron- genskim aparatom, ki je bolj slab, saj morajo bolnike s poškodbami pošiljati v Ljubljano, kar znatno povečuje stroške. Tudi z voznim parkom ni vse v redu, saj je eden od avtomobilov vedno v po¬ pravilu, kar se občutno pozna pri majhnem številu vozil. Delo ZD - Cerknica prikazano v številkah GLAS NOTRANJSKI 2 Člani svetov skupščine občine Cerknica Pred kratkim so bili na občin¬ ski skupščini izvoljeni naslednji sveti: Svet za industrijo in obrt: Pred¬ sednik inž. Tekavec Franc, ing. Medžugorac Karlo, Srpan Tone, Kraševec Jože, Anzeljc Drago, ing. Novak Zmago, Perušek Franc, Klemenc Franc, Intihar Ivan in ing. Danikov Milka. Svet za komunalna, stanovanj¬ ske zadeve in urbanizem sestavlja¬ jo: Predsednik Lesar Jože, Mazi Dane, Šilc Jakob, Hrbljan Andrej, Kovač Franc, Kakše Stane in Av¬ sec Jože. Svet za splošno upravo in no¬ tranje zadeve: Predsednik Tavželj Franc, Plos Tone, Mlakar Franc, Plos Miro, Šilc Andrej, Lončar Srečo in Mohar Danilo. Svet za zdravstvo: Predsednik Gašpar Štefan, dr. Emil Truden, Krajc Anton, Kebe Mara, Koro¬ šec Madildia, Strle Milka in Ven¬ gust Erna. Emil, Strle Milan, Lavrenčič Ja¬ nez, Klaus Ivan in Kranjc Darko. V stevu za blagovni promet, tu¬ rizem in gostinstvo so: Predsed¬ nik Telič Jože in člani Mišič Mi- hajlo, Tomc Alojz, Klemenc Franc, Lavrenčič Janez, Manfreda Janko, Gregorka Ivan, Vidmar Jože in Bavdek Bojan. Svet za prosveto, kulturo in te¬ lesno vzgojo: Predsednik Arko Dušan, Brglez Slavko, Arko Metod, Benčina Miloš, Brecelj Džordže, Cebohin Franc, Toni Vinko, Popek Franc in Koščak Franc. Svet za delo: Predsednik Udovič Ančka, Gregorič Jakob, Trampuž Vlado, Urbas Janez, Koščak Tone, Trošt Miran in Pleško Milan. Svet za kmetijstvo in gozdar¬ stvo: Predsednik ing. Martinčič Jože, ing. Jarčevič Božidar, Mlinar Karlo, Mule Milan, Zigmud Anton, Šega Stane, Zakrajšek Alojz, Za- pušek Darij in vet. Kardin Dušan. Nekaj novih zakonskih določil o ocenjevanju in napredovanju v osnovni šoli STARŠI! SPROTI SPREMLJAJTE IN VZGAJAJTE SVOJE OTROKE ZA VSAKODNEVNO DELO V ŠOLI Po novem zakonu mora učenec prvega razreda, tudi če ima samo eno negativno oceno, razred ponavljati, ne glede na to iz katerega pred¬ meta je bil negativno ocenjen. Od drugega do sedmega razreda pa učenec lahko napreduje z eno negativno oceno samo v primeru, če iz istega predmeta v prejšnjem šolskem letu ni bil negativno ocenjen. V prihodnje bo po šolah vedno več tistih, ki bodo razred ponavljali. V osmih razredih pa bo manj takih, ki bodo imeli popravne izpite iz tistih predmetov, s katerimi so bili učenci doslej večkrat negativno ocenjevani. Uspešno končajo osmi razred torej le tisti učenci, ki so iz vseh predmetov pozitivno ocenjeni. V slučaju, da imajo v osmem raz¬ redu v spričevalu eno ali več negativnih ocen, lahko te ocene popravijo z izpiti do dopolnjene sedemnajstletne starosti. Po uredbi, ki jo je izdal republiški sekretariat za šolstvo v mesecu maju letos, je edini možni rok za opravljanje popravnih izpitov med 24. in 31. avgustom. Glede na to, da po novem določilu prvega roka ni več, se bodo učenci s po¬ pravnimi izpiti lahko vpisali v nadaljnje šole jeseni. Takrat pa je že pozno in je zelo malo možnosti za sprejem v katerokoli šolo. Zato učenci — v bodoče ne tvegajte in se rajši pridno učite, da ne bo poprav¬ nih izpitov in podobnih nevšečnosti. Svet za socialno varstvo in var¬ stvo družine: Predsednik Truden Vilma, Kočevar Danica, Tani Ma¬ rija, Kovačič Jože, Istenič Andrej, Zemljak Olga in Mlakar Rezka. Najboljše zdravilo brez deviz Svet za družbeni plan in finan¬ ce: Predsednik Orel Marija, Klan¬ čar Vera, Drole Magda, Šega Jože, Kralj Štefan, Mlinar Danilo, Tro- tovšek Dušan, Bombač Jernej, Jernejčič Jože. Svet za šolstvo: Predsednik Ko¬ vačič Jožica, Gornik Slavka, Knez Konrad, Kraševec Jože, Mercina Za boljšo preskrbo mleka Kot v prejšnjih letih je tudi le¬ tos Izvršni svet skupščine SRS sprejel odlok o pr emir an ju mleka iz republiških sredstev v višini 7.5 dinarjev za liter kupljenega in predelanega svežega kravjega mleka na območju Slovenije. Po¬ goj je, da občine s svojim odlokom zagotovijo 7.5 din premije tistim delovnim organizacijam, ki mleko prodajajo neposredno potrošnikom na območju posamezne občine. Po¬ leg navedene premije pa je bil izdan še odlok, da se dodatno v letošnjem letu premira mleko, ki ga odkupujejo mlekarne od druž¬ benih gospodarstev in zasebnih proizvajalcev, če ti sodelujejo pri proizvodnji in prodaji mleka z de¬ lovnimi organizacijami. Iz republiških prorač. sredstev se bo izplačevala premija za tisto mleko, ki se predeluje v mlečne proizvode, iz občinskih sredstev pa za tisto mleko, ki gre sveže potroš¬ nikom na območju občine. Ti ukrepi so bili sprejeti zaradi zboljšanja stanja preskrbe z mle¬ kom, katero je v kritičnem stanju. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, ker se vidno zmanjšuje stanje krav molznic. Podatki govorijo, da se je stanje krav molznic zmanj¬ šalo nasproti letu 1962 za 16 %. Občinska skupščina je že sprejela odlok o premijah za mleko, saj je to ob sedanjih zamrznjenih cenah nujen izhod. S tem se bo pripo¬ moglo k izboljšanju položaja go- vedarske proizvodnje in zboljša¬ nje preskrbe mleka potrošnikom po zmernih cenah. Občinske in vse krajevne orga¬ nizacije Rdečega križa v Cerknici polne roke dela s pripravami za krvodajalsko akcijo, ki jo je po programu tehnično izvedel Repub¬ liški zavod za transfuzijo krvi v naši občini letos med 1. in 7 ju¬ lijem. Vrše se sestanki, stopamo v stik z drugimi množičnimi organizaci¬ jami, predvsem s Socialistično zve¬ zo delovnega ljudstva, s sindikati njihovimi delavskimi sveti in z vso javnostjo, ki mora biti močno razgibana in odgovorna za uspeh tega preventivnega, splošno zdrav¬ stvenega podviga. Naši zdravniki skušajo v poljudno strokovni obli¬ ki na mnogih predavanjih, ki jih imajo v vseh večjih krajih občine, občanom pojasniti, odkod dobivajo vsi naši zdravstveni zavodi tiste velike množine krvi, ki jo rabijo dan za dnem za zdravljenje tistih bolnikov, ki se znajdejo nenado¬ ma na robu groba in jim le hitri pretok človeške krvi vrne zavest, zboljšanje in ozdravljenje, težki poškodovanci, izkrvavljenci, za¬ strupljen« in najrazličnejši bolni¬ ki, ki jih celokupna medicina zdravi s tem najuspešnejšim zdra¬ vilom ter jih vrača na delo.) Od¬ govor se glasi: Kri je sestavni del človeškega telesa in če jo potre¬ bujemo, jo moramo dobiti le od sočloveka. Dobava je enostavna, ne potrebujemo nobenih deviz, vsaka danes že zoprna hajka za devizami odpade, izognemo se jezi, ker so devize že dodelili za dobavo mogoče lepotičnih sredstev, ne pa za zdravila, ker so nujno potreb¬ na. Pri dobavi človeške krvi je potrebna le uvidevnost, človeko¬ ljubje, spoznanje, da se le ob ude¬ ležbi vseh sposobnih izognemo ne¬ varnosti, da zmanjka krvi našim zdravstvenim zavodom. Kako se jezi in je obupan bolnik, ki v le¬ karni ni dobil na zdravniški pred¬ pis zdravila, ki mu je nujno po¬ trebno! Kaj bi bilo, če bi zdrav¬ stvenim zavodom zmanjkalo krvi in bi zdravnik v popisu bolezni za¬ pisal: »Potrebna transfuzija krvi se ni izvršila, ker ni krvi na raz¬ polago.« V prvem primeru razo¬ čaranje in obsojanje lekarne, ki je mogoče še najmanj kriva za to malomarnost »Farmisa« in vseh farmacevtskih dobaviteljev, pred¬ vsem pa tistih činiteljev, ki doba¬ vi zdravil ne dajejo prednosti pred dobavami drugih, večkrat luksuz¬ nih potrošnik dobrin. V drugem primeru pa grenka samoobtožba! Nismo bili sposobni in voljni dobaviti dovoljne količi¬ ne krvi, manjkalo nam je človeko¬ ljubja in požrtvovalnosti. Ne mo¬ remo se jeziti ne na administraci¬ jo ne na devize! Vse je bilo pri¬ pravljeno, vse je čakalo, le krvo¬ dajalcev ni bilo dovolj. Za kritje stroškov zbiranja krvi pa je do¬ volj močan tudi naš dinar. V naši občini ima krvodajalska akcija že svojo zgodovino. Se vsa¬ ko leto smo dosegli predvideno število krvodajalcev in ekipa za zbiranje krvi je odhajala zadovo¬ ljna. Bili so seveda tu in tam kaki spodrsljaji v prihajanju in dova¬ žanju krvodajalcev na mesto od¬ vzema s strani posameznikov, go¬ spodarskih organizacij in seveda tudi organizacij RK. Vedeti mora¬ mo, da vsak nered v tem oziru sproži pri oddaji krvi zastoj in s tem nepotrebno čakanje prostovo¬ ljcev. Upajmo, da se bo naš lepi dan krvodajalstva letos zopet ponovil v vsej svoji navdušenosti in mo¬ ralnem ter človekoljubnem uspe¬ hu! Komisija za krvodajalstvo Ob. o. RK Cerknica Dr. P. S. Nenehno prihajajo žejni železni konjički na črpalko na Rakeku. Pogostokrat pa je videti tudi motoriste iz oddaljenih krajev, ki vzamejo s sabo še rezervo v kanglah. Z vljudnimi prodajalci je vsak zadovoljen QLAS NOTRANJSKE 3 t V bodoče več skrbi strokovnemu izobraževanju kadrov, KI DELAJO Z LJUDMI Kot smo ze poročali v eni izmed zadnjih številk našega časopisa o možnosti ustanovitve podružnice društva kadrovskih delavcev Slo¬ venije, je bilo na predlog posa¬ meznih sodelavcev in Občinskega odbora SZDL Cerknica sklicano prvo posvetovanje zastopnikov iz delovnih organizacij, šol in usta¬ nov. Posvetovanje je bilo 17. junija. Udeležili so se ga predvsem kad¬ rovski delavci iz podjetij, šol in ustanov. Razprava na posvetova¬ nju je pokazala, da smo kadrovski problematiki posvetili doslej pre¬ malo pozornosti. V bodoče bo po¬ trebno posvetiti več skrbi vsem oblikam izobraževanja neposred¬ nih proizvajalcev, saj se predenj postavljajo čedalje težje naloge proizvajalca in upravljalca. Vsi Prekrškov je Analiza je pokazala, da so pre¬ krški, glede na prejšnja leta vid¬ no zmanjšujejo. Posebno se zmamj- šujejo prekrški vožnje brez luči, s kolesi in vprežnimi vozili. Se vedno pa je dovolj težjih prekrškov zaradi vinjenosti kate¬ rih je bilo v prejšnjem letu kar 37. Takim osebam so bile, poleg denarnih kazni, odvzeta tudi voz¬ niška dovoljenja za dobo od treh mesecev. Se vedno je dovolj tudi takih, ki vozijo brez vozniškega dovoljenja. Ti so bili kaznovani z denarno kaznijo do 5.000 din, v posameznih primerih pa tudi več. Sicer pa je bil v prejšnjem letu odstotek izrečenih denarnih kazni dokaj širok, saj je bilo kaznova¬ nih 267 oseb s skup. vsoto 152.500 dinarjev s strani organov ljudske milice, 21 oseb s strani občinske¬ ga sanitarnega inšpektorja in 4. prisotni so dali skupno izjavo, da je nujno potrebno sodelovanje vseh kadrovskih delavcev na ob¬ močju občine. Izvoljen je koordi¬ nacijski odbor, ki je dobil nalogo, da s pomočjo odgovornih kadrov¬ skih delavcev po podjetjih izdela temeljito analizo o celotni kadrov¬ ski problematiki. Analiza bo dob¬ ro koristila sestavi programa na¬ daljnjega izobraževanja kadrov¬ skih delavcev, da bodo le-ti za svoje zahtevno delo kar najbolj usposobljeni. Program izobraževa¬ nja bo s pomočjo strokovnih kad¬ rov posredovala Delavska univer¬ za. Izvoljeni odbor je dobil še na¬ logo, da pripravi vse potrebno za ustanovitev podružnice društva kadrovskih delavcev Slovenije. BOST čedalje manj osebe s strani občinskega tržnega inšpektorja. Skupaj je torej bilo v prejšnjem letu kaznovanih 983 ob¬ čanov ali 37 manj kot v letu 1963. Skupni znesek vseh izrečenih kaz¬ ni v letu 1964 je bilo 2.179.500 din. Prekrški zoper javni red in mir se v večji meri pojavljajo v lokalih. V letu 1964 je bilo izrečenih 13 za¬ pornih kazni v trajanju 145 dni ali od 10 do 15 dni zapora. Tudi ti prekrški so nasproti prejšnjemu letu v vidnem upadanju. Še