Danes na 5. strani:
ZA
ANALIZE
ni Časa
Četrtek, 25. junija 1954 Št. 24, leto XXII
NEKAJ UTRINKOV S SEJE OSS LJUBLJANA
Vse članstvo, ne samo odbor
Predsedstvo okrajnega sindikalnega sveta je na svoji razširjeni seji obravnavalo vsebino in metode dela sindikatov. Po uvodnem poročilu tajnika Franca Horjaka, se je razvila razprava, ki je opozorila, da nekatera stališča V. kongresa ZSJ še niso prodrla v zavest sindikalnih delavcev. Potreba po samostojnosti sindikalnih organizacij zahteva tudi samostojna izhodišča, samostojno, bolj učinkovito obravnavanje vseh problemov, ki neposredno zadevajo interese proizvajalcev.
Osnovna misel poročila in razprave je bila: kaj je potrebno storiti,- da bi čimprej in kar najbolj uspelo uresničiti sklepe V. kongresa. Prvi znaki in izkušnje po kongresu so namreč pokazali, da bo potrebno ne samo učinkoviteje izvajati naloge, temveč da bo treba skladno s tem spremeniti tudi metode dela.
Zaradi precej vpeljane navade, da so namesto sindikalnih organizacij kot celote, delovali le izvršni odbori podružnic, ali celo samo predsedniki, ni mogla priti do polnega izraza volja in hotenje proizvajalcev. To je včasih pripeljalo celo do birokratskih stališč, do tehnokratske prakse, kjer so voljo članstva istovetili z voljo izvršnega odbora ali celo samega predsednika. Zato so pogosto vabili na seje samo predsednika, ki včasih niti ni poročal o vsebini sestankov, še manj o svojih stališčih, v podjetju pa so vseeno rekli: sindikat se s tem in tem strinja.
Prve posledice takšne prakse so se pokazale že ob volitvah v samoupravne organe, ko 60 nekateri direktorji zaskrbljeno tožili, kako bodo delovali delav-
ski sveti, če bo polovica članov imela samo enoletno mandatno dobo. Kakor te ugotovitve ne gre podcenjevati, tako tudi ni mogoče prezreti njenega vzroka. Dokler so . bili »aktivni« samo člani samopravnih organov in vodstev političnih organizacij, dotlej bo tudi upravičen strah: koga bomo lahko z mirnim srcem izvolili v samoupravne organe. Če obidemo ugotovitev, da je nekaterim takšna praksa ustrezala, ker so z manj usposobljenim delavskim . svetom lažje izvedli vrsto nepremišljenih in premalo pretehtanih odločitev, je ob načelu pogostnej-še rotacije nujno, da gospodarska in politična gibanja v podjetju zajamejo širši krog ljudi.
Ob drugačni porazdelitvi med delovno organizacijo in skupnostjo, ko bodo neposredni proizvajalci razpolagali s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, bo postal problem, v kaj investirati, kaj ima prednost, katera možnost je boljša, tako občuten, da ga pri sedanjih metodah dela ne bi mogli uspešno razrešiti.
Ob tem ne kaže prezreti ugotovitev, da imajo nekateri predsedniki sindikalnih podruž-
nic visoke osebne dohodke, včasih višje, kot so jih predvideli za delovno mesto, na katerem so zaposleni. Če ti osebni dohodki predstavljajo samo vrednost vloženega dela, potem je z njimi vse v redu, problem, pa nastane, če so oblikovani po različnih »subjektivnih« merilih.
Iz vsega zapisanega sledi, da je potrebno delo sindikatov usmeriti na članstvo, da je treba vse zaključke in akcije usmeriti predvsem iz želja in zahtev članstva.
Ker želijo proizvajalci z rezultati svojega dela kar najbolj uspešno vplivati na svoj materialni in osebni položaij, je treba tudi iz te osnove graditi politiko, stališča in akcije sindikatov. Nekateri, žal, vidijo v tem samo besedno igro, politično krilatico. V bistvu pa gre za kvalitativne spremembe v delu in usmeritvi. Ni namreč vseeno, če nekdo vzame za cilj, da se gospodarsko krepi in razvija, drug pa, da mu z razvojem in boljšim delom raste predvsem njegov materialni položaj. Kot vemo, je mogoče smiselno in nesmiselno investirati. Bolj bo pazil, bolj pretehtal investicije tisti, ki bo njihove dobre ali slabe posledice najbolj neposredno čutil. •
Ne kaže si namreč delati utvar, da posledice slabega gospodarjenj v delovni organizaciji vsi enako občutijo. Dovolj je primerov, ki kažejo, da se materialni položaj posamezni, kov ne poslabša, če podjetje slabo gospodari, da pa proizvajalci zelo živo čutijo vsa nihanja v proizvodnji. Če bomo to-
RAZSlRJENI PLENUM ObSS V NOVI GORICI
POMOČ DRUŽINI POSTAJA NUJNOST
Razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta v Novi Gorici je na svojem zasedanju razpravljal o problemih zaposlovanja žensk in skrbi za sodobno zadovoljevanje potreb družine in gospodinjstva.
Plenumu je prisostvoval tudi tajnik republiškega sindikalnega sveta Franc Borštnik.
Družbena pomoč družini postaja v občini nujnost, ker nerazvita, kot je, že zavira prizadevanja za povečanje produktivnosti,' vpliva na poklicno usmerjanje žensk, strokovno usposabljanje, delovne uspehe in družbeno delo že zaposlenih žensk, še posebej mater^ hkrati tudi vpliva na slabo vzgojo in nezdrav razvoj otrok zaposlenih staršev.
Pospešen gospodarski razvoj, ki je za občino značilen, je zahteval hitro zaposlovanje vseh odraslih članov družine. Medtem ko je bilo še leta 1938 zaposlenih v občini le okoli 4680 delavcev, jih je danes že preko 15.200 in od teh kar 34 % žensk. Vedno bolj pogosta zaposlitev žensk dokazuje, da je njeno vključevanje v proizvodnjo povezano in pogojeno s progresivnim gospodarskim razvojem občine.
Z boljšim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih kapacitet, z uvedbo druge in tretje izmene, bi močno povečali produkcijo, vzporedno s tem pa življenjski standard. Možnosti za to imajo. Podatki za marec 1964 kažejo, da dela v novogoriški industriji v eni izmeni 64,1 %, v dveh izmenah 20.8 %, v treh izmenah pa le 15,1 % delavcev. Vendar zahteva polno izkoriščanje kapacitet — delo v treh izmenah. dodatno zaposlitev
delavcev, teh pa v občini primanjkuje. Že v letošnjem letu bi potrebovali 600 novih delavcev. Izhod vidijo edino v vključevanju žensk v proizvodnjo.
Vendar bo za to potrebno še prej ustvariti takšne pogoje, da se bo ženska lahko vključila v proizvodnjo, ne da bi bila pri-(Nadaljevanje na 2. str.)
rej pri odločitvah izhajali iz želja in zahtev tistih, ki jih ta gibanja najbolj prizadenejo, potem bo manj slabih odločitev, povečala se bo odgovornost za sprejete sklepe.
Zato samoupravljanja ne kaže ocenjevati samo kot povečanje demokracije, kot osvobajanje človeka, temveč tudi kot povečane možnosti za boljše, bolj smotrno gospodarjenje. Tako pojmovano in izvajano samoupravljanje pa zahteva tudi temu prilagojen sistem dela.
■ In če smo si enotni v tem, kaj je izhodišče, kaj je osnovno in bistveno, se postavlja z nezmanjšano resnostjo, vprašanje: Kako to uresničiti?
Na plenumu so povsem nedvoumno ugotovili, da je potrebno s širšo politično akcijo, z množičnim vključevanjem proizvajalcev v - odločitve poskrbeti tudi za množično politično vzgojo. Res bodo proizvajalci rasli ob vsakodnevni praksi, ko bodo morali odločati, sklepati, hkrati pa je tudi res, da bodo te odločitve čedalje bolj zahtevne, dia bo potrebno večje znanje, večja pretehta-nost. Vsega tega pa ne bo mogoče dobiti zgolj s prakso, temveč bo potrebno organizirati tudi različne seminarje, bolj propagirati samostojen študij, skrbnejše pripravljati gradivo za različna zasedanja.
Usmeritev sindikalnih podružnic na članstvo, na njegove potrebe In želje, povečana izobraževalna dejavnost bo omogočala tudi "široke razprave. V njih se bodo kalili in rasli bodoči člani političnih in samoupravnih organov, tako da za nove funkcionarje ne bo zadreg, kot se je to doslej pogosto dogajalo. Zato ne kaže razpravljati o tem, po kakšnem ključu in listi naj dobi sindikat kadre, temveč o tem, s kakšno metodo dela si bo sindikat zagotovil neizčrpen vir novih kadrov.
Vse to pa nujno zahteva v delu sindikalnih organizacij več sistematičnosti, več perspektivnosti, zahteva tudi programe dela za daljša obdobja. Samo z občasnimi akcijami, samo z improvizacijami in aktivizmom v slabem pomenu besede ne bo mogoče izvesti nalog, ki v bližnji bodočnosti čakajo sindikalne organizacije.	vit
iBHBHntaaBiiBBMMnMMBBBBBBaaMaBBBHBBaaaasiiaMaiiKBiiRMiiieHBnaiiigatBBBBS!
B
B

n
pt
B
B
B
B
B
B
n
B
R
H
n
B
B
SS
1
B
B
K
B
B
n
m
B
V imenu kolektiva
Opozarjam vas, da sem samo jaz pooblaščen dajati izjave o odnosih v kolektivu.
Karikatura: MILAN MAVER E!
.»
IBBBBB6S8BmBH3B8Kt:	M
V OKVIRU
Demokracija, razvejani mehanizem delavskega in družbenega samoupravljanja zahteva več kolektivnega odločanja, zato tudi več sestajanja in sestankov. Ce sprejmemo to kot danost, ni nujno, da se zalo sprijaznimo z vsako obliko sestajanja, da smo brezbrižni do sestankov, ki ne dajejo pomembnih rezultatov.
V mislih imamo vse številne slabo pripravljene in slabo vodene sestanke. Ze samo matematična razmerja o izgubljenem času povedo, da če je na sestanku samo deset ljudi in eden govori, da je tu potrebno računati še s časom desetih prisotnih, če je slabo pripravljen in slabo voden sestanek trajal dve uri, je šlo v izgubo dvaindvajset ur. Poleg tega pa je bilo deset ljudi razočaranih in marsikdo je porekel, ali sklenil sam pri sebi: »Če bo le mogoče, na takšne sestanke ne bom prihajal.-«
Zato nosi vsakdo, ki sestanek skliče in ga vodi — posebno odgovornost. Bolje je, če se nanj pripravlja deset ur in potem sestanek v redu poteka, kot pa da skuša z improvizacijami prihraniti na času. Morda je včasih čos tistega, ki bi moral sestanek pripraviti, dragocenejši od kateregakoli posameznika na sestanku. Toda če računamo njihov skupni čas, potem to opravičilo ni na mestu.
Vsekakor bi bili nepravični, če bi rekli, da v tem pogledu nismo napredovali, da je zdaj manj improvizacij kot pred leti. Res so zdaj 'že pogosto na razpolago različna gradiva, poročila so prej napisana. Če pa poskušamo kritične je oceniti ta poročila in tudi gradivo, potem lahko največkrat ugotovimo, da je včasih presplošno, tudi prs-komplicirano in težko razumljivo, največkrat pa slabo napotilo za akcijo.
Morda je prav v tem, kaj je namen sestankov, osnovni nesporazum in tudi glavno jedro slabosti. Ljudje se v glav-
Ne sestanki zaradi sestankov
nem sestajajo iz treh razlogov: da bi zvedeli ali posredovali nekaj novega, da bi o nečem sklepali ali da bi se dogovorili za akcijo.
Na slabo pripravljenih in slabo vodenih sestankih pa ' ta tri načela zelo radi pomešajo. Sestajajo se, kot radi pripovedujejo, zaradi problematike. Nekdo začne govoriti o težavah, ostali pa se potem z večjo ali manjšo spretnostjo prizadevajo, kako bi k tem pridodali še obilo drugih, ki imajo ali pa tudi nimajo posredne zveze z začeto razpravo. Nekateri sestanki so včasih skoraj podobni turnirjem, kjer v razpravi tekmujejo, kdo bo povedal več napak in slabosti iz naše prakse. V tej vnemi, razkrivati »probleme« se pogosto oddaljijo od dnevnega reda, vnema jih zapelje na druga področja, navajajo pol resnice, zamolčijo nekatera znana dejstva, kajti po njihovem je glavno, da so sodelovali v razpravi in povedali nekaj napak, ki jih je treba odpraviti. Na takšnih posvetih pa se rado dogaja, da govorijo samo o napakah zelo splošnega- značaja, da eno in isto misel ponavljajo na več sestankih, da kar žarijo od navdušenja, da so nekaj slabega odkrili, zmanjka pa jim sil, da bi to ali karkoli drugega — popravili.
Zato je povsem razumljivo, da nekateri prizadevni aktivisti, ki bi radi predvsem spreminjali slabo prakso, izgubljajo veselje do dela, kw pogosto na različnih sestankih poslušajo zelo podobne, skoraj iste stvari,'če vidijo včasih v posvetu samo drugačno prekladanje besed, kot so jih slišali nekaj dni poprej.
Morda bi kazalo razmišljati tudi o tem, če v političnem delu ne uporabljamo prepogosto samo beseda, če nismo preveč 'podpirali razvade.' da se samo iz oči v oči lahko resno pogovorimo. Pogosto slišimo, da po sestanku nekateri začudeni vprašujejo, zakai so jih sklicali skupaj, saj so vse to, kar so slišali, že vedeli. Tisti pa, ki so sestanek pripravili, se opravičujejo: »Morali smo jih sklicati, če smo hoteli vedeti, kako poteka stvar, sklicali smo jih, da bi ,pognali‘ akcijo.«
Je res »metoda sestankov« najbolj uspešna? Ali kaže v času, ko imamo na razpolago različna moderna komunikativna sredstva, uporabljati v političnem delu samo prenašanje nalog preko-sestankov?
Za ilustracijo samo tale primer: na osem posvetov o isti tematiki so povabili novinarja, da bi o tem pisal. Vprašujemo se, ali je samo poklicni novinar tisti, ki naj piše? Ali niso na vseh teh posvetih navzoči politični delavci? So! Zakaj nihče od njih ne piše? Zakaj ne bi, na primer, nekdo po končanih posvetih napisal osnovne ugotovitve? Navsezadnje bi tudi od poklicnih političnih delavcev pričakovali, ‘da, ne bi samo goazorili, ali brali poročil, temveč tudi kdaj pa kdaj zapisali kakšno besedo za / tisk., Namesto, da govorijo desetim, dvajsetim, bi pisali za tisoče.
In če se zdaj povrnemo k samim sestavkom in temu, kar smo že zapisali, lahko še pripišemo, da nekaj napisanih misli in številk še ne pomeni analize Tisto, kar zasluži to besedo, naj bo res študija, vaj izhaja iz podatkov, zanimivih za področje, kateremu je posvet namenjen. Nikakor pa ne, da na občinskih nasvetih navajajo poročevalci številke o investicijskih prekoračitvah za federacijo ali republiko, da v delovnih organizacijah te podatke ponavljajo. Nikakor ni dobro, če razpravljamo n standardu in se. pri 'tem sklicujemo samo na podatke iz zveznih biltenov. Lahko so izhodišče, toda za Hudi v komuni so predvsem zanimivi podatki iz njihovega področja.
Kajti nedvomno drži. da so za akcijo, zn delo. zn mobilizacijo najbolj zanimive tiste analize, ki se nanašajo na področje, kjer prisotni delujejo, kjer lahko slabosti spreminjajo in napake odpravljajo.
Zato bi vsekakor želeli, da bi v bodoče nred vsakim sestankom, preden ga skličemo, resno premislili: katere nove stvari bomo posredovali, o čem- bomo sklepali, predvsem pa — katere naloge moramo po sestanku izvršiti.
Ne manjka nam kritičnosti, pogosto nam manjka učinkovitosti!
VINKO TRINKAUS
0
NEKAJ VTISOV S POSVETOVANJA O NAGRAJEVANJU STROKOVNIH SLUŽB
Preveč teorije -premalo napotil
Posvetovanje, ki sta ga v Velenju organizirala centralni in republiški odbor sindikata industrije in rudarstva, je pokazalo, da se pri nagrajevanju strokovnih služb pretežno su-čemo okrog teorij, manj pa je konkretnih študij in rezultatov. Posvetovanje, prvo te vrste, seveda ni moglo obiti ne nekaterih slabosti (teoretiziranja, kompliciranosti, želje po univerzalnosti, statičnem obravnavanju), je pa pokazalo nedvomno potrebo, da je potrebno z bolj pripravljenimi posveti nadaljevati. Poseben problem je bila udeležba, saj je manjkalo dve tretjini povabljenih predstavnikov slovenskih podjetij.
Izhodišče za razpravo so bile pisane študije, analize in pogledi nekaterih delovnih organizacij iz vse države, ki so se že praktično 'ukvarjale s temi problemi. Organizatorji so zato pričakovali, da se bo na osnovi pisanega gradiva razvila živahna razprava zastopnikov delovnih organizacij, ki bodo na osnovi naprej poslanega gradiva dopolnjevali, ali zavračali nekatere postavke. Pričakovali so, da bodo razpravljali predvsem ljudje »iz prakse«.
Žal pa se ta predvidevanja niso uresničila. Niso se uresničila predvsem kar zadeva praktično uporabnost teorij in prakse. Tudi predstavniki iz _ delovnih organizacij so se »sprehajali« po teoretičnem področju, skušali dokazovati izredno kompliciranost meril, ali pa so znova pogrevali razvojne slabosti nagrajevanja.
Od praktične uporabe tega posveta so se najbolj oddaljili tisti, ki so hoteli ustvariti, ali so vsaj težili za univerzalnim sistemom. Njihovo izhodišče je bilo, da je treba »spoznati naravo stvari«, se pravi, obrazec za izračun vrednosti dela. Prav gotovo,je to ideal, končni cilj, vprašanje pa je, če je ravno v sedanjem razdobju najbolj primerno iskati končne cilje, kajti praksa nas opozarja, da celo nekaterih zelo preprostih, a koristnih akcij nismo izvedli. Končni cilj si lahko postavimo, toda osvajali ga bomo postopoma, z občasnimi zmagami in porazi. Bilo bi prezahtevno pričakovati, da bomo prej, preden imamo v praksi vsaj nekaj rezultatov, lahko izdelali tak sistem, ki bi veljal za dolgo obdobje. Praksa bo prav gotovo korigirala, popravljala postavke in ideje, toda veliko boljše je začeti in popravljati kot pa čakati na idealni sistem?
Takšno razpravljanje pa zanesljivo ni bilo slučajno. Je odraz slabe prakse in izkušenj. Lahko bi rekli, da smo šele na začetku poti, da imamo minimalnf izkušnje na tem področju in da tudi zato »ljudje iz prakse« niso belj množično sodelovali v razpravi.
Najbolj pa so bili na posvetu opeharjeni tisti, ki so pričakovali, da bodo s samega posveta odnesli kar največ napotil za praktično delo, da bodo dobili konkretne, praktične izhodiščne pobude in , zamisli, kako naj sami zastavijo svoje^. delo. Teh praktičnih napotkov, ki bi jih najbolj potrebovali, posvetovanje ni dalo.
Na posvetovanju so se tudi dogovarjali, da bi pisano gradivo in del razprave porabili za izdajo knjige, ki naj bi bila konkreten pripomoček pri uvedbi nagrajevanja v strokovnih službah. Prav gotovo redaktorji te knjige ne bodo imeli lahkega dela, toda že same razprave in morebitna izdaja te knjige bodo dragocen pripomoček pri iskanju menil in uvajanja nagrajevanja po delu tudi v strokovnih službah.
V. T.
USPEL EKSPERIMENT GRADBENEGA PODJETJA »NAPRED«
BREZPLAČNI OBROK
DONOSNA INVESTICIJA
Učinek povečan za 20 %> - dohodki višji za 7000 din - boleznine na minimumu
Ko je konec maja delavski svet gradbenega podjetja »Na-. pred- iz Beograda sprejel sklep, da bodo s 1. aprilom razdeljevali delavcem brezplačen obrok hrane, so se v nekaterih podobnih podjetjih spraševali, ali je to — socialna pomoč ali kakšna druga računica? To vprašanje je bilo umestno še toliko bolj, ker je ta odločitev pomenila, da bo moralo podjetje pridodati še 40 milijonov dinarjev k svojim prejšnjim dotacijam, kar je pocenilo, da bodo izdali blizu 100 "milijonov dinarjev samo za prehrano svojih delavcev, 'to pa ni majhna vsota za gradbeno podjetje.
POLPRAZNA AMBULANTA
PODJETJA »NAPRED«
• Ko so te dni na nekem posvetu razpravljali o težkih pogojih, v katerih žive gradbeni delavci Srbije (preko 40 r/o delavcev ima mesečne dohodke-nižje od 20.000 dinarjev, polovico samskih delavcev stalno živi v barakah na gradbiščih), je doktor Stana Odanovič, zdravnik ambulante v »Napre-du« povedala prve rezultate eksperimenta z brezplačnim obrokom.
»Od približno 20 bolnikov, kolikor jih je poprej^ povprečno iskalo pomoči v času moje službe, 5, 6 pa tudi 10 jih je zahtevalo, da jih vzamem v bolniški stalež. Pri njih nisem mogla ugotoviti nobene 'druge bolezni razen izčrpanosti. V maju je bilo teh primerov že znatno manj. V primeri z istim mesecem preteklega leta, je znatno zmanjšano tudi število nesreč pri delu. Danes nam je ambulanta pol prazna. Nisem strokovnjak, da bi lahko kaj več povedala o finančni strani tega eksperimenta, vendar ekonomisti v podjetju pripovedujejo, da so več kot zadovoljni. Morebiti to potrjuje tudi sklep naših organov upravljanja, da ta eksperiment postane stalna praksa.«
CE VARČUJEJO
NA RAČUN ZDRAVJA
Preteklo leto so bili sistematično pregledani vsi delavci v podjetju. Pregled je pokazal, da je tretjina delavcev fizično izčrpana zaradi podhranjenosti.
»Čeprav smo tudi prej doti-rali prehrano v naših menzah, da bi' bila cena obroka primernejša tudi delavcem z najniž-jimi dohodki, smo pri obhodih gradbišč ugotovili, da se _ precejšnje število delavcev ne hrani v menzi, temveč živi samo ob kruhu in suhi hrani. Zakaj? Enostavno so varčevali pri hrani ker jim je bil to edini način, da’ nekaj prihranijo, čeprav na račun svojega zdravja,« je rekla zdravnika Odanovič.
»To je vsekakor vplivalo na zdravstveno stanje ljudi in na njihovo delo,« poudarja tovariš Milan Gorič, direktor. »Po stalnih obhodih gradbišč in z urejevanjem rezultatov zdravstvenega pregleda, se je v začetku letošnjega leta sestalo več ekonomistov in zdravstvenih delavčevi Izhajali so iz podatkov da v podjetju dela več kot 800 nekvalificiranih delavcev z zelo nizkimi dohodki. Ekonomisti so obravnavali ekonomsko stran, zdravstveni delavci pa ekonomsko in socialno.«
V MAJU POVPREČNI
dohodki delavcev
35.000	DINARJEV
»Ko smo sprejeli odločitev, smo računali s tem, da poboljšamo standard delavcev, da pa bi se to hkrati odrazilo tudi na finančnem uspehu podjetja. Čeprav je preteklo zelo malo časa, smo lahko ugotovili, da se nismo prevarili v tej računici,« poudarja direktor Corič. »Medtem ko smo prejšnje leto smatrali za velik uspeh, če je delavec prekoračil normo za 5 %, danes nismo več iznenadeni s prekoračitvijo z 20 in več od-_ stotki. Izostanki z dela so padli na minimum. Računice kažejo zelo dobre finančne uspehe, strokovnjaki pa se še vprašujejo, kako smo jih dosegli in če je to res posledica brezplačnega obroka hrane.
V petih mesecih pri povečanju delovne sile za 7 %, je bila skupna realizacija povečana za 20 %, kar izkazuje, da je produktivnost porasla za 13 %. Povprečni osebni dohodki delavcev so v primeri z lanskim letom porasli za 7000 dinarjev. Pri tem kaže še poudariti, da se je zmanjšal tudi delež osebnih dohodkov za 10 % na račun skladov podjetja. V maju so znašali povprečni osebni dohodni delavcev preko 35.000 din, če pa računamo še uslužbence,
je bilo povprečje dohodkov 36.800 din. Zanimivo je, da to leto dohodki delavcev rastejo hitreje od dohodkov uslužbencev in tehničnega osebja. Danes praktično nimamo delavcev, ki bi zapuščali podjetje.«
Ti, ki so izdelovali računice, pripovedujejo, da so v »Napre-du« posebno zadovoljni s tem, ker so z izboljšanjem standarda delavcev znatno izboljšali tudi materialni položaj podjetja.
N. PAPIČ (Po »Borbi«)
Pomoč družini postaja nujnost
(Nadaljevanje s 1. str.) zadeta njena družina in zdrav razvoj otroka.
O teh vprašanjih je potekala na plenumu tehtna razprava. Za osnpvno usmeritev razprave je služila anketa, ki jo je izvedel občinski sindikalni svet. Ugotovitev ankete je bila, da je od 958 anketiranih žensk-proizvajalk (anketo so izvedli le v štirih naj večjih gospodarskih organizacijah), 425 mater z otroki do 15. leta starosti. Or-, ganiziranega družbenega varstva je deležnih komaj 5 % otrok anketiranih mater; 12,8 %
- otrok prebije del' dneva v šoli, ostali čas pa je brez varstva; 14 % je takšnih, ki so ves dan sami v stanovanjih_ ali prepuščeni ulici. Sedem vrtcev, toliko sedmega leta starosti. Varstvenih ustanov za dojenčke sploh nimajo, nekaj šoloobveznih
Pravo veselje je delati z novim strojem, če delavec do podrobnosti spozna vse tehnične lastnosti kovinskega prijatelja	Foto: Milan Šparovec

DVOBOJBREZ
VITEŠKEGA ŠČITA
; j_;_

Škofjeloško konfekcijsko podjetje Kroj in trgovsko podjetje : Tekstilpromet iz Ljubljane sta lani začela dogovore o združitvi. Delavska sveta obeh podjetij sta se koristnosti združitve brž sporazumela. Na zavore pa so stopili na občini Ljubljana-Center. Tako so sklep o združitvi uradno potrdili šele letos v februarju. Škofjeloško podjetje je tako prišlo do svojih prodajaln v Ljubljani.
Stvari pa niso stekle brez skritih namenov. Občina je pred kratkim prodala eno glavnih poslovalnic Tekstilprometa v Stri-	j
tarjevi uliti, ki ustvarja 60 •/• prometa, ljubljanskemu podjetju	j
Modna oblačila za 3,068.400 dinarjev. Za to trgovino so plačevali občini mesečno najemnino 180.950' dinarjev. Novi lastnik poslovnega prostora pa je preko svojih pravnih zastopnikov zahteval zvišanje najemnine mesečno na 600.000 dinarjev (najvišja z zakonom predpisana najemnina za poslovne prostore je 1300 dinarjev za kvadratni meter, prodajalnica pa meri 245 kvadratnih metrov). Nova najemnina je torej enkrat večja od najvišje z zakonom predpisane najemnine. Ce računamo še naprej, Bi Modna oblačila v petih mesecih pobiranja najemnine prišla zastonj do prodajalne.	T' z'
............................
otrok sprejema le en vrtec. Z anketo so nadalje ugotovili, da žene-matere enkrat pogosteje prekinjajo delovno razmerje kot ostali. Večina 'zaposlenih mater je v anketi ndpišala, da ' jiti’ doma najbolj obremenjuje pranje in likanje, pripravljanje hrane in posvetitev otroku. 81 % anketjranih mater je zapisalo, da porabijo prosti dan v tednu za gospodinjsko delo in le 2,6 % jih izkoristi prosti dan za rekreacijo. Anketa je tudi ugotovila, da ženske, posebno matere, zelo zaostajajo v strokovnem izpopolnjevanju ter v družbeni aktivnosti sploh.
Plenum je ugotovil, da je posebno zanemarjeno otroško varstvo. Zato je posvetil večino razprave temu problemu. V razpravi so posebno poudarili, da delovne organizacije doslej niso posvečale nobene skrbi varstvu otrok zaposlenih delavcev. Ko iščejo možnosti za večjo proizvodnost, vidijo samo stroje in mehanizacijo, ne pa tudi človeka ob stroju in vse skrbi, ki ga ovirajo pri delu.
je vseh v občini, lahko nudi varstvo otrokom od drugega do Predlagali so, naj bi kadrovsko Socialne službe izdelale analize in na osnovi izračuna dokazale, da je pomemben faktor za večjo produktivnost tudi otroško varstvo. Večje gospodarske organizacije bi morale samostojno reševati to vprašanje, manjše pa bi se morale povezati in proučiti potrebe o organiziranem varstvu. V tovarni cementa in salonita v Anhovem je med zaposlenimi skoraj tretjina žensk, otrok pa blizu 200, zato je problem varstva še toliko večji. Čeprav nimajo tako slabih materialnih pogojev, še niso zgradili varstvene ustanove. Diskutant iz cementarne je povedal: če bi imeli sredstva za gradnjo, ni urbanističnega načrta in ne lokacije.
Plenum je ugotovil, da se stanovanjski bloki in naselja gradijo zelo nefunkcionalno, da ostajajo v blokih »mrtvi« prostori, ki jih imenujejo kolesarnica in še kako drugače, ki bi jih lahko namenili prav za varstveni oddelek. Bili so mnenja, da biy se projektanti morali pred gradnjo posvetovati, ozir. da občina ne bi smela potrditi nobenega projekta, če ne bi upošteval prostora za otroke.
Pomembno in zelo občutljivo vprašanje, poleg kapacitet, je financiranje, predvsem finančne zmogljivosti staršev, ki v večini ne morejo plačevati ekonomske cene varstvene ustanove. Vse kapacitete varstvenih ustanov zasedejo danes otroci, katerih starši imajo nad 45.000 dinarjev dohodkov, kar dokazuje, da delavec z nizkimi osebnimi dohodki ne more dati otroka v varstvo. Zato je plenum posebej poudaril, da je potrebno večati družbene sklade za varstvo otrok, da bi lahko vsi otroci, ki so varstva potrebni, enakopravno uživali varstvo. Občinska skupščina v Novi Gorici je med prvimi ustanovila sklad za varstvo otroka, ki bo zbiral sredstva, jih načrtno razporejal in odločneje urejal probleme otroškega varstva.
Ko so govorili o ostalih oblikah družbene pomoči družini, je plenum ugotovil, da še vedno ni dovolj objektov za družbeno prehrano, pralnih servisov, kolikor pa so, se jih ljudje ne poslužujejo, ker SO predragi. Tudi ostalih servisov hi. Servisne delavnice bi naj ustanavljali v okviru stanovanjske skupnosti; dosedanje usluge so pomanjkljive, za nekatere dejavnosti ni niti urejenih delavnic, niti kvalificiranih delavcev.
Posebej je potrebno poudariti, da je občinski sindikalni svet plenum zelo dobro pripravil in mnogo prej zbral dokumentirano gradivo. Posebna odlika plenuma pa je bila kvalitetna razprava, ki bi ji morali prisluhniti predvsem tisti družbeni orgam, ki lahko odločilno pomagajo reševati vse iiVečene probleme.
Plenum je ob zaključku izvolil komisijo, ki bo gradivo zbralp, uredila in dopolnila; poslali ga bodo občinskim odbornikom in poslancem z novogoriškega področja.
IVANKA VRHOVCAK
MAJHNI PRISPEVKI -VELIKO DENARJA
Prav nič več ni dilem niti glede nujnosti, da je treba spremeniti udeležbo delovnih organizacij v neto dohodkih. Načelne razprave o tem vprašanju so zaključene, sedaj je v teku samo še razprava o metodah in času, v katerem naj bi upostavili nova razmerja. Potem ko so bili posamezni vsebinsko in praktično nevzdržni prispevki — prispevek za izkoriščanje rudnega bogastva in prispevek na izredni dohodek — odstranjeni že ob zaključku minulega leta, je nadaljnje težišče razprav in pripomb prešlo na prispevek iz dohodka, prispevek družbeno investicijskim skladom in davku na promet.
Ta dva prispevka in davek na promet sodelujeta v neto dohodku gospodarstva (1963) z 21 */o, a v delu neto produkta, ki je izločen v korist družbeno političnih skupnosti s približno 38 »/o. Gre torej za precej velika sredstva, s katerimi je mogoče razpolagati; del od teh je potrebno pustiti letos in naslednje leto skladom gospodarskih organizacij. Toda dejstvo je, da so zapostavljeni na videz majhni prispevki, ki pa hkrati predstavljajo ob seštevanju zelo velik znesek. Sem spadajo premije zavarovanja — 43,9 milijarde
dinarjev; dopolnilni in dodatni prispevek zi socialno zavarovanje — 44,4 milijarde; prispevek za financiranje služb za zaposlovanje 9,7 milijarde; članarina zbornicam in drugim institucijam 29,4 milijarde; prometni prispevek — 31,3 'milijarde; stanovanjski prispevek 51,9 milijarde; nekateri prispevki, ki so všteti s postavko »stroški reklame, reprezentance in drugo«, kot so vodni prispevek 8 milijard; 'kot tudi nekateri drugi nevidni izdatki, ki sicer nimajo značilnosti prispevka, toda, ki so hkrati ob velikih primerih —
fiksni.
Vsi ti prispevki, sešteti skupaj, presegajo znfflpk 200 milijard dinarjev. In če upoštevamo, da pomeni precejšnje izboljšanje za položaj - delovnih organizacij oprostitev prispevka iz dohodka za nekatere dejavnosti (učinek teh olajšav znaša 33 milijard dinarjev), potem poprej omenjeni znesek in možnosti, ki obstoje za njihovo odstranitev, ne velja podcenjevati. Ob tem ne gre za njihovo odstranitev, temveč predvsem za drugačno obravnavo, in sicer zato, da so zasnovani na ekonomsko upravičenem izhodišču.
HITREJŠA RAST PRISPEVKA OD NETO DOHODKA
Skoraj vsi izdatki delovnih organizacij naraščajo precej hitreje od neto dohodka. Medtem ko kaže indeks porasta neto produkta in neto osebnih dohodkov 133 (1963 62), kažejo zavarovalne premije enaki indeks,
dopolnilni in dodatni prispevek za socialno zavarovanje indeks 200, prometni prispevek 183, vodni prispevek 200, postavka »reklama, reprezentance in drugo« 287 (glej sestavek »Crvena marama« v št. 637), prispevek za financiranje služb za zaposlovanje 150 itd. Prav nič čudno ni, če se pri vseh koristnikih teh sreds&v pojavlja večji ali manjši dohodek in da imajo nekateri od njih celo toliko sredstev, da jih lahico oročujejo pri bankah.
Sčasoma so delovne organizacije vplačale toliko premij za zavarovanje, da je bilo mogoče del teh sredstev (15 milijard v 1963. letu — glej plan 1963) koristiti za pokritje deficita — OIF (osrednji'investicijski fond). To pomeni, da so dohodki skupnosti zavarovanja precej nad njenimi izdatki. V kakšen namen? Iz kakšnih razlogov morajo delovne organizacije vplačevati več premij, kot je to nujno? Smoter sistema prav gotovo ni akumuliranje sredstev in za- ■ voljo tega mora biti izhodišče za zavarovalne premije — prava mera. Takšne ukrepe oziroma mere. nedvomno omogočajo dolgoletne izkušnje. Posebno pomembno je dejstvo, da zavarovalne premije hudo obremenjujejo nekatera področja gospodarstva. ki so drugače v nezavidljivem položaju, in ki imajo
/
DELAVCI V »VERIGI« PO DOHODKIH NE ZAOSTAJAJO VELIKO ZA ŽELEZARJI
TUDI
KANDIDAT
H	Pokazali	so mi nasled-	§
H njo ponudbo izpraz- E E njeno delovno mesto di- |l E rektorja v eni izmed na- E E ših tovarn alkoholnih E g pijač:
g	»Ugledni	razpisni ko-	E
g "misiji!	g
V smislu oglasa v ča- g g sopisnem podjetju (!) g g »Delo« podajam ponud- g g bo na razpisano delovno g g mesto. Ugledni komisiji g g sporočam, da sem bil 11 g §§ let zaposlen na raznem g g ladjevju v Dalmaciji, g g kjer sem samostojno g g opravljal vse finančne g g in administrativne posle g s v svojstvu ekonoma ali E g upravitelja menz. Na g g lastno privolitev sem bil g E kasneje premeščen v po- g g grebno podjetje, kjer s g sem zasedal položa- g g je glavnega blagajnika, g E mezdničarja, personalne- g g ga referenta in sociali- g g stičnega govornika (!) ob g g grobu pokojnih ... Dru- g g štvo, kjer sem zdaj za- g g poslen kot upravnik, mi g g ne more zagotoviti višje g g osnovne plače in sem §§ g spričo tega pripravljen g g prevzeti razpisano de- g E lovno mesto.
Imam malo maturo, g g mesečno administrativ- g g no šolo, mesečni nižji gj g knjigovodski tečaj ter g E državni strokovni izpit g g r finančne stroke. Ob- g g vladam italijanščino, v g g precejšnji meri nemšči- g E no in perfektno srbohr- g g vaščino. 2e več let sem g g šofer — amater AB k a" E g tegorije in posedujem E E lastno motorno kolo TV g g 175 ter TOMOS Coiibri g g športnega tipa. Posedu- g g jem tudi dovoljenje za g E nošenje osebnega orožja, g
Toplo pozdravljam E E ugledno razpisno komi- E g sijo ...«	E
g	Občinska	komisija, ki	g
E ' je sprejela omenjeno g g ponudbo, že dlje časa g g ugotavlja, da se na raz- = 1 piše le poredkoma pri- g | javljajo zares sposobni g | kandidati. Vzroke take- g I ga stanja išče v doseda- g i nji neustrezni kadrovski g I politiki in nespodbud- g g nem nagrajevanju. Ko- g g misija pa se doslej ni g g mogla zediniti, čemu naj g g pripiše omenjeno in njej g g podobne ponudbe.
-mG	S
lllllll..
prav zaradi tega nekatere olajšave v osnovnih instrumentih delitve. Tako je na primer kmetijstvo v ta namen vplačalo 1960. leta 3,8 milijarde dinarjev in 1963. leta že 10 milijard dinarjev več. Ali promet: delovne organizacije s tega področja so vplačale 1960. leta 4,7 milijarde in 1963. leta že 9,5 milijarde dinarjev. Lokalni zavodi za socialno zavarovanje so pooblaščeni, da lahko predpišejo dodatno stopnjo prispevka, kar pomeni, da imamo lahko v sedanjem sistemu praktično tri različne stopnje prispevka za socialno zavarovanje — splošno, dopolnilno in dodatno. Značilno je, da naraščajo prispevki za socialno zavarovanje z vseh teh treh osnov hitreje od osebnega dohodka.
Potem so zanimivi še podatki o financiranju služb za zaposlovanje delavcev. Ta služba je oblikovala v 1963. letu dohodek v višini 15,9 milijarde dinarjev, toda njeni skupni izdatki so znašali 9,6 milijarde, dinarjev. Se več. predstavniki te službe zahtevajo, naj bi razširili izvor njihovih dohodkov, češ da posamezni zavodi ne morejo kriti svojih izdatkov. Toda to ni osnovni razlog za izrekanje takšnih zahtev. Ta se bol) sestoji iz ambicij te službe, da opravlja posle, ki so daleč od
DOBRO LETO ZA SKLADE
Pri dvainštiridesetih letih starosti ljudje ne rastejo več. Počasi se jih loteva utrujenost in izpade jim tudi kakšen zob. Drugače pa je s tovarnami. Tovarna Veriga v Lescah pri svojih dvainštiridesetih letih ne kaže znakov staranja. V zadnjih letih se razvija kakor zdrav mladenič. Podatki potrdijo, da je razvoj te tovarne med najhitrejšimi. Povprečno namreč proizvodnja v tej tovarni poraste iz leta v leto za 30 %. Leta 1962 je vrednost bruto produkta dosegla 2 milijardi 700 milijonov dinanjev, lani se je povečala na 3 milijarde in 800 milijonov, letos pa predvidevajo že 4 milijarde in 800 milijonov dinarjev.
da so za tako slab zaslužek krivi delavci sami, ki se niso dovolj trudili, delno pa so za slabo izpolnjevanje norm'krivi tudi vodje oddelkov, ki dela niso znali pravilno razporediti.
Na splošno so gospodarski uspehi podjetja večji kot prejšnja leta. Dober način gospodarjenja, ima svoje učinke tudi pri skladih. Lansko leto so imeli skladov za 95 milijonov dinarjev. Letos pa so že v štirih mesecih zbrali okoli 105 milijonov dinarjev skladov. Do konca leta bodo po sedanjih računih dobili v sklade okoli 300 milijonov dinarjev, kar je za 200 % več kot lani. To pa daje že dobro materialno podlago za samoupravljanje.	Z. T.
Stil
PPia
• ..

:
Tudi litostrojski dom na Soriški planini postaja vse bolj priljubljena planinska postojanka, kjer delavci preživljajo svoj letni dopust	Foto: Milan Šparovec
»KROJ« — BELA VRANA V ŠKOFJELOŠKI OBČINI
ZASLUŽEK PO NOVEM KROJU
Pogoje za tako stalno rast podjetja so ustvarili že pred leti, ko so odstranili zastarele stroje, odpravili ozka grla in razširili izbor svojih proizvodov. Ker so denar pravočasno naložili tudi v izpopolnjevanje delovne sile in ker je strokovnost zaposlenih na evropski višini, se ne smemo čuditi, da imajo danes delavci v Verigi boljše dohodke kot pred leti.
Produktivnosti delavcev v Verigi so se v zadnjem letu pridružili še nekateri drugi važni pogoji, da so lahko precej dvignili osebne dohodke. Med te zunanje činitelje uvrščajo v podjetju neprimerno boljšo oskrbo s surovinami in dejstvo, da se jim je »odprlo« notranje in zunanje tržišče. Ukinjen izreden prispevek na' dohodek je tudi pripomogel, da so v sklad osebnih dohodkov lahko vknjižili dodatnih 60 milijonov dinarjev, kar pomeni približno tričetrt vsote, ki jo mesečno izplačajo za osebne dohodke. Osnovni razlog za povečanje osebnih dohodkov pa je povečana proizvodnja. Večja proizvodnja je vplivala na povečanje zaslužkov in obratno, večji osebni dohodki so povzročili večjo prizadevnost na delovnem mestu, odstranili zastoje in zboljšali organizacijo dela.
Lani so bili osebni dohodki v tovarni še na precej kritični točki. Povprečni osebni dohodki v letu 1963 so znašali 33.850 dinarjev. Prvo tromesečje letos pa je dalo povsem drugačno sliko. Povprečni osebni dohodki so se dvignili na 42.000 dinarjev. Če bo proizvodnja še v naslednjih mesecih tako hitro naraščala, kot računajo, bodo v drugem tromesečju izplačevali povprečne osebne dohodke v višini 46.000 dinarjev. Po analizah, ki so jih v podjetju napravili o naraščanju produktivnosti v letošnjem letu, je razvidno, da produktivnost dela v vseh mesecih ni enako naraščala. Vendar moramo vedeti, da so za primerjavo produktivnosti vzeli proizvodnost v istih mesecih lani. Tako je v januarju produktivnost v podjetju narasla za 13,7 %, v februarju za 20,5 %, v marcu za 4,5 %, v aprilu za 10 % in v maju za 17 %. V prejšnjem mesecu so imeli v podjetju samo še 9 primerov, ko so zaposleni zaslužili manj kot 26.000 dinarjev. Primere so proučili in ugotovili,
njene dejanske vsebine. Zaradi tega je upravičeno vprašanje, ali naj bodo ta sredstva namenjena za pomoč nezaposlenim in kot pomoč ob zaposlovanju oziroma, ali naj se ta služba ukvarja tudi z vprašanji, ki se tičejo prosvete in poslov, ki imajo in-štitutski značaj. In če se nagne tehtnica na to drugo plat, ta služba pa se v tej smeri že razvija, potem je povsem razumljivo, da bodo morale delovne organizacije naravnost ali posredno seči z roko še globlje v svoj žep.
ZVEZA Z INVESTICIJAMI Članarina zbornicam in drugi izdatki so narasli v 1963. letu za okoli 7 milijard dinarjev. V resnici je naraslo to »drugo« (za 10 milijard dinarjev), in sicer zato, ker so članarine zbornicam v 1963. letu nižje za 4,5 milijarde dinarjev. Na to »drugo« pa v 1963. letu odpade natanko 17 milijard dinarjev. Zato, ker ne vemo. kaj se skriva za temi 17 milijardami, pravimo, da so tudi članarine zbornicam v višini 12 milijard dinarjev, ne tako majhna obremenitev za delovne organizacije. Ni na primer jasno, zakaj na primer trošijo sredstva zbornice SRS (3,7 milijarde), SHR (2 milijardi) in SR Slovenije (1,6 milijarde), razen tega, ko porabi že zvezna zbor-
Ko sem računovodji nekega sorodnega podjetja, ki je v poslovnih težavah, pripovedoval o povprečnih zaslužkih v podjetju Kroj v Škofji Loki, je poslušal, kot da bi mu pripovedoval bajke. Po kratkem premisleku pa je dejal:
— To podjetje bo prišlo na boben.
Nagel sklep je bil prazen izgovor. Podatki o poslovnih uspehih škofjeloškega Kroja, njihov način nagrajevanja, porast proizvodnosti dela, dobra prodaja izdelkov na tržišču namreč to trditev v osnovi zanikajo. Res pa je, da je postalo podjetje zlata jama v občini. Na lestvici dviga osebnih dohodkov je podjetje med prvimi.

Lep zgled
Občinski sindikalni svet	;
Celje je upošteval priporočilo o smotrnejšem pošlo-	S
;	vanju in trošenju družbe-	S
•	nih sredstev, ki velja tudi
za družbeno-politične orga-	;
;	nizacije in oblastvena pred-	;
•	stavništva, in temeljito pregledal dosedanje izdatke ter	l
proračun.
Poleg tega, da je doslej
■	gospodarno ravnal z denar-
;	jem, je občinski sindikalni
svet ugotovil, da bi ob ena-	i
ki varčnosti zadoščala do konca leta manjša prora-	S
S	čunska sredstva in se odlo-
■	čil. da se odpove dotaciji
S	iz občinskega proračuna v	;
višini dveh milijonov, za ;	katero je zaprosil še pred	S
S	uvedbo novega sistema pl a-	S
čevanja članarine.
Formalno bo sklep o re-	■
strikciji proračuna občin-
•	skega sindikalne sveta spre-
!	jet na prihodnjem plenar-	S
i	nem zasedanju. Hkrati pa
bo sindikalno vodstvo pri-	;
S	poročilo občinski skupščini,	■
•	naj vrnjena dva milijona	;
;	uporabi za strokovno šol-	i
i	stvo.	M. K.	!
niča 3 milijarde dinarjev (vse v 1963. letu). Ali ne daje že to zadosti argumentov za uresničevanje zahtev, da delovne organizacije samostojno odločajo o svojem članstvu v zbornicah s tem, da bo njihov kriterij za včlanjevanje izhajal iz ekonomskega interesa oziroma iz koristi, ki naj jo imajo le-te od zbornic.
Osnovni namen prometnega prispevka je, da pokrije olajšave, ki jih imajo delavci ob izkoriščanju letnega dopusta. Toda v te namene je potrošeno samo 75 °/o teh sredstev, ostanek za olajšave v prometu va uživajo razne druge osebe. In razen tega so delovne organizacije v letu 1963 namenile za te namene 8,7 milijarde dinarjev več, kot je bilo dejansko potrošenih.
Na naslov prispevka za stanovanjsko izgradnjo so deloime organizacije v 1963. letu vplačale okoli 52 milijard dinarjev ali 13 milijard dinarjev vPč kol 1962. leta. Večji del teh sredstev koristijo negospodarske institucije, vključujoč posebno družbeno politične skupnosti, precej manj pa same gospodarske organizacije. S tega vidika torej znova vznika upravičeno vprašanje glede teh sredstev in načina, kako so izkoriščena. Zdi se, da bi bilo potrebno razmi-
Znano je, da so konfekcijska podijetja ' rasla pri nas zadnja leta kot gobe po dežju. Jugoslovanski industrijski prostor je nasičen s konfekcijskimi podjetji, ne pa z dobro konfekcijo. Konfekcija je industrijska panoga, kjer niso potrebna velika vlaganja v stroje. Prav to dejstvo je marsikatero konfekcijsko pod jetije zapeljalo na tanek led. Mnoga podjetja so se namreč širila veliko bolj hitro, kot so sama zmogla. Škofjeloški Kroj pa je v svoji dolgoročni poslovni politiki izbral počasnejši razvoj. Najemali so toliko kreditov za povečanje proizvodnje, kolikor so imeli z ustvarjenimi sredstvi lastnega kritja. Prezadolženost nekaterih slovenskih konfekcijskih hiš je kmalu privedla do poslovnih težav, ki pa jih Kroj ni občutil. Letos so v Škofji Loki opustili tudi gradnjo novih poslovnih prostorov, ker so izračunali, da se takšna vlaganja počasi vračajo. Izpopolnili so raje stroje. Hkrati so izsilili specializacijo proizvodnje in se v glavnem usmerili na • izdelovanje damskih in moških plaščev. S tem so dosegli večjo produktivnost, njihove cene so na trgu znatno nižje od tistih konfekcijskih hiš, ki proizvajajo vse. S specializacijo so lahko povečali tudi izbor, ki je v naših trgovinah še vedno slab.
Gospodarsko utemeljene naložbe, hitro obračanje sredstev brez tveganja, da njihovi izdelki ne bodo prodani na tržišču, so povzročili, da je podjetje visoko rentabilno. Leta 1958 so ustvarili 87 milijonov bruto produkta, letos pa računajo že z 1 milijardo. V letu 1958 je prišlo okoli 800.000 dinarjev bruto produkta na zaposlenega, v letu 1963 pa že 8,200.000 dinarjev. Dohodek je bil v letu 1962 na zaposlenega v podjetju 1.200.000 dinarjev, lani pa 1,900.000 dinarjev. Čisti dohodek je znašal leta 1962 na zaposlenega okoli 1 milijon, leta 1963 pa 1,700.000
šiiti o popolni oprostitvi tega prispevka, to je poiskati drugo ekonomsko bolj fundirano rešitev za stanovanjsko izgradnjo.
Pri vseh teh izdatkih je bistveno, da ni za njihov obstoj nikjer upoštevan ekonomski vidik. Nič lažjega ni, kol obremeniti gospodarske organizacije in — sredstva za potrošnjo so zagotovljena. Toliko besed je izgubljenih o prebijanju planov investicij. A tako malo je izrečenih o tem, kakšen delež imajo pri takšnem prebijanju sredstva, ki se oblikujejo na opisani način. Gre namr&č za to, da so za investicije potrošena tako sredstva iz naslova vodnega prispevka, sredstva služb za zaposlovanje, sredstva stanovanjskega prispevka, sredstva zavarovalnih skupnosti, sredstva socialnega zavarovanja itd.
Ob tem, ko proučujemo odnose gospodarskih organizacij — družbeno političnih skupnosti v neto produktu, ko proučujemo investicije za to, da bi povsod uveljavili ekonomska izhodišča, je potrebno posvetiti posebno pozornost tudi tem prispevkom. Gospodarske organizacije je treba osvoboditi vsega, kar obremenjuje njihov položaj, številnim drugim pa omogočiti, da zagotovljeno žive.
N. P.
(Po »Ekonomski politiki«)
dinarjev. Hkrati s takšnimi poslovnimi uspehi so se dvigali tudi osebni dohodki. V letu 1962 so bili povprečni osebni dohodki še relativno nizki, 28.978 dinarjev, lani pa so se občutno dvignili in so znašali 39.832 dinarjev ali povečanje za 38 %. Proizvodnost dela se je v tem času dvignila za 30 %.
Večja prizadevnost na delu je prišla do izraza še posebno letos. Njihov način nagrajevanja in skupinsko delo, kjer imajo postavljene norme za posamezno fazo obdelave, je znatno povečal delovno disciplino. Skupine si ustvarjeni dohodek delijo po vloženem delu. Po internem ceniku skupina namreč
vedno točno ve, kakšen je njen delež pri izgotovitvi izdelka. V prvih mesecih letošnjega leta so se osebni dohodki naglo povečali. Tako je bil v mesecu januarju povprečni osebni dohodek 38.000 dinarjev, v februarju 51.000 dinarjev, v marcu 56.730 dinarjev, v aprilu 61.439, v maju pa 43.669 dinarjev. V podjetju so pretežno zaposlene ženske. Najnižji osebni dohodek je v podjetju 29.000 dinarjev. Tudi razmerje med oiebnimi dohodki in skladi je zelo ugodno — 50,7 :49,3.
Podjetje je takšne uspehe doseglo, ker ima razmeroma majhno režijo, srečno roko pri izbiri modelov in produktivne delavce.	Z. T.
z-^ tene so za prirodopisca najbolj poceni živalski vrt, , saj se na njih zadržujejo razne vrste mrčesa — od muh do stenic. Veliko število majhnih živalic pri-’ haja sem na počitnice, ali pa se kar stalno naseli na stenah. Na javnih stenah jih sicer preganja občinska sanitarna inšpekcija, ki pa jih s sodniki za prekrške ne preganja dovolj učinkovito.
Za slikarje so stene prav tako velikega pomena. Nanje obešajo slike.
Največjega pomena pa so stene za pranje umazanega perila. V gradbeni zgodovini se je namreč debelost sten tako skrčila, da danes lahko ob ugodnih vremenskih razmerah zvemo vse, kar imajo pri sosedovih v loncu in v družini novega. Stene prav nič več ne skrivajo zakonske sreče in prepirov.
Stene imajo v sodobni družbi tudi zanimive gospodarske učinke. Pred leti so namreč iz družbenih sredstev začeli graditi na občinskem hribu pomembno stavbo. Stavba brez sten je seveda brez vsakega smisla. Zato so točno po načrtu zgradili zunanje in notranje stene. Projektantu so na številnih sestankih razložili idejne zahteve. Po tej idejni zasnovi je učenjak zrisal svoj gradbeni načrt. Ko
\
je bila stavba že pod streho, je nekega dne prišel na gradbišče tudi investitor. Investitorji so običajno dobro rejeni in v tem pogledu nič ne zaostajajo za projektanti.
Investitor je zapičil svoj pogled v notranjo steno, ki so jo zidarji pravkar dokončali tako odločno, da mu je polovica trebuščka zlezla iz hlač.
— Ta stena je nepotrebna. Kakšen norec jo je vgradil v to sredino. Mi rabimo tukaj večje prostore, ne pa lukenj.
Delovodja je pojasnil, da je stena predvidena po načrtu in ima najbrž svoj pomen.
Toda investitor se ni dal ugnati v kozji rog. Strogo je ukazal:
— Steno takoj podrite! Na mojo odgovornost. Projektant je norec.
Odšel je z gradbišča in stvar je bila urejena. Zidarji so steno podrli.
Čez teden dni je prišel na gradbišče projektant. Splezal je po stopnicah in začel opazovati stavbo.
— Če se ne motim, bi tukaj morala stati stena — je pripomnil s fakultetno resnostjo. Prinesite .mi načrt.
Delovodja je stekel po načrte. Ko mu jih je izročil, se mu je tresla roka.
— Pozabili ste sezidati vmesno steno. Ali mislite, da jaz stene rišem za svoje zdravje?
Delovodja mu je pojasnil, da je steno dal odstraniti odposlanec investitorja.
— Takoj sezidajte novo steno, tako kot je določeno po načrtu, ali pa porušite celo stavbo. Jaz vztrajam pri svojem načrtu in ne pustim, da mi steno podirajo razni cepci.
Zidarji so steno zopet sezidali.
Čez nekaj časa, minila sta gotovo dva tedna, sta prišla na gradbišče skupaj debeli odposlanec investitorja in učeni projektant z naočniki. Bila sta zelena od jeze. Zlezla sta po stopnicah na stavbo in nadaljevala prepir. Vsak je utemeljeval svojo zahtevo s krepkimi besedami. Na koncu sta se sporazumela, da steno vržejo iz načrta. Zidarji so se lotili dela pod nadzorstvom delovodje. Debeli odposlanec pa je projektantu stisnil roko in mu spodbudno dejal:
— Z vami bomo še sodelovali.
Dobil je naročilo za preureditev sten v prvem nadstropju.
Investicijski predračun so s tem dvakratno prekoračili.
ZDRAVKO TOMAŽEJ
mmmmm
;, . '
P 'jf-&	|
llhgl*:™

Ss3f§
OB PRVIH REZULTATIH SKRAJŠANEGA DELAVNIKA V »TESNILKI« MEDVODE_
KOLEKTIV JE PREDLAGAL
Kakor so mi pripovedovali v tovarni tesnil in plastičnih mas »TESNILKA« Medvode, so ugodni rezultati skrajšanega delavnika predvsem rezultat temeljitih priprav in sodelovanja vsega kolektiva. Ko so se minulo jesen odločevali za prehod na skrajšan delavnik po sistemu prostih sobot, so analitske službe podjetja predvidevale, da se rezerve skrivajo predvsem v zmanjšanju zastojev zaradi remonta in vzdrževanja strojnih naprav, v večji delovni disciplini in izboljšavi tehnoloških postopkov. Razen tega pa bi v oddelkih, kjer so se pojavljala ozka grla, morali vpeljati še četrto izmeno in v zvezi z njo zaposliti nove delavce. O teh predlogih so posamezne ekonomske enote razpravljale tudi po trikrat. Delavci sami so predlagali, da bi ob malenkostnih racionalizacijah in izboljšavah tehnoloških naprav v oddelkih, kjer so nastopala ozka grla, na primer v mešalnici z troizmenskim obratovanjem lahko dosegli toliko večjo proizvodnjo, kot bi jo sicer ob neizpremenjenem proizvodnem postopku omogočila šele četrta izmena. Delavski svet je njihov predlog pogojno sprejel z utemeljitvijo: če se bodo predvidevanja uresničila, četrte izmene ne bodo vpeljali. V nasprotnem primeru pa bodo k temu seveda prisiljeni.
Izkazalo se je, da je imel kolektiv prav. Tako jim četrta izmena ostaja kot rezerva za morebitno izpopolnjevanje ozkih grl, ki bi nastala na novo, če bi ostali oddelki' bistveno povečali proizvodnjo. Drugače rečeno: analitske službe v Tes-nilki so sicer predvidele najbolj očitno možnost za uskladitev zmogljivosti v tovarni, »spregledale« . pa so možnosti, ki sta
jih ponudila večja intenzivnost dela in malenkostne investicije za racionalizacijo tehnološkega procesa.
Kot rečeno, so v Tesnilki predvidevali, da bi jim zmanjšanje zastojev in izpadov v proizvodnji zaradi remontov in vzdrževanja strojev lahko nadomestilo tiste proizvodne ure, ki zdaj odpadajo zaradi skrajšanega delavnika. Sedemmesečno poslovanje ob prostih, sobotah pa je opozorilo, da navzlic temu, če zdaj za remonte ostaja po 48 namesto prejšnjih 24 ur, zastojev zaradi popravil ni mogoče zmanjšati pod doseženo mejo: 2 % od vseh obratovalnih ur, kar je prav gotovo minimalno. Zato pa so ugotovili, da na račun točnejšega prihoda in odhoda z dela, saj se delavci menjavajo pri strojih, ne pa srečujejo pri vratarju, pridobivajo precej delovnega časa. Razen tega so poskrbeli za občut-nejše izboljšave tehnoloških postopkov. Tako ni čudno, da navzlic 8 % povečanju proizvodnje v letošnjem letu glede na dosežke v lanskem letu, toda z istim številom zaposlenih in ob skrajšanem delavniku predvsem na račun tehnoloških in organizacijskih izboljšav dosegajo za 5 % nižje poslovne stroške ter za 32 % višje sklade. Omenjene tehnološke in.organizacijske spremembe so navzlic skrajšanemu delavniku seveda vplivale tudi na višjo storilnost. Ce so na primer v 10 mesecih lanskega leta izdelali povprečno 2,99 kg tesnil in plastičnih mas v vsaki izmed 208 delovnih ur, zdaj v vsaki izmed 176 delovnih ur izdelajo od 3,16 - do 3,36 kg izdelkov, pri čemer pa je koli-. činska proizvodnja seveda precej odvisna od asortimenta izdelkov.	-mG
i§t	M
1 ?*■ *
m
»TOKO« DOMŽALE: Z DRUGO. IZMENO SO SE IZOGNILI INVESTICIJAM
ZLOMLJENE TRADICIJE
Za proizvodnjo domžalske tovarne TOKO je značilen velik delež ročnega dela, kar je pri izdelkih usnjene galanterije, ki je precej podvržena modnim vplivom, tudi nujno in razumljivo. Stalno povečevanje proizvodnje in vedno večji izvoz sta zatorej terjala zaposlovanje novih in novih delavcev. Pravijo pa, da vrč toliko časa hodi po vodo, dokler se ne razbije. V tovarni TOKO se je to zgodilo lansko jesen, ko se je v delavnicah drenjalo že toliko delavcev, da za novodošle ni bilo več prostora. Tako so se v podjetju morali odločiti, kako naj bi v prihodnje zadovoljevali tržišče, če pa so bile možnosti — tako so namreč sodili — do kraja izčrpane.