zmeraj pa so primeri kroš- mijlaiiijieinjai od! oseb iz južniiih kraljev ki prodajajo razne predmete od hiše do hiše vmes pa še prosjačijo. Proti takim osebam so bile izre¬ čene kazni s takojšnjim nastopom, lažje primere pa so kaznovali z iz¬ gonom iz občine. Tudi teh prime¬ rov je čedalje manj, to pa pred¬ vsem zato, ker se proti takim ose¬ bam storjeni takojšni ukrepi. Hekai o novem zakonu o varnosti prometa na cestah Od 1. aprila dalje je v veljavi novi Zakon o varnosti prometa na javnih cestah (Ur. list SFRJ (štev. 14/65). Zakon določa temeljne pravice cestnega prometa, sistem promet¬ nih znakov in temeljne pogoje za pridobitev vozniškega dovoljenja. Določbe so enotne za vso državo in v skladu z mednarodnimi po¬ godbami, M jih je podpisala na¬ ša država. Novi zakon določa, da ne sme voziti motornih vozil tisti, ki je tako utrujen, bolan ali v takem duševnem stanju, da ni zmožen zanesljivo upravljati vozila. Ravno tako je prepovedano upravljati vozilo taki osebi, ki je pod vplivom alkohola ali kakšnih drugih mamil. Da je pod vplivom alkohola, se smatra ta¬ krat, kadar se ugotovi 0.5 promi¬ la alkohola v krvi. Hitrost vozila mora voznik pri¬ lagoditi stanju cest, vremenskim razmeram, stanju vozila, gostosti prometa in ostalim prilikam, ki jamčijo varno vožnjo. Ravno tako ne sme biti v nor¬ malnih razmerah hitrost na jav¬ nih cestah omejena pod 30 km na uro. Novi zakon določa, da mora ko¬ lesar voziti po skrajni desni stra¬ ni, če jih je pa Več, marajo vo¬ ziti drug za drugim. Kolesa mo¬ rajo imeti spredaj luč za osvetli¬ tev ceste, zadaj pa rdeče refleks¬ no steklo, M mora biti ponoči vid¬ no, če ga osvetli motorno kolo z bleščečimi lučmi na razdaljo 100 metrov. Vsak pešec mora hoditi po pločniku. Na cesta zunaj naselja, kjer pločnikov ni, ali drugega po¬ dobnega prostora za pešce, mo¬ rajo pešci hoditi po skrajni levi strani ceste v smeri hoje. Če pa gredo pešci v organizirani skupi¬ ni, pa morajo hoditi po skrajni desni strani ceste. Kdor je blizu kraja prometne nesreče, je dolžan pomagati ra¬ njenemu. Vsak voznik mora na zahtevo pristojnih uslužbencev prepeljati ranjenca do najbližje¬ ga zdravstvenega zavoda. Vozniki morajo pomagati ra¬ njencem še' pred prihodom or¬ ganov za notranje zadeve, razen če že pričakujejo prihod vozila za prvo pomoč ali je poškodba taka, da bi nestrokovni prevoz poslabšal stanje ranjenca. Kandidat za voznika odloča sam, kako se bo pripravljal na vozniški izpit in katerega vozni¬ ka si bo izbral, da ga bo pouče¬ val v praktični vožnji. Kandidata sme učiti praktične vožnje na cesti le tak voznik, ki Tako je vsako nedeljo na Gorišci ob Cerkniškem jezeru. Vse polno je sonca željnih turistov pa tudi ribičev ne primanjkuje Ali bomo v bodoče še imeli svoj zavod za zaposlovanje delavcev Med ostalimi nalogami, ki jih ima Zavod za zaposlovanje delav¬ cev v Cerknici je tudi ta, da bodo vključili preko 250 mladih obča¬ nov, ki so končali obvezno šolanje. Težave so v tem, ker je v naši ob¬ čini zelo malo vajeniških mest, pogoji za vpis v ostale strokovne šole pa so vedno bolj strogi, štiri¬ najst mladincev iz Nove vasi bo šlo v uk k Tehnogradu, pri Brestu jih je vpisano v tehnično šolo pre¬ ko 40, ostali pa se bodo vpisali v poklicno šolo. Zaradi takih razmer je Zavod iskal pomoči pri zavodih v Ljubljani in Velenju. Posebno je težko najti ustrezna učna mesta za tiste učence osnovnih šol, ki nima¬ jo končanih osem razredov, ker vsaka srednja šola zahteva uspeš¬ no končano osemletno šolanje. Ce pa pogledamo problematiko Zavoda z druge plati, ugotovimo, da je vprašanje njegovega dela čedalje bolj pereče, saj je namen, ki ga je imel zavod pred leti, da¬ nes precej drugačen. Isti primer je z ostalimi zavodi v Sloveniji, ki jih je 38. Zvezni izvršni svet je iz¬ delal osnutek razporeditve zavo¬ dov za zaposlovanje po posamez¬ nih področjih. Zavod v Cerknici bi se po tem osnutku moral pri¬ ključiti Postojni, s katero pa v teh poslih nima posebnih stikov. V teku so razgovori o združitvi zavo¬ dov v Cerknici, Logatcu in Idriji. ima 'najmanj tri leta vozniško do¬ voljenje za kategorijo motornih vozil, na kakršnem se kandidat uči. Vozilo, na katerem se uči, mora imeti poseben znak. Novi zakon določa tudi visoke kazni. Organizacije bodo morale za prekrške plačati od 50.000 din do milijon dinarjev, voznik pa od 5.000 do 50.000 dinarjev. Kazno¬ vani bodo tudi tisti, ki ne bodo obvestili najbližjega pristojnega zavoda ali če bi odšli brez opra¬ vičljivega vzroka s kraja nesreče. Podan je le kratek izvleček osnovnih določil posameznih no¬ vosti novega zakona. Pri zadnjem pikniku na jezeru so prav prišli za posedanje tudi hlodi 4 GLAS NOTRANJSKE LESNO INDUSTRIJSKI KOMBI R K N U A Izhaja mesečno kot priloga GLAS-u NOTRANJSKE Od 12. Julija dalje dve prosti soboti Na osnovi daljših in temeljitih (priprav, ki so bile izvedene v po¬ stavnih enotah BRESTA v cilju •povečanja produktivnosti, je cen¬ tralni delavski svet na svoji se¬ ji dne 11. junija potrdil predloge delavskih svetov poslovnih enot Tovarne pohištva Cerknica, Ba¬ zenske žage Cerknica in Tovarne pohištva Martin jak, da se skraj¬ ša delovni čas in sicer na dve prjostd soboti v mesecu. 'Sklep je sprejet na osnovi ana¬ liz, ki so pokazale, da je prehod na dve prositi soboti v mesecu mogoč iz vseh vidikov. Komisije CDS pri LIK Brest Cerknica Na primopredajni seji centralnega delavskega sveta, ki je bila v mesecu maju, so bile izvoljene komisije za posamezna področja dela in upravni odbor, ki jih sestavljajo naslednji člani: 1. V komisiji za vrednotenje in vsklajevanje delovnih mest so: Mlinar Danilo, Otoničar Alojz, Gostiša Anton, Intihar Ma¬ tevž, Hiti Alojz in Kočevar Vinko. Z. V komisiji za kadrovsko politiko so: Kebe Anton, Skra- bec Ivan, Šega Andrej, Kovač Franc, Hvala Franc in Klančar Jože. 3. V komisiji za vsklajevanje samoupravnih aktov so: Gor¬ nik Jože, Štavdohar ing. Stane, Bogovič Štefan in Klančar Vera. 4. V komisiji za vsklajevanje samoupravnih aktov so: Mele Franc, Gašper Štefan, Petrič Darja, Mlinar Danilo in Vouk ing. Berto. 5. V upravni odbor pa so izvoljeni: Pakiž Janez, Kovačič Janez, Žnidaršič Vinko, Hribar Ivan, Mramor Anton, Lipovec Jože, Kušlan Ivanka in KebeJanez. Mladina včeraj, danes, jutri Na željo mladincev iz tovar¬ niškega komiteja Zveze mladi¬ ne Slovenije, Tovarne pohištva BREST Cerknica smo se odločili, da v nekaj prihodnjih številkah posvetimo stran, katera je bila do sedaj namenjena izključno sa¬ mo novicam iz Lesnoindustrijske¬ ga kombinata BREST, tudi mla¬ dini. Glede na to smo zaprosili pred¬ sedniška tovarniškega komiteja ZM BREST Cerknica, da nam od¬ govori na nekaj važnejših vpra¬ šanji, katera se nanašajo na deta in sploh življenje mladine, o njenih načrtih za prihodnost, kakor tu¬ di o samih problemih mladinske organizacije, ki posebno v zad¬ njem času tudi v naši občini do¬ biva Ece in podobo politične or¬ ganizacije, kar se opaža predvsem s tem, da mladina čuti in skratka potrebuje potrebno in ustrezno znanje skorajda na vseh področ¬ jih deda. Ali nam lahko poveste, koli¬ ko članov šteje aktiv mladi¬ ne v Tovarni pohištva Cerk¬ nica, oziroma na kratko opi¬ šete samo strukturo tovar¬ niškega komiteja ZMS Brest? Tovarniški komite ZMS sestav¬ ljajo člani mladinci pretežno iz TP Cerknica, ki je obenem tudi najmočnejši taktov mladine v sklopu komiteja, saj šteje skupno 234 članov izpod 25 let starosti, 97 % vseh članov je zaposlenih neposredno v proizvodnji iin le 3 % je takih, ki so zaposleni na režijskih delovnih mestih. Sam upravni in nadzorni odbor šteje skupno 17 članov, poleg tega pa so formirane tudi 3 komisije za •najbolj aktualna področja dela, •katere vodijo mladinci sami, sko¬ rajda brez bistvene pomoči čla¬ nov upravnega odbora.« S kakšnimi težavami ste se dosedaj pretežno srečavali pri svojem delu in kako ste jih skušali odpravljati? »Nekakšna naj večja in najtežja ovira, ki je do sedaj ovirala mla¬ de pri delu, je bila ta, kako in na kakšen način vzbuditi v mladini •tako številčno močnega aktiva za čimbolj vsšklajano in interesant¬ no delo na različnih področjih. Ce pogledamo v kratkem delo ak¬ tiva iz prejšnjih let, vidimo, da skoraj nismo opraviE bistvenega koraka naprej, saj če vzamemo samo dejstvo, da je bilo v letu 1961 samo 5 sestankov upravnega odbora, v letu 1962 7, v letu 1963 8, v letu 1964 in 1965 pia kar 16, vidimo, da se je mladina le nekje začela »prebujati«, ker vidi, da iahško samo na organiziran in proučen način dosega vidne re¬ zultate ter da lahko* samo na tak način moralno dvigne siama sebe, kar pa me pomeni malta. Značilno za današnje obdobje, v katerem živimo*, je to, da neka¬ teri precej črnogledo zrejo na da¬ našnjo* mladino, njeno delo in razvod njene miselnosti, vendar pa mladinci sami med seboj, ki poznamo eden drugega, cenimo sposobnosti sotovardša ipd., pa gledamo na vso zadevo v nekoli¬ ko idealizirani obliki, čeprav tudi to ni povsod na mestu. Smatram, če 1 Ikdiaj pia kdaj zaidemo v pre¬ tirano Skrajnost, ne smemo vzro¬ kov vedno za to iskati samo pri sebi, saj smo bili do nedavno de¬ jansko prepuščeni sami sebi, am¬ pak moramo nastalo stanje ob¬ jektivno gledati z vseh strani. Menim pa, da je velika ovira za nemoteno delo v našem akti¬ vu ta, da nam močno primanjku¬ je kadra, čeprav je aktiv števil č- Pol desetih je, čas malice. Vsak hiti, da izkoristi prosti čas še za po¬ menek pred Tovarno pohištva v Cerknici DS tudi v skupnih službah Na osnovi predloga delovnega zbora skupnih služb BRESTA in sklepa centralnega delavskega sveta so bile v tej poslovni enoti 31. maja izvedene volitve delav¬ skega sveta. Novoizvoljeni delavski svet je prevzel dolžnosti, ki jih je do se¬ daj imel delovni zbor. Z izvolitvi¬ jo tega organa je tudi ta poslovna enota postala enakopravna v po¬ gojih upravljanja kot ostale po¬ slovne enote kombinata. Novi delavski svet sestavljajo naslednji člani: Mulec Milan, Turk Franc, Klančar Alojz, Horvat Mi¬ ro, Bajc Božo, Ileršič Silva, Kovač Irena, Lovko Marjana, Štavdohar Nada, Hvala Franc, Rudolf Ciril, Petrovčič Jože, Meden Marjan, De¬ bevc Angelca in Nimac Mate. Na prvi seji, ki je bila 18. apri¬ la, so bile izvoljene komisije in predsednik Mulec Milan. , \ Predsednik tovarniškega komiteja Zveze mladine pri LIK »Brest« Cerknica tov. Šolehar Jure no zelo močan. Glavni vzrok za to je deljen delovni čas, oziroma delo v izmenah in pa dejstvo, da se skoraj tri petine mladincev, zaposlenih v tovarni, vozi iz od¬ daljenejših kraljev. Vendar pa upamo, da se bo v doglednem ča¬ su to izboljšalo, saij ravno v tem času tečejo priprave za organiza¬ cijo seminarja za vodstva mla¬ dinskih aktivov v Cerknici in pa priprave za organizacijo večerne politične šole. S to akcijo, katere pobudnik je bila kadrovska ko¬ misija tovarniškega komiteja ZMS, bomo lahko izbrali določen krog razgledanih mladincev, fii- •gar delo se bo nedvomno odraža¬ lo v mladinskih vrstah.