Če bi hoteli še naprej delati samo v eni izmeni, bi morali investirati za nove delavnice najmanj 500 milijonov dinarjev. Toda v domžalski okolici nezaposlenih delavcev ni več. Zato so navzlic prednostim, ki bi jih ponujali novi obratni prostori (ugodnejša razporeditev, lažji delovni pogoji) izbrali drugačno varianto: prehod na drugo izmeno. S tem so prav tako vplivali na izboljšanje delovnih pogojev, pridobili so tudi nujno
potreben prostor in še investirati jim ni bilo treba, čeprav bi morda dobili sredstva, ki jih sami niso imeli.
Samo z organizacijskimi ukrepi, ko polovica delavcev dela dopoldne, drugi pa popoldne, zdaj uresničujejo za 26 % višjo proizvodnjo po vrednosti kot prej. To pa je samo začetek. Kakor sami ugotavljajo, so ti rezultati predvsem posledica solidnejše priprave dela in izboljšane medfazne tehnološke kontrole. Zato pa se že zdaj nepričakovano pojavljajo rezerve v delovni sili! Pomožne službe, ki so vezane na proizvodnjo (remont, priprava dela), namreč delajo v polni zasedbi v dopoldanski in popoldanski izmeni, čeprav proizvodnja v eni izmeni pomeni le dobro polovico tistih proizvodnih dosežkov, ki so jih realizirali pri enoizmenskem poslovanju.
Razen tega je dvoizmenski način proizvodnje opozoril, da niso imeli prav tisti, ki so trdili, da bo zaradi tega trpela kvaliteta njihovih izdelkov. Vse do lanske jeseni so namreč bili v tovarni prepričani, da se mora delo odvijati tako, kot je velevala tradicija: ista skupina delavcev začne in zaključi svoje
delo — če danes ne, pa jutri. Zaradi izboljšane priprave dela in ostrejše medfazne tehnične kontrole pa so izločili sleherno vplivanje dopoldanske ali popoldanske izmene, da bi na račun količinskega povečevanja proizvodnje zanemarila skrb za kvaliteto.
Vse to priča, kakšne rezerve sproščajo domiselne organizacijske spremembe v proizvodnji, zavoljo katerih sel lahko marsikateri kolektiv izogne bremenom za nove investicije in na tax način vpliva na bolj rentabilno poslovanje. Čeprav je prehod na dvoizmensko delo v tovarni TOKO Domžale povzročal precej težav glede na dejstvo, da 90 % zaposlenih predstavljajo ženske, je kolektiv v 8 mesecih že spoznal, da je
omenjena sprememba nujna, če naj bi povečevali proizvodnjo, na ta način zadovoljevali po-, vpraševanje na domačem in na tujih tržiščih, ustvarjali večje sklade in izboljševali tudi osebne dohodke. Slednji so se od lanskoletnega povprečja 27.500 dinarjev le dvignili na povprečno 34.500 dinarjev v prvih petih mesecih letošnjega leta.
»Primer tovarne TOKO« pa je hkrati dovolj zgovorna priča, kako so v nekem kolektivu zlomili »tradicijo«; dokazali, da so boljši 'poslovni uspehi možni brez novih investicij. To, o čemer pišemo, so prvi rezultati. Kako bo naprej, je seveda odvisno od nadaljnjih njihovih .prizadevanj. Trdijo pa, da je še cjaleč od .tega, ko bi zapisali »piko na i«.	GM
Zakaj bi bilo zmeraj »včeraj« ?
ZAPISEK IZ TOVARNE FILCA MENGEŠ
Tovarna filca Mengeš je vse do nedavnega pomenila tipičen primer podjetja, ki se je samozadovoljno ogledovalo ob doseženih uspehih, Zaradi vedno večjega povpraševanja in delno tudi monopolističnega položaja na tržišču, so imeli (in še imajo) vedno vnaprej prodano proizvodnjo. Njim v zagovor je treba povedati, da že pet let niso spreminjali prodajnih cen. Toda res je tudi to, da se v tem obdobju tudi surovine niso bistveno podražile. Tako so ob normalnem ,naraščanju proizvodnje iz leta v leto v glavnem pokrivali povečane stroške, ustvarjali malenkostne sklade, zaslužili za (nizke) osebne dohodke in v glavnem vzdrževali strojne naprave v svoji tovarni, ki so tudi po revalorizaciji osnovnih sredstev še vedno odpisana z več kot 85 % ,..
Razmah avtomobilske, kovinske, pohištvene in ostalih industrij pa je tolikanj stopnjeval povpraševanje, da ustaljena tehnologija ob zastareli strojni opremi ni več prenesla novih naročil, razen tega pa so
—	glede na sosednja podjetja
—	zaostali tudi pri osebnih dohodkih. Tako je polagoma začelo prevladovati spoznanje, da jim preti žalosten konec, če ne bodo drugače gospodarili. Sredstev za modernizacijo podjetje
ni imelo. Zato pa so se vprašali, ali .bi jih morda lahko sami ustvarili?!
Možnosti notranjih rezertf so se ponujale zlasti na dveh področjih: pri uvajanju sodobnejše tehnologije in drugih izboljšav v proizvodnji ter pri materialih, ki jim pomenijo osnovne surovine. To pa je volna skupaj z drugimi vrstami živalskih vlaken.
S temi rezervami so se začeli spoprijemati že v lanskem letu. Sušilnica je pomenila eno najhujših ozkih grl. Z malenkostnimi investicijami so jo izboljšali, tako da apretirani file zdaj posušijo že v 16 urah, prej pa so potrebovali trikrat več časa. Zavoljo hitrega sušenja omenjene vrste filcev pridobijo tudi na kvaliteti. Boljši izdelek pa daje ugodnejšo ceno, čeprav so ga tokrat pridobili po krajši in cenejši poti. Po drugi strani so spet poskusili, kako bi bilo, če bi v proizvodnji uporabljali tudi odpadno volno. Doslej so bili namreč prepričani, da razen lastnih odpadkov (odrezkov) druga odpadna volnena vlakna niso primerna, čeprav so dosti cepejša. Poskusi pa so uspeli! Pokazalo se je celo, da je mogoče hitreje splesti tisto mešanico surovin, ki vsebuje tudi odpadno volno. Izdelki iz take mešanice pa so celo boljši,
čeprav se zdaj pri proizvodnji pojavlja še dodatni prihranek: krajši izdelovalni čas.
Te in -še nekatere druge izboljšave in spremembe v tehnologiji so že vplivale na to, xdst je kolektiv lani ustvaril toliko sredstev, da so skupaj s kreditom iz občinskih sredstev kupili nov stroj za iglani file, ki pomeni nov in iskan izdelek na domačem in na tujih trgih. Stroj že obratuje in je precej vplival na povečanje proizvodnje v letošnjem letu. V prvih štirih mesecih so na, primer izdelali za 49 % več izdelkov kot lani v istem času.
Rezultati pa se kažejo tudi drugje. Samo letos so se osnovne surovine za njihovo proizvodnjo podražile tudi za 50 %! Na račun izboljšane tehnologije in sprefnenjene sestave surovin pa to podražitev premagujejo, ne da bi zvišali cene. Kot trdijo, vzdržujejo tudi stalno kvaliteto. In ne samo to: delno zaradi tega, delno pa zavoljo nove proizvodnje, ki jo daje novi stroj za mrežasti file, so letos v petih mesecih ustvarili za 140 odstotkov višje sklade in zaradi 33 % višje produktivnosti tudi povečali povprečne osebne dohodke od 38.000 na 37.^00 din. Ob tem je treba povedati, da delavci vseh treh izmen delajo
le 46 ur tedensko. Kolektiv si torej ustvarja lepšo prihodnost predvsem zavoljo tega, ker je — čeprav pozno prisluhnil zahtevam tržišča. S skladi, ki jih ustvarjajo, pa bodo dokupili nekatere stroje, s katerimi bodo odpravili ozka grla in poskrbeli za dodelavo — oplemenitenje njihovih izdelkov. Tako si bodo ustvarili tudi pogoje za vključitev v izvoz. Prvi izračuni so že pokazali, da bi ob zadovoljivi rentabilitetni računici lahko izvozili najmanj polovico proizvodnje, ki jo daje novi stroj, v povprečju podjetja pa dobro četrtino izdelkov. Za dopolnilne investicije, ki bi omogočile vključitev v izvoz, potrebujejo sorazmerno nizka sredstva, ki jih bodo v glavnem ustvarili sami... ,
Veriga izkoriščanja notranjih rezerv je torej vendar enkrat stekla. Razen drugega jim bo olajšala predvideni prehod na devizno' samofinanciranje, kajti del surovin še vedno dobivajo iz uvoza. Razen tega odpira poti ga nadaljnjo modernizacijo tovarne, kajti večino opreme bodo morali kupiti v tujini.
Drugo k drugemu pa je vseeno očitno: zdaj si bolj prizadevajo, zato pa tudi bolje zaslužijo. To pa je tisto, kar je tudi za delavca najvažnejše.
-ar
MALA ANKETA MED RAČUNOVODJI ♦ MALA ANKETA MED RAČUNOVODJI
llllillllill!llllllllllllllllll!illllllI*!lll!IIIEI!llllllllll!l
IIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Prevladuje mišljenje, da je »dober računovodja«« tisti, ki se znajde v množici finančnih in drugih predpisov in ki s številkami čimbolj natančno in sproti registrira dejavnost in problematiko svojega podjetja.
Za učinkovito in samostojno delo samoupravnih organov pa to najbrž ni dovolj. Živimo v času, ko podjetjem manjka ekonomsko izobraženih kadrov, ki bi računovodske podatke tudi analizirali in j Hi posredovali kolektivu na razumljiv način.
Omenjeno opozarja na težave vseh delovnih organizacij. Verjetno pa so težave občutnejše v tistih podjetjih, kjer sicer imajo dobre ali celo odlične računovodje praktike, ki pa jim manjka teoretično znanje, Samo v ljubljanskem okraju — ne vemo, kako je drugod — na primer kar ena tretjina vseh računovodij nima niti popolne srednješolske izobrazbe, čeprav bi pričakovali, da računovodje izhajajo iz vrst najbolj šolanega kadra, Toda res je nasprotno: med vsemi vodilnimi delavci so računovodje ljubljanskega okraja po izobrazbi na zadnjem mestu, za sekretarji, tehničnimi in komercialnimi vodji ter direktorji podjetij.
Pet takih računovodij smo zaprosili za odkritosrčen pomenek.
Illllillilll!
Illlllllil!
IIIIIIIIIIIIH
Da se najprej sporazumemo: ni bil naš namen, da bi »napadali« računovodje, ker si niso pridobili tistega teoretičnega znanja, ki je danes potrebno za tako delo. Nasprotno: želeli smo izvedeti, kaj ti tovariši ob obilici praktičnih izkušenj zmorejo, da bi izboljšali gospodarjenje podjetij, da bi samoupravni organi dobivali čimbolj natančne in dovolj razumljive podatke o gospodarjenju in poslovni problematiki svojih podjetij, da bi potem neodvisno od »vplivanj« upravnih in strokovnih služb lahko tudi dejanske* odločali o gospodarjenju! Želeli pa' smo, da bi izbrani računovodje iskreno odgovarjali na naša vprašanja. Zato smo jim zagotovili anonimnost. »Pogodbe« najbrž nismo prekršili, če povemo, da so zaposleni v podjetjih raznih strok, ki letno ustvarjajo med 1 in 4 milijardami celotnega dohodka in zaposlujejo od 300 do 1100 delavcev. Vsa podjetja tudi izvažajo.
Naj pa anonimnost nikogar ne moti Odgovori so zanimivi in po svoje tudi značilni za današnjo prakso.
Novinar je najprej iskal odgovor r^a naslednje vprašanje:
■ Ali smatrate, da je vaše računovodstvo že prilagojeno poslovanju po ekonomskih enotah? če je, kako je in s kakšnimi podatki razpolagajo samoupravni organi?
Oigovori;
•	Za vsako stroškovno mesto in za ekonomske enote posebej mesečno pripravimo podatke o količinski proizvodnji ter o realizaciji po lastni ceni. Ta zadnji podatek vključuje podrobne podatke o elementih lastne cene in o ustvarjenem dohodku, tako da samoupravni organi vedo, kje so razlike, ki jih je treba odpraviti, oziroma, kje zaostajajo za planom.
S' Notranja organizacija podjetja doslej ni omogočala, da bi dali točno razčlenitev poslovanja za vsako izmed 13 dosedanjih ekonomskih enot. Teoretično bi tudi to dosegli, če bi zaposlili nove uslužbence, kar pa ne bi bilo ekonomično. Zato pa smo se odločili za drugačno pot. Po novem statutu so v podjetju 1< še štiri ekonomske enote, ki pa so organizacijsko tako prirejene, da zanje zdaj lahko mesečno izdelamo popoln finančni obračun vse do lastne cene. To smo dosegli brez zaposlovanja novih uslužbencev.
S Naše ekonomske enote imajo status obratov. Obratovno knjigovodstvo sestavlja kalkulacije, izdeluje vse analize. Tako samoupravni organi mesečno na podlagi dokumentiranih podatkov lahko razpravljajo o poslovanju in tudi vedo, koliko čistega dohodka (združujemo ga v skupne sklade) ustvarjajo? Ob delitvi o njem tudi soodločajo.
•	Obračun po EE je uveden. Številke pa niso tako razumljive, da bi samoupravni organi iz njih lahko zaključili nekaj konkretnega, čeprav bi imeli čas-, ki ga pa tudi nimajo. Če bi hoteli izdelati tak sistem, da bi bil vsem razumljiv, bi morali zaposliti še več ljudi v računovodstvu. Dvomim pa, da bi uspel prepričati samoupravne_or-gane, da bi se ti stroški tudi izplačali
•	Zdaj ekonomske enote šele (ponovno) spravljamo v življenje. Zaradi poslovne krize, iz katere smo se komaj letos dodobra izkopali, smo opustili marsikaj, kar se je že izkazalo koi dobro. Zdaj spet pripravljamo medfazne kalkulacije, da bo mogoč obračun po oddelkih, Novi pravilnik o delitvi osebnih (Johodkov, ki ga tudi pripravljamo, bo že temeljil na uspešnosti poslovanja posameznih enot, medtem ko je zdaj vse centralizirano.
Obrobne pripombe: nedvomno so si podjetja po notranji strukturi in organizaciji zelo različna. To pa še ne pomeni, da ob ustrezni organizaciji dela v računovodstvih ne bi mogli priti do tistih podatkov, ki zanimajo ekonomske enote. To pa so podatki o proizvodnji, dohodku, osebnih dohodkih in še posebej o stroških. Iz odgovorov izhaja, da v treh izmed petih podjetij samoupravni organi dobivajo nekatere podatke. Preostala dva odgovora 'pa terjata poseben komentar. Prvič gre za to, da je tudi finančne pokazatelje mogoče posredovati na razumljiv način. Če v nekem podjetju računovodja meni, da to ni mogoče, potem lahko sklepamo samo dvoje: ali se ni potrudil, ali pa tega ne zna. In še beseda o zadnjem odgovoru: EE so opustili, ker je podjetje prišlo v težave. Mar ravno pobude iz vrst kolektiva ne bi pomagale odvrniti vsaj nekaterih skrbi? Namesto tega pa so v omenjenem podjetju (2 milijardi realizacije, 830 zaposlenih,
900.000	dolarjev izvoza v letošnjem letu!) ukinili EE, ker menda niso ustrezala notranja razmerja delitve, razen tega pa so se še strokovne službe »skregale« med seboj, tako da je ob najbolj kritičnem času odpadla sleherna koordinacija med njimi. Mar to le ne diši preveč po primitivizmu?
Beseda o stroških
Potem so računovodje odgovarjali na vprašanje: AH sproti zajemate in spremljate stroške proizvodnje?
Odgovori so bili naslednji:
® Najpozneje do dvajsetega v mesecu je narejen obračun - za pretekli mesec. Bistveno ni mogoče vplivati na skrajšanje tega roka, kajti sistem evidentiranja ni enostaven. Se pravi, da stroške sproti zajemamo in evidentiramo, toda o urejenih podatkih o stro-
ških lahko razpravljamo praktično šele za mesec dni nazaj.
© Uvedli smo sistem dnevnih poročil. Za dva dni nazaj so znani vsi podatki o stanju naročil, nabavi materialov, številu zaposlenih, proizvodnji, fakturirani realizaciji na domačem In tujem trgu, investicijah, dnevnem stanju kupcev In dobaviteljev ter razpoložljivih dinarskih in deviznih sredstev. Glede na to, da vse te podatke kumulativno spremljamo glede na mesečne in letni plan, imamo iz podatkov o proizvodnji. na razpolago tudi vse številke o predvidenih in doseženih stroških.
•	Obratovna knjigovodstva stroške zajemajo sproti. Če pride do večjih odstopanj, o tem obvestijo samoupravne organe, ki zahtevajo podrobnejše analize. Sicer o tem razpravljajo mesečno za pretekli mesec.
•	Zase, za potrebe računovodstva, naredimo interni obračun do delitve dohodka, torej tudi __ obračun stroškov, vsak mesec posebej. Praksa je, da okoli« dvajsetega v mesecu razpravljajo o delu in tudi o stroških v preteklem mesecu. Če je kaj izjemnega, pa seveda sproti rešujemo te probleme.
*! Vsak mesec naredimo popolni interni obračun, proizvodnje in delitve dohodka. Razpravljamo pa o tem šele čez 20 do 30 dni, ker prej ni mogoče zbrati in urediti vseh podatkov. ,
I
Namesto komentarja: Z Izjemo enega podjetja morajo samoupravni organi čakati skoraj mesec dni, da pridejo do podatkov o stroških. Tako je z.elo problematično, ali na osnovi take neažurne dokumentacije samoupravni organi lahko učinkovito vplivajo na zniževanje stroškov, kajti res je, da le redkokdaj v podjetjih delajo tudi take analize, ki bi povedale, zakaj je prišlo do zvišanja ali znižanja stroškov. Te podatke pa analizirajo šele takrat, če pride do razlik od planiranih stroškov. Ti spet temeljijo na stanju prejšnjih obračunskih obdobij, ne da bi se kaj preveč vpraševali, ali je mogoče kakorkoli zmanjševati vsaj stalne stroške...
»Za to pa nimamo časa!«
Zato je novinar malce drugače zastavil vprašanje o stroških. Hotel je izvedeti, ali računovodstva delajo tudi analize, ki bi opozorile na večja ozka grla, oziroma na notranje rezerve tn na vse tisto, kar najbolj draži ali ovira proizvodnjo? Odgovori so bili naslednji:
•	Razen ob zaključnem računu, torej občasno, po računovodski poti teb analiz ne delamo, Delno pa to ureja tehnični sektor. Za to bi sicer nujno rabili analitika, kajti računovodstvo je preobremenjeno z delom za »zunanje« potrebe. Tako smo zgolj evidentičarji, ne pa tudi analitiki. Če veste za kakšnega dobrega ekonomista, ga — prosim — pošljite k nam, Dobil bo stanovanje in osebni dohodek okoli 80.000 dinarjev. Sami smo namreč uvideli, da
brez njega ne gre. Svoj čas smo ga že imeli In naredil je precej koristnih analiz. Zaradi potrebe, da bi čimbolj e uredili sistem delitve osebnih dohodkov, smo mu poverili to dolžnost. Zdaj imamo urejen omenjeni sistem, nimamo Pa analiz. Kako bomo to rešili, n.e vem. Imamo sicer štirinajst štipendistov, med njimi štiri ekonomiste. Najmanj dve lgti bo še trajalo, da bodo doštudirali prvi. Potem se bodo vpeljevali v delo. Tako bo najbrž dotlej tako, kot je zdaj, se pravi: računovodja je za vse sam.
Eno Izmed opravil v železarni, kjer se — kot kaže — ni mogoče izogniti napornemu ročnemu delu
Foto: Milan Šparovec
Mladina izbira poklice. Delo strugarja je zanimivo in ni preveč naporno
Foto: Milan Šparovec
............	.....................—...........a------—
V
•	Če bi imeli dovolj sposobnih kadrov, bi šlo. Ker jih pa nimamo, se po računovodski poti s tem le občasno in kampanjsko ukvarjamo. Drugi se s tem tudi ne ukvarjajo, ker imajo dovolj svojega dela. Ni prav, ampak... .
•	Pri nas imamo analitsko planski oddelek, ki vsaj delno skrbi za najbolj potrebne analize. Računovodstvo je preobremenjeno z vsem »zunanjim« delom za potrebe raznih družbenih organov (80 % vsega časa porabimo samo zanje!), da bi lahko delalo kaj drugega, kot ugotavljalo stanje.
•	Naš analitski oddelek jma v računovodstvu na razpolago vse podatke, kolikor jih pač potrebuje, Računovodstvo torej izpolnjuje svojo dolžnost...
•	Mislim, da bi moral vsak računovodja vsaj pri sebi preračunati številke, ki jih ugotavlja njegova služba. Pri nas je tako, da me številke o nedokončani proizvodnji takoj zbodejo v oči, da skupaj potem iščemo ozka grla, ki omenjeno povzročijo. Glede ostalega pa je res, da ugotavljamo samo stanje in ga primerjamo s prejšnjimi dosežki in predvidenimi rezultati.
Skromen povzetek: dejstvo je, da računovodje sami priznavajo, da so predvsem registratorji dogajanj v podjetju. Vzroki, zakaj je tako, so različni: z ene strani obremenjevanje z »zunanjimi« zahtevami, ko različni organi in še posebej novinarji, kot sem tudi zvedel, hočejo vsak drugačne podatke glede na metodologijo pri obdelavi teh podatkov, sicer pa gre tudi za nerazčiščene pojme o razmejitvi delovnih obveznosti med posameznimi službami ter v zvezi s tem predvsem za dogovor, kako ob pomanjkanju strokovnih kadrov z razpoložljivimi močmi priti vsaj do najbolj nujnih analiz.
Osebni dohodki niso spodbuda
Računovodje naj bi potem odgovorili na vprašanje, kako je v njihovih podjetjih izpeljan sistem nagrajevanja strokovnih in vodilnih kadrov. Posameznih odgovorov ne bi navajali, Iter je povsod enako: njihovi osebni dohodki so odvisni od ocene delovnega mesta, vsi pa participirajo na uspehu ekonomskih enot, kjer delajo, oziroma na povprečju podjetja. Samo v enem izmed teh podjetij imajo dodatni pogoj, da so vodilni uslužbenci upravičeni do učinka šele tedaj, če podjetje v povprečju doseže rezultat, ki je najmanj" za 10 % višji od predvidenega. Če v tem primeru lahko govorimo o vsaj nekoliko večji opredelitvi delovne obveznosti, je povsod enako: osebni dohodki vodilnih m strokovnih delavcev niso odvisni od njihovega prizadevanja za izboljšanje poslovnih uspehbv, ampak avtomatično dobivajo učinek na račun poslovnega uspeha ekonomskih enot, oziroma podjetja kot celote.
Z osebnimi dohodki na vrhu
Podobno enotni so tudi odgovori na naslednje vprašanje: Ali ste zadovoljni s sedanjim delovnim mestom, z delom in z osebnimi dohodki; ali pa bi radi menjali zaposlitev?
Vsi računovodje so povsem zadovoljni z delom, ki ga zdaj opravljajo. Po osebnih dohodkih so na vrhu, na drugem ali tretjem mestu v podjetju in v povprečju zaslužijo med 70 in 100 tisoč dinarji. S temi dohodki (glede na razmerja z ostalimi vodilnimi delavci) so zadovoljni. Zaposlitev pa bo menjal samo eden, ker bo v drugem podjetju dobil večji osebni dohodek,
Nato je sledilo še zadnje vprašanje:
Ali menite, da bi vam koristilo dodatno šolanje oziroma strokovno izpopolnjevanje?
Vseh pet računovodij z nepopolno srednješolsko izobrazbo je menilo, da se človek uči, dokler živi. Vsi so povedali, da imajo v podjetjih toliko dela, da til si težko utrgali več kot teden ali deset dni, da bi se na primer udeležili kakšnega tečaja ali seminarja: za redno šolanje pa so prestari (njihova starost je od 35 do 55 let), ali pa ne utegnejo, ker ni časa. Za izjemo je poskrbel samo najstarejši' izmed njih, ki se je navzlic vsemu in za vsak slučaj izredno vpisal na Višjo ekonomsko komercialno šolo v Mariboru.
Je to perspektivno?
Mala anketa med računovodji je torej razkrila stanje in nekatere vzroke, zakaj računovodske službe naših delovnih organizacij nastopajo predvsem kot post festum registratorji finančnega poslovanja podjetij, za ekonomske analize pa so »zadolženi« drugi, ki pa - jih v podjetjih žal nimajo ... Težave, ki zaradi tega nastajajo v praksi, predvsem pri uveljavljanju neposrednega samoupravljanja, so številne in dobro znane, zato jih tudi ne bi ponavljali. Navzlic vsemu pa se lahko vprašamo, kdaj se bodo stvari spremenile na bolje.
Odgovor je en sam: takrat, ko bodo prišli v kolektive novi strokovnjaki. Teh pa ne bo prej, dokler v delovnih organizacijah ne bo prevladalo spoznanje, kaj vse lahko doprinese en sam ekonomist ali ekonomsko podkovan inženir. V tem spoznanju se skrivajo rjaj-večje rezerve in možnosti hitrejšega napredka in boljših gospodarskih rezultatov. S tem pa seveda ni rečeno, da ne bi bilo mogoče poenostaviti predpisov o finančnem poslovanju podjetij, saj bi tako računovodjem ostalo več časa, da bi več delali tudi za pogrebe podjetij.	G. M.
Kadar odpovedo vsi organi
samoupravljanja v neki komuni...
Dohodek šolstva v piranski občini na trhlih nogah
Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Piranu je nedavno obravnaval materialni položaj šolstva in ugotovil, da je zelo kritičen:
•	šole ne dobivajo redno sredstev po spčejetem letnem načrtu sklada
•	v sklad za šolstvo dotekajo le tolikšna sredstva, da pokrijejo netto osebne dohodke
•	banka obračunava dajatve med mesecem
•	dogajalo se je celo, da so šole morale, da bi zvečale sredstva za OD, dajati v banko denar od otroških malic
Čeprav je predstavnik prosvetnih delavcev v občinski skupščini večkrat opozarjal na težak pbložaj šolstva, se stanje ni spremenilo. Zato je sindikat družbenih služb — odbor za šolstvo — poslal občinski skupščini pismeno obrazložitev z zahtevo, da se naj končno že nekaj ukrene, ker pa tudi to ni zaleglo, je zahtevo postavil znova in tokrat zagrozil s prekinitvijo dela.
Ti skrajno zaostreni dogodki nujno terjajo obrazložitve.
Čeprav vemo, da se samoupravljanje v našem šolstvu le polagamo razvija, so se v piranski občini po sprejetju zakona o financiranju šolstva leta 1961 resno lotili svoje nove družbene naloge. Zato gre zasluga predvsem sindikatu družbenih služb, ki mu je uspelo aktivizirati svoje podružnice po šolah tako, da so šole zelo zgod&j izdelale prve pravilnike o delitvi osebnih dohodkov, izdelale so merila, ocenile pedagoško uro. Obenem je sindikat odločilno sodeloval pri formiranju sklada za šolstvo in 1962. leta je bilo stanje šolstva v piranski občini tako glede sredstev za šolstvo in njihove delitve boljše kot v ostalih občinah. (Merilom za delitev »dohodka po uspehu šole in
gF ocene,
rom-
S
F INFORMACIJE M
DRAMA-
TIZACIJA
SHAWOVIH
PISEM
-DRAGI LAŽNIVEC«
V CELJSKEM LJUDSKEM GLEDALIŠČU
Georg Bernard Shaw, ki je dolga desetletja neizprosno zasmehoval slabosti svojega meščanskega razreda, zabaval publiko in bralce svojih del z duhovitim racionalizmom, zakoreninjenim v historičnem materializmu, se nam zdaj smeje z odrskih desk Celjskega gledališča. Posrečeni domislici Jeroma Kiltyja gre zasluga, da ima svetovna dramatika nepotvorjenega odrskega Shawa, odrsko biografijo, ki jo je poleg vsega napisal celo Shaw sam. Humorja polni Anglež si je namreč štirideset let bolj ali manj vztrajno dopisoval z veliko igralko svojega časa, Beatrice Stelle Tannerjevo in Kilty ni storil ničesar drugega kot spretno in smiselno prelil njuno korespondenco v odrsko govorico.
Pisma Bernarda Shawa in Stelle Tannerjeve so sama po sebi izpovedne umetnine, skozi katere se zrcalijo človeško
hotenje, čustvovanje in medsebojni odnosi dveh močnih osebnosti, zrcali se čas, v katerem živita, njuni umetniški nazori in pogledi na svet. Seveda so pisma polna vedrine, zvijačnosti in igrivosti, ki so bile značilna poteza tudi Sha-ivovega značaja in za katerimi je Tannerjeva vselej znala razbrati resnico in odgovoriti nanjo s tankočutnim humorjem.
»Dragi lažnivec« Jeroma Kiltyja je torej delo, ki nam poleg tega, da nas zabava, posreduje veliko, zdravo in napredno osebnost iz nedavne evropske zgodovine.
Manj hvaležna od teksta je odrska izvedba »Dragega lažnivca«, ki sloni ves večer samo na dveh igralcih. Režiser Andrej Stojan kot gost je v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju izbral za vlogo G. B. Shaiva Janeza Bermeža in za B. S. Tannerjevo Mijo Men-cejevo. Čeprav ju je vodil spretno v nekem irealnem času in prostoru, bolj stiliziral dogajanje in pripravil posrečeni bralni večer, ne pa klasično gledališko predstavo, mu vendarle ni uspelo izoblikovati dvoje enakovrednih likov. Med tem ko je bil Janezu Bermežu Shawov lik povsem jasen in razumljiv, podal ga je celovito, razvojno in z dosledno ironijo, se je Mija Mence-jeva lovila okrog svoje podobe in zapadala teatraličnosti (predvsem v letih starosti).
S Kiltyjevim »Dragim lažnivcem« je Slovensko ljudsko gledališče v Celju končalo svojo letošnjo sezono, lahko tudi rečemo uspešno sezono, ki je imela močan povdarek na humorističnih tekstih.
ALA PECE
Mija Mencejeva in Janez Bermež v Kiltyjevcm »Dragem lažnivcu« v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju
ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene
UMETNINA ZA VSE
Čase
SOVJETSKI FILM »LABODJE JEZERO«
Sovjetski film »Labodje jezero« je enostavna filmska predstava enega največjih baletov vseh časov: baleta Petra lljiča Čajkovskega »Labodje jezero"'. Sovjetski filmski ustvarjalci §o v njem zbrali najvažnejše dokumente o življenju in delu skladatelja Čajkovskega, katerega genialno baletno delo je ob svojem rojstvu in prvi uprizoritvi leta 1876 doživelo popoln polom. Šele po njegovi smrti so na spominski svečanosti leta 1894 v Petrogradu ponovno uprizorili 2. dejanje »Labodjega jezera« in dosegli nepričakovan uspeh. Zato sta tedanja baletna pedagoga in skladatelja Lev Ivanov in Marius Petipa pripravila celotno uprizoritev in od tedaj je »Labodje jezero« sestavni in nepogrešljivi del repertoarja vseh baletnih hiš
sveta. Med obema vojnama je slavna balerina Ana Pavlova s svojo skupino obšla skoraj ves svet in njene plesne tehnike in čustvene vživetosti v vlogi ljubke labodje kraljice Odette, ni dosegla pozneje nobena plesalka. Njej sta na sovjetskih odrih sledili Galina TJlanova, Maja Pliseckaja, na odrih v drugih deželah pa številne druge plesne umetnice.