« Ali nam lahko poveste, kak¬ šne akcije ima v planu vaša organizacija v obdobju do mladinske konference, ki bo v prvih jesenskih tednih le¬ tos? »Če samo na kratko opišem po¬ tek dela v sledečem obdobju, bi to sledilo nekako takole: organi¬ zacija seminarja za vodstva akti¬ vov, organizacija za vodstva jav¬ ne tribune tovarniškega komiteja ZMS, skupno z občinskim komi¬ tejem ZMS pripraviti vse potreb¬ no za politično šolo ter nekaj sku¬ pinskih delovnih akcij, kot npr. ureditev Okoliša tovarne ter ob¬ nova in remont dotrajanega no¬ gometnega igrišča pri Brestovem Nadaljevanje na 5 strani olas notranjske Od želje do odločitve pri izbiri poklica Mlad človek izbira poklic okrog petnajstega ali šestnajstega leta življenjske starosti. To je obdobje, ko še nima dovolj izkušenj za sa¬ mostojno odločanje, ko si postavlja velike cilje, ki bi jih rad dosegel pa jim po večini še ni kos. Zato je potrebno, da mu priskočijo na pomoč predvsem starši, učitelji in vsi tisti, ki so odgovorni in zadol¬ ženi za nemoten in pravilen razvoj otrokove osebnosti. Skoraj preveč zahtevamo od mladega človeka, ko ga vprašamo, kateri poklic si je iz¬ bral, ko smo ga postavili pred do¬ končno odločitev, ki je samo nje¬ gova. Vidimo pa, da ima že izde¬ lano neko stališče, neko vrednote¬ nje, ki mu je izhodišče v procesu izbire poklica. To izhodišče pa mu lahko damo s pravilno vzgojo, od katere bo odvisno, kako se bo otrok usmeril. Poglejmo, kaj misli o izbiri poklica Ema Mulec iz Os¬ novne šole Stari trg: »Od takrat, ko sem prestopila šolski prag, je moje življenje kre¬ nilo na dokaj neprijetno pot. Sedaj se bliža čas, ko bom zadnjič sto¬ pila čez ta znani prag, se poslovila od sošolcev in odšla služit kruh. Prišla sem na razpotje. Kam naj krenem? Gledam napise: na levi so šole, na desni pa: čevljarji, ši¬ vilje - Jo že imam! Z lepimi črkami piše »frizerka«. Dolgo gle¬ dam te črke. Končno potrkam na znana vrata. V sobi sedi prijazna tovarišica. Njej povem vse svoje težave. Vse mi lepo objasni. No¬ benih zaprek ni za poklic, ki sem si ga izbrala. Odhajam vesela. Grem mimo frizerskega salona. Vrata se odpro in ven stopi lepo ostrižena deklica. Da, tudi od me¬ ne bodo nekoč odhajale deklice, mogoče lepše kot je tista. Stojim pred velikimi vrati in se smehljam. Tu bom tudi jaz nekoč služila kruh. Mislim, da je dobra frizerka boljša kot slaba profesorica. Če¬ prav so mi starši nasprotovali, ker so mislili, da ne bom nikoli srečna v tem poklicu, sem jih vseeno prepričala, da je to zame najljub¬ ši poklic. Ali se ne vidi iz tega sestavka, da je Ema temeljito razmislila o svojem bodočem poklicu in kar je predvsem važno, zna ga pravilno vrednotiti, gotovi smo lahko, da jo poklic ne bo razočaral. Takšna in podobna razmišljanja o svojem poklicu so napisali učenci osmih razredov osnovnih šol. Mogoče bi bilo zanimivo, da preberemo še prispevke iz osnovne šole Nova vas, kd ga je napisal njihov uče¬ nec Maček Saša. Njegova pot do odločitve za poklic pa je dru¬ gačna kot v prvem primeru. »Brn .... brnn ... pibip ... Tako se je oglašal iz ne preveč čistega zaboja, ki ga je nekdo zavrgel in se je zdaj valjal pozabljen na dvo¬ rišču, skupaj z ostalimi nerabnimi predmeti. Iz tega zaboja je gle¬ dala glavica in njen lastnik je do vratu tičal v njem. Kratke hlače, blatna in od zemlje črna kolena, majhne, ne preveč čiste roke, ki so se oklepale nekake rogovile, pritrjene ali bolje rečeno vtak¬ njene skozi stranico zaboja, vse to je dajalo kaj klavrn videz. Ni težko uganiti, kdo je bil ta deček v zaboju. Da, res! Bil sem jaz. In veste, kaj sem delal tam? No, bil sem šofer in zaboj mi je bil avto. Morda se bo zdelo smešno, a vendar; jaz sem se držal resno, skorajda ponosno in z vso silo sem obračal »krmilo«, da je avto kar poskakoval. Že dolgo je od tistih dni in zdaj se smejem sam sebi, ob misli na tisto »vožnjo«. In koliko je bilo teh voženj! Vlak, avto, avtobus in sko¬ raj vedno sem bil »šofer«. In ob spominu na tiste dni me. je prešinilo: »Zakaj pa ne!« Zakaj bi ne bil to, kar sem si prej tako želel? Kolikokrat stojim ob cesti in gledam v drveče avtomobile, oziram se v ljudi, ki sedijo za vo¬ lanom, v njihove obraze, ki naj bi mi povedali, kaj čutijo, ko vozijo tega čudovitega konja. Hrepenim po tem, da bi se vsedel za krmilo, ga stisnil in zdrsnil z avtom v ne¬ skončnost, daleč proč, da bi bila sama. In 'zdaj, ko tako rekoč stopam v življenje, ko se pred menoj odpira svet, ko se bom ločil od brezskrb¬ nega mladostnega veselja in prav zdaj, ko se moram odločiti za delo, ki me bo spremljalo vse življenje, se je težko odločiti. Toliko je le¬ pih zanimivih poklicev, da jih ni mogoče našteti, čeprav bi šel rad za avtomehanika, za inženirja, a vseeno me vleče ta skromni, a za¬ me veliki poklic. Ne želim .si, da bi bil mogoče gospod, direktor ali kaj podobne¬ ga. Ne! Želim si le-to, da bi ži¬ vel skupaj z motorjem, da bi videl naravo, mesta, da bi vozil, vozil! Mnogokrat si zamišljam, kako sedim v avtomobilu, počasi vklju¬ čim motor, počakam, da se malo ogreje, počasi a zanesljivo zape¬ ljem na široko, ravno cesto in ... Da, lepa je ta misel in upam, da se mi bo uresničila. Čeprav bi šel drugam v službo, vseeno bo moj prijatelj avto. Želim si spoznati skrivnosti njegovega motorja, srca. In mislim, da bi bila avto in jaz velika prijatelja. Morda se mi ne bo posrečilo, da bi bil šofer, morda si bom izbral drugačen življenjski cilj, a na mladostne želje, na želje, ki so mi vsak dan bližje, ne bom pozabil. Ali pa morda le in takrat se ne bom kesal, kajti imeti zvestega prijatelja vse življenje in si z njim služiti kruh je lepo, zelo lepo, naj¬ lepše je, če se uresničijo želje, ki jih postavlja mladost. In jaz upam, da se mi bo mladostna že¬ lja uresničila kmalu, morda čez dve leti ali tri. In vem, da bom takrat srečen.« Še in še bi lahko prebirali misli mladih. Kljub pestrosti in raz¬ ličnosti teh misli pa imajo vendar vse nekaj skupnega, iz vseh pre¬ veva potreba po opori in pomoči, čeprav dostikrat prikrita, ki smo jo dolžni nuditi mladenu človeku, dolžni smo, da ga razumemo in mu pomagamo na zahtevni poti od želje do odločitve pri izbiri pok¬ lica. Nada H. . ..m«.. m lil 11 IIHHKS III ■ IIM ■ ■ llllllll IIIIIII1 ■■■■■ 1 1III It !■■■■■ IIIIII1 !■ ■ IIIIIIIIMiHaillllMIM Brest Cerknica ■ Brest Cerknica ■ Brest Cerknica ■ Brest Cerknica ■ Brest Cerknica Eden izmed elementov montažne zidne omare, ki jih proizvaja Tovarna pohištva Cerknica. Taki elementi se največ izvažajo v Ameriko in se izdelujejo po želji naročnika — kupca (Nadaljevanje s 4. strani) domu, poleg tega pa seveda tudi nismo pozabili na kulturno za¬ bavne prireditve.« In kot zadnje vprašanje bi nas zanimal odgovor, kdo vas me¬ censko in mentorsko podpira pri vašem delu? »Za delo, katerega opravlja mladinska organizacija, dobiva ta mentorsko pomoč predvsem od ostalih družbeno političnih orga¬ nizacij, ki dokaj dobro delujejo v našem kolektivu, za mecensko oomoč pa se v glavnem obrača¬ mo na sindikalno podružnico To¬ varne pohištva Cerknica in pa na samoupravne organe. Mogoče tu¬ di ne bd bilo naipačno, če se ravno ob tej priložnosti zahvalim za ka¬ kršnokoli pomoč tem organom z željo, da bi v bodoče ravno tako z zanimanjem spremljali dejav¬ nost mladine v našem podjetju, tiste mladine, ki ne stoji vedno ob strani pri vsaki stvari, mla¬ dine, ki bo prevzela mesto v or¬ ganih samoupravljanja, mladih ljudi, Id znajo in bodo znali ohra¬ niti veliko pridobitev našega ljud¬ stva — mdr.« SBS-5, ki jih delajo v Tovarni pohištva Cerknica Razpis LESNOINDUSTRIJSKA ŠOLA Škofja Loka, oddelek poklicne šole pri BREST Cerknica RAZPISUJE vpis slušateljev v I. letnik poklicne šole pri Lesnoindustrij¬ skem kombinatu BREST Cerknica. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so stari 15 let — da so zdravi — da so uspešno končali 8 letno osnovno šolanje, oziroma najmanj 7 razredov — da imajo veselje do enega izmed poklicev, kot so: strojni mizar, mizar monter in površinski obdelovalec. Poklici so primerni za mladino obeh spolov. Kandidati, ki se želijo vpisati v to šolo, naj najkasneje do 20. julija osebno vročijo kadrovski službi skupnih služb Les¬ noindustrijskega kombinata BREST Cerknica prošnjo za spre¬ jem v šolo, rojstni list, zadnje šolsko spričevalo o končani šoli in zdravniško spričevalo, nakar bodo dobili ostale informacije. 6 GLAS NOTRAN-ifiKE £fto uca pti uatxattjskent pisateCfu Matevžu cKacetu Lop dan sredi junija, ko sonce pripeka, ko po poljih kosci kosi¬ jo, ko poljski delavci obdelujejo polje. Večdnevno deževje je pre¬ nehalo in zdaj se nad Javorniki raapeaja vedro notranjsko nebo, kot stoji svod sega čez Cerkniško jezero tja preko Slivnice in se izgublja onkraj Bloške planote in onkraj beloglavega Snežnika. Z avtom 1400, ki ga krmili veš¬ či tovariš Mele, se natanko ob pod enajstih dopoldne ustavimo na klancu v Podcerkvl št. 42, kjer prebiva v prijetni nizki kmečki hiši — notranjski pisatelj MA¬ TEVŽ HACE. — Dober dan! — Kot nalašč. Prav tedaj jo primaha izza ogla hiše kmečki človek z naročajem trave. Očitno jo je sam nakosdd. — Za zajce! — Takoj sva v po¬ govoru, Matevž pove, da redi 30 zajcev, od katerih vsak poje za mado tele. Se pred dvema mese¬ cema je v hlevu redil dve teleti. Ko odpravi zajce, postojiva ob hi¬ ši tn gledava v sonce. Na obsež¬ nem vrtu goji 125 dreves. V 40 letih je nasadil 180 dreves, od teh sta jih voluhar in zajec uničila, kakor izvem, 55. Od dreves so ta¬ ka, Id dajejo jabolka bobovce, go¬ renjsko voščenko, koroško mošt- nico, staro domačo ovsonko. bos- kopski kosmač, carevič. 2e pred 40 leti zasajena oreha rodita le vsako drugo, tretje leto, kajti no¬ tranjska zemlja je mrzel kraj, kjer oreh slabo uspeva, toda vse. kar se pridela, se lahko doma s pit dom porabi. Kot pravi vrtnar — Matevž vrt sam gnoji, sam obrezuje drevje ves čas po vojni. Pred 15 leti je sam kopal pri hiši vodnjak, ker v vasi doslej ni bilo vodovoda in ga mi v vsej Loški dolini. Izvem pa, da je vodovod v načrtu. Vo¬ da kapnica je za domačo porabo. Pred vojno so ljudje s sodom ho¬ dili k potoku Obrhu pol ure na¬ vzdol, uro navzgor. Pri hiši je bil v preteklosti zmerom oreoir z.vmdi vode, kajti voda je ljudem bila dragocena stvar. Vasica Podeerkev leži pod cer¬ kvijo Sentmertina. Cerkev so se¬ zidali 1647. leta, zvonik pa 1666, Vaščani so tedaj bili tlačani in vse poslej do 1848. Le posamezni tlačani so se odkupili od grašča¬ ka in tak je bil tudi Matevžev praded Luka. ki se je odkupil 1937. leta. Matevž pove da pozna svoj rodovnik 300 let nazaj. Tri¬ je rodovi smo bili — pravi Ma¬ tevž— gozdni, žagarski delavci in vozniki. Praded Luka je bil izde¬ lovalec suhe robe. Praded Ignac je bil kamnosek za izdelavo kam¬ nitih vrat, kamnitih okvirov v oknih zaradi zavarovanja pred rokovnjači, ki so prihajali v te kraje s Primorskega kot lažni na¬ biralci gob, v resnici pa kot ta¬ tovi volov, katere so 'kradli kme¬ tom in jih prodajali v Trst, To je bilo do leta 1850. Matevževi predniki so bili več kot 200 let cerkovniki in ključarji pri cerkvi sv. Martina. Leta 1943 je z Ma¬ tevževim očetom izumrl zadnji cerkovnik in ključar tega rodu. Prav ta mož je bil tisti — pove Matevž — ki je leta 1942, leto dni pred svojo smrtjo, na ukaz Italijanov s kravami vozil in zvo¬ zil na vozu okoli 200 pobitih tal¬ cev z Ulake na pokopališče sv. Martina. Vse je v poglavitnem sam speljal in jim izkopal gro¬ bove. — Od 1. 1918 do 1943, do smrti, je hodil oče, kakor pove Matevž, samo dvakrat na leto k maši. Bil je izrazit svobodnjak to je cer¬ kveno obrt izvrševal samo kot za¬ služek. Otroci nismo bili nič kaj preveč dobri pri verouku, več¬ krat smo bili zato tepeni in tudi nismo ministrirali v cerkvi. Žup¬ nik je sicer hotel vzeti očetu cer- kovtništvo, a vaščani so bili zanj, ker so ga oni plačevali. — Prapraded Ignac — tako se je Matevž zatopil v spomine — živi v ustnem izročilu kot mož, ki so ga Francozi leta 1797 zajeli to odpeljali v ujetništvo v Francijo. Naši kmetje so sicer Francoze ča¬ kali z vilami, lopatami, sekira¬ mi, a ko so zvečer pospali, so jih Francozi lepo polovili. To je bilo — po izročilu — nad Podskrajni- kom pri Cerknici, na hribu, ki se mu pravi Cista stran. Iz fran¬ coskega ujetništva se je prapra¬ ded z ostalimi notranjskimi kme¬ tiči vrnil 1. 1804 to je dobro mla¬ til francosko. Sicer pa so bili pri hiši pismeni od leta 1780, ko je bila v Starem trgu zgrajena osnovna šola. Praded Luka je hodil k županu prebirat Kmetijske to rokodelske novice. Pri hiši so bili na knjige Mohorjeve družbe naročeni od začetka, mati pa je bila naročena tudi na knjige Slovenske Matice. — Kaj delaš sicer? — sem vprašal pisatelja Haceta. Takale je odgovoril: — Odkar živim doma v pokoju, v prostem času pisateljujem, zvečine pa se ukvarjam z vrtnarstvom, s sad¬ nim drevjem, gojim zajce za za¬ bavo. sam si napravljam drva. nakosim letno nekaj tisoč kilo¬ gramov sena. ker nočem, da pro¬ pade. Že z enajstim letom sem hodil z očetom v gozd. znal sem opekarska, žagarska in gozdna dela. V Franciji sem bil pred voj¬ no -poltretje leto in delal v gozdu v Normandiji ter v departeman- tu Cher in Bourche. Prve sestav¬ ke sem začel pisati 1937 v Fran¬ ciji. Takrat so se iz mene rojaki norčevali, kaj da pisanim, ko pa so videli mojo stvar natisnjeno, so mi začeli kazati neko posebno spoštovanje. No, od tedaj pa do dan« je marsikaj minilo. Čutim, da se v zavesti našega notranjskega rojaka, pisatelja - samorastnika, kristalizira pretek¬ lost. Rad mi natoči kozarec moč¬ nega belega vina. čeprav se bra¬ nim. Počasi tipljem za vpraša¬ njem, kaj po vsem dosedanjem literarnem delu misli o pisatelje¬ vanju in kaj ga zdaj najbolj vzne¬ mirja. Pred seboj imam njegovo osmo knjigo, zbirko novel Lju¬ bezen in orožje, knjigo, ki razo¬ deva pravega 'ljudskega pisca, ene¬ ga izmed naših najzanimivejših literarnih in dokumentarnih bbM- kovalcev — pričevalcev naše na¬ rodnoosvobodilne borbe in revo¬ lucije. O tej knjigi, ki jo je izda¬ je v časopisju doživela precej ugodnih odmevov, nam je pisa¬ telj izpovedal naslednje: — Nekateri sodijo, da je zbir¬ ka novel Ljubezen in orožje pre- odkrito napisana, toda jaz ljubim resnico iznad vsega. Tega sem se naučil v življenju, posebno pa v zadnji vojni. Seveda bo ta resni¬ ca tistim, ki so se zadnje vojne udeležiti iz raznih razlogov ali so buli celo premladi, da bi jo doži¬ veli, samo v prid. Cernu olepša- vaiti stvari? V spomin se mi je vtisnilo iz zadnje osvobodilne voj¬ ne nešteto usod, ki sem jih doži¬ vel kot frontni borec to vodeč človek. Kot pisatelj si prizade¬ vam biti pošten, pravičen to iskren v izpovedi do sebe in bral¬ cev ta to mi priznava kot vrlino v oceni mojega pisanja moj, do¬ slej najbolj temeljiti in objektiv¬ ni kritik Marjan Kramberger. Mlajšim rodovom bi bilo treba še več resnice napisati o pretekli vojni, ker nismo doživljali samo uspehe, temveč tudi umikanja dn večkrat poraze. Pisatelj ne bi smel zamolčati, da so tudi v zad¬ nji vojski bili v naših vrstah konflikti med borci to kadri. — In kaj te zadnja leta naj¬ bolj vznemirja? — sem poskušal izvedeti od pisatelja, ki se je ne¬ kam odsotno zamislil. — To — je v značilnem loškem narečju povzel pisatelj — da mla¬ dina v poglavitnem obrača hrbet zemlji in kmečkemu delu. Kaj¬ pak. ljubezen do naše zemlje umi¬ ra. Mladina ceni pisarniško delo in tovarno. Seveda ie tudi tisk v tem pogledu zadnja leta storil svoje. Iz bližnje preteklosti mi je znano, da so bili kmečki fantiie in možje hrabri in vztrajhi borci, to pa so bili zoto, ker so bili na zemljo to kmečko delo čustveno privezani. — Kaj pa tvoj novi roman, o katerem sem slišal? — Res, napisal sem v zadnjem času obsežnejše delo iz sodobne¬ ga vaškega to zadružnega življe¬ nja z naslovom Korenine se trga¬ jo. V romanu sem hotel biti kri¬ tičen, hotel sem pokazati na na¬ pake eksperimentiranja na vasi to ponesrečene poizkuse pri so¬ cializaciji vasi. kajti marsikje na vasi ni bila upoštevana sociali¬ stična zakonitost. Na vasi je očit¬ no živa še čvrsta povezanost sta¬ rih domov na zemljo, ki so jo desetletja varovali to obdelovali. Pokazal sem hkrati kolektivno življenje na vasi in usode kmeč¬ kih ljudi, ki so v dežju in zimi šli v gozd ali na polje to od bo¬ lezni umirali. — Ker živim na vasi, lahko rečem, da bolje po¬ znam vaško življenje, kot mnogi ljudje, ki žirijo v mestu in piše¬ jo ter govorijo o vasi. Prepričan sem, da olepšavamje sodobnega vaškega življenja v literaturi ni¬ komur ne koristi, marveč samo zavaja. Opažam pa v našem založništvu kmečkih sodobnih povesti s so- \ dobno problematika Očitno je, da vprašanja odnosa politike in lite- rature do kmečke problematike / ni isto vprašanje. Odkritosrčen / pisatelj bi moral objektiv spozna¬ la mariborska založba Obzorja in vati in pisati o vseh protislovjih na vaši. On ne more biti na stop¬ nji novinarja, ki spreminja pogle¬ de na dogajanje v vasi. Po lo¬ giki humanizma to marksizma naj bi kmet izginil to postal polj¬ ski to gozdni delavec. Zato mla¬ dina noče več delati na zemlji, ker vidi lepše življenje v pisar¬ ni in tovarni, v kmetijstvu pa ni¬ so še uvedeni stroji. Vem, da so pred 40 leti na neki kmetiji de¬ lali trije hlapci to delavci. Danes pa je tistega gospodarja sto šel rajši delat v tovarno, kot da bi ostal na domačiji. Prepričan sem, da je kritika takih pojavov v vaškem življe¬ nju pozitivna. Zato bom o sodob¬ nem življenju na vasi, kolikor bom v prihodnje še pisal, pisal objektivno, kot mora pisati so¬ dobni pisatelj - realist — je skle¬ nil besedo o svojih spoznanjih o sodohni kmečki povesti rojak Ma¬ tevž. Ob stilističnih akrobacijah, ki jih uganjajo nekateri sodobni slo¬ venski pripovedniki v opisih »viš¬ jih« ali tudi »nižjih« čustvenih vzgibov, ostaja Hacetova beseda v mejah stvarnosti, krepkosfi lin ikajkrat tudi jedrnatosti ljudske pripovednosti. Kritika mu zače¬ nja priznavati individualnost prvinskega odnosa do obdelova¬ nja literarne snovi, v obdelova¬ nju literarne upodobitve NOB pa celo odločilen delež. Prav tedaj se je s polja vrnila žena, ki je osiiparvaila krompir in pida solato. Z njo je triletna vnu- kica Ksenija, ki jo Matevž kliče Lukec. Nič ni sram Lukca, da vi¬ soko dviga krilce, kajti resnično je vroče. Vržem še pogled po sohi, kjer sediva z Matevžem ob kozarcu vina. V knjižnici ima celotnega Valvasorja, ki mu ga je podarila gasilska zveza ob odhodu iz ga¬ silskih vrst, v kotu je kmečka peč, ob nijiej kmečka skrinja z na¬ pisom: Tovarišu in predsedniku slovenskih gasilcev Matevžu Ha- cetu gasilci Okraja Ljubljana. Na steni visi njegov portret, ki mu ga je izdelal 1953 učitelj Gašpe¬ rin, nadalje vidim sliko pesnika Goetheja in sliko Blejskega je¬ zera, ki so mu jo dali gorenjski gasilci. Sliko domače hiše mu je šzddal akademski slikar Lojze Pečko, sošolec iz starotrške šole. K Hacetovim je večkrat prihajal na »kavro«, ki je znamenita no¬ tranjska jed, sestoječa iz krom¬ pirja. fižola in kolerabe. Posebnost v sobi je leseni strop. »Prejšnji leseni strop je moril letnico 1654,« pove Matevž, »jaz sem stari strop zamenjal s stro¬ pom enake obdiilke, samo da je četrt metra višji« Preveč sem se zadržal, opazil sem, da se ura bliža poldnevu. Moral bi se vrniti. Šofer tudi ne more čalkati, vendar čutim potre¬ bo, da povabim Matevža še krat¬ ko pot do Bločic na porcijo zna¬ menitega notranjskega domačega svinjskega želodca. In tam »Pri Ljubi« je še beseda dala besedo, ki jo velja zapisati. Menda nista bili kaj značilni zgodbi, ki označujeta njegovega očeta Matevža. Sin Matevž, pod¬ polkovnik ta komisar divizije v naši osvobodilni vojski, naš rojak — pisatelj, je zgodbi pripovedo¬ val kot dve zanimivi zgodbi iz življenja notranjskih voznikov — tako nekako mimogrede, le da bi osvetlil notranjsko življenje v preteklosti. Ko je leta 1907 logaški okrajni glavar rad sam posegal v fantov- GLAS NOTRANJSKE T Ali bomo v Cerknici prišli do trga? V prvih junijskih dneh je bilo ■videti prve prodajalce češenj iz Vipave, Ajdovščine, Nove Gorice in od drugod, kako nudijo ta prvi zaželeni sadež po raznih vogalih in. za to neprimernih mestih. Lepo je, da nas vsaj občasno oskrbijo s sadjem, ker pri njih ima kupec možnost izbire po že¬ lji, pa tudi poceni se dobi. Koristno pa bi bilo, da se s strani merodajnih organov čim- prej določi prostor in se ga opre¬ mi vsaj z zasilmimi stojnicami, kii bodo pritegnile tudi domače kme¬ tijske proizvajalce, da bodo nudi¬ li svoje odvisne proizvode na pro¬ daj. Zanimanja za to je dovolj, pa tudi potreba je čedalje večja. Cerknica ni več idilična vas, tem¬ več postaja čedalje bolj podobna naselju, V katerem je čedalje več družin brez vrtičkov, ki so odvis¬ ne od nabave iz dnevnega trga. Prostora je v Cerknici dovolj, samo posluha za potrebe delov¬ nega človeka je treba več. Eden izmed prodajalcev črešenj v Cerknici Kdaj bo red v kinodvorani Cerknica? Mongoli, se je slišalo po Cerk¬ nici. Kje? V kinu Cerknica. Kdaj? V nedeljo, dne 30. V. 1965 bodo predvajali v kinu Cerknica ita¬ lijanski film z zgodovinsko te¬ matiko in naslovom »-Mongoli«. Vreščeča reklama je privabila med svoje štiri stene, kar imenu¬ jemo kino dvorana v Cerknici ali bolje rečeno telovadnica TVD Partizan Cerknica, na desetine ljudi. Gledalcev je bilo polno, tdko da je bil prostor izpolnjen do zadnjega kotička. Dvorana je bi¬ la polna — film se je že vrtel, toda blagajnik je še vedno polnil dvorano z novimi obiskovalci kljub temu, da ni bilo več na razpolago niti stojišč in so ljudje med predstavo drli v dvorano kot pravi Mongoli. Slišati je bilo vpitje in stoka¬ nje z vseh strani dvorane tako, da Eno uro pri... (Nadaljevanje s 6. strani) ske pretepe in hotel kaznovati pretepače, ga je Matevžev oče pretepel, tako da je vsa Notranj¬ ska govorila o tem. Zaslišani po¬ štar je žaindarjem izpovedal, da so glavarja pretepli neznani »Pre¬ zidane!