Prav gotovo je vrednost filma predvsem v plesu Maje Pliseckaje in njenega plesnega partnerja Nikolaja Fadjejevi-ča. Pliseckaja sodi med plesalke mlajše generacije in pred dvema letoma so jo prav v vlogi Odette občudovali tudi v Beogradu, kjer je gostovala in izpovedala nekaj resnic o sodobni plesni umetnosti. Zdaj lahko njeno plesno tehniko, sp/etnost in svojstven stil ob-
čudujemo na filmskem platnu in priznati moramo, da je v plesnem izrazu resnična ustvarjalka, ki v svoji vlogi živi, njen ples pa je resnična mojstrovina.
Brez dvoma pa bi lahko originalna verzija 'VLabodjega jezera«, ki se konča s smrtjo labodje kraljipe in njenim, znanim sm'rtnim plesom tudi v filmu dosegla večji umetniški učinek in mu ne bi bilo potrebno dodajati še zaključnega happy enda. To in pa vmesne scene iz gledališke dvorane, kjer mora gledalec poslušati nenehne aplavze in navdušenje gledalcev, je v filmu povsem odveč in samo moti in krni njegovo celovitost in resnično vrednost, dela Čajkovskega.
IVA BOZOVICAR
ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene
delu poedinih prosvetnih delavcev so tudi v kasnejšem razdobju prav sindikati posvetili več kritičnih razprav in analiz!) Medtem pa ko je šolstvo v drugih predelih okraja v letu 1963 napredovalo, je v piranski občini zaradi prav nič povečanih sredstev začelo stagnirati. Vendar je treba povedati, da so tedaj šolski- kolektivi še z razumevanjem sprejeli obrazložitev običnske skupščine, da pač nima več denarja. Vsa reč se je začela ostriti šele meseca decembra 1963, ko je skladu za šolstvo zmanjkalo denarja za kritje osebnih dohodkov (moral je najeti 16-milijon-ski kredit v januarju, . da je razdelil plače za mesec december) in ob pripravi občinskega proračuna za letošnje leto, ki je predvidel za šolstvo samo 26 % celotnega občinskega dohodka, kar ni pomenilo nobene spremembe ,s kre-teklostjo.
Do tod vse lepo in prav. Zdaj bi lahko sklepali, da so kot prvi proučili osnutek občinskega proračuna, predvsem proračuna za šolstvo, stavili svoje predloge in opombe nanj samoupravni in družbeni organi po šolah. Ce je namreč sindikatu uspelo v prvem obdobju samoupravljanja v šolstvu aktivizirati svoje članstvo, bi pač danes pričakovali, da je to članstvo samo že zrel upravljavec, pobornik za svoje materialne in nematerialne pravice do družbe in da se teh pravic, uzakonjenih z ustavo, tudi zaveda. Toda spet so odločilno posegli k sprejetju občinskega proračuna le sindikati. Na občinskem odboru so organizirali pripravo amandmaja na celotni občinski proračun, s popravkom proračuna za šolstvo, ki je terjal zdaj 6 %> povečanje na račun osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. K sodelovanju so pritegnili Svet za šolstvo in Sklad za šolstvo in obvestili o amandmaju vse pristojne organe. Kljub nekaterim nasprotjem je bil amandma, predložen občinskim odbornikom pred sprejetjem občinskega proračuna, na skupščini sprejet.
Situacija pa je postajala od začetka leta sem, kljub vsemu, iz meseca v mesec slabša. Namesto 17 milijonov mesečno, je sklad razpolagal le z delnimi sredstvi, tako da je bila realizacija za prvo četrtletje le 70 % predvidenega dohodka (medtem ko delijo šole za osebne dohodke 85 "/o odobrenih sredstev). Prvega maja je bilo v skladu le še 5 milijonov deljivih sredstev, vsota, ki je zadostovala samo za netto izplačila osebnih dohodkov. Marca in aprila so morale šole zaradi prenizke dotacije same položiti pred dvigom plač pobrana sredstva od otroških malic. V maju pa, ko so jse šolam delili netto zneski, je banka sama vnovčila vsa sredstva pobranega denarja za malice. Prvega aprila je za dve šoli popolnoma zmanjkalo denarja za plače. (Pomorska in Osnovna šola Sečovlje.) Pomorska šola si je izposodila od Višje pomorske šole, Osnovna šola Sečovlje pa je čakala na priliv v mesecu aprilu in dvignila plače 10. aprila. Čeprav je odbornik za prosveto v občinski skupščini trikrat obrazložil težko situacijo in zahteval rešitev, se nihče ni zganil.
Ce motrimo letošnje mesece šolstva v piranski občini, se moramo vprašati, kako je pravzaprav posloval sklad za šolstvo in kolikšna je bil skrb zanj s strani občine. Res je, da je okraj Koper znižal v letu 1964 občini Piran participacijo za 12 %. Toda proračun za šolstvo je bil sprejet, dan tudi ključ, kako naj se sredstva stekajo v sklad. Od formiranja sklada 1961 do vključno 1963 je skrbel za sklad (po besedah predsednika občinskega odbora sindikata družbenih služb tovariša Avgusta Gojkoviča) sam sindikat. Sklad je posloval izven občinske uprave, imel je svojega tajnika, ki ga je plačeval s sredstvi sklada Finančna inšpekcija je ugotovila oktoba 1963, da je tako poslovanje nezakonito. Sindikat je vodil sklad kljub temu do konca leta s tem, da je _ zahteval od občine, naj uredi operativo Sklada. Upravni organi na občini pa tega niso akceptirali, vprašanje tajnika so hoteli rešiti s honorarno zaposlitvijo, pa seveda niso dobili človeka, in od januarja 1964 dalje se praktično nihče več ni brigal, če sredstva v sklad pritekajo ali ne, sklad je hiral in hiral in prvega junija ni imel niti dinarja več.
Malomarnost poslovanja občinske uprave je v tem primeru vredna vsega obsojanja. Mimogrede naj ponovimo le 40. člen zvezne ustave, ki pravi: »Občina ustanavlja osnovne šole ter zagotavlja pogoje za njihovo delo!«
Znova se moramo vprašati, kaj so vse te mesece počeli samoupravni organi po šolah, ki si niso znali pridobiti svojih pravic in so morali stopati zanje v ogenj enkrat sindikat, enkrat občinski odborniki. Odgovor je menda kaj preprost. Zaradi velike aktivnosti sindikata delavcev družbenih služb, v tem
primeru predvsem njegovega pododbora za šolstvo, so se samoupravni organi zanašali nanj, tako rekoč predali so svoje pravice sindikalnim zastopnikom. In kakcr to, da je sindikat stopil v operativo? Njegov korak je bil pravzaprav logičen. V trenutku, ko je videl, da so v občini odpovedale vse druge sile, je kot v preteklem obdobju znova moral prejeti vajeti v roke in želel izpeljati začeto akcijo do konca. Mogoče je pri tem zagrešil samo eno napako, in sicer, da ni obenem, ko je deloval tako rekoč »na vrhu«, angažiral tudi notranjih sil v sindikalnih podružnicah, ki bi osveščale kolektive, da bi potem ti kolektivi sami s svojimi organi upravljanja prav tako terjali svoje pravice.
Šolsko leto se je bližalo koncu, šole so težila vsa bremena materialnih skrbi, potrebovale so sredstva za izlete, ekskurzije, honorarje, potnine, za delitev gibljivega dela — denarja nikjer. Pred vrati počitnic se je odbor sindikata družbenih služb zavedal, da če ne bo sredstev prvega junija, jih ne bo tudi v poletnih mesecih. Tako je sklenil, da obišče delegacija sindikata predsednika občinske skupščine z odprtim pismom in zahtevo, naj se vendarle stvar uredi. V pismu je bilo rečeno, da bi morda kazalo najeti kredit, kot so ga najeli za kritje potreb občinske skupščine, in naštete so bile možnosti za pridobitev sredstev od gospodarskih organizacij. Predsednik skupščine je obljubil, da bo sklical delegate sindikata, odgovorne forume in direktorje gospodarskih organizacij, nato je preklical obljubo in sindikatovo zadevo je menda prevzel podpredsednik občine. Ko se je le-ta sestal s predstavniki sindikata, je dejal, da prosvetni delavci niso našli pravilne poti za reševanje (povedal je velik del resnice — opomba pisca) in zagotovil, da je šolam na voljo 20-milijonski kredit.
V nadaljnjem poteku dogodkov postajajo stvari vse bolj nejasne. Na eni strani, mi je zatrdil tovariš Gojkovič, bi bil sindikat pripravljen pristati tudi na 20-milijonski kredit, čeprav je bil sklad dolžan šolam 37 milijonov. Na drugi strani pa mi je povddal, da je sindikat podvomil v teh baje razpoložljivih 20 milijonov in sicer je (kot kaže pismeni material o poteku dogodkov) podvomil še istega dne (25. maja) po obljubi, ki jo je dal podpredsednik občine. Sindikat je ponovno poslal občinski skupščini odprto pismo (datirano 25 maja) z argumentacijo:
da meni sindikat, da bi bila rešitev z 20 milijoni le polovičarska in zahteva, naj pristojni organi
1.	redno izplačujejo dvanajstine in likvidirajo dolg šolam do prvega junija (16,679.000 za tekoče dvanajstine in dolg od XII. 1963 do VI. 1964 20,412.000 din), ki se lahko izplača tudi do 10. junija t. 1.;
2.	naj skupščina uzakoni do konca letošnjega leta pedagoško uro za veljavnost v letu 1965;
—	če prvega junija ne bo obljubljenih milijonov, bo sindikat organiziral 2. in 3. junija prekinitev dela in zborovanje prosvetnih delavcev;
—	če se ostali dolg do 10. junija ne bo rešil, bo sindikat 11. in 12. junija ponovno organiziral prekinitev dela in zborovanje prosvetnih delavcev z zahtevo, da šole ne izdajo spričeval, dokler se vprašanje ne reši.
Zdaj je začelo vodstvo sindikata pomišljati ali naj vztraja do konca ali naj se potegne nazaj. Članstvo sindikata namreč še o ^agroženosti prekinitve dela ni bilo obveščeno, ker ga na koncu šolskega leta, ko ima že itak toliko skrbi, niso hoteli vznemirjati. Končno je sklical izvršni odbor SZDL sestanek z zastopniki sindikata, predsednikom občinskega odbora SZDL,. sekretarjem komiteja, podpredsednikom skupščine, predsednikom sindikalnega sveta, predsednikom sklada za šolstvo, načelnikom za splošne zadeve. Zastopniki sindikata so bili deležni ostre kritike, češ da je bilo njihovo ravnanje nepravilno in nekomunistično, materialno vprašanje šolstva pa se je začelo reševati.
Na koncu ostaja odprto vprašanje, koliko je bila akcija sindikata pravilna in upravičena. Nasploh smo namreč mnenja, naj gre sindikat v politično akcijo takrat, ko odpovedo vse sile organov upravljanja, v prvi vrsti pa naj skrbi, da te sile prebuja in usmerja. Toda v konkretnem primeru, po vsej zgodovini dogajanja, ki smo jo zapisali, ko je jasno razvidno, da se je edini v občini resnično zavedal nujnosti reševanja materialnega položaja šolstva samo sindikat delavcev družbenih dejavnosti, je kot tak zato tudi moral, in prav je tako, ukrepati. Vprašanje namreč je, kaj bi sploh bilo s šolstvom v Piranu, če bi ne bilo sindikata.
ALA PEČE
OGLEDALO GLEDALIŠKE KULTURE AMATERJEV
Leto se je zavrtelo. Programi kulturnih prireditev minule sezone so se tako rekoč iztekli. Tudi tisti, ki so jih pripravili slovenski gledališki amaterji. Kakšen je bil prispevek amaterskih gledaliških predstav v minuli sezoni k resnični gledališki kulturi samih anjaterjev kot tudi publike, je seveda zelo težko oceniti. Toda nekaj ugotovitev, mimo katerih naša kulturna javnost ne more in ne sme, vendarle poznamo. Tretjini slovenskih naselij so danes amaterji žal še edini prinašalci žive odrske besede (v minuli sezoni so dali preko 1600 predstav). V poslednjih desetih mesecih si je ogledal amatersko predstavo vsak peti Slovenec (bilo je 'preko petsto različnih uprizoritev). In prav to sezono beležimo tudi povabilo slovenske televizije gledališkim amaterjem za sodelovanje v repertoarju televizijskih gledaliških predstav z njihovimi najboljšimi uprizoritvami. In kar je še posebno razveseljivo: odrska predstava ni več amaterjem edino srečanje z umetniško besedo. Nekaj deset literarnih večerov pomeni povečano skrb interpretaciji umetniške besede. Tudi prvi razgovori o gledaliških predstavah, gledališki kulturi in njenih problemih so si v tej sezoni utrli pota v marsikateri kulturni klub in tako najlepše ovrgli zmotno prepričanje, da v klub sodi le majhna, komorna gledališka uprizoritev.
Machiavellijevo »Mandragoln« v uprizoritvi amaterskega gledališča iz Tolmina je posebna žirija v Novem mestu izbrala kot predstavo, ki naj bi si jo ogledala žirija za Hvarski festival. Le-ta bo poleg predstav, ki so jih predlagale republike, izbrala še nekaj predstav po lastni presoji. Hvarski festival gledaliških amaterjev '	bo od 18. julija do 4. avgusta.
Tudi letošnja revija dramskih skupin Slovenije v Novem mestu, sedma po vrsti, je bila zopet le zaključek obsežnega prizadevanja gledaliških amaterjev, kjer so preko leta vnašali s svojo večjo ali manjšo nadarjenostjo, znanjem in razgledanostjo, z bogatejšimi ali skromnejšimi umetniško-izpovedni-mi koncepti, večjo ali manjšo odrsko radoživostjo, sami ali ob pomoči poklicnih gledališčnikov, z večjimi ali skromnejšimi gledališkimi ambicijami svoj delež k resnični gledališki kulturi. Zato nas poleg tega, kar je novomeška publika lahko videla in kritično ocenila kot najboljše hotenje in najvrednejše dosežke gledaliških amaterjev v minuli sezoni, zanima tudi vse tisto, kar je ostalo bolj ali manj zaprto v lokalnih mejah kulturnega prizadevanja in kulturne atmosfere.
Ocena obsežnih prizadevanj amaterjev, izrečena v letošnjem parlamentu gledaliških amaterjev y Novem mestu, je sprožila marsikak problem. In če bo s svojim opozorilom pomagala vsaj postopno odstranjevati te probleme, bomo tega resnično 'lahkb veseli.
IZZVANI ODGOVOR
H kritiki »Razkolnikova«
Dolžan sem odgovoriti na dopisa Rada Simonitija in Cirila Debevca v zvezi z mojim poročilom o premieri Sutermeistrovega »Razkolnikova«. Motivi, ki so ju prisilili k javnemu odgovoru, iz njunega teksta niso razvidni, zato se — po njunem mnenju — verjetno ne bom dotaknil vsega bistvenega v tolikšni meri, kot bi bilo prav. Vrhu tega je na postavljena vprašanja tovariša Debevca težko odgovarjati z enakim tonom, če naj se izognemo metodi osebnih diskvalifikacij, dobro znani iz pravkar minulih dni slovenske publicistike.
Ustavimo se najprej za hip ob predlaganem razgovoru v redakciji »Delavske enotnosti«, ki ga omenja R. Simoniti. Prijemi podobne vrste pri nas niso neznani — vendar razgovora nisem odklonil zato. Sodim namreč, da bi kaj malo pomagal bralcem DE, ki o njegovi vsebini ne bi bili obveščeni, bili pa so (tako je nemara mogoče sklepati iz obeh dopisov) docela napačno informirani. Namen predlaganega razgovora vsaj nekoliko razjasnjuje tale drobna komparacija: »Ker sva se želela s tovarišem Debevcem.. ■ ■ pogovoriti v uredništvu... kot enp,ka z enakim, sem prosil...« (R. Simoniti) — ter: »Ne glede na to, da nam v našem glasbenem in gledališkem življenju to ime (sc. moje, op. B. L.) še ne pove ničesar...« (C. Debevec). — Toliko o tisti »predzgodovini«
prvo in četrto, ker odpirata širši problem, vreden javnega razgovora.
»Izjave dirigenta in režiserja«, po _ katerih me sprašuje, so naslednje:
»Ce vzamemo za primerjavo milansko Scalo, Metropolitansko opero, pariško Grand Opero in Bolšoj teatr, potem bomo videli, da smo pri nas, v provinci, dali več sodobnega kot oni.« (Mimogrede:	je sociološka
funkcija našega in jugoslovanskih^ gledališč sploh enakovredna družbeni vlogi naštetih opernih hiš? itd.).
In dalje: »Ta velika gledališča nam morejo služiti za primerjavo: ko je bil Razkolnikov prvič izveden v Stockholmu, nismo bili pozorni nanj, ko je prišel v milansko Scalo, smo vedeli: zaradi nečesa je moral priti na repertoar.« (Oboje: R. Simoniti.) — Izbira repertoarja je seveda zahtevna in tvegana reč, zlasti kat zadeva nova dela. Neznano delo lahko prinese mnogo manj, kot smo pričakovali in opera, ki je dosegla »zunaj« lep uspeh, lahko izzveni skoraz brez odmeva ... kakor se je npr. zgodilo »Razkolnikovu«, čigar »žlahtnost« je (vsaj premierska) publika mirno preslišala — kar je, po mnenju C. Debevca, »slabo znamenje za naš čas«. — Nikakor pa ni razumljivo, čemu je dejstvo, da je Scala sprejela v repertoar neko delo iz stockholmske opere, res odločilno merilo (kakor izhaja iz izjave R. Simonitija), da so družbena vloga, cilji, ki jim sledi, poslanstvo, ki
razgovora, ki jo je mogoče izluščiti ga opravlja' in publika, za katero
dela enaki v ljubljanski in milanski
iz samih tekstov.
Iz dopisa tovariša Simonitija sta razvidna dva odgovora. Prvi se vrti okrog vprašanja, ali je mogoče pisati o neki izvedbi samo na podlagi natančnega študija izvedenega dela ali ne. O tem nudijo predvofhi spori med gledališkimi delavci in časopisnimi poročevalci dovolj gradiva, ki ga R. Simoniti nedvomno pozna. Gre za problem omejenega časopisnega obsega (pri 'DE je na voljo npr. 25—30 vrstic), za vprašanje funkcije časopisne in revialne kritike, za vprašanje, kolikšne so pri nas praktične možnosti, da si ogledaš partituro ali klavirski izvleček sodobne opere, ki je pravkar v. študiju, za celo vrsto drugih vprašanj in ne nazadnje za tisto bistveno — ali je taka osnova za pisanje res edino mogoča. O tem bi moral preudariti tovariš Simoniti, preden se je odločil za svojo trditev. Dalje: sodim, da mi ni treba dokazovati, ali sem. kdaj v gimnaziji prebral obvezno /šolsko čtivo ali ne, kar pa zadeva njegov stavek, češ »od davna že vemo, da papir marsikaj prenese«, se mi zdi zelo 'dvorezen meč za slehernega, ki je karkoli že javno objavil.
Med 7 retoričnimi vprašanji Cirila Debevca sta najpomembnejši
operi.
Od tod ni težko poiskati odgovor na 4. vprašanje tovariša Debevca. Napisal sem namreč: »Škoda je še večja (sc. zaradi uprizoritve »Razkolnikova«, op. -B. L.), ker na naše odre le poredkoma zaidejo sodobna operna dela in bomo morali na naslednje verjetno dolgo čakati, ne da bi nam to, kar smo pričakali, karkoli povedalo ...« — Opravičujem se zaradi premalo razčlenjenega izraza: iz konteksta je povsem razvidno, da sem imel v mislih sodobna in še posebej moderna dela. Nikakor pa ne potrjujem konsekvence, ki jo skriva vprašanje: da je namreč absolutno napak, ker so Razkolnikova uprizorili v Ljubljani. Napačno je zato, ker ni prinesel prav nič novega ali izredno kvalitetnega v okviru svojih izraznih sredstev ter izpovednega sveta, in tudi zato, ker je le eno redkih sodobnih (kaj šele modernih!) del na našem odru. Če bi bil povsem »udomačen« in razumljiv repertoarni člen sezone (kakršnih bi bili vajeni iz preteklosti in bi jih pričakovali tudi v bodoče) bi bilo vse v redu in prav — zakaj te vrste spoznanja so kdaj pa kdaj koristna in gledališče mora tudi informirati. Ni torej napačno, ker so Razkolni-
kova uprizorili, ampak je narobe to, da je le ena izmed redkih lastovic v ljubljanskem repertoarju, ki bi, tak kot je, moral bolj pretehtati, katero izmed modernih (ali vsaj sodobnih) del bo ponudil občinstvu.
Izjav C. Debevca v intervjujih z Ljubljanskim dnevnikom in Delom tu ne kaže posebej analizirati, ker zadevajo predvsem kvaliteto dela samega. Mislim, da se temu ali onemu z ozirom na prakso in ugled, ki ga uživa kot doyen slovenskih opernih režiserjev, lahko vendarle zde njegove sodbe »precej čudne«.
Na preostalih 5 vprašanj bom skušal odgovoriti kar se da kratko; so bolj osebnega enačaja, torej za javni razgovor manj pomembna, vrhu tega pa je prostor tudi to pot omejen.
2.	vprašange: »Med podčrtavanja nekaterih vsiljivih dejstev« Štejem n. pr. nenehno poudarjanje Sonjine usode, ki je gledalcem dovolj pre-zentna že prvič, predvsem pa delež, ki je v libretu odmerjen tragediji družine Marmeladova in zaradi ka-. terega je dramaturška zgradba opere izgubila pravilna sorazmerja.
3.	vprašanje: Dolgi govorjeni odlomki so v Razkolnikovu povsod tam, kjer nastopa Razumihin (še zlasti v prvi sliki); mimogrede'! glasbeno in zato psihološko so povsem nemotivirani.
5.	vprašanje: Odgovoril bom z vprašanjem. Kaj pomeni »žlahfno, plemenito« napisano delo ali »s fra-pantno neposrednostjo« absorbiran ruski ambient — da ne govgrimo o michelangelovski grožnji: »Če bo avditorij to žlahtnost preslišal, bo to slabo znamenje za naš čas«?
6.	vprašanje: »Ne vselej razumljivi« sta v scenografiji Vladimira Rijavca obe projicirani sliki (v kolikor nista poznejši režiserjev domislek), veliki križi v peti sliki (na pokopališču v predmestju) ali rešitev zadnje slike na obrežju Neve.
7.	vprašanje: S svojim zaključnim? stavkom v inkriminiranem poročilu nisem želel povedati ničesar drugega kot sem napisal, namreč: »opero je zrežiral Ciril Debevec, tako kot vedno.«
Popolnoma verjamem, da lahkSo tov. Debevec tudi na pričujoči odgovor postavi vsaj še sedem podobnih vprašanj, ker da je po vsebini in obliki »vzor meglenega, nezrelega in kritično ohlapnega pisanja«. Retorika te vrste ni posebno zahtevna. A če se mu bo zdelo kaj takega zares potrebno, naj spotoma pojasni tudi motive, ki so ga pripravili k pisanju, in vzroke, zaradi katerih se je tako vehementno lotil samo nekaterih ocen ljubljo.nske uprizoritve Razkolnikova. Dobro je namrgč, če gre za stvari, ne za osebe.
BORUT LOPARNIK
KOMEDIJE, VESELOIGRE IN BURKE ŠE VEDNO STREŽEJO FINANČNEMU USPEHU IN CENENEMU OKUSU
Repertoarna politika terja v bqdoče skrbnejšo pozornost dramskih sosvetov na vseh nivojih in pritegnitev k sodelovanju poklicnih gledaliških in drugih kulturnih delavcev. Gledališče mora bolj kot doslej najti živo vez s problemi naših ljudi v našem času, ne glede na to, ali srka ta dih današnjega, aktualnega, splošno človeško veljavnega iz klasike ali sodobnih tekstov, tragedije ali komedije, angažirane družbene drame ali satire, da bi gledalca lahko človeško etično in socialno osveščalo. Tak repertoarni koncept terja seveda samostojen svetovnonazorski in literarni odnos do dramskega dela. Prav zategadelj tolikokrat v zadnjem času poudarjamo, da ne gre le za to, da bi gledališki ljubitelj lahko stregel le svojim željam po kreiranju, pač pa naj bi bili prav amaterski gledališki kolektivi tudi tisti, ki naj bi ljubitelje na področju gledališke kulture estetsko-huma-nistično formirali.
Res, da je v tej sezoni skoraj polovica repertoarja amaterskih odrov bila odmerjena aktualnim izpovednim in sodobnim umetniško vrednim delom, kar je v primeri z lani že lep napredek. Uprizorjenih je bilo tudi več del iz svetovne in domače klasike. Zelo pogoste so bile tudi uprizoritve mladinskih in ljudskih iger. Manj razveseljivo pa je seveda to, da je še vedno zelo velika teža repertoarja na komedijah in veseloigrah ter burkah; ki bolj, kot čemur koli drugemu, strežejo finančnemu uspehu in cenenemu okusu, še najmanj pa dobremu repertoarnemu posluhu za specifično kulturno-socialno okolje tega ali onega predela Slovenije, pa naj bo industrijsko razvit, ekonomsko še za-ostalejši, mestu bližji ali oddaljen. Proti takim, v bistu vse prej kot kulturnim pogledom, se bodo v bodoče morale angažirati ne le občinske. dramslie komisije, temveč tudi vsi v občini za kulturno politiko odgovorni ’ samoupravni organi.
/ RAZPIHANA, PRITAJENA ŽERJAVICA
Mimo repertoarnega problema, za cigar boljšo podobo bo moral-v bodoče mnogo več kot doslej storiti tudi Prosvetni servis, je treba letos ponovno spregovoriti tudi o problemu, za katerega se je zdelo, da je,-že ad acta.
Pod pepelom, ki se je ohlajal že nekaj let, še vedno pritajeno tli žerjavica. In zadostuje, da jo nekdo le malo razpiha (če ne zaradi drugega zato, da bo videl, kaj se bo zgodilo!), že zagori in grozi s svojimi plahimi plamenčki, da bo uničila plod dolgoletnega prizadevanja.
Za kaj gre?
Ce se letos lahko pohvalimo z večjim številom premier amaterskih odrov, pa to še ne pomeni, da smo z njihovo uprizoritveno kvaliteto lahko vsaj povprečno vedno zadovoljni. Na področju celjskega okraja je bilo na primer kar 73 premier. Toda žal" niti ena izmed predstav ni bila na takšni uprizoritveni ravni, da bi sodila na repertoar republiške revije. Končno nič zato, bo rekel marsikdo, saj amaterji ne igrajo za republiško revijo, temveč za svojo domačo publiko. To je res. Res pa je tudi, da zaradi tega ne kaže opuščati strogih kriterijev pri izbiri predstav za republiško revijo. Njen namen je končno z najboljšim kar amaterji lahko pokažejo, stimulirati repertoarno in uprizoritveno kvaliteto ter nuditi tudi publiki (letos novomeški) tisto, kar vendarle od take prireditve pričakuje. Njen namen je ob predstavah revije z najstrožjimi merili ovrednotiti dosežen uspeh, kar že leta nazaj pomeni tudi najboljši praktični seminar za amaterske reži-serje-goste, ki republiški reviji prisostvujejo ter se bolj ali manij odkrito, pošteno in strokovno pogovarjajo o gledališču, njegovih uprizoritvenih problemih.
Zal pa smo letos ponovno slišali ugovore, češ da bi morala žirija ža republiško revijo izbirati tudi po teritorialnem principu (to je bilo slišati že na terenu), da bi ne smeli z istimi merili ocenjevati popolnoma samostojno in samoniklo delo amaterjev in amaterskih gledališč, koder pa sodelujejo tudi poklicni režiserji. Da bi morali z drugačnimi merili presojati »žrtvovanje in napore« amaterjev nekje na vasi, na nerazvitem področju, kot pa delo onih, ki imajo boljše pogoje. Ta zadnji ugovor'me spominja na lanske zelo nesmiselne, čeprav akademske razprave, na Hvarskem festivalu, ki so imele podobne pretenzije in ko so celo nekateri poklicni gledališčniki 'govorili o .jtreh vrstah jugoslovanskega gledališke-
ga amaterizma: o tako_ imenovanem kmečkem, ki naj bi bil po elementar-nosti svojega izraza nekaj podobnega kot primitivno slikarstvo, o študentskem (eksperimentalnem) in o onem tretjem, ki je nekje na sredi in ki ga v svoji zagati tudi sami niso znali opredeliti. -
O tem, da poznamo le eno gledališče, eno gledališko kulturo, smo si pri nas že zdavnaj na čistem. Vsaj menili smo tako, čeprav kaže pritajeno razpihovanje skoraj zamrlih ugovorov, da bomo 0 tem menda še kar naprej morali nekoga prepričevati. Če amaterji na Gorjancih nimajo takih pogojev za delo kot n. pr. Amatersko gledališče, iz Tolmina, pač niso krivi Tolminčani (še manj profesionalni režiser, ki jim pomaga) niti Gorjanci sami. Toda ne le svojih kulturnih problemov, tudi svoje ekonomske in socialne bodo morali na Gorjancih verjetno ljudje drugače reševati, kot recimo v Tolminu ali Zagorju ali Velenju. Zaradi teh različnih poti tu in tam pa gledališče vendarle mora ostati gledališče in kriteriji za njegovo vrednotenje vendarle povsod gledališki.
Pred meseci, ko sem poslušala televizijsko »kulturno tribuno«, sem se hudovala na nekoga, ki je zelo resno razpravljal o nevarnosti naše »komunalne kulture«. Obsodila sem ga (tako sama pri sebi), da zlonamerno podtika ne-' kaj, kar nihče noče. Mi vendarle vsi govorimo le o »kulturni politiki v komuni«! No, na to »kofnunalno kulturo« sem se spomnila tudi ob novomeških razgovorih, ki so žal potrdili, da nekateri vendarle mislijo, da je kultura lahko tudi komunalno zaplankana ali posebna amaterska kultura, in prav zato so nekateri tudi na odru gledali amaterje, ne pa gledališki dosežek. Če teinu ne bi bilo tako, bi ne- mogli trditi, da zanje predstave polpoklicnih, a v bistvu amaterskih gledališč, niso zanimive, zlasti pa ne amaterske predstave, ki jih je režiral poklicni režiser.
Verjamem, da zabeležene misli pri določenem krogu amaterjev niso preveč popularne. Končno pa so pepel sami razpihali...