«. Drugič je očetu zavrela kri med prvo svetovno vojno, ko je z ostalimi vozniki vozil les na železniško postajo Rakek. Doga¬ jalo se je, da je prazne vračajoče se voznike leta 1917 objestni madžarski huzarski major, ki je jezdil konja, vsakega posamezno oplazil z bičem. Vsi vozniki pa so ob udarcu samo tiho skrivili ramena. Zadnji voznik je bil moj oče in tudi -njega je hotol oblast¬ ni Madžar ponižati z bičem. To¬ da preden jc to utegnil storiti, je stari Hace zgrabil častnikovega konja za uzdo, zbil častniku sa¬ mokres iz rok, moža pa položil v prah in bi mu iz telesa skoraj iz¬ tisnil dušo, da niso s polja pri¬ tekle ženske in majorja otele iz je nastala v dvorani prava zme¬ da. Sosed poleg mene je nepre¬ stano stokal. Vprašal sem ga, kaj je narobe -im kaj mu je. Rekel je, da bi rad zamenjal sedež, ker ne vidi. Naredil sem mu uslugo in zamenjala sva mesti, šele nato sem spoznal, kaj je bilo. Stoka¬ nje sem nadaljeval jaz, ker sem sedel na okviru brez sedeža. Sprašujem se, ali je mogoče, da cerkniški blagajnik prodaja vstop¬ nice po 140 dinarjev za dve uri trpljenja? Povem vam samo to, da sem se po končani predstavi Pred kratkim me je pot zanesla tja dol v dolenjsko metropolo — Novo mesto. trdih pesti. Za kazen je moral malto oče med prvo svetovno voj¬ no na fronto, a se je iz nje sreč¬ no vrnil. Zaradi polomljenih ko¬ sti je po vojni zahteval Madžar preko naših sodišč odškodnino, a domači župan je odposlal pisanje, da pri Haeetovih ni vzeti kaj drugega, kakor domačo revščino, kvečjemu kako kokoš. In pri tem je ostalo. Taki so bili pogovori z Matev¬ žem. Spoznal som, da ima dober spomin, svojo pripoved barva s pojočo notranjsko govorico. Za vračilo me je zvabil še v snež¬ niško restavracijo. Na poti smo prestregli znanca-lntendanta di¬ vizije, ki ji je bil Matevž komi¬ sar, in ob kaplji bi se pogovor znova razpletel v obujanje spo¬ minov, da se nismo izgovorili, da nas kliče dolžnost. Matevž pa bo slejkoprej po malem pisal, šel potem na polje, študiral literarno zgodovino, obiskoval dobre ljudi iin sproščal višek energije v roč¬ nem dedu na vrtu, s sekiro, koso, motiko in tu in tam na lovu. — Veš, je dejal, član sem Lovske družine. J. S. počutil, kot da bi me res pretepli Mongoli. V pogovoru z znaccm pa sem ugotovil, da sem imel še srečo, da sem dobil svoj sedež. On je namreč dobil pri prejšnji pred¬ stavi vstopnico za 14. vrsto, 3. se¬ dež, ki pa je bil že zaseden. Re- diiteljica ga je postavila na 4. se¬ dež, s katerega pa se je moral ponovno umakniti na pomožni sedež, ker jc bil le-ta prodan že drugi osebi. Ako je tu potreben komentar — naj odločijo ljubitelji kino predstav sami. Mimogrede sem stopil na lično — dobro urejen ter tudi dobro založen trg. Kmetice iz okoliških vasi, ki jih je bilo vse polno, so nudile številnim kupcem vse, od piščan¬ cev, jajc, razne zelenjave, fižola do vsakovrstnih zdravilnih zelišč in mlečnih proizvodov. Ravno tako ni manjkalo pro¬ dajalcev okraskov, preprog, pred¬ metov iz umetnih mas in piskrov, ki jih izdelujejo lončarji iz Ssnt- jernejske doline. Kot na ostalih podobnih trgih, je tudi tukaj bila prava podežel¬ ska živahnost, izbira, zbijanje cen in podobno. To je le primer iz trga. Pa tudi trgovine z zelenjavo so dobro založene. Kupec je hi¬ tro in solidno postrežen, pri za¬ vijanju pa tukaj uporabljajo mi¬ nimalno količino papirja. ■Namcin tega članka ni kritizi¬ rati stanje v Cerknici, vendar presodite bralci iz Cerknice sa¬ mi, ali ne bi Trgovsko podjetje »Škocjan« našim gospodinjam storilo veliko uslugo že s tem, da bi nastavilo v trgovino z zelanja- vo še eno prodajalko, saj bi s tem gospodinje prišle hitreje na vrsto in bi bile vsaj po tej plati zadovoljne, če že niso z zalogo v trgovini. Žetima d fiitcefše posfaež&e Novi predpisi o invalidskem zavarovanju Zakon o spremembah in dopol¬ nitvah zakona o invalidskem za¬ varovanju (Ur. 1. SFRJ št. 5/65), ki ga jc sprejela Zvezna skupščina je uskladil z novim temeljnim za¬ konom o pokojninskem zavarova¬ nju tista določila, ki sc nanašajo na odmero invalidskih pokojnin in invalidnin ter na prevedbo že pri¬ znanih invalidninskih pokojnin in invalidnin. Poleg tega pa je pri¬ nesel še vrsto določil, s katerimi se drugače kot do sedaj ureja vprašanje določanja nadomestil, začasnih nadomestil in oskrbnin ter nekaterih drugih dajatev v invalidskem zavarovanju. Ker je bil s tem zakonom precej spreme¬ njen, je pooblaščena zakonodajno — pravna komisija Zvezne skup¬ ščine, da določi prečiščeno besedi¬ lo zakona o invalidskem zavarova¬ nju in da izvrši v skladu s spre¬ membami in dopolnitvami, ki jih prinaša ta zakon, potrebno uskla¬ ditev naslovov organov in v zako¬ nu uporabljenih izrazov. Novi za¬ kon se uporablja od 1. januarja 1965 dalje. Temeljni zakon o invalidskem zavarovanju (Ur. 1. SFRJ št. 10/65) predstavlja prečiščeno besedilo te¬ ga zakona iz 1. 1958 (Ur. 1. FLRJ št. 49/58), ki je bil znatno spreme¬ njen z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o invalidskem zavarovanju iz 1. 1965 (Ur. 1. SFRJ št. 5/65). Z določilom 143. člena zadnje navedenega zakona je bila namreč pooblaščena zakonodajno¬ pravna komisija Zvezne skupščine da določi prečiščeno besedilo za¬ kona o invalidskem zavarovanju in da izvrši v skladu s spremem¬ bami in dopolnitvami, ki jih pri¬ naša ta zakon, tudi potrebno uskladitev naslovov organov in v zakonu uporabljenih izrazov. BOR Rovinj - prizorišče letošnjega srečanja mladine Jugoslavije, Italije in Avstrije Eno izmed najstarejših obmor¬ skih istrskih mest, Rovinj, je bi¬ lo letos od 11. do 13. junija pri¬ zorišče že tradicionalnega sreča¬ nja mladine Jugoslavije, Avstrije in Italije, katerega se je udele¬ žilo skoraj 2.000 mladincev iz omenjenih držav. Program prire¬ ditev je bil zabavno športnega značaja in je vseboval: fotoraz- stave in ogled dramskih priredi¬ tev, športna srečanja v odbojki iin košarki med ekipami sodelu¬ jočih držav. Udeležencem letošnjega sreča¬ nja so bili na razpolago ogledi bližnjih otokov, kakor tudi ogled zanimivih mestnih zanimivosti. Srečanja mladine v Rovinju so se udeležili tudi predstavniki mladine iz cerkniške komune. Tradicionalen shod mladine teh treh držav bo prihodnje leto v Celovcu. SaJ GLAS NOTRANJSKR' Podobnih izletov si še želimo Oblačno nedeljsko jutro 23. ma¬ ja smo se zbrali ljubitelji moto športa pred tovarno pohištva v Cekmici, kjer nas je čakal Brestov avtobus, da nas popelje v Škofjo Loko na letošnje mednarodne hi¬ trostne moto dirke. Vzdušje je bilo v začetku ne¬ koliko klavrno. Nenehno smo po¬ gledovali v sivo nebo z bojazni¬ jo, da bo spet deževalo. Prva postaja, kjer smo se usta¬ vili, je bil Močilnik, kjer izvira Ljubljanica. Z izrednim zanimanjem smo si ogledali ta kraj, ki je s svojo le¬ po naravo vsakogar navdušil. Po prvem okrepčilu v restavra¬ ciji »-Močilnik« smo se odpeljali proti Ljubljani, kjer smo bili oči¬ vidci hujše prometne nesreče, ki Obnavljanje vodovodnega omrežja na Rakeku Svet krajevne skupnosti Rakek je že v prvih pomladanskih dne¬ vih začel uresničevati svoj letni program dela. Njegova aktivnost se kaže zlasti na področju komu¬ nalne problematike. Svet krajev¬ ne skupnosti zadovoljivo rešuje tekoče, drohne komunalne proble¬ me (javna razsvetljava, javne po¬ ti, izgled naselja ipd.), ki pa ima¬ jo velik vpliv na razpoloženje ob¬ čanov. Najostrejša problema na Rake¬ ku sta: nezadovoljiva preskrba s pitno vodo in neurejena kanali¬ zacijska mreža. Da bi vsaj delno odpravili ta problem, so na Kra¬ jevni skupnosti začeli z obnav¬ ljanjem in izgrajevanjem nove kanalizacijske mreže. Do sedaj so položili že 83 me¬ trov cevi in postavili 8 jaškov. Delo je opravila skupina sezon¬ skih delavcev, ki je delala ob ne- Polaganjc vodovodnih cevi na Rakeku deljah in praznikih. Skupni zne¬ sek vseh stroškov je znašal 380 itlisoč dinarjev. 4580 dinarjev za 1 meter kanalizacije je zelo ma¬ lo iin kaže, da Krajevna skupnost zelo gospodarsko vlaga svoj de¬ nar. - koro - se je zgodila pred nami. Od tu¬ kaj pa smo nadaljevali pot proti Brnikom. Res edinstven in nepo¬ zaben je bil pogled na zračne or¬ jake, ki so stali na letališču, pri¬ pravljeni za vzlet, saj so mnogi izmed nas prvič videli letala na tleh in še iz takšne bližine. Pot proti Kranju in Škofji Loki je hitro minila, pa tudi bolj veseli smo bili, saj se je začelo med oblaki prikazovati sonce. Po pri¬ hodu v Škofjo Loko smo se raz¬ poredili vzdolž tekmovalne steze in nestrpno pričakovali začetek dirk. Kmalu smo zaslišali zaglušen ropot motorjev, katere so meha¬ niki v boksih ogrevali za priče¬ tek dirke. Pričetek tekmovanja so ozna¬ nili motoristi in mopedisti z za¬ stavami, ki so se popeljali vzdolž tekmovalne steze, nato pa se je pričelo tekmovanje motorjev v kategoriji do 50 cm 3 , zaključilo pa s prikotičarji. Po končanem tek¬ movanju smo se stežka preriti do našega avtobusa, ker so za 30.000 ljudi naenkrat postali prehodi preozki, saj je vsak želel kar naj¬ hitreje priti do svojega vozila. Naš avtobus se je s polževo hi¬ trostjo pričel pomikati proti Ljubljani. Nepregledna reka vsa¬ kovrstnih motornih vozil se je še¬ le v Medvodah nekoliko razred¬ čila. Pot do Cerknice je hitro mini¬ la, saj smo bili utrujeni in spa¬ nec nam je nenehno zapiral oči. Čeravno utrujeni, pta vendar zadovoljni, saj smo videli marsi¬ kaj novega, smo se v Cerknici poslovili eden o drugega v želji, da se spet dobimo v Opatiji in Portorožu. Ugodnost za graditelje hiš Splošno gradbeno podjetje »Gradišče« Cerknica je nedavno organiziralo skupino zidarjev iin tesarjev za izvajanje posameznih manjših adaptacij in novogra¬ denj. Prav tako nudi posamezne usluge iz ključavničarske, klepar¬ ske in mizarske stroke. Posamez¬ niki, ki popravljajo ali grade no¬ ve hiše, se lahko poslužajo ome- nljtenih uslug. Interesenti lahko dobijo informacije na upravi pod¬ jetja v Cerknici. Organizacija ZROP v Cerknici Po dobrih dveh letih je uspelo novemu odboru ZROP v Cerkni¬ ci ponovno oživeti delo. To se le¬ po vidi iz dosedanjih predavanj. Rezervni starešinski kader se ver¬ jetno zaveda svojih nalog, žal pa ne ves. Čeprav se je delo pozno začelo, saj so bila prva predava¬ nja šele v aprilu, je do sedaj re¬ aliziranega že pol predvidenega dela. Pred nami je še orientacij¬ ski pohod in streljanje z MK puš¬ ko. Vsi člani, ki redno obisku¬ jejo predavanja, želijo, da se ude¬ ležijo tekmovanja tudi ostali, ki pridejo le občasno v vrste ZROP. Preklicujem žailitvene besede zoper VINKA ŠUŠTERŠIČA. Jurca Slavko, Kamna gorica Cerknica Samo še mirujoče kolo nas opozarja na nekdanji mlin LETOS I\A JI O! Piscu članka pod naslovom »Cerkničan, kje se boš kopal«, ki je bil objavljen v eni izmed lan¬ skoletnih številk našega lisita, sporočamo veselo novico, da je mladina Tovarne pohištva Cerk¬ nica sklenila s prostovoljno de¬ lovno akcijo dokončno urediti in usposobiti bazen na Slivnici, da bo razen protipožarnemu name¬ nu služil tudi za kopanje in ne¬ deljska razvedrila. Ali se bo želja mnogih' uresni¬ čila, pa bo pokazala bližnja pri¬ hodnost. BOST Prvega julija je stopil v veljavo nov vozni red podjetja SAP Turist Ljubljana. Da bi kar najbolj ustregli potnikom, so vključili avtobus, ki odpelje proti Ljubljani ob 11.06, kar je bilo že skrajni čas, saj je bil presledek od 8.20 do 18.05 res velik. Podjetje ima v Cerknici stalno zaposlenega svojega pred¬ stavnika, ki ima sedež v turistični pisarni. Poleg rednih prog organizira podjetje na željo posameznikov in kolektivov izlete v tu in inozemstvo. VOZNI RED Odhodi iz Cerknice Proga Cerknica — Ljubljana Cerknica — Rakitna — Ljubljana Ljubljana — Grad Snežnik Ljubljana — Prezid — Gerovo Ljubljana — Loški potok Ljubljana — Nova vas Ljubljana — Babno polje Begunje — Velike Bloke Cerknica — Begunje Cerknica — Rakek 6,14 - 8,29 - 11,06 - 16,11 - 19,09 uri vsak dan 6,05 samo ob delavnikih 19.29 uri vozi vsak dan 15,49 uri vozi vsak dan 14.15 uri vozi samo ob delavnikih 12.30 — 14,15 samo ob delavnikih 12.15 uri vozi vsak dan 12,30 uri samo ob delavnikih 6,05 — 12,30 samo ob delavnikih in ob 20,49 vsak dan 6,14 - 8,29 - 11,06 - 16,11 - 19,09 vsak dan Vsakodnevno parkirajo »Sapovi« avtobusi pred pošto v Cerknici v pri¬ pravljenosti, da ob vsakem času po voznem redu odpeljejo potnike v želeno smer glas notranjske 9 Najraje živim in delam na notranjski zemlji Mir in tihota obdajata hišico na skrajnem koncu Dolenje vasi, kjer živi in ustvarja v svetu barv aka¬ demski slikar Lojze Perko. Dobil sem ga doma v času, ko je na platno vnašal še zadnje bar¬ ve, ki so ovekovečile podobo Cerk¬ niškega jezera. »Ta je pa lepa« — sem mu pritrdil. »Ja, res je!« »Ve¬ ste, najrajši delam tukaj na No¬ tranjskem, tu je moj najboljši kraj. Ljubim mir in samoto in to imam edinole tukaj.