OD LORCE DO PRIESTLEVA
In končno smo pri predstavah. O njih je bilo v dnevnem tisku že več napisanega. Zato le glavne značilnosti.
Amatersko gledališče »Tone Čufar« z Jesenic je pokazalo nedvomno letošnjo najlepšo predstavo, ki bo dosežke slovenskega gledališkega amaterizma dostojno zastopala tudi letos na Hvar-skern. festivalu. »Dom Bernarde Albe«, v svetu in pri nas zelo znano delo F. G. Lorce, je v jeseniški uprizoritvi zaživel pred nami kot pristno mračno prizorišče, ki ga je zapustila katoliška morala (tudi scena Bojana Čebulja, ki je tudi režiser predstave, je to vzdušje utesnjenosti podčrtavala). To je svet, ki tudi nam še ni povsem tuj. Repertoarna gesta torej aktualna. Predstava je bila zelo študiozna, od režije, ki je bila zelo -domiselna in do podrobnosti izdelana, zlasti še v masovnih prizorih, do lepe odrske govorice, odlikovala jo je igra zelo nadarjenega ženskega ansambla (malo je amaterskih odrov, ki imajo tako močno zasedbo za tako predstavo!) in je bila dostojen in spodbuden jubilej tega delovnega odra —' ■ bila je namreč njihova 1500 predstava. Edino, kar bi ji lahko očitali, je bila morda premalo poudarjena protiigra nosilk tistih vlog, ki izpovedujejo Lor-covo misel, da je kri mladosti tista, ki se edina zoperstavlja tradiciji morale te mračne hiše.
Madžarska dramska skupina iz Lendave se je predstavila s situacijsko bul-varno komedijo M. May »Apuci, mamuti, babuci« (Očka, mamica in otroci), ki ima edini namen publiko zabavati. In kljub jezikovni pregraji smo se ob tej predstavi res odlično zabavali. (Predstavo je režiral Laci Varga.) Na-turnost in nadarjenost, zlasti pa temperament igralcev je novomeški avditorij osvojil tako, kot osyaja svojo do--mačo publiko (gostuje na področju, kjer živi preko 10.000 pripadnikov madžarske manjšine). Seveda bi bilo želeti, da bi v bodoče ta simpatični mladi ansambel svoje gledališko poslanstvo lahko opravljal tudi drugače, resneje, toda žal je dober sodoben odrski tekst v madžarščini zelo težko dobiti.
Prvič Smo na reviji srečali ljubljansko Šentjakobsko gledališče, ki ima že dolgoletno tradicijo. Pred vojno vsekakor mnogo bolj spodbudno kot po vojni, o čemer smo zlasti lani dosti razpravljali in pisali (podcenjevanje dokaj stalnega občinstva v tem smislu, da ga • repertoarno postopno ne vzgaja). No, v Novem mestu so nam pokazali Mi-kelnove »Golobe miru« v skrbni in zanimivi režiji Srečka Tiča. Predstavo, ki je bila dovolj kultivirana in učinkovito groteskna (zlasti v prvem deianji, ki je po -zapletih mnogo bol; bogato, smo gledali prav žlahtni ljudski teater). S svojo arhaično teatraličnostjo sta zlasti navdušila Drago Karus in Jože Zakrajšek. Manj spodbudna pa je ugotovitev- da nismo videli v tem ansamblu mlajših igralcev (čeprav so v igri vloge zanje!), ki bi jim starejši kolegi s svojo rutino gotovo lahko marsikaj odkrili o odrskih čarih.
... (K®r bi ob letošnji novomeški reviji bilo treba še marsikaj zapisati tudi o publiki, programiranju kulturnih prireditev, organizaciji kulturnih in ne »nekulturnih« prireditev, bom pač tudi o drugi polovici predstav spregovorila prihodnjič.) SONJA GAŠPERŠIČ
\
. ________________ ________ /
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN 1
						
I » PODJETJE ZA POPRAVLJANJE ŽELEZNIŠKIH
VOZIL DOBOVA:
Spodbudnejša delitev vpliva na večjo storilnost
Na zboru delovnih ljudi delovnega kolektiva Podjetja	1
|	za popravljanje železniških vozil Dobova pri Brežicah so	1
|	se zraven priprav na volitve v delavski svet, ki so bile	|
|	zaključene minuli teden, podrobneje pogovorili tudi o iz•	1
|	polnjevanju letošnjih proizvodnih nalog. Ugotovili so. da	M
I	je celotni delovni kolektiv skupno z organi dosedanjega	H
1	delavskega upravljanja vložil vse napore za izpolnitev	a
I	mesečnih proizvodnih planov v prvih petih mesecih letos-	jj
|	njega leta. Razprava o nagrajevanju po učinku pa je po-	g
j	kazala,	da je uvajanje nagrajevanja po storjenem delu	8
j	znatno	pripomoglo k temu, da se	je delovna storilnost	g
|	znatno	povečala in v tej zvezi tudi	osebni dohodki zapo-	1
j	slenih,	ki znašajo letos že okoli 30	tisoč din na zaposle-	B
| nega.	.v
|	• SLOVENSKE KONJICE:	j
Praznično razpoloženje na dan volitev
Volitve novih članov organov upravljanja v delovnih j§
3 organizacijah na območju konjiške občine so bile letos g |	prvič na isti dan.	j§
j Same priprave so trajale dober mesec in pol, saj je S j	bilo potrebno v tem času urediti vrsto različnih organiza-	g
1	cijskih, tehničnih, političnih, kadrovskih in drugih nalog.	g
8	Na sestankih v delovnih organizacijah, v katerih volijo	g
|	delavske svete, je sodelovalo več kot 2500 zaposlenih de-	g
i	lavcev. Ob tej priložnosti so razen izbire kandidatov ob-	§g
1	ravnavali še številne druge zadeve, zlasti iz gospodarjenja,	g
•	upravljanja, delitve dohodka in nagrajevanja. Za kandi-	g
1	date v nove delavske svete so izbrali v teh podjetjih okoli	1
1	240 članov delovnih kolektivov, med katerimi je lepo šte-	g
E	vilo takih, ki so bili to pot prvič predlagani. Seveda so	g
M	med njimi številni mladi delavci in .delavke. Od skupnega	g
g	števila predlaganih je bilo nekaj nad 200 kandidatov iz-	g
g	voljenih za člane delavskih svetov, saj so v nekaterih	s
1	podjetjih predlagali na kandidatno listo večje štemlo kot	fl
Ig pa se jih izvoli.	1
Na dan volitev je že zunanjost tovarn, podjetij, obratov 1 g in drugih delovnih prostorov pokazala, da je za delovne g | kolektive v občini pomemben dogodek oziroma bolje re- J H Čeno praznik. Člani volilnih odborov in sindikalnih po- p E družnic so okrasili volišča, da bi tudi na ta način' po- g §f udarili praznično razpoloženje. V večjih podjetjih so po- jj fg skrbeli, da je bilo povsod več volišč in s tem omogočili, m M da so lahko delavci v najkrajšem času opravili svojo Pj gj volilno dolžnost ter se nato zopet vrnili na delovna mesta. g
Med prvimi, ki so volitve s 100-odstotno udeležbo čla- 8 jj nov kolektiva zaključili do 7. ure zjutraj, so bili delavci g g tovarne umetnih brusov »KOMET« v Zrečah, dalje v go- B jj stinskem podjetju »JELEN« Slov. Konjice, v obrtnem pod- Jj jj jetju »ELKOP« in trgovskem podjetju Dravinski dom v jj g Slov. Konjicah. Sicer ni bilo medsebojnega tekmovanja, jp jj vendar pa so v vsakem podjetju skrbeli za to, da volitve jj jj	čimprej opravijo.	jj
p	Tudi v tistih delovnih organizacijah, kjer delajo v treh M
g izmenah, so že v dopoldanskih urah dosegli zelo lepe re- jj gj zultate. Tako so v usnjarskem. kombinatu »KONUS« na H jj nekaterih voliščih že zgodaj\ dopoldne dosegli nad 80-od- §j g stotno udeležbo. Podobno so volili tudi v tovarni usnjar- m E skih strojev »KOSTROJ« in lesnem obratu, zelo malo pa jj E so za njimi zaostajali v TKO Zreče in v tovarni kovinskih J [j izdelkov v Vitanju ter v obeh delovnih organizacijah g B gradbene stroke. Vse to dokazuje, da so se na volitve dobro g E pripravili, kar razen .ostalih akcij potrjujejo tudi doseženi 1 jj proizvodni rezultati v prvih mesecih letošnjega leta. o ka- g g terifi smo že poročali.	L. V. g
|	e Železarna store-.	|
Skrbno pripravljene volitve *	1
V petek, 12. junija, so štorski železarji volili svoje pred- jj tj stavnike v organe delavskega samoupravljanja.
Značilno za letošnje volitve so bile skrbne priprave jj g tako organizacijskega kot političnega značaja. Na številnih g B zborih delovnih skupnosti so delavci razpravljali o pomenu jj g volitev, novem zakonu o volitvah v organe samouprav- jj jj Ijanja, poslovanju podjetja in delovnih enot, perspektiv- jj H nem razvoju in o problemih na področju delavskega jj jj upravljanja. Že dan pred volitvami so bila volišča in vhod jj Jj v tovarno slavnostno okrašena. Centralna volilna komisija jj H je organizirala več posvetovanj z zapisnikarji in predsed- jj g niki obratnih volilnih komisij in izdala posebno številko g B Storskega informatorja, ki so jo prejeli vsi člani kolektiva 8 jj in se tako seznanili s pomenom, datumom in postopkom jj g volitev ter še z nekaterimi informacijami. K uspešni iz- jj jj vedbi volitev pa je prispeval tudi izvršni odbor sindikalne J 1 podružnice, ki je razpisal medobratno tekmovanje v iz- jj g vedbi volitev in za najbolj prizadevno enoto določil po- s 1	sebno nagrado.	g
Pohvalno je, da se je kljub temu, da je bilo na dan g jj	volitev 15 odstotkov volivcev upravičeno odsotnih, volitev	g
jj	udeležilo 91°/o članov kolektiva. To pomeni, da je prišlo	jj
fj	okrog sto delavcev volit z rednih in bolniških dopustov.	jj
Bni[iiiiini[ii»iiiiiniminiiiiiiuiniiiim!imminmnnnimniiiniiiinni[iiiniiiimiiiinniiiiniiiiiiniiimiiimiiniimini[iiiiHii'iniii[Hini!ii!n;!iiiiHiiiiniiiitiiiiiiinimiiiiiamiimininii
• CELJE:	x
Zakaj je novi obrat družbene prehrane v Celju samo na pol izkoriščen?
Novi obrat družbene prehrane v Celju ni predimenzioniran. Dnevno lahko pripravi 8 tisoč obrokov, kar glede na to, da celjsko gospodarstvo zaposluje 26.400 delavcev, ne bi bilo preveč, če bi vsi, ki nimajo doma urejene prehrane, vsaj kosili zunaj.
Podatki, ki jih je zbral celjski okrajni zavod za napredek gospodinjstva, pa kažejo, da zunaj zajtrkuje samo 200 delavcev, v obratih družbene prehrane (z že omenjenim vred so 4) in v gostinskih obratih jih kosi 2120 in večerja 1217.
Ogromna večina se torej hrani doma. Če je gospodinja zaposlena, je primorana uvrščati v družinski jedilnik samo živila, ki jih je moč na hitro pripraviti, in kupovati na pol pripravljene jedi, ki so razmeroma drage. Jedilniki so zaradi tega precej enolični, normalni čas za kosilo pa često zamujen, tako da družine obenem kosijo in večerjajo.
Ta prehranski nered se seveda delavcem maščuje in jim zmanjšuje telesno odpornost ter delovno kondicijo, kar poleg drugega zavira zaželeni porast produktivnosti.
Ko so na zborih volivcev obravnavali vprašanje prehrane, je padlo več predlogov, naj bi v gosto naseljenih in prometnih predelih Celja uredili jedilnice in tja dovažali hrano iz novega obrata v Gaberju. Marsikdo bi se hranil tam, če bi ne bil tako od rok. Predlagali pa so že tudi lokale, ki bi se jih dalo z malenkostnimi investicijami tako adaptirati, da bi bila postrežba kulturna.
Verjetno bo občinska skupščina ustregla željam volivcev, saj bo s tem upravičila vložena sredstva v novi obrat družbene prehrane in omogočila, da se bo več občanov redne j e in pravilneje prehranjevalo.
Po podatkih iz anket, ki so jih izvedli v celjskem okraju, je štiričlanska družina lani porabila za najnujnejšo prehrano 25.964 dinarjev. V letošnjem prvem četrtletju pa so porasli mesečni stroški na 26.939 dinarjev. Vsak družinski član je torej »zajedel« 4500 dinarjev. Izdatek je relativno majhen, za delavce, ki zaslužijo manj kot 25.000 dinarjev na mesec ali pa 25.000 dinarjev, pa je — velik. Takšnih delavcev pa je bilo lani v celjski občini še v gospodarskih dejavnostih 26,7 %, v negospodarskih pa 24 %.'
Ob teh podatkih se kaže zamisliti, kako bi prehranjevanje izven doma vplivalo na gospodinjski proračun: ali bi zmanjšalo ali povečalo prehranske stroške?
Če se zaposleni delavci hranijo doma zaradi varčnosti, se pravi, če manj porabijo za prehrano kakor bi zunaj, potem jih niti kulturne in pravilno locirane jedilnice ne bodo odtrgale od domačega štedilnika in v kuhinje.
Občinski sindikalni svet namerava to vprašanje načeti na prihodnjem plenarnem zasedanju skupno s člani zbora delovnih skupnosti in predstavniki mladine, ki ima prav tako interes, da se družbena prehrana uredi, saj zdravstveni stanje šoloobveznih otrok zdaleč ni zadovoljivo. Od 2323, kolikor so jih zdravniki pregledali v prejšnjem šolskem letu, jih je bilo 44,7 % slabo hranjenih, podhranjenih pa 5,3 %. Zdravo zobovje ima samo 22.5 % pregledanih, ploske noge 23,3 %, zaradi rahitisa nepravilno razvit prsni koš pa 11.4 %. Vse te nepravilnosti so večinoma nastale zavoljo ne-
r sS
Nekateri učenci bolj, drugi manj veseli pričakujejo konec šolskega leta in seveda tudi spričeval
Foto: Milan Šparovec
zadostne, enostranske oziroma nepravilno sestavljene hrane, ki ji primanjkuje živalskih beljakovin, kalcija in vitamina A.
Prehranski problem je torej dovolj resen, da se mu oblastveni organi in družbeno politične organizacije skupaj z delovnimi kolektivi resno posvetijo.
M. K.
• ŠKOFJA LOKA:
Zamrznjeni milijoni
Lani je bilo v škofjeloški občini registrirano 94.590 izpadlih. delovnih dni zaradi bolezni, nesreč pri delu in poklicnih obolenj. Vsem delavcem je bilo izdano za 45.489.— din zdravil in računajoč po 700 din dnesino tudi 66,213.000.— vzdrževalnine.
Z viličarji gre delo mnogo hitreje in lažje od rok, to občutijo tudi delavci v Papirnici »Vevče«, saj jim ni potrebno več ročno nakladati težkih tovorov Foto: Milan Šparovec
Glavno škodo pa predstavlja izpad narodnega dohodka zaradi odsotnosti z dela. Računajoč, da ustvari povprečno polno zaposleni delavec vsaj l,200.00p din narodnega dohodka letno; smo tako izgubili 378,360.000 din narodnega dohodka. Celotni stroški izpadlih delovnih dni — zdravila, vzdrževalnina in izpad ND — znašajo 490 milijonov din, Z ustreznimi preventivnimi merami je mogoče to vsoto v kratkem času zmanjšati vsaj za 30% ali 150 milijonov din.
Število izpadlih dni pride povprečno na zaposlenega v občini 12 dni letno, normalno povprečje pa je 8 dni. Zato bi že zmanjšanje števila izgubljenih dni za 30% pomenilo prihranek 150 milijonov din Nadalje podatki kažejo, da je v občini pov-prečn0 65-70% izkoriščanje delovnega časa zaposlenih v industriji, medtem ko je normalno 30% izkoriščanje. Zato bi že 5% povečanje izkoriščanje delovnega časa samo v industrijskih podjetjih pomenilo 400 milijonov din večji narodni dohodek. Ravno tako je intenzivnost dela za približno 30% izpod maksimuma. Že samo 5% povečanje intenzivnosti dela bi torej pomenilo zopet nekaj sto mili-'onov novega narodnega dohodka.
Že samo ti podatki kažejo, 1,a je danes v gospodarstvu ško-ieloške komune zamrznjenih še 1 reče j sto milijonov din sred-dev, ki bi jih z manjšimi sredstvi, vloženimi v preventivo in boljšo organizacijo dela, uspsli aktivirati,	RO
•	»BREST«, CERKNICA:
V pripravah na skrajšani delavnik
Komisija za skrajšani delovni čas pri delavskem svetu kombinata »BREST« v Cerknici zaključuje analize v zvezi s prehodom na skrajšani delovni čas. Dosedanje proučevanje tega problema je opozorilo, da prehod ni nemogoč, če bodo v podjetju izkoristili možnosti, ki jih ponujata boljša organizacija dela in proizvodnje. Glede na sestav podjetja (primarna proizvodnja, tovarna iverk, 2 tovarni pohištva) in z ozirom na različno opremljenost teh obratov pa bodo skrajšani delavnik uvajali postopno. Dogovorili pa so se za sistem prostih sobot ter za uvedbo četrte izmene v tovarni iverastih plošč. Kakor napovedujejo, bodo skrajšani delavnik v nekaterih oddelkih te tovarne vpeljali verjetno že v začetku naslednjega meseca.
-mG
e CELJE:
Preventivni ukrep zoper »birokracijo«
V	večjih delovnih organizacijah se najmanj en član nenehno ukvarja z zbiranjem raznih statističnih podatkov, ki jih zahtevajo zdaj banke, zdaj gospodarske zbornice, občinska ali okrajna skupščina. Zaradi različnih analitičnih metod je treba za vsakega prosilca na novo premetavati številke in tratiti čas z vsemi štirimi osnovnimi računskimi operacijami. Cesto pa ne izgubljajo po nepotrebnem časa samo delovni kolektivi ampak tudi analitične službe ustanov in družbenih organov, ker dela ne koordinirajo med seboj.
V	celjskem okraju, kjer so
predstavniki podjetij že večkrat javno negodovali zaradi poplave obrazcev in odvišne birokracije, so se odločili za preventivni ukrep, ki bo po vsej verjetnosti uspešen. Statistične podatke bo poslej zbiral samo zavod za statistiko in metodo zbiranja prilagodil službam, ki jih potrebujejo. Reorganizacija pa bo zajela tudi vse analitične službe: delo bo točno razmejeno, tako da ne bo več nepotrebnega du-pliranja.	I
Pričakujejo, da bo ukrep naročnikom, zbiralcem in analitikom podatkov koristil in jim pomagal, da bodo plodne je izkoriščali delovni čas. M.
•	SLOVENSKE KONJICE:
/Turistični teden »
Priprave za turistični teden so v ospredju vseh dogodkov konjiške občine, saj je bila njegova otvoritev že v soboto dne 13. junija. Predsednik domačega turističnega društva tov. Novak ima od jutra do večera polne roke dela, saj je do tega časa treba potrebno urediti celo vrsto nalog. Glavne ceste so z obnovo fasad dobile popolnoma drugačno lice. Tov. Novaka smo naprosili za krajši razgovor, v katerem nam je o pomenu tedna povedal naslednje:
»Turistični teden naj bi predvsem pripomogel k večji afirmaciji turizma v naši občini, za kar imamo vse naravne pogoje. Zato v kulturnem domu pripravljajo razstavo južnega Pohorja, ki bo pokazala nekaj zgodovinskih zanimivosti naših krajev. V njej bo zastopano med drugim tudi Skomarje, rojstni kraj pohorskega pesnika Jurija Vodovnika. Konjiška gostišča bodo v teh .dneh pripravljala razne domače specialitete ob so-
delovanju pohorskih kuharic. Gostje bodo v ribnikih lahko sami lovili ribe, katere jim bodo po želji pripravili na različne načine. Računamo tudi na obisk tujcev, zato bo v razstavnih prostorih menjalnica denarja. Da bi v dnevih tedna, katerega zaključek bo 21. junija, pritegnili v Slov. Konjice čim več ljudi, smo organizirali tudi več prireditev. Razen teh bo pri nas še celodnevni seminar članov likovnih sekcij iz vseh krajev celjskega okraja in plenarna seja okrajnega sveta Svobod. Pripravili in napravili smo vse, kar je v naši moči.	L. V.
v sindikatih
-4&>*
ČRNOMELJ — Udeleženci nedavnega plenuma Občinskega sindikalnega sveta Črnomelj so podrobneje in konkretneje razpravljali, kako z vsakodnevniij) delom v sindikalnih podružnicah in ostalimi prizadevanji v občini uresničiti sklepe in smernice nedavnega V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Ugotovili so, da kljub vsem prizadevanjem, še vedno niso bili doseženi taki uspehi glede izboljšanja življenjske ravni zaposlenih, kot v drugih krajih. V občini še vedno ni rešeno vprašanje glede družbene prehrane, čeravno se že to vprašanje obravnava nekaj let na sindikalnih, mladinskih in ostalih sestankih. Cas je že, da se v Črnomlju in ostalih večjih središčih v skladu s potrebami uredijo obrati družbene prehrane, ki naj bi nudili zaposlenim kvalitetno prehrano po zmernih cenah. Stanovanjska vprašanja in stanovanjsko izgradnjo bo potrebno reševati ob izdatni pomoči delovnih kolektivov in tudi posameznikov. Dogaja se, da ravno tisti, ki bi lahko vložili nekaj sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ne vlagajo, temveč porabijo sredstva za druge namene, v želji, da bi.se člani sindikalnih podružnic temeljiteje seznanili z gradivom kongresa sindikatov, so priporočili vodstvom sindikalnih podružnic, da naj o tem razpravljajo in te razprave povežejo s konkretno prakso. Zavzeli so se tudi za to, da naj vložijo sindikalne podružnice vzporedno z ostalimi prizadevanji več skrbi za usposabljanje članov sindikata za aktivne upravljalce v delovnih kolektivih.	-u
ZAGORJE OB SAVI — Občinski sindikalni svet Zagorje ob Savi je tudi letos pripravil vrsto, srečanj članov sindikalnih podružnic s področja zagorske občine za pokal prvoborca Slavka Pintarja-Robina in v počastitev 3. julija — dneva slovenskih rudarjev.
Letos bodo člani sindikalnih podružnic teknrovali v nogometu, streljanju, šahu, kegljanju, plavanju, rokometu, odbojki in namiznem tenisu. Tekmovanja so se začela 22. junija, zaključili pa jih bodo 2. julija, ko bo na vrsti finale nogometnega turnirja.
Tekmovanj se bodo letos udeležili člani sindikalnih podružnic rudniških obratov Kotredež, Kisovec, Separacija, uprava, Lesnoindustrijskega podjetja. Strokovno izobraževalnega centra. TEVE-VARNOSTI. Občinske skupščine, Zdravstvenega d,oma, Tovarne elektronorcelana. Gradbenega podjetja. Industrije gradbenega materiala prosvetni delavci in upokojenci.
-k-
TAUBI ODHAJA, TAUBI NE ODHAJA...
Kot najhujša katastrofa je ljubitelje košarke pretresla vest, da zvezni kapetan Aca Nikolič ni uvrstil Boruta Bassina med kftndi- ^ date za Tokio. Razpoloženju primerna, so posvetili tudi številni naši časopisi »vprašanju Taubi« precej dragocenega prostora:
1. Košarkarske kroge v Ljubljani je neprijetno presenetila vest, da je mladi, odlični igralec Olimpije Borut Bassin sklenil zapustiti svoje matično društvo. Bassin bo v sredo odpotoval v Beograd, kjer bo prestopil v moštvo Crvene zvezde. Kaj je privedlo talentiranega igralca do tega sklepa? Mogoče je vzrok v tem, da ni bil uvrščen v državno reprezentanco. Izjava Boruta Bassina: »Odhajam v Beograd.« Ne bi rad, da bi iz tega naredili senzacijo. Nisem užaljen, s soigralci in klubom sem bil v najlepših odnosih. Mislim pa, da bi s svojim slogom igre lahko v drugem moštvu več dosegel...«
... V nedeljo pozno zvečer je košarkarska novica iz Beograda neljubo presenetila slovensko športno javnost: zvezni kapetan reprezentance Jugoslavije Aca Nikolič ni uvrstil talentiranega košarkarja Olimpije, Bassina, niti med 16 reprezentantov za mednarodni turnir v Zadru. Odločitev je tembolj presenetljiva, ker je največji strokovnjak v zgodovini moderne košarke — trener Boston Celticsa Red Auerbach pred komaj 14 dnevi prav njega ocenil kot enega .najbolj obetajočih evropskih košarkarjev in prestižnega kandidata za prvo petorko Jugoslavije!
... Mislimo, da je vsak komentar odveč. Bassin je odločil tekmo v Karlovcu, kjer je v »Sancu« za vsako tekmujočo ekipo' življenjsko nevarno če dobi tekmo. Bassin je z nekaj zares učinkovitimi meti v Tivoliju mnogokrat presenetil Američane, medtem ko je na primer Korač z vsemi »stalnimi« meti izgubljal živce ob blokadah Rusella in Lucasa. Zakaj pa zvezni kapetan med potekom ZKL ni niti enkrat obiskal prvenstvene tekme v Ljubljani, tzakaj je ocenjeval formo igralcev iz Beograda po tekmah na domačem stadionu, ljubljanske kandidate za reprezentanco Jugoslavije pa po tekmah na tujem...
Danes sicer nihče ne ve, kaj se bo izcimilo iz vsega tega. Dejstvo je le, da se lani, nekako ob istem času, ko so bili ljubitelji košev deležni prav enakih novic o Taubiju, ni izcimilo prav nič. Sicer pa menim, da bo odločitev Ace Nikoliča bolj koristila Taubiju, kot pa škodila. Prav na račun te bo namreč v kratkem pri nas tako popularen kot sta v Ameriki Cousy in Lucas.
Torej, hvala Nikoliču, Taubiju pa srečno pot! Seveda, če se ne bo še premislil ...
Š-l L O
Tudi letos so naši tekmovalci dosegli s Tomosovimi motorji v Opatiji lepe uspehe
SE ŽE SMEMO POSLOVITI OD SREDNJIH SOL?
VLOGA IN VPRAŠANJE KADROVSKIH ŠOL
Glede na veliko pomanjkanje telesnokul turnih strokovnjakov je po sklepu Prosvetno-kulturnega zbora, da se z letošnjim letom začno ukinjati učiteljišča, javnost upravičeno zaskrbljena, kaj bo prinesla prihodnost. Vprašanje je namreč, za koliko bomo na- boljšem, če bomo učiteljišča enostavno ukinili, ne da bi predhodno poskrbeli za ustreznejše šole, ki bi ublažile današnjo hudo kadrovsko krizo.
Od 25 kadrovskih šol za vzgojo telesnokultumih strokovnjakov imamo danes v Jugoslaviji 3 visoke šole, 8 višjih, 8 pedagoških akademij in 6 srednjih šol za telesno kulturo. Poleg tega živi danes še posebna zvezna ustanova, Zvezna trenerska šola, ki vzgaja kadre za potrebe družbenih organizacij. Vse pa kaže na to, da bo omenjena ustanova v kratkem ukinjena in da bodo njeno delo prevzele ustrezne visoke šole.
Ob primerjavi števila kadrovskih šol v letu 1963 in v letu 1958 opazimo, da smo na boljšem za dve visoki šoli (Ljubljana, Zagreb) in za 7 pedagoških akademij. Tudi pri srednjih šolah za telesno kulturo beležimo številčni porast s 4 na 6.
SO ŽELJE REALNE?
Visoke šole za telesno kulturo, kot šole na najvišji ravni, vzgajajo bodoče profesorje telesne vzgoje, torej kader, ki bo delal pretežno v gimnazijah, srednjih strokovnih šolah in ostalih šolah druge stopnje. Glede na univerzitetno raven študija prihajajo iz teh ustanov ljudje z akademsko izobrazbo, ki imajo poleg omenjenih možnosti dela tudi priložnost, da se vključijo v katerokoli aktivnost v zvezi s telesno vzgojo, saj je njihovo osnovno znanje za to dovolj široko.
Ljubljanska visoka šola In beograjska imata dvostopenjski študij. Diploma prve stopnje ustreza ravni višjih šol, s četrtim letom študija pa je zaključena druga stopnja. Zagrebška visoka šola deluje še v starem smislu. Vsi slušatelji zaključijo študij šele po štirih letih.
Vse tri visoke šole pa omogočajo svojim slušateljem, da se v teku študija že delno specializirajo za določeno področje dela. S tem rešujejo visoke šole v veliki meri vprašanje visoko kvalificiranih kadrov v družbenih organizacijah, delovnih ko-
• HOČE:
Za prijeten oddih
Da bi svojim članom kolektiva in njihovim družinam pripravili čim prijetnejši oddih v letošnjem letu, sta sindikalni podružnici kmetijske zadruge in podjetja za impregnacijo lesa v Hočah pri 'Mariboru zgradili lasten počitniški dom na južnem delu Pohorja. Dom. ki ima 14 ležišč, so pretežno postavili s prostovoljnim delom.
V želji, da bi se člani omenjenih kolektivov v času svojega letnega oddiha počutili kar najbolje, je upravni odbor kmetijske zadruge Hoče prispeval okrog 400.000 dinarjev ter sklenil, da bodo vsi člani Zveze borcev, ki so pri njih zaposleni. lahko vsako leto preživeli v tem domu desetdnevni brezplačni dopust. Prav tako je prispeval tudi upravni odbor podjetja za Impregnacijo lesa del svojih sredstev za člane kolektiva, ki bodo preživeli svoj dopust v tem prijetnem delu Pohorja.	-ce.
lektivih itd. Razlike so le v tem, da je usmerjanje v specializacijo v Beogradu neobvezno, torej fakultativno, medtem ko je v Ljubljani in Zagrebu obvezno, to je, sleherni študent se mora odločiti za to ali ono usmeritev.
Kot na drugih visokih šolah se tudi na visokih šolah za telesno kulturo predvideva tretja stopnja študija oziroma možnost postdiplomskega študija. Na vseh treh visokih šolah so za sedaj v teku šele priprave za otvoritev tretje stopnje. Naj dodamo, da sprejemajo visoke šole z organizacijo postdiplomskega študija tudi skrb za stro-kovnjake-specialiste na najvišji ravni.
Višje šole vzgajajo izključno kader za višje razrede osnovnih šol. Odseki za telesno vzgojo na višjih šolah morajo pri svojih slušateljih razviti smisel za delo v organizacijah za telesno kulturo, specialne izobrazbe za določena področja pa ne morejo nuditi, ker je njihov učiteljski kader preskromen, študij pa prekratek, Zato stopa v ospredje vprašanje eventualne potrebe, da odpremo na določenih višjih šolah odseke za specializacijo in ne le oddelke za telesno vzgojo. Dandanes materialni in kadrovski pogoji tega še ne omogočajo, toda potrebe po takih strokovnjakih so ogromne.
Srednje šole delujejo z namenom, da vsaj delno ublažijo veliko pomanjkanje kadrov z višjo in visoko strokovno izobrazbo. Drug namen srednjih šol je, da nudiljo visokokvalificiranim strokovnjakom nekakšne »pomočnike«. Z današnjimi šolskimi predpisi ti kadri ne bi smeli delati v nobenih šolah. V perspektivi pa se bo
vprašanje prav gotovo še zaostrilo.
bolj
ZA BOLJŠO STIMULACIJO
Na podlagi objektivnih podatkov vemo, da vlada danes med mladino razmeroma majhen interes za študij na kadrovskih šolah za telesno kulturo. Izjemo pe predstavljajo srednje šole za telesno kulturo, za katere vlada precejšnje zanimanje.
Nekateri pripisujejo manjši vpis na omenjene visoke šole novim višjim šolam, ki so nekako bližje kandidatom. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da opažamo tudi na marsikateri višji šoli nezadosten priliv novih kadrov, kar skušajo potlej uprave šol ublažiti na ta način, da znižujejo kriterije za vpis ter se poslužujejo še drugih, vse prej kot priporočljivih ukrepov. Glede na neizkoriščen ost kapacitet nekaterih višljih šol se smemo povsem upravičeno vprašati po smislu in ekonomičnosti tolikšnega števila višjih šol oziroma odsekov za telesno kulturo pri višjih šolah.
Glede na tako situacijo naših kadrovskih spl bi ‘morali nekaj ukreniti in pogledati za objektivnej širni merili za stimulacijo mlade generacije pri študiju telesne vzgoje.
Na primer:
• Telesna vzgoja predstavlja kot stroka še vedno nekaj manj kot drugi predmeti na šoli in je tako v inferiornem položaju Podobno je z nagrajevanjem telesnokultumih delavcev. Pio-
nirsko delo večine učiteljev telesne vzgoje je vezano na zelo velike težave, kajti večina jih dela v izredno primitivnih pogojih. Sami se morajo boriti za tiste osnovne stvari, brez katerih ne gre, in ki jih imajo predavatelji ostalih strok že »a priori« (samo 10,8 % šol ima telovadnico, le 41,7 % šol ima igrišče). Torej, če želimo povečati interes za študij na kadrovskih šolah za telesno kulturo, bi morah v prvi vrsti ukreniti nekaj v tej smeri in postaviti telesmovzgojnega delavca v enakovreden položaj s svojimi kolegi.
•	Zelo značilen je pojav
zmanjševanja števila štipendistov na vseh kadrovskih šolah. Na visokih šolah smo imeli v letih 1959/60	138 štipendistov,
študijsko leto pozneje 132, naslednje leto pa samo še 115. Število štipendistov pa še nadalje pada. In če je telesna kultura po številu potrebnih kadrov v izrazito deficitnem položaju, bi bilo prav — nekako tako, kot v primeru matematikov — napraviti korak v smeri prioritete pri delitvi štipendij. Morda le za določeno dobo. Poleg tega bi morale zainteresirane družbene organizacije »žrtvovati« del svojih sredstev vsaj za tiste študente, ki izhajajo iz vrst najboljših športnikov, ter za one, ki se usmerjajo za določeno specialno delo.
•	Študij na kadrovskih šo-
lah je razmeroma težak, posebno v pogledu fizične obremenitve. Kadrovske šole bi morale imeti svoje internate zaprtega tipa s kvalitetnimi pogoji za življenje. To bi delovalo kot velika stimulacija za vpis novih kandidatov. Posebno pomembno bi bilo to za žensko mladino, ki se prav zaradi neurejenih življenjskih razmer tako težko odloči za študij na kadrovskih šolah za telesno kulturo. Znano pa je, da je procent deklet na omenjenih šolah še posebej zaskrbljujoč.	,
Telesna kultura in samoupravljanje
Gledg na to, da predstavlja telesna kultura široko dejavnost mnogih družbenih organizacij bi človek pričakoval, da prednjači v krepitvi ter uveljavljanju našega samoupravljanja. Vendar, čeprav smo v ta namen že marsikaj storili, dandanes ugotavljamo, da so prav telesno-vzgojne organizacije tiste, ki jih lahko dajemo za primer izrazitega zaostajanja v razvoju samoupravljanja.
Tako z novo ustavo SFRJ uzakonjena načela samoupravljanja na vseh področjih družbene dejavnosti, podprta z načelom rotacije, v telesni kplturi še niso prišla do polne veljave. Statuti republiških organizacij (ZTKS in strokovnih zvez), okrajnih in občinskih zvez, kakor tudi osnovnih organizacij še niso prilagojeni v celoti novim načelom. Za oceno današnje situacije le podatek, da so v 28 statutih oz. pravilih republiških strokovnih organizacij le v 13 primerih že uzakonjena načela rotacije, ma-lokje je poudarek na vključitvi aktivnega članstva v vodstva in kot zanimivost še to, da je skupno pri 30 republiških organizacijah povprečna doba predsedniškega mandata sedanjega predsednika štiri leta in pol.
Deklarativno in statutarno so sicer naše športne organizacije poskrbele za decentralizacijo, toda v metodi dela so obdržale še marsikaj, kar diši po stari praksi. Pri tem imamo v mislih republiške zveze in v določenem ‘pogledu tudi občinske zveze za telesno kulturo, ki nosijo še danes specifične oblike centralizma. Ne le, da demokratični mehanizem še ni dograjen in popoln, temveč ima v svoji začetni fazi celo resne deformacije: nimamo še adekvatne metode samoupravljanja v organizacijah za telesno kulturo; veliko število članstva je povsem pasivno; skupščine osnovnih organizacij so institucije manjšine (od nekaj sto ali celo tisoč članov je prisotnih na skupščinah le nekaj deset!); ukrepi osnovnih organizacij so običajno brez pečata članstva itd.
Zaradi zanemarjanja dejstva, da je potrebno v smislu decentralizacije in demokratizacije usklajevati odnose z vsemi odgovarjajočimi faktorji, ne pa poskrbeti le za formalno orientacijo v tej smeri, opažamo še dandanes močne tendence trdne organizacijske izgradnje , za vsa vprašanja od baze do vrha.
Član uprave nekega društva ali organizacije postane človek običajno po zaslugi svojega družbenega položaja ali na osnovi osebnega poznanstva z najodgovornejšimi klubskimi voditelji. Radi ali neradi moramo poudariti, da samoupravljanje v organizacijah za telesno kulturo, ki ima specifične oblike družbenega dela, še ni postalo praksa, pa čeprav sloni na postopku demokratične procedure v izboru, delu in upravljanju.
Nesporno je, da predstavlja princip kolektivnega upravljanja v ogromni večini društev za telesno kulturo le deklerativno postavko. Princip kolektivnega odločanja se marsikdaj izraža le kot pravica potrjena s statutom organizacije. Ni laž če trdimo, da še vedno izhajamo iz tega, da mora vse pomembno vedeti le peščica funkcionarjev, da pa smejo biti istočasno ostali pasivni, oziroma nezainteresirani za vsa vprašanja in delo kolektiva kateremu pripadajo.
S predpostavko, da se v naših organizacijah procesi samoupravnega mehanizma — od skupščine do izvršnih organov — spoštujejo in da si prizadevamo te odnose še bolj izpopolniti ter jih postaviti še na višjo raven, moramo danes jasno razpravljati o sodelovanju aktivnega članstva v tem samoupravnem aparatu.
Zakaj pravzaprav zaostrujemo to vprašanje bolj kot kateri drugi problem v sklopu demokratizacije odnosov v telesni kulturi?
Vprašanje je aktualno, njegov pomen pa splošno družbenega značaja. Danes so se moči v paših osnovnih organizacijah polarizirale z ene strani okoli uprave in z druge okoli vrst tekmovalcev, s katerimi se upravlja. Napraviti moramo samo majhno analizo sestave aktivnega članstva in uprave pa si bomo na, jasnem, da pripada aktivno članstvo pretežno generaciji mladih, da je v večini in, da prav mladih ljudi po pravilu sploh ne najdemo v upravnih organih.
Mar smemo v nadaljnjem razvoju demokratičnih odnosov tolerirati upravljanje nad nečim — v tem primeru nad. aktivnimi tekrriovalci — ali jim moramo morda omogočiti da sodelujejo v samoupravljanju? Nesporno je, da je treba nuditi priložnost članstvu, da dela v svoji organizaciji, da predstavlja subjekt in ne objekt s katerim se upravlja, da se skupno z njim išče najboljša pota in rešitve ter v imenu njega in za njega.
Balinanje sodi med najbolj priljubljeno rekreacijo delavcev
Hum« reskt i
Odkar smo ugotovili, da smo se navadili zanemarjati zakonite predpise, smo sklenili, da odločno zahtevamo od inšpekcij, naj vendarle dosledno opravljajo svoje dolžnosti.
Prav zaradi tega so se v občini Podhrib odločili, da imenujejo svojega edinega inšpektorja za direktorja podjetja »Tolmun«, kajti po preudarnih razpravah na vseh občinskih forumih So ugotovili, da na noben drug način ne bodo mogli preprečiti tamkaj zakoreninjene familiar-nosti, protekcionaštva in drugih človeških razvad, ki so v očitnem nasprotju s socialistično moralo, demokracijo in zavestjo naših delovnih organizacij.
Na ta način so občinski možje dokončno obračunali s »pojavom zvez in protekcij« v svoji komuni in so se lahko mirno lotili reševanja d,mgih problemov. Tovariš bivši inšpektor pa je kot novo pečeni direktor sklenili porabiti doslej neizčrpano energijo varuha zakonitosti. Ob razpisu za tajnico je hotel preizkusiti vso pravilnost in predjiost zakonitega ravnanja. Razpisal je delovno mesto tajnice direktorja in ta r&zpis po vseh predpisih in navadah objavil v časopisju.
.Ko je bilo to delo. opravljeno, se je oglasil pri direktorju najprej komercialni direktor. Pojasnil mu je, da je zdaj na vrsti namestitev njegove nečakinje, ki je pravkar
V IMENU ZAKONA
končala administrativno šolo. Ob tej priložnosti je informiral direktorja, da je tako v skladu z dogovorom, da bodo potem, ko so zaposlili ženo tehničnega direktorja, hčerko računovodje in brata oddelkovodje Pavla, sprefeli v službo njegovo nečakinjo na prvo delovno mesto v pisarni, ki bo na novo odprto oziroma, da bodo odprli novo delovno mesto, če le-tega ne bo med rednimi delovnimi mesti na razpolago.
»Nak,« je rekel direktor. »Prepustil bom komisiji delavskega sveta, da iz prispelih ponudb izbere rešitev.«
Na ta način je zavrnil še naslednjih pet posredovalcev, ki so bili na vrsti za komercialnim direktorjem. Tako je protekcionaštvo in familiarnost v kali zatrl.
Komisiji ni preostalo nič drugega, kot da se loti dela in izbere izmed petnajstih kandidatk najboljšo tajnico. Po tehtnem, vestnem in truda polnem delu, je komisija čez tri tedne izbrala za direktorjevo tajnico tovarišico Majdico: prvič zato, ker je pokazala največ znanja, drugič, ker je bila primerno oblikovana, se je simpatično smehljala in ‘prikupno obnašala.
Direktor je bil z načinom dela komisije silnp zadovoljen, zlasti zato, ker se je izkazalo, da izbrana oseba ni v sorodstvu z nobenim delavcem v podjetju. Administraciji je takoj naročil, naj ponudnicam takoj sporočijo rezultate razpisa, novi tajnici pa dan nastopa službe.
Toda — prvega, ko so novo tajnico z nestrpnostjo pričakovali, so bili silno razočarani. Tajnica sploh ni prišla, tudi naslednjega dne ne. In dan za tem tudi ne.
Direktorja in vse člane uprave je zaskrbelo. Je zbolela? J*e morala nujno odpotovati. Se je ponesrečila?
Poslali so kurirja na naslov, ki jim ga je pustila in mu naročili, naj poizve, kateri od teh vzrokov je pravi. Kurir je šel in ugotovil, da nobeden od teh vzrokov ni bil pravi.
»Rekla je,« je povedal ob vrnitvi, »da sploh ni verjela, da bomo ravnali natančno po razpisu in da se je zato medtem že zaposlila s pomočjo svojih zvez.«
Direktor se je prijel za glavo. Potem... Potem pa je prvič v svojem čisto zakonitem življenju storil nekaj nezaslišanega: poklical je tovariša komercialnega direktorja in mu naročil:
»Pripelji vendar že tisto tvojo nečakinjo.«
viktor Sirec
ll[lllllll!llllll!IIIIIIIIIIII!llllll!ll!llllllllllllllll!llllllllll!l!llllllllllllllllll!llllllllllllllllllllll!ll>lllllll>llltlllllll!lllllllllllllllllll!lllllll!lll!ll!lllllll!llllll!l l!l!
— Hej, vi tam, malo hitreje! Mojega dopusta je prvega konec!
Križanka
Vodoravno: 1. letna vzdrže-valnina vladarske hiše, 7. ameriška denarna enota, 8. starorimsko ime za 13. ali 15. dan v mesecu, 9. veznik, 11. konjska griva, 13. angleško pivo, 14. medmet, 15.' okrajšano moško ime. 17. priimek francoske pisateljice (»Dober dan, žalost«), 18. original, r^ziv za Finsko, 20. šivalna prebščina, 21. velika sibirska reka, 23. medmet, 24. naziv za zvezde, ki zablestijo brez kakih predhodnih znakov in se njihova svetloba poveča tudi do stotisočkrat (množ.), 26. rimski bog smrti in podzemlja, 28. tihota, 29. veliko finsko jezero, 31. mornariški čin.
Navpično: 1. druga na j več j a italijanska reka, 2. oder v razredu, 3. drag kamen,,4. predlog, 5. nadav, 6. grški bog sonca, 10. omedlevica, huda nezavest, 12. kozaški načelnik, 16. mesto na japonskem otoku Sago, 17. začimba, 18. škofijski cerkveni zbor, 19. riba, ki po obliki telesa spominja na jeguljo, 21. zapreka, 22. mineral, 25. arabsko moško ime, 27. ime amer. filmske igralke (Novak), 30. znak za kem. element.
tl	2	3	*	"fr !		6
7					m	
8			■	~9	10	|
11			12	H	Ti	I
19		m	16	/6		
>r		f?				
18	19				c	***
ko				m	21	22' !
23		m	29	25		
26		27	m	28		
		29	3o			
3/				J			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. makadam, 8. Alarodi, 9. gala, k, 10. oro, 11. Ala, 13. trn, 14. obed, =15. Idaho, 16. sirena, 18. Ilija, r, 20. tisa, 21. si, 22. na, 23. vas, 24, edinica, 27. šampion.
NOVO POLETJE — NOVA MODA! Številne novosti iz ženske, dekliške in otroške konfekcije prinaša
P RO DAJ Nf SERVIS"
LJUBLJANA - MARIBOR

llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIINIllllllll!ll!llllllllllllllllllllllllllll!!j
— Je že r$s, da sem prepeval, vendar nisem prepeval za/to, ker grem iz gostilne, pač pa zato, ker se^vračam s kolodvora, kamor sem spremil svojo ženo, ki je šla na . dopust!
— Kar pojdiva! Predpostavljam, da v tem hotelu goste || strižejo!	M
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIII!|III!IIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIII!!III!IIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!I!II!IIII|Fi
VsXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV\XX\XXXXXXXXXXXxXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXX\XXX\XXXXXXXXX\\XXXXXXXXVXXXXV
Spored RTV Ljubljana za teden od 25. junija do 1. julija 1964
ČETRTEK
25.	junija
5.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Zvočni kaleidoskop — 8.05 Slovanske narodne pesmi — 8.25 Češkoslovaška zabavna glasba — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Vesele počitnice
—	9.30 Uvertura, idila, intermez-
zo in scherzo — 10.15 Z opernimi pevci po svetu — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.10 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Priporočajo vam — 14.05 Poje kvartet »Veseli fantje« —
14.20	Listi fz albuma z zabavnimi melodijami — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
15.15	Zabavna glasba —	15.40
Pesmi in priredbe za klavir —
16.00	Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah s slovitimi interpreti —-
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
—	21.00 Večer umetniške besede
—	21.40 Petar Stojanovič: Serenada za flavto in godalni orkester
—	22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program J RT — studio Ljubljana — 23.05 Po sledeh sodobne svetovne glasbe — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
PETEK /
26.	junija
5.00—8.00 Dobro jutro! — 7.15 Od uverture do finala — 8.05 Majhni zabavni ansambli — 8.35 Chopin in Szymanowski — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Madžarska zabavna glasba — 10.15 Pihalne godbe vam igrajo — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.10 Pozor, nimaš vrednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Kar po domače ... — 13.15 Obvestila ig zabavna glasba —
13.30	Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Pojo trije mladinski zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi s pevci popevk — 18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in v svetu
—	-18.10 Promenadni koncert —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Trideset minut v studiu 14 — 20.30 Zbor Roger Wag-ner — 20.50 Arena za virtuoze —-
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Plesna glasba —-22.50 Literarni nokturno — 23.05 Baročni nokturno — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
SOBOTA
27.	junija
5.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Jutranja glasbena srečanji— 8.05 Pesmi mlajših slovenskih skladateljev — 8.25 Iz koncertov in simfonij — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani —
9.15	Mladi muzikantje — 9.30 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze
—	10.15 Zvoki godal — 10.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov —
11.00	Turistični napotki za tuje goste — 11.10 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba —
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Lahek opoldanski spored — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Priporočajo vam — 14.05 Prijetno zabavo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	16.15 Zabavna glasba — 15.40 PojeVmešani zbor »Slavček« iz Trbovelj— 16.00 Vsak dan za vas
—	17.05 Gremo v kino — 17.35 Vedri uvodni takti — 18:00 Poročila — aktualnosti dorflfe in v svetu — 18.10 Richard VVagner: Zaključni prizor opere »Siegfried«
—	18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene raz-glednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Serenada z rogom in godali — 20.30 Sobotni večeri v naših krajih — 21.15 Plesna glasba — 22.10 Oddaja za naše izse-ljence — 23.05 Nočni akordi -
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje.
NEDELJA
28.	junija
6.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Domači in narodni zvoki — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.38 Pesmi mladosti — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	I. — 10.00 še pomnite, tovariši ... — 10.30 Pesmi borbe in dela — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.10 Zabavna glasba
—	11.40 Nedeljska reportaža —
12.05	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — H. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Mične skladbe z vzhoda in zahoda Evrope — 15.05—19.00 »Danes popoldne« —
16.00	Humoreska tega tedna —
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbene
razglednice —	19.30 Radijski
dnevnik — 20.00. P. I. Čajkovski1 Labodje jezero — 20.50 športna poročila — 21.00 Melodije v izložbenem oknu — 22.10 Godala v noči — 23.05 Nočni koncert hr* vatske in slovenske komorne glasbe — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 24 - 25. junija 1964
PONEDELJEK
29.	junija
5.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Slovenske narodne v priredbah za ansamble in soliste — 8.30 Tako pojo in igrajo v Sofiji — 9.00 Za mlade radovedneže v— 9.15 Otroške pesmi tujih skladateljev pojo naši solisti — 9.30 Pripovedke" iz dunajskega gozda — 10.15 Nastopajo jugoslovankki instrumentalni solisti — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
—	11.10 Pozor, nimaš prednosti!
—	12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Kar po domače — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat —
15.15	Zabavna glasba — 15.45 Igra pihalni orkester LM — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi — Obisk v beograjski operi
—	18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Obvestila -
19.05	Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Lepe melodije — 20.15 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana —21.25 Iz glasbene zakladnice L. van Beethovna — 22.10 S popevkami po Evropi — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
TOREK
30.	junija
5.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Lahka koncertna glasba za dobro jutro — 8.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 8.35 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.15 Hans Hendrig VVehding: Pravljična suita »Škrat«
—	9.30 Četrt ure z ansamblom, Jožeta Privška — 9.45 Pesmi in plesi iz Vojvodine — 10.15 S pevci svetovnega slovesa — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.10 Pozor, nimaš prednosti! —
12.05	Zabavna glasba —	12.15
Kmetijski nasveti — 12.25 Mali koncerri lahke glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 George Gershwin: Kubanska uvertura —
14.20	Narodne pesmi iz Francije
—	14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17:05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri' — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Koncert po željah poslu.šalcev — J9.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Dvajset minut s skladatelji nove romantike — 20.20 Nagrajeno delo s »Tedna radijske in TV igre« — 21.20 Glasbeni nokturno — 22.10 Plesna glasba —
23.05	Nočni koncert del slovenskih skladateljev — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
SREDA
1. julija
5.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Domači in narodni zvoki — 8.05 Plesni orkester Kurt Henkels — 8.25 Suita, rapsodija in ples —
9.00	Svet skozi sončna očala —
9.20	Zvočrri mozaik — 10.15 Solistična instrumentalna zabavna glasba — 10.30 Človek in zdravje
—	10.40 Med skladbami Lucijana Marije Škerjanca — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.10 Pozor, nimaš prednosti! —
12.05	Zabavna glasba —	12.15
Kmetijski nasveti — 12.25 Kar po domače — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat —
15.15	Zabavna glasba — 15.40 Zborovske skladbe Alojza Srebotnjaka — 16.00 Vsak dan za vas —
17.05	Poletni sprehodi z našimi solisti — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila
—	19.05 Glasbene razglednice —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Iz simfoničnega opusa Milana Rističa — III. simfonija —20.30 Za ljubitelje zabhvnih melodij — 21.20—24.00 Giacomo Puccini: Ma-non Lescaut — Opera v 4 dejanjih — 22.50—23.00 Literarni nokturno — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
(
I

39. komuna MARIBOR-TABOR
1.	VELENJE
2.	IDRIJA
3.	JESENICE
4.	KRANJ
5.	KAMNIK
6.	SEŽANA
7.	NOVO MESTO
8.	SEVNICA
9.	LOGATEC 10. NOVA
GORICA
21.	DOMŽALE
22.	SLOVENJ GRADEC
23.	VRHNIKA
24.	LAŠKO
25.	SLOVENSKE KONJICE
26.	ŠMARJE PRI JELŠAH
27.	POSTOJNA.
28.	ČRNOMELJ
29.	ŠENTJUR
Nedvomno je prav, da začnemo z opisom in nekaterimi pedatki o občini MARIBOR-TABOR. Seveda se pri tem ne moremo izogniti številkam, ki povedo često več kot naštevanje in opisovanje uspehov posameznikov, kolektivov itd.
Sodimo, da dejstvo, da občina Tabor površinsko obsega 18.657 ha in šteje okrog 42.350 prebivalcev (1. 1961 točno 42.326), še ne daje povsem prave podobe o delu in dosežkih občanov in občine v preteklosti in sedanjosti. Zato je prav in povsem razumljivo, da zapišemo tudi podatek o doseženem družbenem bruto produktu občine, ki je leta 1962 znašal 16.705 milijonov, po oceni za 1963. leto. 18.244 milijonov dinarjev, medtem ko predvideva družbeni načrt občine za leto 1964 že 20.951 milijonov dinarjev bruto produkta. Zaradi nenehnega naraščanja proizvodnje pa naglo naraščata tudi narodni in družbeni dohodek. Realizacija narodnega dohodka je leta 1962 znašala 15.314 milijonov, minulo leto 16.885 milijonov, za letos pa je predvidenih 19.302 milijona dinarjev narodnega dohodka.
Skratka, napišemo naj, da bo tudi v perspektivi družbeni produkt v družbenem sektorju gospodarstva naraščal hitreje kot v zasebnem, tako- da se bo'že letos v družbenem sektorju povečal za 15.1 % in v zasebnem, za 6.8%. Udeležba industrije se bo v primerjavi z lanskim letom povečala kar za 17.6 %>, medtem ko bodo tudi druge gospodarske panoge udeležbo v skupno doseženem bruto produktu povečale, in sicer: gradbeništvo za 8.7 %, promet za 9.6 %, trgovina za 13.1 %, gostinstvo za 8.3 %, obrt za 10.4 % in najmanj kmetijstvo, za 1.6 odstotka.
Predvideno povečanje proizvodnje, družbenega produkta in narodnega dohodka temelji izključno na povečanju produktivnosti dela, saj računajo, da bo le-ta letos v družbenem gospodarstvu porasla za 14.4 odstotka* v primerjavi z letom 1963, in sicer le ob neznatnem povečanju števila zaposlenih (za okrog 0.6%). Največje povečanje produktivnosti bo nedvomno doseženo v industriji
(16.2 %).	j
Vsekakor je razvoj gospodarstva v občini v glavnem odvisen od uspeha INDUSTRIJE, saj le-ta ustvarja okrog 70 % skupnega narodnega do-‘hodka občine. Vendar ni industrija deležna večje pozornosti samo zaradi omenjenih dejstev, temveč tudi zaradi izrabljenosti osnovnih sredstev, ki je prav tu ogromna (81 %>).
Nedvomno je torej povsem pravilna politika občine, ki v naslednjem perspektivnem razdobju predvideva predvsem razvoj tistih gospodarskih organizacij, katerih perspektiva je zagotovljena, medtem k-o se ukvarja tudi z mislijo o preusmeritvi tekstilne industrije v drugo industrijo. Menijo pa, da bodo potrebne tudi nekatere novogradnje, ker so prav prostori v industriji često vzrok za težave nekaterih gospodarskih organizacij.
Spričo vse silovitejše investicijske dejavnosti je letos pričakovati tudi porast obsega gradenj in s tem vrednosti gradbenih del, tako pri gospodarskih kot negospodarskih objektih. Če povemo samo, da je znašala vrednost gradbenih del na področju občine lani okrog 3420 milijonov din in da se bo le-ta letos povečala za okrog 20 %, potem vemo dovolj o gradbeni dejavnosti.
Čeprav RAZVOJ TRGOVINE ni miroval, je dejstvo, da primanjkuje trgovskih lokalov, kar pomeni, da razvoj trgovskega omrežja ni bil skladen z večanjem proizvodnje v gospodarstvu in niti ne z življenjsko ravnijo občanov. Vendar pa so tudi na tem področju predvidene nekatere spremembe. Tako bodo letos vsa prizadevanja usmerjena predvsem v večanje in modernizacijo trgovskih zmogljivosti. Program razvoja predvideva gradnjo trgovskih centrov le v novih naseljih, in sicer
gradnjo trgovskega paviljona ob Fochovi ulici, potrošniškega centra ob Metelkovi ulic! ali Betnavski cesti, medtem ko novo samopostrežno trgovino že gradijo v ulici Moše Pi-jada. Razumljivo je, da bo takemu razvoju sledilo tudi povečanje blagovnega prometa, ki bo že letos po-rastel za 8.2 % v primerjavi s minulim letom.
GOSTINSTVO IN TURIZEM sta med seboj tesno povezana. Obe gospodarski panogi sta prav lani dosegli kaj dobre rezultate, na katere je zlasti vplivala dolgotrajna zima in s tem povečan in trajnejši zimski turizem. Pohorje (ob vsakem letnem času) in Mariborsko jezero dajeta občini široke možnosti za razvoj turizma tudi v perspektivi, da bodo morali še bolj izkoristiti nekatere gostinske obrate, tako na primer v Lovrencu na Pohorju, postojanko ob Mariborskem jezeru in weekend hišice na Pohorju. Poudariti velja tudi znatnejša investicijska vlaganja, predvsem za zboljšanje gostinskih in turističnih storitev, za katero bodo namenili okrog 261 milijonov din.
Kot gospodarska panoga je v občini pomembna tudi OBRTNA DEJAVNOST, ki lani ni zabeležila vidnejšega napredka. Vrednost družbenega produkta in narodnega dohodka se je sicer lani v obrti, v primerjavi z letom 1962, povečala za 6 %, vendar ob isti proizvodnji in produktivnosti. Nasprotno pa letos predvidevajo povečanje gospodarskih rezultatov zlasti v obrtnih podjetjih proizvodnega značaja.
Nemara ni treba posebej dokazovati, da kmetijska proizvodnja ni uspešna, saj je le neznatno udeležena pri ustvarjanju narodnega dohodka občine (le s 4 odstotki). Vendar bo letos prav zaradi zaostajanja namenila več investicijskih sredstev tudi za kmetijstvo (238 milijonov dinarjev), zlasti za zboljšanje mehanizacije, nakup zemlje, gradnjo hlevov (poudarek živinoreji), in deloma za sadjarstvo ter hmeljarstvo. Računajo, da bodo investicije pripomogle k povečanju kmetijske proizvodnje od lanskih 29.4 % na 32 % letos.
Stanovanjska izgradnja je v občini zelo uspešna, saj je lani samo družbeni sektor za gradnjo stanovanj namenil 1734 milijonov din, medtem
H. GROSUPLJE 30. TOLMIN
12.	MURSKA 31. CERKNICA
SOBOTA	32.	RIBNICA
13.	PTUJ	33.	MARIBOR
14.	TREBNJE	— CENTER
15.	METLIKA 34. BREŽICE
16.	RADOVLJICA 35. KOPER
17.	RAVNE	36.	TRBOVLJE
18.	ŽALEC	37.	ILIRSKA
19.	ŠKOFJA	BISTRICA
LOKA	38. IZOLA
20.	SLOVENSKA BISTRICA
ko so zasebniki v ta namen vložili nadaljnjih 140 milijonov dinarjev. Letos bodo za izgradnjo stanovanj namenili še 2689 milijonov v družbenem sektorju in okrog 140 milijonov dinarjev v zasebnem sektorju. Tudi v izgradnjo komunalnih objektov bodo vložili letos okrog 380 milijonov din, katere bodo porabili predvsem za izgradnjo kanalizacije, vodovodnega omrežja, plinovodnega omrežja, javne razsvetljave in še v nekatere komunalne dejavnosti.
Nazadnje naj omenimo še ŠOLSTVO IN KULTURO, ZDRAVSTVO TER SOCIALNO VARSTVO. Nova šola »Angel Besednjak«, popravilo starih šol, povečano financiranje družbenih organizacij in društev, uspešno delo Splošne bolnišnice, ki ga posebej opisujemo v reportaži, investicije za gradnjo treh dispanzerjev in podobnih zdravstvenih ustanov, vse to zagotavlja napredek tudi na teh področjih, v splošno zadovoljstvo vseh občanov.
MANJKA DOLGOROČNI NAČRT GRADNJE
ZAVOD ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO IZGRADNJO OKRAJA MARIBOR že od leta 1957 uspešno opravlja vse investitorske posle tako za stanovanjske sklade kot za druge investitorje na področju mesta Maribor. Skratka, dejavnost zavoda je sila pestra.