« Povsod, kamor pogledaš, same slike, risbe in karikature. Največ jih je iz Notranjske. Sicer to ni nič nenavadnega, saj mu je zibel¬ ka tekla v Starem trgu pri Ložu. Že kot otrok je čutil nagnjenje do slikanja, vendar mu kot sinu rev¬ nih staršev ni bilo mogoče študi¬ v Beogradu, kjer je leta 1951 tu¬ di diplomiral. Nešteto umetniških del so ustvarile njegove roke, ki jim ne ve števila, kot je sam po¬ vedal. Pa tudi prvih slik več ne poseduje. Dober in prijazen do vsakogar jih je podaril prijate¬ ljem in znancem. Najraje slika kompozicije in otroške portrete. Rad pa se lot; tudi pokrajinskih motivov, zlasti notranjskih. Vsak prosti čas, ki ga ima zelo malo, vneto izkorišča za študij likovne literature. Najin pogovor je stekel tudi na področje razstav. Svoja dela je razstavljal v Beogradu, Ljubljani, Novem mestu, Postojni, na Bledu in seveda v svojem rojstnem kra¬ ju Starem trgu. Povabljen je na razstavo v Slovenj Gradec, kjer Lojzc Perko: »MARTIN KRPAN« rati. Življenjski sen se mu je iz¬ polnil šele v sedemindvajsetem le¬ tu. Vpisal se je v tedanjo kiparsko šolo v Ljubljani. V tej šoli mu je dal prvo osnovo današnje umetno¬ stne ustvarjalnosti profesor Kralj Franc. Tik pred vojno ga je pot zanesla v Sofijo, kjer je študiral na akademiji likovne umetnosti. Kruta druga svetovna vojna je prekinila njegov študij, katerega je lahko nadaljeval šele po kon¬ čani vojni na slikarski akademiji bodo razstavljali svoja dela vsi poznani evropski umetniki. Mnogo je prepotoval, predvsem po Evropi, prevzel je mnogo živ- ijenskih izkušenj, zato želi od lju¬ di več iskrenosti, ker je tega še vse premalo. Čeravno sem že vnaprej vedel odgovor, sem ga vseeno povpra¬ šal, kje najraje živi in kakšne želje ima. Odgovoril mi je: »Naj¬ rajši živim in delam tukaj na no¬ tranjski zemlji, ker čutim, da sam Med ostalimi zanimivostmi, ki jih v Novem mestu ne manjka je tudi udomačena kavka — Kati, ki zabavlja mimoidoče potnike na avtobusni postaji Vsi mu želimo, da bi se mu nje¬ gove želje izpolnile in da bi bil še dolgo — dolgo med nami. Bošt del te zemlje. Želim si dolgega zdravja, da bom lahko delal in dal svojemu ljudstvu kar največ lepe¬ ga.« Akademski slikar Lojze Perko Naj starejši fotograf v Cerknici Kaj mailo vemo o dedu in živ¬ ljenju naših starejših ljudi. Tež¬ ko je to priznati, vendar je res. Vse premalo se spomnimo deda ljudi, ki so sedaj v jeseni svo¬ jega življenja. Da je to res, nam jo povedal tudi Jerinov ata, ko smo ga obiskali. Sedel je obkrožen s svojimi dcmaičlmii, nasmejan in po-lr.i ci.l- 'očnosti. Zanimalo nas je njegovo pre- '*iklo delo, seveda ne vse, kajti živel je res razgibano življenje. Le droben izrez iz njegovega živ¬ ljenja je njegov lik fotografa. Za¬ četki njegovega fotografiranja segajo tja v leto 1913. Tako nam je povedal: »Ukvarjal sem se z marsičem, med drugim som se za¬ nimal tudi za fotografiranje. Z Dunaja sem dobil cenik in si ved¬ no bolj želel fotoaparat, kot še danes marsikdo od mladih. Seve¬ da pa je pot do učenosti težka. Že sam aparat je bil zelo drag, saj je stal takrat 150 avstrijskih kron. Dolg sem odplačeval v obrokih. Ni pa bilo to vse. Kdo naj me nauči ravnati z aparatom, kdo mi bo razvil slike in kje bom dobil potreben material? Dobil sem nemško knjigo in se iz nje učil. Končno sem uspel na¬ praviti prve slike. Tudi iz kemi¬ kalij, M sem jih dobil, sem si pri¬ pravil vse potrebno. Sprva sem šlikal le zase, nato pa so me pro¬ sili še drugi, naj, jim naredim po¬ snetke. Vse večja potreba je zahtevala, da sem postal dz amaterja foto¬ graf. Začel sem fotografirati na plošče. Vsi ljudje iz okoliških va¬ si Cerknice, ki so bili dvolastniki in so rabili obmejne karte, so sc hodili fotografirali sem. Kmalu nisem zmogel vsega dela sam. Pomagala mi je še žena in hčer¬ ka. Delal sem tudi ponoči. Veste, med vojno sem bil v internaciji v Nemčiji. Po vojni sem fotogra ¬ firal še dve leti. Žal mi je za vse priprave, ki jih je uničil ogenj« Jerina Anton Končal je svojo pripoved. Je¬ rinov ata je skromen in malo go¬ vori o svojem delu. Kot občan in kot človek pa naj nam bo za zgled. Poslovili smo se od njega in mu zaželeli veliko zdravja. H. J,. GLAS NOTRANJSKE iO Prva avtomobilska dirka okoli sveta Misel na prvo avtomobilsko dirko okoli sveta leta 1908 je bi¬ la ravno tako hrabra kot danes let na kak planet. Tisti čas še nd bilo takih cest kot danes, niti dobrih zemljepis¬ nih kart, pa tudi avtomobili še niso bili tako izpopolnjeni kot so danes. Čeravno je bilo cel kup razno¬ vrstnih težkoč im preglavic, se je vseeno dvajset hrabrih voznikov s šestimi avtomobili odločilo na to, za tiste čase zelo težavno pot. To dirko sta organizirala pa¬ riški list »Le Mati n-« in newyor- ški »New York Times«, ki sta že pred tem organizirala dirko Pa¬ riš-—Peking, kd je dobro uspela. Tisti, kd so bidd navdušeni za av¬ tomobilizem, so hoteli tako poka¬ zati, za kaj vse je sposobno vozi¬ lo, kd je bilo takrat še v povoju. Start bi moral biti v New Yor- ku, nato pa je bilo treba prevo¬ ziti ves ameriški kontinent vse do San Francisca, nato z ladjo do Aljaske, od tu po zamrznjenem toku reke Yukon preiti -tudi Be rdgnov preliv in nato čez Azijo, Sibirijo in Evropo priti v Pariz. Moremo sd zamisliti kako je bi¬ la ta vožnja težavna za voznike, saj so bili avtomobili odprti, voz¬ niki pa zavarovani samo s plat¬ neno streho. Avtomobili so lahko dosegli največjo hitrost do 100 km na uro. Motorji so imeli okoli 60 KS in rabili povprečno 25 li¬ trov goniva na 100 kilometrov. 12. februarja 1908. leta je v New Yorku startalo šest avtomo¬ bilov. Vožnja se je začela sredi zime, ko je bila reka Yukon še zamrznjena, da so lahko po njej vozili. Startali so trije francoski in po en ameriški, italijanski in nemški avtomobil Čeprav po zelo težkih poteh, ki so bile prepredene s snežnimi za¬ meti, so vozila prvi dan že pre¬ vozila 187 kilometrov. Za prebi¬ valce krajev ob tekmovalni pro¬ gi je bil to senzacionalni praz¬ nik, tako da se je tudi med tek¬ movalci pričela prva resna bor¬ ba za boljše mesto. Ko so preko¬ račili mejo divjega zahoda, so jih dobro oborožili za vsaj slučaj, če bi bilo potrebno, da se branijo pred mogočimi rogovileži, kd jih je bilo tiste več kot dovolj. V gorah Koaky Mountains-a je bilo tako spolzko, da so bili pri¬ siljeni zaprositi upravo Union Pacific železnice, da jim dovoli voziti po železniški progi. Prošnja jiim je bila uslišana in tako se je nadaljevala mukotrpna vožnja po pragovih, zaradi katerih so jim večkrat popokali plašči. V San Francisco so prispeli po 42-dnevmi vožnji. V mesecu apri¬ lu so prišli na Aljasko, na kateri je bilo še mnogo snega in niso mogli odpluti iz pristanišča. Na poti čez Azijo so morali drug drugega večkrat reševati iz globokega blata. Večkrat pa so jim avtomobile reševali tudi rus¬ ki vojaki. Ko so Amerikanci prišli na oba¬ lo Bajkalskega jezera, so videli, da jim je pred nosom odpeljal parnik, na katerem so bili že Nemci s svojim avtomobilom. Amerikanci so pozneje vozili noč in dan, da bi pridobili zamujeni čas in tako so dohiteli Nemce 30. junija pri mestu Omsk. Kako je bila to težka vožnja, nam po¬ ve število 5.485 prevoženih kilo¬ metrov samo čez Sibirijo. Ko so prevozili Urad, se je Amerikan- cem že tretjič polomil menjalnik. Poškodbo so za silo le poprai\tli in nadaljevali pat proti reki Vol¬ gi. Se predno pa so prispeli do te velike reke, je moral eden od njih s konjsko vprego 4 dni daleč po pomoč. To so izkoristili Nemci in jih prehiteli ter prvi prispeli v tedanji Petrograd, kjer so pobrali vse nagrade in lovorike. Amerikanci so vneto nadalje¬ vali borbo. Ko so vozili preko Nemčije, so vsi mislili, da so Nemci, ki so vozili pred njimi, prvaki, ker nikomur ni bilo po- Teti Zvitorepki trda prede Čeravno je za večji lov ne¬ kakšno zatišje, se posamezni cerkniški lovci vneto ukvarjajo z uničevanjem roparic, posebno lisic. Posebno so se razmnožile ob Jezeru, Slivnici in po vrtačah v Mingah ter okoliških pašnikih. Med ostalimi lovci sta v Cerk¬ nici vneta uničevalca brata Pe- Vneti uničevalci roparskih zvito¬ repk na enem izmed svojih po¬ hodov na Slivnici s svojima štiri¬ nožnima pomagačema in mladimi simpatizerji tega naravnega špor¬ ta. Na sliki brata Petan in Hrklavi tan, ki sta jih letos pospravila kar sedem in pa Hrblan Andrej, ki je upihnil eno staro in tri mla¬ diče. Med ostalimi zgodbicami o tej trdoživi roparici mi je tov. Hrblan povedal tudi tale: »Neko jiultro greva s hčerko po naravi in zagledava lisico, kako nese zajca. Pomerim, sprožim in jo tudi zadenem. Zadetek sicer ni bil smrten, vendar lisica plena ni izpustila. Ustrelim še enkrat, še¬ le takrat je izpustila svojo žrtev, ko ji je prenehalo biti roparsko srce!« znano, da so Nemci dobili pet¬ najst dni kazni, ker so obšli San Francisco. Tridesetega julija, po 169 dneh neprekinjene vožnje, so avtomobili s hrabrimi vozniki končno prispeli v Pariz. Sprejelo jih je veliko ljudi, ki so pozdra¬ vili zmagovalce in premagance, ker so vsi enako zaslužili prizna¬ nje. Zmagali so Amerikanci z avtomobilom znamke »Thomas Flower«, s katerim so v tej dirki prevozili 21.470 kilometrov, to je bilo 5.224 kilometrov več kot pa so prevozili Nemci na »Protosu«. Tretji tekmovalec je prišel v Pariz šele 48 dni kasneje. Izid žrebanja NAGRADNEGA REBUSA Pravilna rešitev je SLIVNICA Nagrado dobijo: 1. Jožefa Urh, Begunje št. 11; 2. Vlado Milavec, V. P.. 5920/13 D — Bačka Topola — Vojvodina; 3. Marija Godeša, Unec št. 92. Izžrebanim dobitnikom bomo nagrade poslali po pošti. POPRAVEK Pri tiskanju se je vrinila napa¬ ka. Pod sliko »Ob žici okupirane Ljubljane« piše, da se je pohoda udeležila tudi predstavnica Trgovskega podjetja »Steur« Ra¬ kek'. Pravilno »Škocjan« Rakek. Prosimo braice, da nam to ne¬ ljubo napako oprostijo. NI ŽENA! Mož pogleda v denarnico, takoj nato se jezno obme proti ženi in siniu: »Ti, smrkavec, si mi sunil denar!« je zarobantil. . »Kaka vendar moreš biti tako goltov?« je protestirala žena. »To sem lahko storila tuldi jaz« »Ne, nisi ti,« je odgovoril mož, »ker je v denarnici ostalo še ne¬ kaj denarja.« SE SPLAČA POTRPETI Gost v nekem lokalu nejevolj¬ no opazuje, kako gost pri sosed- ,ni miri, ki ga je imel že pošteno pod kapo, nenehno smrči. Ker mu je ta »godba« že pre¬ sedala, povpraša natakarja, za¬ kaj ga vendar ne zbudi in spravi, domov. Natakar mu je hudomuš¬ no odgovorili: »Zakaj bi ga pa spravljal do-/ mov? Do sedaj sem ga že trikrat zbudil in vsakokrat je plačal svoj račun.« BOST Tildi lo se zgodi V pozni nočni uri zazvoni te¬ lefon pri dežurnem zdravniku Zdravstvenega doma v Cerknici. Kot po navadi je bil klic na po¬ moč: »Hudo bolan moški z viso¬ ko temperaturo potrebuje po¬ moč!« se je obupano oglasil klic. Ko je zdravnik prišel v hišo, ni bilo sledu o kakšnem bolniku, temveč je zagledal kvartopirce, kako vneto mečejo podobice. Ko je le povprašal, kdo je bolan, se od mize dvigne zajeten moški, vrže karte na mizo in reče: »Jaz sem bolan.« Pa še ta primer: ko je zdrav¬ nik prišel v hišo, kjer je baje nekdo »hudo« zbolel, so mu rekli, da že trinajst let plačujejo so¬ cialno zavarovanje in da tudi k njim lahko enkrat pride zdrav¬ nik. Sicer pa — kaj bi naštevali ta¬ ke »in podobne primere nehuma¬ nosti, saj že ta dva dovolj jasno govorita, kaj vse si privoščijo po¬ samezniki. Zdravniški poklic je brez. takih in podobnih potegav¬ ščin dovolj težak in odgovoren, zato v bodoče takih in podobnih primerov naj ne bo več. KMALU TUDI VODIČI NA RAZPOLAGO Kot prispevek speieološkemu kongresu, ki bo jeseni v naši re¬ publiki, bo izdala turistična zveza iz Cerknice do meseca septembra tiskane vodliče za naša majzani- mivejša področja in sicer: Križ¬ no jamo, Cekndško jezero in Ra¬ kov Škocjan. Vodiči bodo tiskani v čmobeli tehniki, opremljeni s slikami, zemljevidi, risbami in tekstom v šestih jezikih. Vodiči bodo zelo dobrodošli zlasti tuj¬ cem in tistimi turistom, ki so jlilm te naše turisltične atrakcije manj znane. MLD Žnidaršič Tone iz Markovca je še vedno čil in vesel. Posebno rad pa pripoveduje kako je vandral po Rusiji, Franciji, Češki in kako je celo iz Berlina pripeljal konje do¬ mov. Konjev več ni, za spomin pa hrani tipičen nemški voz s kate¬ rim se je I. 1945 pripeljal iz ujet¬ ništva glas notranjske 11 Hitra in dobra postrežba Odikar je 1. 1963 začelo obrato¬ vati gostišče pri gradu Snežnik v Loški dolini je doživelo precej korenitih sprememb. Nič več se mu ne prilega vzdevek »teksas«. To je danes soliden lokal, kjer se rad pokrepča tujec in domači gost. V razgovoru z upravnikom go¬ stišča tov. Mlakarjem sem izvedel marsikatero zanimivo novico. Vi¬ del sem ga za točilno mizo, kako urino streže goste, ki jih je bilo kar dovolj. Čeravno sam je urino postregel vsakogar, kar je redkost za ostale lokale. Ko sem ga pov¬ prašal o gostih, mi je odgovoril, ida je 80 % domačinov, ostala pa so lovci, gozdarji dm slučajni tu¬ risti. Čedalje več povprašanj je za prenočišči, ki jih ni. Za adap¬ tacijo prostorov nad gostiščem bi potrebovali okoli 10 milijonov. V kuhinji je samo ena kuharica, vendar hitro izvrši vsako naročilo pa najsi bo to v obliki piščanca, postrvi ali pristne domače sala¬ me. To so specialitete tega lokala, ki jih imajo vedno na zalogi. Por- sebno so iskane postrvi, katere dobavljamo iz ribogojnice na Vrhniki in Ložu. Vsakodnevno pripelje avtobus iz Ljubljane, od koder je stalna avtobusna zveza. Skoda, da ni primerno urejen dobro ohranjen grad »Snežnik« za širšo javnost, saj je čedalje več interesentov, ki bi si hoteli ogle¬ dati notranje znamenitosti te sta¬ re stavbe. Zanimivo’ pa je tudi ostalo po¬ slopje, ki še danes kaže nekda¬ njo podobo bogastva prvotnega koristnika. Zgradbe ima v oskrbi KZ, vendar se že vidi, da jim je potrebno temeljito popravilo, saj jih je zob časa že dodobra načel. Upravnik gostišča mi je še de¬ jal, da nameravajo čimbolj e ust- v gostišču »SNEŽNIK« reči in podvomiti vsakega gosta ne glede na to, od kod je in pa po možnosti urediti prenočišča. Upamo, da jim bo to uspelo, saj vsi, z upravnikom vred, delo opravljajo z veseljem, kar je eden izmed važnih pogojev, da se vsak gost dobro počuti in da še večkrat pride. BOST GOSTINSTVO KMALU NA DNEVNEM REDU V začetku meseca junija se je v Cerknici sestal upravni odbor občinske turistične zveze in ob¬ ravnaval predvsem problem raz¬ voju gostimsltva v skladu z naraš¬ čajočim turizmom. V zvezi s tem so imenovali posebno komisijo, ki bo v prihodnjih dneh izdelala grobo analizo o stanju gostinstva v občini in obenem nakazala možnosti za čim boljše poslovanje v prihodnje. Poročilo komisije bo obravnaval upravni odbor turi¬ stične zveze in na osnovi analize in razprave dal svoja priporočila svetu >za blagovni promet, go¬ stinstvo in turizem pri občinski skupščini v obravnavo. Na sestanku so načeli tudi vprašanje pomanjkanja ozir. ne¬ usklajenosti nočndnslkih kapacitet v Rakovem Škocjanu z gostinski¬ mi. To vprašanje pa bo zadovo¬ ljivo rešeno že prihodnje leto, ko bodo dali v sezoni zasebniki na razpolago weekend hišice z ok¬ rog 30 in kasneje še z okrog 20 ležišči v neposredni bližini go¬ stinskega objekta v Rakovem Škocjanu. Za te weekand hišice ima namreč občinska turistična zveza na podlagi zagotovitve pot¬ rebnih sredstev za izgradnjo po¬ seben dogovor s posameznimi lastniki weakend hišic. MLD BARVNE RAZGLEDNICE NAŠIH KRAJEV V PRODAJI Tolikokrat zaželjene razgledni¬ ce inaših krajev, na račun katerih je bila večkrat pikra beseda, so končno v prodaji. 90.000 razgled¬ nic je danih v prodajo vsem po- slovmicam trgovskega podjetja Škocjan, obratom gostinskega podjetja iz Cerknice, trafikam im Turističnemu biroju v Cerknici. V prodaji je 18 različnih barvnih razglednic z motivi iz naših kra¬ jev. Razglednice je izdala ob¬ činska turistična zveza iz Cerk¬ nice, tiskala pa jih je Mladinska knjiga iz Ljubljane. Po prvih ve¬ steh gredo razglednice zelo dobro V promet. MLD NEVERJETNO, VENDAR RESNIČNO Egpitovsfci sulltan Kumaravej je msilil, da je vzrok njegove ne¬ spečnost slaba postelja, zato si je dal napraviti velik velik meh, ki so mu ga vsak večer napihnili in postavili v ribnik prod njegovo palačo. Zgodovina današnjhi bla¬ zin, ki so zelo priljubljene na ob¬ morskih letoviščih, poteka torej od egiptovskega sultana. * Na zahodu so izvedli poizkuse, ki so dokazali, da voznik avto¬ mobila, ki drvi s 110 km na uro, sploh ne sliši sirene prometnika, ki vozi za njim. Slika je posneta v začetku junija v rekreacijskem smučarskem centru na Voglu — Bohinj, ko je bilo še 2 metra snega, med tem ko so bila v notranjosti Slovenije poljska dela že v teku. V prvih dneh junija je bil na Voglu še pravi raj za smučanje saj je bilo še 2 metra snega Foto: Vidovič Cerkniško jezero in Rakov Škocjan na zaslonih Evrovizije Med najboj dobrodošle turistične obiskovalce Cerkniškega je¬ zera in njegove okolice sodi v mesecu juniju skupina šestih sne¬ malcev in scenaristov miinchenske televizije, ki jo je pripeljalo v naše kraje izredno zanimanje za posebnosti kraškega sveta. Sku¬ pina je 18. junija, lep sončen dan, preživela pri snemanju Cerk¬ niškega jezera in Rakovega Škocjana, Zlasti njunih edinstvenih redkosti. Predstavniki nem. televiziidie pripravljajo ca. 20 min. oddajo za gledalce v Nemčiji in Avstriji, po vsej verjetnosti pa se bosta Cerkniško jezero in Rakov Škocjan pojavila tudi na zaslonih Ev- roviziije. Goste je sprejel v Cerknici tajnik občinske turistične zveze iz Cerknice Mihajlo Mišič, M jih je vodil na najzanimivejše turi¬ stične točke. Tako so snemalci izkoristili sončen dan tudi za sne¬ manje Cerkniškega jezera z Doma na Slivnici celo z ozadjem alpskega sveta. Ekipa je bila zelo navdušena nad fenomenalnostjo Cerkniškega jezera, ki so ga ujeli na filmski trak več kot do po¬ lovice površine pokritega z vodno gladino. Skupina se bo vrnila na področje Cerkniškega jezera ponovno sredi julija, ko predvi¬ devajo, da bodo požiralniki pogoltnili zadnje ostanke jezerske vode. Tako bodo lahko svojim gledalcem predstavili Cerkniško jezero v vseh kontrastih, saj bo Cerkniško jezero prikazano gledalcem v nekaj minutnih presledkih z veslom na vodni gladini in s koso med bujno jezersko travo na razsušeni površini. Cerkniško jezero in Rakov Škocjan se bosta skupaj s Postojnsko jamo in Škocjan¬ skimi jamami pri Divači pojavila v javnosti na začetku ali sredi meseca septembra letos. Obenem bo oddaja nov prispevek k pro¬ pagandi nove panoge gospodarstva v občini. 12 Prvi kopalci na Cerkniškem jezeru v začetku junija pred »Bufetom« na Gorišci, kjer je sedaj lepo urejeno, tudi z vrtnimi mizami. Obisko¬ valcev je vedno dovolj Rakek : Komet 6: RAKEK: Urbas T., Udovič (Ralje- vič), Razdrih, Korošec, Prešeren, Benčina, Mišič B., Japelj, Bajc, Arko, Mlakar. Strelci: Arko v 1. in 45, Mišič v 9. in 40., Bajc v 33. in Mlakar v 50. minuti za Rakek. Sodnik: Lipovec (Logatec). Gledalcev: 150. Raikek, 23. maja. Igralci m na¬ vijači Rakeka si že pred tekmo niso delali skrbi, saj so imeli za nasprotnika moštvo z dna tabele. Geslo je bilo: zmagati s čim večjo razliko. Če ne bi bila tekma pred¬ časno prekinjena, bi sigurno vi¬ deli deset golov v korist domačih kakor na (prejšnji tekmi z Jev¬ nico. Začetni udarec so imeli doma¬ čini, ki so žogo takoj izgubili in KOMET je prešel v napad, ki se je končal brez uspeha. Sledil je hiter protinapad Rakeka, ki pa je bil na veselje domačih igralcev in gledalcev kronan z uspehom, kaj¬ ti že v prvi minuti so domačini povedli z golom, ki ga je dosegel ARKO. Mišič je lepo prodrl po de¬ snem krilu in idealno podal žogo v kazenski prostor, kjer jo je Arko prisebno plasiral mimo nemočne¬ ga vratarja v mrežo. Po tem zadetku je sledila hitra in nervozna igra, ki pa so jo do¬ mači kmalu umirili in v 7. min. je bila zopet lepa priložnost za po¬ večanje rezultata, toda lep pred- ložek Bajca je Arko slabo ujel in strel na gol 'ni bdi nevaren. Po tej priložnosti je bilo treba čaka¬ ti le dve minuti in vratar KOME¬ TA je moral zopet pobrati žogo iz mreže. To je bil najlepši gol tek¬ me. MlSlČ je prejel žogo kakih de¬ set metrov od gola na desni stra¬ ni in jo s topovskim strelom po¬ slal v levi zgornji kot vrat. Nato je sledilo huronsko obleganje do¬ mačinov na nasprotnikova vrata. Napadalci so si ustvarili lepo število priložnosti za zadetek, ven¬ dar žoga ni in ni hotela ubrati po¬ te, ki so si jo vsi želeli. Naj ome¬ nimo nekatere od teh stoodstotnih priložnosti za dosego gola: 11. min: Arko je ostro streljal s kakih 5 metrov mimo vrat; 13. min.: izvedena sta bila dva kota, pri prvem velika gneča pred vrati in čudno, da žoga ni našla poti v mrežo, pri drugem pa je Bajc o- kleval s strelom in branilec je re¬ šil kritično situacijo; v 19. miin.: oster strel Mišiča na prazen gol, a branilec je pritekel v zadnjem trenutku in izbil žogo s same gol črte v polje. V isti minuti oster strel Japlja s strani, ki ga je vra¬ tar s skrajnimi napori odbil v kot; 21. min.: Korošec je poslal s ka¬ kih 25 metrov pravo »bombo« pro¬ ti vratom, toda žal preko prečke. V 26. minuti so imeli igralci Ko¬ meta eno izmed redkih priložnosti za zadetek. Streljali so prosti strel s 25 metrov in lepo podano žogo v kazenski prostor, napadalec, ki je bil povsem neoviran, ni dosegel in tako je splavala po vodi še ta edina priložnost. Domači branilci so vse redkeje akcije gostov zaustavljali še pred kazenskim prostorom in pošiljali uporabne žoge svojim napadalcem, ki so neprestano oblegali nasprot¬ nikova vrata, tako da je gol ved¬ no »visel« v zraku. In vsi ti ne¬ prestani napadi so morali biti kro¬ nani z uspehom. Arko je lepo pre¬ igral dva branilca in nesebično po¬ dal žogo prostemu Bajcu, ki mu ni bilo težko premagati vratarja. Samo pet minut za tem je Ra¬ kek že povedel s 4 : 0 z golom, ki ga je dosegel Mišič po lepem pro¬ doru v kazenski prostor. Najlepšo priložnost pa je imel Mlakar v 43. minuti, ko je ušel branilcem in se sam znašel pred vratarjem. Za trenutek je bil prepočasen in vra¬ tar je s padcem pod noge rešil za¬ nesljiv gol. Za uspešen zaključek prvega polčasa sta poskrbela Korošec in Arko. V 45. minuti je Korošec lepo našel prostega Arka, ki je hlad¬ nokrvno povišal na 5 : 0. V drugem polčasu ni bilo toli¬ kih zanimivih situacij pred vrati nasprotnika, pa tudi akcije doma¬ čih niso bile več tako povezane. V tem delu igre je imelo tudi moš¬ tvo KOMETA nekaj priložnosti za dosego gola, toda vratar Urbas je bil vedno na svojem mestu. Tako NK Rakek podobno kot Olimpija Nogometaši Rakeka so uspešno zaključili sezoino z uvrstitvijo na prvo mesto v I. razredu ljubljan¬ ske podzveze iin tako stopili stop¬ nico višje. Usipeh rakovških no¬ gometašev je povsem zaslužen, saj v tekmovalni sezoni 1964/65 niso izgubili srečanja. Edino toč¬ ko so izgubili, ko so preteklo je¬ sen gostovali v Ihanu. K temu uspehu je precej pri¬ pomoglo dejstvo, da sedaj v moš¬ tvu ni več tujcev, kakor je bil slučaj, ko je