Kot vedo povedati na zavodu, spremljajo njihovo delo prenekate-re težave, katerih uspešna rešitev, ki je v pristojnosti občinskih skupščin mesta in Mestnega sveta. Naj bodo torej težave take ali take, eno je prav gotovo — manjka jim dolgoročen plan gradnje zacelotno mestno področje, kajti dosedanja stanovanjska izgradnja dovolj zgovorno kaže na neekonomično reševanje tega problema, ki so ga doslej reševali le skozi ogledalo ene občine in ne skozi' ogledalo potreb celotnega mariborskega mestnega področja.
, Naj bo tako ali drugače, vsekakor bi bilo nepravilno, če se omejimo samo na prikazovanje težav, ne da bi kaj napisali tudi o dosežkih ZAVODA ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO IZGRADNJO
........

Občina
onstran
Drave
Pohorska vzpenjača —največja turistična pridobitev na mariborskem turističnem področju
OKRAJA MARIBOR v preteklem razdobju. Morda ne bi bilo napak, če ornenimo, da je na temelju prizadevanj zavoda v mnogih primerih bila izboljšana kvaliteta gradbenih in deloma obrtniških del. Nedvomno so k temu dosežku veliko prispevali mehaniziranost podjetij, boljši projekti, strokovnost operativnega tehničnega kadra itd., toda nič manj pa tudi prizadevnost zavoda kot operativno tehničnega zastopnika investitorja, katerega naloga je skrbeti za vso dokumentacijo in
Novo središče komune Tabor
nadzorovati gradnjo objekta po tehničnem uslužbencu — nadzornem organu. Naloga nadzornega organa pa je, da redno spremlja celoten potek vseh del, daje tolmačenja iz projekta itd.
Čeprav so nekatere napake še ostale, pa je nedvomno zavod na temelju te službe dosegel določene rezultate, ki so se odražali tudi v nižjih cenah gradnje.
NAMEN — STANOVANJSKA IZGRADNJA
STANOVANJSKI SKLAD SKUPŠČINE OBČINE MARIBOR-TABOR-
je samostojen družbeni sklad, ki je bil ustanovljen leta 1960, ustanovitelj pa je bila Skupščina občine Ma-ribor-Tabor.
Težko je le v nekaj besedah napisati, kakšno in kolikšno je bilo delo sklada, nedvomno pa je bilo obsežno in uspešno. Tako so na primer lani največ razpravljali o uporabi sredstev sklada, o neposrednem vlaganju v stanovanjsko izgradnjo,
' investicijskih programih stanovanjske izgradnje, natečajih za dajanje posojil (za popravilo starih hiš in novogradnjo ter nakup stanovanj).
Nedvomno bodo z uspehom nadaljevali tudi letos, saj njihov plan predvideva gradnjo dveh poslovno-stanovanjskih zgradb (s trgovinami in stanovanji), treh polstolpnic (90 stanovanj), medtem ko imajo letos v planu pripravo dokumentacije za pričetek gradnje tako imenovanega »Ruškega kareja«. To pa še ni vse. Sklad bo sodeloval kot investitor tudi pri izgradnji »Jadranskega kareja«, kjer predvidevajo gradnjo 620 stanovanj.
Vendar ne samo večje gradnje, v planu so tudi posojila za gradnjo individualnim graditeljem za nakup stanovanj in popravilo stanovanjskih hiš. Za te namene predvidevajo okrog 160 milijonov din.
Težave so torej precejšnje, vendar na STANOVANJSKEM SKLADU občine Maribor-Tezno upajo že letos' na zadovoljivo rešitev in zato tudi na še večje uspehe.
IA\\\\\\\\\\VS\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\1^VVNIVXNVXX^^^^
'TOVARNA UMETNIH BRUSOV BORATI ASORTIMENT PROIZVODNJE
TOVARNA UMETNIH BRUSOV MARIBOR je pod zaščitnim imenom »Swaty« znana po vsej državi kot edini proizvajalec umetnih brusov in specialnih brusnih izdelkov za potrebe industrije, obrti in široke potrošnje.
Podjetje obstaja že 85 let in si je s svojo tradicijo in kvaliteto izdelkov pridobilo širok krog odjemalcev. Kljub temu, da je bilo podjetje, ki ga je do konca minule vojne vodil bivši lastnik, deloma razrušeno, deloma pa ga je bivši lastnik odtujil, je kolektiv z delovnim poletom in marljivostjo pripomogel, da so bila kmalu nadomeščena novejša osnovna sredstva. Tako je že leta 1946 kolektiv obnovil zastarele strojne naprave in dosegel proizvodnjo, ki je bila višja kot v uspešnih minulih letih. ' Vendar je industrializacija države terjala čedalje več industrijskih brusov, kar je podjetje gnalo v razvoj, ki je v prvih letih zahteval čim smotrnejše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti brez kakršne koli večje rekonstrukcije. Z lastnimi silami je podjetje nadomestilo izgubljene stroje. Iz leta v leto je podjetje pridobivalo nove zmogljivosti in usvajalo nove proizvode, zlasti še, ker je rast težke industrije terjala vedno večje količine brusov. Z manjšimi racionalizacijami ter novimi napravami, izdelanimi v podjetju in nabavljenimi drugod, je kolektiv TOVARNE UMETNIH BRUSOV do leta 1959 povečal proizvodnjo od pičlih 200 ton na 1000 ton letno.
Doseženi gospodarski uspehi so pripomogli, da je podjetje ustvarilo ustrezna finančna sredstva, s- katerimi je bilo leta 1959 mogoče začeti rekonstrukcijo, zlasti še, ker je skupnost tovarni pomagala s prodajo potrebnih deviznih plačilnih sredstev. Tako je podjetje v letih 1960-1961 v inozemstvu kupilo dve sodobni tunelski peči za žganje umetnih brusov, zgradilo je nove obratne prostore in nabavilo osem visokoproduk-tivnih obdelovalnih strojev, ki jih domača industrija še hi mogla izdelati.
Tako je bila ustvarjena osnova za proizvodnjo 2000 ton kvalitetnih umetnih brusov, po katerih se je povpraševanje v industriji znatno povečalo. Izkušenost in marljivost kadra sta pripomogli, da je podjetje dalo na trg malodane zadostne količine kvalitetnih izdelkov, ki jih je bilo treba prej uvažati, hkrati pa je TOVARNA UMETNIH BRUSOV začela izdelovati še vrsto kvalitetnih specialnih in novih artiklov, s čimer je zadostila okrog 80 do 90 % vseh potreb po umetnih brusih v državi, tako da danes" uvažamo le še bruse, ki jih mariborsko podjetje ne more izdelovati. Predmet uvoza So tudi še nekateri specialni izdelki, katerim tovarna ni mogla posvečati zadostne pozornosti, tem prej, ker je bila njena naloga, oskrbovati domačo industrijo z velikimi količinami industrijskih brusov, ki tvorijo večino potreb. To so torej vzroki, zaradi katerih se tovarna doslej ni mogla v večji meri posvečati razvojnemu delu za proizvodnjo specialnih brusnih artiklov. Vendar je razvojno delo tovarne kljub navedenim pomanjkljivostim že' lani obrodilo lepe uspehe, gaj je podjetje v letu 1963 postreglo s prvimi količinami novih specialnih artiklov, ki jih letos že uvaja v redno proizvodnjo. Med te artikle sodijo na primer brusne plošče za rezanje kovin in nekovin, delavarne armirane brusne plošče za obdelavo kovin pri velikih obodnih hitrostih in z brusnim zrnom obloženi fiber, diski za površinsko obdelavo vsakovrstnih ravnih in krivih površin z brusilnimi stroji,, ki ipiajo veliko število obratov.
Brusna plošča je artikel, ki je precej iskan na domačem tržišču. Dosedanji uvoz teh plošč je presegel
100.000	kosov letno in pri povprečni ceni pol dolarja za kos pomeni že kar precejšen devizni izdatek. TOVARNA UMETNIH BRUSOV je uspela lani izdelati manjše količine teh plošč, katerih uporabnost je že moč primerjati z uvoženimi in je zato že letos začela redno proizvajati tovrstne plošče v nekaterih kvalitetah. Za podjetje pomeni tovrstna proizvodnja dodatni gospodarski učinek, za vse uporabnike pa povečanje storilnosti in ogromen prihranek časa, saj plošča za rezanje kovin prereže v 10 sekundah to, za kar navadna strojna žaga potrebuje pol ure. Pomembno je tudi to, da stroje, na katerih te plošče uporabljajo, izdeluje tudi že domača industrija.
Delavarne brusne plošče za velika brusna posnemanja je naša industrija začela uvajati tudi v svoje proizvodne procese, ker znatno povečujejo storilnost in znižujejo proizvodne stroške. Te brusne plošče, ki vsebujejo pojačanje iz nekaj plasti steklenega nletiva, delajo pri obodni hitrosti RO m/šek. in izkazujejo trikrat večjo produktivnost od doslej uporabljanih brusnih plošč. So pa pri delu tudi popolnoma varne, ker stekleno pletivo preprečuje, da bi se plošče poškodovale ali celo raz-
Swaty — kritje strehe novega tovarniškega objekta. Izvajalec tega objekta je bilo Obrtno podjetje Klepovod iz Maribora
letele. Lani je podjetje proizvedlo več poizkusnih serij teh plošč, letos pa jih že redno proizvaja.
Tretji artikel, s katerim je TOVARNA UMETNIH BRUSOV MARIBOR začela oskrbovati domači trg, pa so z brusnim zrnom obloženi diski iz fiber kartona. S temi ploščami, ki se uporabljajo na specialnih brusnih strojih, katere prav tako izdeluje domača industrija, je moč za nekaj desetkrat povečati produktivnost pri površinski obdelavi kovin in nekovin, najsi bodo njihove površine ravne ali krive. Tudi ti, tako imenovani fiberflex diski delajo pri velikih hitrostih, ki dosegajo do 80 m/sek.
Če upoštevamo, da je TOVARNA UMETNIH BRUSOV »SWATY« MARIBOR lani dala domači industriji 2300 ton umetnih brusov v skupni vrednosti 2300 milijonov din, in če to primerjamo z bore 200 milijoni v prvih povojnih letih, se lahko prepričamo o ogromnem porastu in napredku domače industrije umetnih brusov. Z novo usvojenimi brusnimi proizvodi, ki smo jih našteli, bo podjetje dalo skupnosti za nadaljnje četrt milijarde din kvalitetnih proizvodov in za približno to vrednost se bo zmanjšal tudi uvoz tovrstnih specialnih artiklov, ne da bi bila v ta namen potrebna kaka večja investicijska vlaganja.
Končno naj navedemo še, da je TOVARNA UMETNIH BRUSOV »SWATY« MARIBOR kljub nepopolnemu sortimentu, ki je v ta namen potreben, letos pretežno v zahodnoevropske države izvozila že večje kolifine umetnih brusov. Vendar bodo naraščajoče potrebe tako domačega -kot še posebno inozemskega trga po tovrstnih izdelkih nedvomno terjale nadaljnjo rekonstrukcijo podjetja.
Podjetje je doslej potrebno skrb posvččalo tudi svojim delavcem, ki jim je zagotovilo ustrezne osebne dohodke, z nakupom 30 stanovanj pa je v občutni meri ublažilo problem pomanjkanja stanovanj. Tovarna je uredila tudi enega najlepših obratov družbene prehrane v Mariboru, v Rovinju pa ima lep počitniški dom.
»MARLES« POSPEŠUJE DELITEV DELA MED OBRATI
LESNA IN POHIŠTVENA x INDUSTRIJA »MARLES« MARIBOR
obsega naslednje dejavnosti: proizvodnjo žaganega lesa in proizvodnjo končnih lesnih izdelkov kot pohi-
kot tudi razpoložljivi stanovanjski prostor, ki v povprečju z njim razpolaga jugoslovansko gospodinjstvo.
Predvidevanja so naslednja: vsako novo stanovanje v merilu SFRJ terja 2,5 pohištvene garniture, upoštevajoč kuhinjo, sobo in še komad-no pohištvo za povprečno 2,5-sobno stanovanje.
Jugoslovanska proizvodnja pohištva znaša rokrog 250.000 garnitur letno. Če upoštevamo, da je bilo po statističnih podatkih v zadnjih osmih letih v državi osnovanih povprečno po 88.000 novih gospodinjstev letno in je bilo zgrajenih po
105.000	stanovanj ter sklenjenih povprečno po 170.900 zakonov na leto, se na tej relaciji mora gibati proizvodnja garnitur pohištva, gih terjal temeljitejših in podrob-
Dejstvo, da približno polovica državljanov, ki sklenejo zakon, nima stanovanj, pri perspektivnem planiranju proizvodnje pohištva narekuje sicer določeno opreznost, vendar je po vsem tem hsoč predvi-
Swat.v — ena izmeti dveh novih tunelskih peči za žganje umetnih brusov
štvene opreme, lesenih zgradb, barak, stanovanjskih hiš, weekend hišic itd Specializirani obrat v Podvelki pa izdeluje lesene stanovanj-ske hiše.
PODJETJE »MARLES« proizvodnih kapacitet v glavnem ne bo širilo, izvedlo bo le specializacijo zunanjih obratov oziroma njihovo preusmeritev na proizvodnjo polfinalnih proizvodov po sistemu kooperacije z matičnimi obrati v Limbušu, ki so pravkar v izgradnji.
V skladu z navedenim programom rekonstrukcije bodo vsi obrati. ki so zdaj raztreseni po vsem Mariboru, koncentrirani na novi lokaciji v Limbušu, kjer poteka novogradnja, zunanji obrati, in sicer v Lovrencu, Podvelki, Bonačevi (Sla-tina-Radenci), Ljutomeru in Ormožu pa bodo ohranili svojo samostojnost in se bodo še nadalje specializirali. Tako bo na primer obrat v Ljutomeru proizvajal izključno sedežno pohištvo, pri čemer bo vsa ustrezna oprema iz dosedanjih mariborskih obratov, ki ni starejša od 4 do 5 let — premeščena v Ljutomer. Obrat v Beračevi bo nadalje proizvazal le polproizvode (noge) za ljutomerski obrat itd. Vsi zunanji obrati bodo načeloma proizvajali le polproizvode, medtem ko bo končna proizvodnja s kontrolo namenjena obratom v Limbušu.
Skupno bo PODJETJE »MARLES« za izgradnjo obratov v Limbušu investiralo 180 milijonov din.
Kar zadeva program razvoja PODJETJA »MARLES« za obdobje 1964—1970, temelji na dnalizi domačega kot tudi zunanjega trga, pri čemer so analitiki upoštevali tako obseg stanovanjske graditve v državi
MARLES, Maribor
deti vsaj 100 % povečanje proizvodnje, ne glede na to, da obstajajo ugodne možnosti izvoza v zahodnoevropske in prekomorske dežele. Vendar bo prav nadaljnji plasma pohištvene opreme na zunanjih tr-nejših analiz. To dejstvo vsekakor narekuje preusmeritev izvoza na druge zanimive in razsežne trge, kot na primer v ZDA in Kanado, kjer možnosti nadaljnjega plasmaja kljub znatnemu sedanjemu izvozu naše pohištvene opreme še zdaleč niso izčrpane. Zlasti bo treba povečati izvoz kosovnega pohištva, po katerem sevrnoameriški trg najbolj povprašuje, za naša lesno-predelovalna podjetja pa je zanimiv in rentabilen predvsem zato, ker je zaradi možnosti zlaganja in ugodnejšega em-baliranja prihraniti velik del prevoznih stroškov.
UGODEN VPLIV DELITVE DELA V KROJAŠTVU »OBLAČILA«
MODNO KROJAŠTVO »OBLAČILA«, ustanovljeno leta 1948, posluje pod navedenim imenom od leta 1954 dalje. Kar zadeva storitveno krojaško dejavnost, je podjetju uspelo navezati stalne stranke, ukvarja pa se tudi z izdelovanjem konfekcije po meri, večidel uniform.
Najbolj pereč problem podjetja je vprašanje, kako zvišati izredno nizke osebne dohodke, ne da bi bilo treba podražiti storitve, zlasti še, ker so cene reprodukcijskega materiala že lani izredno porasle. * .
KOVINSKO PODJETJE »ALCROM« RUŠE
Kot marsikatero drugo je bilo tudi to podjetje leta 1958 ustanovljeno z namenom: opravljati kovinske storitve prebivalcem Ruš. Vendar so zaradi kasnejših finančnih težav v podjetju kaj kmalu pričeli z uvajanjem proizvodnje in obnavljanjem ter gradnjo delovnih prostorov.
Četudi jih spremljajo težave — saj imajo precej zastarelih strojev — pa lahko napišemo, da proizvodnjo nenehno povečujejo. Tako je na primer podjetje v letu 1963 s 56 zaposlenimi ustvarilo 180 milijonov dinarjev.
y KOVINSKEM PODJETJU »ALCROM« RUŠE računajo, da bodo z izgradnjo novih delovnih prostorov dosegli boljše delovne uspehe in utrdili proizvodnjo, ki je sedaj usmerjena predvsem na izdelovanje opreme za mlekarne (cisterne, stroje za pasteriziranje mleka, stroje za pranje steklenic, hladilne naprave za mlečne izdelke in transportne cisterne za mleko).
KEMIČNA
Čistilnica,
PRALNICA IN BARVARNA
je med najstarejšimi podjetji v občini, saj je bila ustanovljena že leta 1947, vendar skozi vsa leta svoje ^ dejavnosti ni spreminjala: kemično čiščenje, pranje in barvanje.
Toda potrebe po njihovih storitvah so nenehno naraščale, tako da so opravili že vrsto rekonstrukcij, ki prav z letom 1962 prehajajo v zaključno oziroma zadnjo fazo, ki bo po predvidevanjih končana v letu 1965. V tej rekonstrukciji zlasti predvidevajo nabavo nekaterih novih strojev za kemično čiščenje, laboratorij, kotlarno, remontno delavnico in skladiščne prostore. Skratka, povečane kapacitete bodo povsem zadovoljile potrebe občanov mesta Maribor^ vsaj za 30 let.
POSLOVNO ZDRUŽENJE »BRUS« MARIBOR
je bilo ustanovljeno leta 1959, katerega združeni člani so: Tovarna dušika Ruše, Tovarna umetnih brusov’ »Swaty« in Podjetje za izdelavo umetnih brusov in magnezitnih izdelkov »Comet« Zreče. Skratka, POSLOVNO ZDRUŽENJE »BRUS« zastopa interese vseh proizvajalcev abrazivnih sredstev na jugoslovanskem območju. V kratkem, verjetno še letos, bo Združenje povečalo število svojih članov, in sicer z novo zgrajenima tovarnama, katerih proizvodnja bo stekla,že letos. To sta:
»8. mart« v Adi (Vojvodina) in »Idni- t na« Kratovo (Makedonija).
Potreba po poslovnem združenju,, ki naj zastopa celotno abrazlvno industrijo, je bila nedvomno povsem upravičena, saj so dolgoletne izkušnje pokazale, da le skupno združena in enotna industrija (abrazivna) lahko uspešno nastopa tako na domačem kot zunanjem trgu. Omembe vredno je tudi dejstvo,, da je le ob takih, pogojih lahko uspešno analizirati in usmerjati celotno proizvodnjo vseh tovarn, skratka, obravnavati ter reševati probleme z enega koncentriranega mesta.
Nedvomnp pomembno vlogo predstavlja združenje pri osvajanju zunanjega trga, kjer vse do pred kratkim industrijska podjetja (člani) niso izvažala svojih izdelkov oziroma proizvodov. Na temelju skupnega dela in proučevanja zunanjega trga pa je združenju uspelo del proizvodnje brusov plasirati na zunanji trg. medtem ko Tovarna dušika Ruše izvaža skoraj 50 % celotne proizvodnje ko-runda.
Perspektivni program združenja predvideva še nadaljnje širjenje proizvodnje na domačem in zunanjem trgu, medtem ko bodo v perspektivi ' vso pozornost posvetili usklajevanju proizvodnih programov svojih članov, nič manj pa seveda tudi specializaciji, ker menijo, da je od pravilne proizvodne specializacije odvisen uspeh podjetij. Njihova naloga je torej usklajevanje proizvodnje ter čim večji in uspešnejši plasma brusnih proizvodov na zunanjem in dor mačem trgu. .	x-
Na koncu naj povemo, da nudi POSLOVNO ZDRUŽENJE »BRUS« MARIBOR svojim članov razen komercialnih storitev tudi tehnične in ekonomsko-analitske usluge, za katere ima ustrezne biroje.
m
MARLES — veliki komplet sodobne kuhinje TIP — S/63
v|»
MARLES — klasična dnevna soba »MAJA« v orehovem furnirju — površinska obdelava — visoki sijaj
^XV<WN>XXXXXXXXXXXXXXVNXXXXXX<XXXXXVXXXXXXXXXXX^VXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX,^VV\VCvXXXXXXXXXXXXXX>XXXX>XXX\XX\XXXXXXX\XXXXX\XXX\X\X\\\X\\XX\XXXXXXXXXXXVXXXX\\XXXVV\\XXVXXXXXXXX\XXXVXXX^XXXXX\VXXXXVvXXXX\XXXXXXVXXXXXV\XXXXXXXXXVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVvXXXXXXXXXXXXXXX\XX\X
DELAVSKA ENOTNOST — St. 24 — 25. junija 1964
'
V Tovarni železniških vozil »Boris Kridrič« Maribor
tega inštituta bodo znanstveno in tehnično proučevali zamotane probleme tehnoloških postopkov, kakovosti in ekonomičnosti proizvodnje ter usmerjali izgradnjo.
Poleg nujne dokončne izgradnje moderne tovarne za abrazive in og-njestalne materiale, ki bi omogočila visoko rentabilno proizvodnjo tudi za svetovni trg, so v Rušah pripravili tudi inženiring za izgradnjo fosfornih obratov in investicijske programe za razvoj acetilenske kemije.
Hkrati s programi za novo proizvodnjo pripravljajo tudi tehnično-ekonomsko dokumentacijo za modernizacijo proizvodnje ferolegur, modernizacijo kisikarne in dokončno rekonstrukcijo obrata za karbid.
V TOVARNI DUŠIKA RUŠE imajo tudi bogato tradicijo v proizvodnji umetnih gnojil. Prav sedaj se tovarna udeležuje zveznega natečaja za financiranje rekonstrukcije obrata mešanih gnojil. Trudijo se, da bi v skladu z zveznim in republiškim
rešujejo vprašanje višje usposobljenega kadra.
V	TOVARNI ŽELEZNIŠKIH VOZIL »BORIS KIDRIČ« MARIBOR tudi niso pozabili na družbeni standard delavcev. 226 družinskih stanovanj, zgrajenih po osvoboditvi, 100 samskih ležišč, dva počitniška domova ter dobro organizirana družbena prehrana so potrdilo o nenehni skrbi tovarne za zboljšanje družbenega standarda svojih delavcev.
SKRAJŠAN DELOVNI ČAS \ V TOVARNI DUŠIKA RUŠE
TOVARNA DUŠIKA RUŠE je 'bila zgrajena ob koncu prve svetovne vojne in- tako obratuje že nad 45 let. Prvotno je proizvajala le kalcijev karbid in apneni dušik, pred minulo svetovno vojno pa je začela proizvajati še ferokrom zlitino za izdelavo plemenitih jekel.
Prva leta po osvoboditvi je tovarna proizvodnjo razširila na vrsto kemičnih izdelkov, ki so bili nujno potrebni za obnovo in začetni razvoj domače industrije, kot na primer na amonij6k, amorisulfat, sečnino, di-ciandinamid itd. Te kemikalije je proizvajala v mahjnih improviziranih napravah in je to proizvodnjo opustila, brž ko so bile zgrajene druge tovrstne sodobne tovarne. Svojo osnovno proizvodnjo pa je na starih napravah brez pomembnejših investicij iz leta v leto povečevala, tako da je do leta 1962 presegla maksimalno proizvodnjo za tri in polkrat.
Tovarna, v kateri so že nekdanji kapitalistični lastniki zaradi neren-tabilnosti nameravali prenehati s proizvodnjo, dosega danes 10 milijard bruto produkta. Vendar se člani kolektiva zavedajo, da so iz starih naprav iztisnili vse, kar je bilo iztisniti mogoče, in da je proizvodnjo mogoče nadalje povečati le s temeljitimi rekonstrukcijami in z uvajanjem novih tehnoloških postopkov na novih napravah.
Pomemben napredek v tej smeri so v TOVARNI DUŠIKA RUŠE že dosegli z uvedbo proizvodnje elektro-korunda, osnovnega materiala v brusni tehniki za izdelavo umetnih brusov, brusnih papirjev in drugih izdelkov. S to novo proizvodnjo so lani dosegli 1,5 milijarde din bruto produkta, letos pa so že delno zgradili naprave, na katerih bo mogoče povečati proizvodnjo za dvakrat. Ta investicija bo dala zmogljivosti, ki bodo pomembne tudi v mednarodnem merilu in. ki zagotavljajo racionalno in kakovostno proizvodnjo.
V	okviru programa proizvodnje abrazivnih in ognjestalnih materialov -nameravajo vpeljati tudi industrijsko organizirano proizvodnjo si-
V TŽV — remonti vagonov in strojnih lokomotiv
: , |
J
V	PROIZVODNJI VOZIL NISO VEČ
ZAČETNIKI
Ustanovitev TOVARNE ŽELEZNIŠKIH VOZIL »BORIS KIDRIČ« MARIBOR sega Skoraj v prvo polovico devetnajstega stoletja (ustanovljena leta 1843), ko je Družba Južne železnice sklenila ustanoviti v Mariboru glavne delavnice za popravilo železniških vozil. Podjetje je takrat obsegalo 80.400 m2 (pokritih prostorov 32.700 m2) in zaposlovalo več sto delavcev, katerih število pa je hitro naraščalo, saj je bilo leta 1880 zaposlenih že okrog 1070 delavcev.
Pomen tovarne je bil vse do druge svetovne vojne sila velik, saj je podjetje predstavljalo najmočnejšo industrijo Štajerske.
Vendar, desetletja so tekla, vrstile so se vojne, tuji kapital in okupator sta prispevala z grabežem k opustošenju tovarne. Po osvoboditvi so bile posledice najbolj očitne. Vzklilo je najvažnejše vprašanje: »Kako ustvariti v porušenih objektih pogoje za čim uspešnejše popravljanje vagonov, ki so bili prav v tem obdobju bolj potrebni kot kdajkoli prej.
Nastopilo je leto 1950, preokret-nica v upravljanju podjetja — delavci so prevzeli upravljanje v svoje roke. V tem času, do leta 1960, je tovarna tudi dobila sedanji naziv TOVARNA ŽELEZNIŠKIH VOZIL »BORIS KIDRIČ«, medtem ko je do tega leta imela tovarna tudi enega samegn naročnika in sicer Generalno direkcijo JŽ, ki si je kot edini odjemalec lastila pravico nakazovanja razvoja. Razumljivo je, da v takem položaju kolektiv z vodstvom nikakor ni mogel biti zadovoljen, niti ni imel nikakih možnosti širjenja lastne iniciative razvoja.
Čeprav je bila torej leta 1960 dirigentska vloga Generalne direkcije JŽ ukinjena, pa so se pojavili novi problemi, nove težave. Treba je bilo preusmeriti proizvodnjo na nove potniške, tovorne vagone in lokomotive. Opogumili pa so koletiv, da je usmeril vse sile v popolno preusmeritev proizvodnje s pomočjo izvajanja prve stopnje rekonstrukcije tovarne, ki naj bi bila po takratnih predvidevanjih končana do leta 1963. Svoj načrt so torej lani izpolnili, V proizvodnji novih vozil niso več začetniki, saj poleg modrega vlaka in mnogih salonskih ter hladilnih vagonov po naših progah vozi tudi mnogo dvoosnih potniških vagonov in nekaj motornih voz, katerih izvedba je v celoti uspela. Prav tako izdelujejo po domačih načrtih 4-osne potniške vagone, vago-ihe-prekucnike in avtobusne karoserije A 3000, - specialne kamione na šasijah TAM 4500 in kisikarne.
V	zadnjem času se je močno pospešil razvoj kooperacije med TAM in TŽV na področju karoserijske dejavnosti. Glede na prehojene izkušnje bodoči sedemletni program razvoja TAM in TŽV predvideva intenzivnejši razvoj integracije med obema tovarnama, ki temelji na interesih obeh delovnih kolektivov.
Skratka, tovarna dosega vsako leto večje uspehe. To izkazuje tudi ustvarjeni bruto produkt, ki je leta 1962 znašal 6.352 milijonov, medtem ko‘znaša plan za letošnje leto že 10.641 milijonov dinarjev. Vendar pa je treba pripomniti, da plan upošteva tudi milijardo dinarjev kooperacijskih del podjetij »Vašo Minskin Črni« iz Sarajeva in »Janko Gredelj« iz Zagreba, ki sodelujeta pri novi proizvodnji potniških oziroma tovornih vagonov.
Zato je bila njihova investicijska dejavnost pestra in načrtna. Od leta 1952 je bilo zgrajenih več novih objektov. Med temi zlasti prednjači: hala za gradnjo potniških vagonov (okrog 2000 m2 površine) hala za izstop in predajo lokomotiv (800 m2), hala za obdelavo lesa (1500 m2), centralno skladišče (5500 m2) in še vrsta manjših objektov, medtem ko so leta 1960 pričeli z gradnjo hale za motorna vozila (7200 m2) in jo usposobili za proizvodnjo lani. Vendar bo celotna gradnja končana -šele letos, ko bo dograjen drugi del hale v skupni površini okrog 4000 m2. Nedvomno je to le del investicij (prva grupa), saj so med drugim dogradili še: centralno kurjavo v hali za remont lokomotiv, razne sanitarne ih druge objekte v vseh prostorih tovarne, ambulanto za splošno in zobno zdravljenje z vso opremo in okrog 2000 m transportnih cest ter podhod pod železniško postajo. Seveda pa je treba. zapisati, da pri vseh investicijah niso pozabili na obnovo strojnega parka.
Kaj pa tržišče, boste morda vprašali. Naj torej napišemo, da je podjetje lani prvič v svoji žgodovini izvozilo 200 komadov ozkotirnih to-vornih vagonov za novozelandske državne železnice, s katerimi je bil kupec sila zadovoljen. Tudi letos bodo z izvozom nadaljevati. To jim zagotavlja že sklenjena pogodba z Madžarsko za dobavo 100 komadov hladilnih vagonov, za Vzhodno Nemčijo 150 tovornih, ter 15 potniških vagonov za vzhodne države.
Spričo nenehnega razvoja tovarne in samih sprememb v proižvod-nem procesu‘pa so pred podjetjem nove naloge — prilagoditi sestavo in izobrazbo kadra zahtevam proizvodnje. To nalogo z uspehom opravlja njihov Izobraževalni center, medtem ko z mnogimi štipendisti
licijevega karbida in elektromagne-zita vseh vrst ter kakovosti za domači in svetovni trg. Ta dva proizvoda poizkusno že z uspehom proizvajajo, v sorodni proizvodni program pa so vključili še proizvode silimanit, mulit itd.