bila več kakor po¬ lovica igralcev iz vrst JNA. 0 (5 : 0 ) je v 49. min. z lepo parado učin¬ kovito ubranil močan in nevaren strel. Edini zadetek v tem polčasu je dosegel MLAKAR, ki je rutini¬ rano premagal vratarja gostov. Ne dolgo za tem je imel isti igralec še eno priložnost, toda njegov strel s 5 metrov je odšel preko vrat. V 66. minuti je Raljevič v ka¬ zenskem prostoru igral z roko in sodnik je upravičeno dosodil enajstmetrovko v korist gostov. Strelec te hude kazni je bil uspe¬ šen, toda sodnik je zadetek raz¬ veljavil , ker je nekdo izmed igral¬ cev KOMETA stal med izvaja¬ njem kazni v kazenskem prosto¬ ru. Sledili so proteste gostujočih igralcev in najbolj bučnega in pre¬ drznega izmed njih je sodnik iz¬ ključil iz igre. Ker sodnik ni spre¬ menil svoje odločitve, so igralci KOMETA s protestom zapustili igrišče in srečanje je bilo s tem končano. Najboljši pri Rakeku so bili: Arko, Bajc in Mišič v napadu, ter Prešeren, Korošec in Razdrih v obrambi. Vsi igralci so domačini, se pra¬ vi iz cerkniške komune, kar je pozitivno in vliva upanje, da tudi nadaljnji uspehi ne bodo izostali. S tem, da je moštvo pomlaje¬ no, je pridobilo na srčnosti in borbenosti. Mladinci, ki so bili šele letos vključeni v ekipo, obe¬ tajo, ida se bodo razvili v dobre nogometaše, če bodo malo več časa posvetili treningu. Pohvalite pa je treba tudi veterana Dušana ARKA in PREŠERNA, ki sta s svojimi izkušnjami doprinesla levji delež k uspehu. Opozorite pa moramo na stalno slabost pri NK »RAKEK« — pre¬ malo sistematskega dela z mla¬ dino. Če bodo v bližnji prihod¬ nosti odpravil tudi to pomanj¬ kljivost, potem lahko pričakuje¬ mo v razvoju nogometa na Rake¬ ku samo na jbol j še. Torej, nogometašem iskrena če¬ stitka itn čim več uspehov v pri¬ hodnosti. LESTVICA 1. Rakek 12 XI 1 0 47 : 7 33 2. Ihan 12 10 1 14?: 16 21 3. Elan (Novo me.) 12 6 1 5 31 : 25 13 4. Motvoz (Grosup,) 12 5 0 7 22 : 34 10 5. Komet (Ljubija.) 12 3 1 8 15 : 33 7 6. Logatec 12 3 0 9 15 : 33 6 7. Enotnost (Jevni.) 12 2 0 10 18 : 35 4 Lista strelcev NK »RAKEK za sezono 1964/65 1. ARKO 2. BAJC 3. JAPELJ 4. MIŠIČ B. 5. MLAKAR 6. URBAS T. 7. RALJEVIČ 16 golov 10 golov 9 golov 5 golov 3 gole 3 gole 1 gol Balinišče pri »Brestu« je vedno polno ljubiteljev tega športa GLAS NOTRANJSKE 13 Rakek: Ihan 6:1 (5:1) RAKEK: Conda, Japelj, Preše¬ ren, Razdanih, Bajc, Urbas T., Mlakar, Arko, Mišič B., Udovič. STRELCI: Bajc v 1., Arko v 11. (enajstmetrovka), Urbas v 31. to Mlakar v 58. minuti za Rakek. GLEDALCEV: 200. Rakek, 6. junij. Na igrišču Ra¬ keka sta se pomerili med seboj vo¬ dilni moštvi I. razreda ljubljan¬ ske podzvezne lige. To je bila od¬ ločilna tekma, ker je bilo od izi¬ da le-tte odvisno, kdo bo končni zmagovalec. Domačinom bi zado¬ stovala že delitev točk za osvoji¬ tev prvega mesta, ker so imeli boljšo razliko prejetih to .danih golov. Začetek te tekme je bil popol¬ noma enak začetku tekme s KO¬ METOM, kajti že v prvi minuti so domačini vodili z 1 : 0. MIŠIC je po desnem krilu, potem ko je pre¬ igral vrsto nasprotnikovih igral¬ cev, pripeljal žogo do višine ka¬ zenskega prostora in jo podal toč¬ no na nogo Bajcu, ki je streljal v spodnji levi kot vrat tako, da se je žoga odbila od stative v mrežo. Mislili smo, da bo ta zadetek od¬ vzel gostom moralo, toda na pre¬ senečenje vseh so prevzeli pobudo in zlahka prihajali pred vrata do¬ mačinov. To pa je bilo tudi vse, kajti v svojih vrstah niso imeli igralca, ki bi znal akcijo zaklju¬ čiti z golom. V enem izmed protinapadov Ra¬ keka je branilec gostov igral z ro¬ ko v kazenskem prostoru. Doso¬ jena je bila najstrožja kazen, ki jo je Arko uspešno izvedel. To pa je vlilo novega poleta do¬ mačinom, ki so začeli resno ogro¬ žati nasprotnikova vrata. Prilož¬ nosti za zadetek so se vrstile ena za drugo. Največjo zmedo in strah je vnašal med obrambo IHANA razigrani Mišič, ki je takorekoč »vozil slalom« med branilci. Taka igra je bila končno v 31. minuti poplačana z uspehom. Bajc se je odločil za samostojni prodor in u- šel vsem, hranilcem. Ko je stre¬ ljal, se mu je vratar vrgel pod no¬ ge, toda žogo je samo odbil do pro¬ stega Urbasa, ki mu ni bilo težko zadeti prazen gol. Po tem zadetku je bila igra do konca prvega polčasa enakovred¬ Vse jim pride prav, bi lahko rekli za Avstrijce na sliki, ki so prišli kupovat mule k nam. Povedali so, da jih rabijo za neko igrišče, da se bodo z njimi otroci igrali Rakek: Jevnica 10:0 ( 3 : 0 ) Obreza, Udovič, Razdrih, Koro¬ šec, Prešeren, Benčina, Mišič, Ja¬ pelj, Bajc, Arko, Mlakar. Gole so dosegli: Arko 4, Bajc 3, Japelj 3. Moštvo JEVNICE je bilo presla¬ bo, da bi se upiralo mnogo bolj¬ šemu moštvu RAKEKA. Domači so ves čas oblegali gol nasprotni¬ ka. Desetkrat so bili uspešni, toda rezultat bi bil lahko še večji, če bi domači napadalci izkoristili vse priložnosti. B. Mišič »GLAS NOTRANJSKE« - Izhaja mesečno — Izdaja ga občinski od¬ bor SZDL Cerknica — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgo¬ vorni urednik: Štefan Bogovčič — Člani uredništva: Franc Tavzelj, Slavko Brglez, Slavko Tomič in Milan Strle — Tehnični urednik: Janko Novak: — Korektor: Janez Lavrenčič — Tisk: CZP »Kočevski tisk«, Kočevje — Letna naročnina 420 din na tek. rač. 600-181-603-192 na DU Cerknica — Rokopisov In -Lab ne vročamo. Srečanje mladine v Celju na. V drugem delu igre pa so bili boljši gostje. Odlikovali so se po igri v polju, toda svoje terenske premoči niso znali izkoristiti. Rav¬ no nasprotno pa je bilo pri do¬ mačih igralcih. Vsakokrat, ko so prišli pred vrata gostov, je bila ne¬ varnost za zadetek. In tako je Mlakar v 56. minuti z dveh met¬ rov zgrešil prazen gol, za kar pa se je odkupil v 58. minuti, ko je s podajo Arka dosegel četrti gol za Rakek. Domačini so imeli še eno zrelo priložnost in to v 88. minuti, ko je Arko prodrl po le¬ vem krilu in podal prostemu Ur¬ basu, a je pet metrov od vrat lepa priložnost splavala po vodi. Častni zadetek so gostje dosegli v zadnji minuti igre iz offsida, ki pa ga je sodnik vseeno priznal. Najbolj zasluženi za izdatno zmago Rakeka so bili: Mišič, Prešeren, Japelj, Arko in Bajc. Ekipi Merxa in Škocjana pred tekmo Na pobudo mladinskih aktivov trgovskih podjetij Škocjan Rakek in Merx Celje je bilo v nedeljo, 23. maja v Celju prvo iz serije tradicionalnih športnih srečanj mladincev obeh podjetij. Na spo¬ redu so bila tekmovanja v na¬ miznem tenisu, šahu, streljanju in nogometu za prehodni pokal tr¬ govskega podjetja Merx. Medtem, ko so se spopadi v šahu to na¬ miznem tenisu odvijali v Merxo- vih upravnih prostorih oziroma na dvorišču uprave, pa so strelci od¬ šli na mestno strelišče, nogometa¬ ši pa na Gaberje, kjer ima svoj stadion nogometni klub Olimp. Rezultati: ŠAH Škocjan : Merx dva in pol proti ena in pol (Brešar : Žerak 1 :0, Kordiš : Gorišek 0 : 1, Zabukovec Šmajdek 1 : 0, Klančar : Jago¬ dič pol proti pol). NAMIZNI TENIS Škocjan : Merx 1:5. Miklič : Rojc 0 : 2 (13 : 21, 15 proti 21), Novak I. : Gajšek II. 2 : 0 (21 : 15, 21 : 16), Novak II. : Gajšek I. 0 : 2 (9 : 21, 11 : 21), Novak I. : Rojc 0 : 2 (14 : 21, 17 : 21), Miklič : Gajšek I. 0 : 2 (5 : 21, 6 : 21), Novak II. : Gaj¬ šek II. 0 : 2 (14 : 21, 5 : 21). NOGOMET Škocjan : Merx 1 : 12 (1 : 7) Merx: Kolar, Kregar, Vengust, Krumpak, Pirc, Strotnik, Gabrun, Mežnarič, Hriberšek, Kekec, Koro¬ šec. Škocjan: Jenček, Mozetič, Br šar, Vukičevič, Kranjc, Urbui.c (Novak II.), Drobnič, Kebe, Obre¬ za, Miler, Vrhovec. Igrišče, na katerem je prevlado¬ vala voda in pred vrati blato, je bilo zelo težko za igro. Obe enaj¬ sterici sta si bili enakopravni sa¬ mo do 8. minute, ko je bil rezul¬ tat 1 : 1, potem pa so Celjani pri¬ čeli s silovitimi napadi in samo deset minut kasneje je Merx že vodil s 4 : 1. Vendar Merxovim igralcem, kot kaže, golov še ni bi¬ lo dovolj. Saj so do konca sre¬ čanja še osemkrat potresli Jenč- kovo mrežo. Tudi v streljanju z zračno puško je bila boljša doma¬ ča ekipa, ki je med drugim že do¬ segla nekaj lepih uspehov v sre- tudi rezultat 683 : 595 v njihovo Škocjana tudi ni pričakovala ka¬ kršnega koli uspeha. Končni rezultat prijateljskega srečanja mladine Merxa in Škoc¬ jana, izražen v točkah: 30 : 10, je ugoden za domačine, ki so tako prvič osvojili prehodni pokal last¬ nega podjetja Merx, gostje iz Cerknice pa so dobili lepe spo¬ minske plakate. Očka je v službi, mamica kuha, iaz pa picke hranim, je povedala mala Romana GLAS NOTRANJSKE 14 OLIMPIJA B : RAKEK 7:0 (6:0) OLIMPIJA: Aljančič, Slivnikar, Završnik, Fajon, Pavlin, Benčič, Popivoda, Kranjc, Škraba, Škuf¬ ca, Stukli. RAKEK: Conda (Urbas), Kebe (Raijevič), Prešeren, Benčina, Ja¬ pelj, Udovič, Mlakar (Razdrih), Urbas (Kebe), Arko, Mišič, Bajc. STRELCI: Škufca v 5. in 19., Škraba v 18. in 28., Stukli v 43., Popivoda v 45. in Kranjc v 60. mi¬ nuti za Olimpijo. GLEDALCEV: 250. Rakek, 13. junij. Na igrišču Ra¬ keka sta se srečali v pokalni tek¬ mi moštvi Rakeka in Olimpije B iz Ljubljane. Zanimanje za to srečanje je bi¬ lo na Rakeku precejšnje, saj je gostovala ekipa, ki ima v svoji sredi igralce, prekaljene v prvo in drugoligaških tekmah. Kdo bo zmagovalec, smo vedeli že vna¬ prej, toda šlo jo za to, kako uspeš¬ no se bodo domačini upirali re- nomiranim gostom. Prve minute so potekale v zna¬ menju lepih akcij Olimpije, ka¬ tere igralci so z lahkoto prihajali pred vrata domačinov. In tako je Olimpija v 5. minuti že povedla z 1 : 0. Krivdo za ta gol nosi vra¬ tar Conda, ki bi lahko mehak in 7 lasa lazg-Cednica nizek strel ujel. Sledili so vedno hitrejši napadi gostov, ki so po¬ gosto streljali na vrata, toda naj¬ večkrat zgrešili. Strel je zadel v črno zopet v 18. minuti in že je bilo 2 : 0. Ni minila niti minuta, ko je moral domači vratar zopet pobirati žogo iz mreže in to še en¬ krat po lastni krivdi, kajti žoga mu je iz rok ušla v gol. Domačini so sicer tudi izvedli nekaj napa¬ dov proti vratom Olimpije, toda obramba jih je zaustavljala še pred kazenskim prostorom. Do konca prvega polčasa so gostje do¬ segli še tri zadetke in vsi smo pričakovali dvoštevilčni rezultat. Domačini so v odmoru izvedli nekaj zamenjav, kar se je takoj odrazilo na igri. Urbas je zame¬ njal Condo v vratih, Kebe je o- krepil napad, Razdrih je zamenjal neborbenega Mlakarja, medtem ko je Raijevič dokaj uspešno na¬ domestil Kebeta v obrambi. Slika na igrišču je bila sedaj povsem drugačna. Domačini so za¬ čeli resneje ogrožati Aljančičevo »svetišče« in z malo več sreče bi lahko dosegli vsaj častni zadetek. Kako uspešna je bila zamenjava nesigurnega Conde v vratih, do¬ kazuje že to, da je Urbas pre¬ stregel najbolj izdelan zadetek srečanja. Bolj ko se je bližal konec sre¬ čanja, bolj so postajali domačini nevarni in v 85. minuti smo že vsi videli žogo v mreži. Arko je s pri¬ bližno enajst metrov močno stre¬ ljal, toda izvrstni Aljančič je ta strel z lepo parado odbil v kot. Do konca srečanja smo videli še nekaj razburljvih situacij pred vrati gostov, toda vse so se kon¬ čale brez uspeha za domače. Na koncu lahko zapišemo, da so domačini zasluženo izgubili, toda ne s tako visokim rezultatom. To seveda sklepamo po prikazani igri obeh moštev, ker tri zadetke Olimpije bi moral vratar ubraniti. Pri gostih so najbolj ugajali Škufca, Škraba in Aljančič, pri domačinih pa Kebe, Bajc, Razdrih in Urbas v vratih. Koušca Budna organizacija za spomeniško varstvo na Rakeku ohranja ce¬ lotno muzejsko zbirko zemljepisno upravne pripadnosti Rakeka