Ker razvoj te proizvodnje ni odvisen le od investicijskih vlaganj in uspešnosti prodaje na mednarodnem trgu, marveč tudi od strokovne sposobnosti, ki bo omogočila realizacijo programom za razvoj proizvodnje tega programa, so v Rušah ustanovili inštitut za abrazive. Strokovnjaki
umetnih gnojil sedanjo proizvodnjo dvakrat povečali, s čimer bi bruto produkt tovarne porastel za nadaljnje 4 milijarde dinarjev.
Ta rekonstrukcija bi omogočila tudi občutnejši porast produktivnosti. Ce bo udeležba v navedenem natečaju uspešna, bo kolektiv TOVARNE DUŠIKA RUŠE s tem prejel prvi kredit, pri katerem bodo udeležena tudi zvezna sredstva.
Med perečimi ekonomskimi problemi velja navesti predvsem nenehno naraščjoče cene domače kromove rude za proizvodnjo ferokroma, kar
Tovarna dušika Ruše — priprava surovin
Tovarna dušika Ruše — delo pri visokih pečeh
znatno poslabšuje pogoje poslovanja tovarne, zlasti še, ker kolektiv — če izvzamemo pline in gnojila, ki jih ne izvaža — polovico proizvodnje, v vrednosti 2,5 milijona dolarjjev, plasira na zunanjih trgih. Mnogo smotrnejši bi bil vsekakor uvoz kromove rude, ki je skoraj enkrat cenejša od domače. S tem bi dosegli-rentabilnost pr<xizvodnje ferokroma in konkurenčnost tovarne na svetovnem trgu.	>
Izvoz bi bil lahko še večji, če bi imeli dovolj električne energije, že v letošnjem prvem tromesečju je kolektiv zaradi pomanjkanja električne energije utrpel izgubo nad 1 milijardo dinarjev. Napovedi ža bodoče sušne mesece pa so še bolj zaskrbljujoče.
Nedavno so v TOVARNI DUŠIKA RUŠE začeli uvajati tudi skrajšani delovni čas. Uvajali ga bodo postopoma. Zaradi sistema nagrajevanja po učinku, ki je uveden že od leta 1955, nimajo rezerv in ne morejo uvesti nujne četrte izmene brez zaposlitve novih delavcev. Ker so v proizvodnih obratih že doslej delali neprekinjeno v treh izmenah, tudi na delovnih mestih, kjer so delovni pogoji zaradi visokih temperatur, fizičnega napora in prahu izredno težavni, notranjih rezerv ne morejo iskati v izkoriščanju , zmogljivosti. Prav ti težavni delovni pogoji so osnovni vzrok, zaradi katerega se je kolektiv odločil uvesti skrajšan delovni čas.
Z novozaposlenimi bodo nadomestili le nadure, ki jih je bilo doslej 10 % in ki so nastajale predvsem zaradi dela ob nedeljah in praznikih. Tako ni bojazni, da bi povečanje števila zaposlenih negativno vplivalo na produktivnost, ampak narobe, predvidevajo, da bodo s skrajšanim delovnim časom dosegli ugodnejše proizvodne rezultate.
Skrajšan delovni čas narekuje tudi povečano skrb za zaposlene. Glavno pobudo za izvedbo te naloge je prevzel novi sindikalni odbor. V kratkem času je uredil vprašanje letnih dopustov, dal pobudo za ustanovitev stanovanjske zadruge, poskrbel sredstva za razvedrilo v samskem domu (šah, radio, televizor) in se zavzel za ureditev družbene prehrane.
Ker razvoj tovarne terja visoko strokovnost zaposlenih, podjetje samo izobražuje kvalificirane delavce ključavničarske in elektrostroke s prirejanjem tečajev za pridobitev tako imenovane industrijske kvalifikacije, hkrati pa na rednih šolah štipendira 22 študentov, na srednjih šolah pa 26 dijakov, Po nedavnem sklepu kolektiva pa bodo v prihodnje štipendirali vse bolj že zaposlene delavce, ki si žele zagotoviti strokovni kader s praktičnimi izkušnjami.
BRIVSKO-FRIZERSKI SALON RUŠE
zaposluje le tri brivsko-frizerske delavce. Čeprav je bilo podjetje ustanovljeno že leta 1946, jim ni uspelo zboljšati delovnih pogojev. Sedanji prostori delavnice so namreč sila majhni in neprimerni, saj deli moški oddelek od ženskega le lesena pregrada.
Deset zaposlenih letno ustvari okoli 6 milijonov dinarjev prometa.
MODERNIZACIJA
OBRTNIH
LOKALOV V RUŠAH
Ruše kot zelo razvit industrijski to obrt in trgovino, saj je potrošno Zakraj vsekakor potrebujejo zelo razvi-ledje tu dokaj razsežno. Tako torej ni naključje, da se obstoječe obrtne organizacijo ne zadovoljujejo le s podedovanimi kapacitetami, marveč si jih prizadevajo še razširiti in modernizirati. KLAVNICA IN MESARIJA na primer gradi prodajni lokal in predelovalnico mesa v pavi-ljonskem -slogu, kar bo veljalo 12 milijonov dinarjev investicij (60 % lastnih sredstev). PEKARNA IN SLAŠČIČARNA je nova, saj je bila zgrajena konec leta 1961, in hapeče okrog pol milijona kilogramov kruha in peciva letno. Tudi ČEVLJARSTVO »OBUTEV« si bo uredilo nov lokal za sprejemanje obutve v popravilo in za storitveno dejavnost. Med obrtnimi podjetji v Rušah velja navesti tudi KROJAŠTVO »MODA«, ki je lani ustvarilo za okrog 4,5 milijona dinarjev bruto prometa.
TRGOVSKO PODJETJE »ŠUMIK« RUŠE
je bilo ustanovljeno iz manjših razdrobljenih prodajalen v bližnji okolici Ruš; leta 1959.
Sedaj ima podjetje 6 prodajalen z mešanim blagom in sicer v Rušah, Bistrici pri Mariboru, Selnici ob Dravi, Zgornji Selnici in Gaju.
Z 28 zaposlenimi je TRGOVSKO PODJETJE »ŠUMIK« RUŠE lani ustvarilo 380 milijonov realizacije, medtem ko predvidevajo, da bodo do leta 1970 doseg'1 že 450 milijonov dinarjev prometa. Za dosego postavljenega cilja pa bodo v kratkem obnovili dve prodajalni, kar bo nedvomno vplivalo na večji promet.

VISOKE GRADNJE IN STANOVANJSKI
OBJEKTI
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADNJE« MARIBOR je bilo ustanovljeno leta 1951 kot remontno podjetje. Vendar je z naraščajočimi potrebami po gradbenih storitvah podjetje širilo svojo dejavnost, tako da danes opravljajo vsa gradbena, gradbeno-obrtniška dela in dela pri hidrogradnjah (kanalizacijo, vodnjake in podobno).
Skratka, podjetje je vse od usat-novitve dalje raslo in večalo proizvodnjo, zlasti v zadnjih letih, ko so dosegli največji razmah. Jasno je, da so. glede na. večanje proizvodnje ustvarili večje dohodke in z njihovo pomočjo izboljšali mehansko opremljenost podjetja in standard delavcev. Vendar tudi na investicijska vlaganja niso pozabili. Največ so vložili v nabavo gradbene opreme, in sicer v višini 46 milijonov dinarjev, in stanovanjski sklad v višini 28 milijonov dinarjev. Vsa investicijska dela so opravili z lastnimi sredstvi in najetimi posojili, toda le v višini 9,4 milijona dinarjev. S takim načinom vlaganja se je seveda bistveno menjala struktura podjetja, zlasti v zadnjih letih, ko je podjetje sposobno vršiti vsa gradbena dela na vseh večjih gradbenih objektih.
Čeprav je podjetje močno izboljšalo stanje osnovnih sredstev, pa je opremljenost podjetja še vedno nezadostna, in sicer največ zaradi tega, ker je podjetje'vsa osnovna sredstva (pretežno) nabavilo iz lastnih sredstev, ki so bila kljub prizadevanju celotnega kolektiva še vedno nezadostna. Ozko grlo v proizvodnji je zato neizbežno, medtem ko tudi dopolnitev iztrošene opreme še ne predstavlja pogojev, ki bi povsem dokazovali doseganje ekonomičnosti in rentabilnosti podjetja. Z večjimi krediti bi namreč lahko znatno izboljšali sedanjo opremljenost podjetja in dosegli tudi večjo ekonomičnost poslovanja. Trenutno rešujejo pomanjkanje mehanizacije s kooperiranjem z drugimi gradbenimi podjetji v Mariboru.
SPOLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADNJE« MARIBOR posveča vso pozonost tudi skrbi za vzgojo svojega kadra in za družbeni standard svojih delavcev, saj so med drugim do sedaj zgradili za delavce že 16 stanovanj, tako da so v glavnem rešili problem pomanjkanja stanovanj. In še to: šele sedaj bodo pričeli z gradnjo upravnih prostorov (sedaj so v barakah).
ZNATNE
INVESTICIJE ZA MODERNIZACIJO CEST
Preteklo leto so bile na območju okraja Maribor vložene doslej naj-večje investicije v modernizacijo cestnega omrežja. Tako je CESTNO PODJETJE MARIBOR lani končalo modernizacijo tako imenovane severne magistrale Črna—Dravograd— Maribor—Radgona — Radenci — Lendava razen odseka pri Ožbaltu v dolžini 100 m, ki bo dokončan letos, in odseka v Črni, ki velja za hudourniško območje.
V izgradnji sta nadalje dve cestni povezavi Madžarske s cesto prvega reda št. 10, na katerih so se prva dela začela že minulo leto. Doslej je bil že asfaltiran odsek Kidričevo— Šikole, pospešeno pa se nadaljujejo zemeljska dela na odseku med Ormožem, Ljutomerom in Bratonci, Letos bo skupno asfaltiranih najmanj 10 km ceste, in sicer med Bratonci ter Pragerskim.
Letos bo CESTNO PODJETJE MARIBOR prav tako preložilo klanec od Ljutomera na Kamenšak, in sicer prek Kačur, tako da bo imel namesto 24% le 6 % vzpona.
Obnoviti bo nadalje treba vse ceste, ki vodijo iz Ljutomera v Radgono in iz Ptuja v Ormož, ker so zaradi posledic minule zime vse v kipenju.
Lani so se začela tudi zemeljska dela na odseku 9 km ceste Slovenj Gradec—Mislinja, kjer bo letos predvidoma do konca junija asfaltiranih okrog 11 km cestišča, medtem ko se bodo zemeljska dela pri modernizaciji te ceste nadaljevala.
Na odseku med Slovenj Gradcem in Dravogradom bo letos zgrajen most, ki bo izpeljan tako, da bo moč preložiti nevarno serpentino pri Jederti.
Medtem ko so navedena dela investirana s 50 % sredstev iz republiškega sklada in s 25 % sredstev iz okrajnega in občinskih skladov, bo letos s sredstvi okraja moderniziranih 4 km ceste iz Hoč na Pohorje, medtem ko je bilo lani že asfaltiranih prav tako 4 km.ceste do odcepa na Petkovo sedlo. Asfaltirana bo — predvidoma do 1. maja — tudi cesta skozi Ruše, lani pa je bila asfaltirana tudi cesta skozi Rače. Lani je CESTNO PODJETJE MARIBOR asfaltiralo skupno 50 kilometrov cest.
Skupno u n ra vi i a CESTNO PODJETJE MARIBOR s cestami v dolžini okrog 1555 km. Od tega je 532.411 kilometrov cest prvega in drugeea reda ter 1022 km cest tretjega reda. Medtem ko je asfaltiranih, betonskih
Sitim
-V.:#.
/ip8is8
" -V „
Cenena polstolpnica na Groharjevi ulici, katero je zgrabilo Gl- GRADNJE,
investitor pa je bilo Obrtno podjetje Tekol iz Maribora
in kockanih cest prvega in drugega reda v dolžini 374.283 km, je cest tretjega reda z modernim cestiščem le okrog 39 km. Od tod izhajajo tudi perspektivne naloge: modernizirati predvsem cestno omrežje in primerno vzdrževati obstoječe moderne ceste, za kar pa bo potrebovalo mnogo več sredstev glede na to, da se je promet v SR Sloveniji od leta 1957 -do 1962 povečal za več kot 600 odstotkov.
PODJETJE »AVTOBUSNI PROMET« GRADI NOVE GARAŽE IN POVEČUJE VOZNI PARK
»AVTOBUSNI PROMET« MARIBOR opravlja prevoze potnikov na avtobusnih progah medmestnega, primestnega in mestnega prometa. Razen tega v sezoni vzdržuje sezonske turistične proge iz Maribora v Rovinj in Nbvi ter mednarodno avtobusno progb Maribor—Celovec.
Podjetje močno razvija svojo dejavnost in s svojim sedemletnim perspektivnim planom predvideva povečanje obsega prevozov v povprečju za 79 %, pri čemer pa bo obseg prevozov v mestnem prometu do leta 1970 povečalo za nad 100 odstotkov.
V zadnjih letih se je močno razvil mestni promet. Tako se je prebivalec Maribora v letu 1963 160-krat poslužil avtobusov mestnih prog. Če označimo obseg mestnega pronieta v letu 1957 z indeksom 100, ugotovimo naslednji porast:
pripravlja popolne reklamne elaborate za podjetja, izvršuje vse priprave za tiskanje prospektov in katalogov.
Širjenje turistične propagande, ki v našem gospodarstvu dobiva vse večji pomen, zagotavlja podjetju široke perspektive in obsežno delo.
»BODOČNOST«
MARIBOR
V sedanji obliki ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE IN REHABILITACIJO INVALIDOV »BODOČNOST« MARIBOR zaposluje 398 delavcev. Od tega jih je zaposlenih v servisni službi 53,7 %, v papirnici 24,5 %, medtem ko so ostali delavci zaposleni v drugih- poslovnih enotah. ZAVOD torej redno zaposluje 62 % delavcev, honorarno 26,5 % in na domu 11,5 %. Skupno pa je zaposlenih 79 % invalidov.
Vendar povzroča pomanjkanje strokovnega kadra zavodu precej težav. Najbolj občutijo pomanjkanje tehničnega kadra.
Kljub dokajšnji izrabljenosti osnovnih sredstev je celotni promet
nost preusmerilo na izdelavo karoserij, skratka od izdelave lesenih konstrukcij so prišli na jeklene.
Kolektivu je uspelo v etapah zgraditi sedanje nove poslovne prostore, v katere so preselili konstrukcijski, kleparski in montažni oddelek. V drugi etapi gradnje pa bodo v nove prostore preselili še lakirnico.
Doslej so v gradnjo vložUi 126 milijonov dinarjev, od tega 99 milijonov lastnih sredstev. Spričo nenehnega naraščanja motorizacije ugotavljajo, da so njihove kapacitete premajhne, saj je povpraševanje po njihovih storitvah iz dneva v dan večje, medtem ko je tudi njihova proizvodnja deloma usmerjena v izdelovanje specialnih karoserij (sanitetna vozila, za prevoz kruha itd.).
NAJSODOBNEJŠI
PLESKARSKI
OBRAT
»TEKOL« MARIBOR je podjetje, ki je nastalo iz slikopleskarske zadruge »Slikoplesk«, ki je bila usta-
Avtobusna postaja na glavnem trgu v Mariboru
Leto	Število vozil	Število prog	kilometri potniki	
1957	100	100	100	100
1960	210	100	200	250
1962	300	150	305	350
1963	400	200	405	404
Podjetje uporablja obratne prostore, ki so bili zgrajeni leta 1939, za kapaciteto 40 avtobusov. Število vozil je pa močno preraslo kapacitete obratnih prostorov, kar podjetju v poslovanju povzroča velike težave. Po, daljših razpravah so se organi upravljanja odločili, da bo podjetje zbralo potrebna investicijska sredstva in že letos začelo graditi nove delavnice in garaže za okrog 120 avtobusov.
Poleg prevozov na rednih avtobusnih progah opravlja podjetje še prevoze po naročilu. V letu 1963 je bilo izvršenih 1739 takšnih voženj za razne ekskurzije in ob drugih priložnostih. Od tega števila je bilo 1642 enodnevnih, 63 dvodnevnih in 34 večdnevnih voženj.
Letos bo podjetje »AVTOBUSNI PROMET« MARIBOR predvidoma nabavilo okrog 20 novih avtobusov,
od katerih bo več kot polovica uporabljenih za razširitev omrežja avtobusnih prog in za povečanje omrežja. V mestnem prometu bo z novimi avtobusi povečalo število voženj na najbolj frekventnih mestnih progah. Tudi za izlete bodo na razpolago nova in moderna vozila.
UČINKOVITA
TURISTIČNA
PROPAGANDA
PODJETJE »REKLAMPUBLIK«
MARIBOR je bilo ustanovljeno šele pred nekaj meseci. Njegova naloga je, da glede na obmejni in tranzitni položaj Maribora skrbi za ekonomsko in turistično propagando.
Odkrivanje novih rešitev na področju turistične propagande, zbiranje idej, novi metodološki postopki v organizaciji turistične reklame, uveljavljanje najsodobnejših propagandnih metod — to so torej široko zastavljeni cilji mladega podjetja.
Glede na splošne potrebe po učinkovitejši turistični propagandi in reklami, se namerava podjetje organizacijsko povsem prilagoditi novim nalogam. Sedanje analize namreč kažejo, da je moč z dobro organiziranim delom bistveno zboljšati razmere v turistični publicistiki. Zato je podjetje za prihodnje obdobje izdelalo že vrsto načrtov za zboljšanje turistične propagande in smotrnejšo koordinacijo domačih turističnih organizacij in gostinskih podjetij v določenih reklamnih akcijah. Koordinacija je zlasti pomembna pri turistični propagandi v tujini, kajti le s takimi akcijami bo lahko doseči, da dobi to področje dejavnosti večji pomen in odločilne] šo vlogo v našem gospodarstvu.
Naj na koncu še zapišemo, da PODJETJE »REKLAMPUBLIK«
zavoda v preteklih letih hitro naraščal, tako da je znašal v letu 1963 že 191 milijonov, medtem ko je znašal leta 1961 samo okrog 60 milijonov dinarjev.
V prizadevanjih za izboljšanje dela so na zavodu izdelali proizvodni program posameznih delavnic, in sicer naj bi program temeljil na kooperaciji z gospodarskimi organizacijami in podoročju Maribora.
' Dejavnosti ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE IN REHABILITACIJO INVALIDOV »BODOČNOST« so naslednje: grafični obrat s tiskarno, knjigoveznico, kartonažo in papirno. embalažo, dalje kovinska delavnica, mizarska in čevljarska delavnica, šivalnica, elektro servis, servisna služba ter rehabilitacija. Zavod bo namreč v perspektivi sprejel na rehabilitacijo 40 oseb, kar predstavlja 7,8 % vseh zaposlenih v Zavodu, oziroma 16,4 % zaposlenih v proizvodnih delavnicah. Končno predvideva perspektivni program tudi usluge za druge1 zavode in podjetja, in sicer z usposabljanjem invalidov in poklicnim usmerjanjem.
IZ KOLARSTVA — K A ROS E RIJ ST VO
OBRTNO PODJETJE »KAROSE-RIST« MARIBOR je bilo ustanovljeno leta 1948. Razvilo se je iz majhne kolarske delavnice, v kateri je bilo zaposleno le okrog 20 delavcev, ki so ustvarjali letni bruto produkt 2,300.000 din. Kasneje se je njih obrtna dejavnost razširila še na mizarsko in parketarsko stroko. Leta 1959 so se vse tri dejavnesti osamosvojile in nastala so tri samostojna obrtna podjetja. Tako je nastalo tudi sedanje podjetje »KARO-SERIST«, ki je svojo osnovno dejav-
Cestno podjetje gradi in obnavlja tudi cesto Bistrica—Pragersko
novljena takoj po osvoboditvi. Zadruga je vse do leta .1952 izvrševala predvsem lokalna dela, ki so iz leta v leto bolj preraščala v kapitalno izgradnjo in zahtevala večje zmogljivosti za zaščito vedno novih in pomembnejših objektov socialističnega gospodarstva.
Delovna enota je bolj in bolj napredovala in razširila svojo dejavnost na zahtevnejša dela pri zaščiti objektov, kot je na primer antikoro-zijska zaščita daljnovodov, železarn in najrazličnejših tovarniških objektov v Sloveniji.
Kolektiv podjetja »TEKOL« MARIBOR je nedvomno dosegel zavidljive uspehe, saj so v podjetju nenehno večali proizvodnjo. Kako, nam najbolje pove ustvarjeni dohodek leta 1953, ko je le-ta znašal nekaj več kot 109 milijonov (zaposlenih je bilo 366 delavcev), in leta 1963, ko so ustvarili s 655 zaposlenimi milijardo dinarjev skupnega dohodka. Naj še napišemo, da je podjetje lani ustvarilo 79 milijonov din skladov. Te številke nedvomno lahko govorijo o veliki prizadevnosti kolektiva podjetja.
OBRAČUN
DESETLETNEGA
POSLOVANJA
Izdelovanje jutranjih halj, opreme za novorojenčke, bluz, ročno in strojno vezenje vseh vrst izdelkov je osnovna dejavnost OBRTNO KONFEKCIJSKEGA PODJETJA »VEZENINA« V MARIBORU. Kljub pestrosti izdelkov, ki predstavljajo večji del dohodka, se je družina 116 žensk, kolikor jih danes zaposluje omenjeno obrtno podjetje, specializirala tudi za izdelavo vseh vrst praporov in spominskih trakov. S svojimi solidno izdelanimi in ličnimi izdelki je postalo podjetje »Vezenina« Maribor pomemben kooperant Tovarne čipk in vezenin na Bledu ter nepogrešljiv dobavitelj trgovskih podjetij v Ljubljani in drugih krajih Slovenije. Vezenina Maribor posluje že 10 let in nenehno razvija svojo dejavnost, vendar beleži pomembnejši uspeh v proizvodnji šele v obdobju zadnjih treh let. Svoje izdelke tudi uspešno plasira na zunanje tržišče, zlasti v Zahodni Evropi — na področju kon-, vertibilnih valut. Po teh izdelkih je v tujini pa tudi doma veliko povpraševanje, zato namerava podjetje povečati proizvodnjo. Zdajšnjih 300 milijonov skupnega dohodka, kakor pravijo, bodo nedvomno že letos presegli, saj so izboljšali organizacijo proizvodnje in sistem nagrajevanja po delu, ki žhatno vplivata na kvaliteto in kvantiteto izdelkov.
V bližnji prihodnosti se bo kolektiv preselil v nove prostore, ki si jih je sam prigospodaril in ki so porok za nove uspehe in hkrati najlepše darilo za 10-letni trud.
.<X\XXXXXVXXXXX\XXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXVXXXXXXXSSX'XXXXXN\XXX\X\X»XXXXX\XXXXXXXXXXXX\XXXXXXX\XXX\XXXXXXXXXX\X\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXX\XXXXXXX\X\\\XX\XX\XX\XXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXVX\XXXXXXVXX\\XXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV
DELAVSKA ENOTNOST — Št. 24 — 25. junija 1964
>'Xxxx\\xxxxxxxxvxxxxxx\xxxx\xxxxxxxxxxxxxxx^xxvx^x^>xxv^xxx^^xxxxxxxxx\xxx\x>xxxxxxx^xx^xx<v^xxxxxxxxvx<x^xxxxxx^^xx<xx^x^x^xxxxxxx^xxxxxxxxxxxx^^xxxxxxx\xxxx\x\xxxxxxxxxx^xx^xx^v<^xxxxxxxxx\xx'xxxxx\x>xxxxxxxxx^xxxxxx^xxN>^^xxvxxxxx^xvxxxxx^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxx'.
g
USMERJENI V SPECIALIZIRANO PROIZVODNJO
TOVARNA STROJEV »STROJNA« MARIBOR je bila ustanovljena leta 1948, in sicer je podjetje nastalo iz večje obrtne delavnice za izdelovanje manjših strojnih naprav in rezkanje zobnikov.
Toda obrtniška proizvodnja je povzročala vedno večje težave in raz-nizaciji dela, bila je draga in raz- • meroma skromna, kar pa ni nič čudnega, saj so k temu veliko pripomogli stari izrabljeni stroji, pomanjkanje tehničnega kadra, deloma pa tudi pogoji na trgu.
Prizadevanja celotnega kolektiva so bila zato usmerjena vedno bolj v specializirano in tipizirano proizvodnjo z utrjenim programom, kajti Spoznali so, da bodo le tako dosegli zaželene uspehe. Leto 1962 je bilo torej prelomnica v njihovem delu. Našli so pravo rešitev: izdelali so tehniško dokumentacijo za tipizirana elektromotorna gonila in tako razvili za pogonsko tehniko prepotreben element:	elektromotorno gonilo, v
sedmih velikostih, v stoječi, ležeči in prirobnični izvedbi, s prigrajenim elektromotorjem.
In uspeli so. Kako tudi ne, saj so številni projektanti v naši državi, v birojih za strojne konstrukcije in vzdrževalnih oddelkih tovarn navdušeno sprejeli ponudbe za tipizirana gonila, kajti ni jim bilo treba pogonov samim in posebej projektirati.
Podjetje si torej vsestransko prizadeva doseči čim večji uspeh tako v specializirani proizvodnji kot kvaliteti izdelkov. Pri tem cilju predvideva njihov sedemletni program razvoja rekonstrukcijo — predvsem strojnega parka, notranjo reorganizacijo proizvodnega sektorja in več visokokvalificiranega tehničnega kadra za ražvojno delo in organizacijo proizvodnje. Pri rekonstrukciji strojnega parka zlasti nameravajo zamenjati stare orodne stroje z novimi, saj je v podjetju nekaj takih strojev, ki so bili kupljeni pred 40 leti. Nove stroje bodo kupili z lastnimi sredstvi in menijo, da bodo v teh strojih dobro naložena. Z modernizacijo proizvodnje, povečanjem števila delavcev za 25 % nameravajo povečati proizvodnjo od sedanjih nekaj sto reduktorjev in motornih gonil letno na tisoč kosov letno.
Čeprav je TOVARNA STROJEV »STROJNA« MARIBOR v minulih letih večji del sredstev namenila za rekonstrukcijo oziroma modernizacijo strojnega parka, niso pozabili na družbeni standard delavcev. Sredstva, ki sb jih vložili za izgradnjo ali odkup stanovanj, sicer niso bila velika, so pa le zadostovala za kritje najnujnejših potreb (za družbeni standard so namenili v- zadnjih letih 120 milijonov). Skratka mislili so na stanovanja delavcev in na njihov standard, saj so razen stanovanj zgradili lastno kuhinjo in sodelovali pri izgradnji letovišča mariborske kovinske industrije v Poreču.
Naj na koncu zapišemo: kolektiv ja trdno odločen izvršiti rekonstrukcijski program, specializirati proiz-. vodnjo, to pa doseči s sodobno organizacijo dela in sodobnimi delovnimi sredstvi.
DEFICITARNOST STROKE TERJA NADALJNJI RAZVOJ
Nastanek OBRTNEGA PODJETJA »KLEPOVOD« MARIBOR sega v leto 1949, ko je majhna obrtna1 delavnica (državni obrtni mojster) zaposlovala le 7 delavcev, ki pa se je kasneje širila in končno leta 1959 preimenovala v OBRTNO PODJETJE »KLEPOVOD«. Danes zaposlujejo 98 delavcev.
Podjetje je imelo prvotno sedež v občini Center, vendar se je moralo zaradi gradnje novega mostu preseliti. Toda potrebovali so sredstva za adaptacijo novih prostorov, teh pa seveda niso imeli, saj odškodnine zaradi rušenja starih prostorov niso dobili, lastnih sredstev pa niso imeli dovolj. Da so uspeli obnoviti, nove prostore (za to so porabili več kot 30 milijonov dinarjev), gre zahvala predvsem občini Tabor, ki jim je tudi omogočila najetje kreditov za adaptacijo delovnih prostorov.
Danes podjetje proizvodnjo deli na: vodovodne instalacije, centralno kurjavo, stavbno in galanterijsko kleparstvo in strelovodne naprave. Delokrog dela pa ne predstavlja samo področje mesta Maribora, temveč delajo njihove skupine tudi v Dalmaciji, Istri, Primorju, skratka, s svojim delom se uveljavljajo daleč izven okrajnih meja. Omenimo naj. da je njihova skupina uspešno sodelovala tudi pri izgradnji porušenega Skopja oziroma pri graditvi naselja Vlaje. Toda ne samo večja popravila, opravljajo tudi ogromno manjših popravil po hišah in stanovanjih, industrijskih in drugih objektih. Zaradi razdrobljenosti del seveda ne dosegajo visoke realizacije, vendar so vkljub vsemu v letu 1963 dosegli 100 milijonov din bruto produkta ali za 30 % več kot leto prej, čeprav so število delavcev povečali le za 10 %. Glede na to je porasel čisti dohodek podjetja za 46%, kar dokazuje dvig produktivnosti in
Strojna — rezkalni stroj za obdelavo čelnih zobnikov
uspešno zniževanje stroškov. Pri tem pa je treba še upoštevati, da podjetje zaradi preselitve skoraj tri mesece ni redno poslovalo, kar nedvomno vpliva na končni rezultat poslovanja.
Vendar na vzgojo kadra niso pozabili. Vzgojili so več kvalificiranih delavcev, ki pa so kasneje prešli v industrijo. Zaradi tega jim strokov-negg^ kadra primanjkuje, pa čeprav vsako leto vzgajajo najmanj 10 vajencev. Delo namreč postaja vedno zahtevnejše, skladno s tem pa narašča tudi potreba po večji strokovnosti delavcev.
Spričo dejstva, da je sila občutna deficitarnost 'tovrstne obrtne dejavnosti, perspektivni program razvoja OBRTNEGA PODJETJA »KLEPOVOD« MARIBOR predvideva nadaljnji razvoj v strokovnem in tehničnem izpopolnjevanju, ki naj bo zagotovilo za zadovoljevanje potreb, ki rastejo vzporedno s pospešeno gradnjo stanovanjskih ali drugih objektov.
TOVARNA »JEKLO« RUŠE PREUSMERJA PROIZVODNJO
TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV »JEKLO RUSE je lani ustvarila 426 milijonov din vplačane realizacije, letos pa je predvidena prav tako realizacija. Letos v prvem tromesečju je TOVARNA »JEKLO« namesto planiranih 102 milijona din ustvarila realizacijo v vrednosti 130 milijonov din, kljub osnovnim sredstvom, ki so že povsem dotrajana, saj njihova vrednost znaša vsega skupaj okrog 190 milijonov dinarjev.
Da bi lahko zadostil naročilom in izboljšal kvaliteto proizvodov, se je kolektiv TOVARNE »JEKLO« odločil preurediti predvsem termične kapacitete tako, da bo peči preuredil na kurjenje s težkimi kurilnimi olji, kar bo omogočilo povečanje proizvodnje od lanskih 720 in letos predvidenih 840 ton na 1000 ton letno, hkrati pa se bodo izboljšali tudi delovni pogoji delavcev.
Kolektiv TOVARNE »JEKLO« bo v naslednjem sedemletnem obdobju moderniziral tudi strojno opremo, tako na primer večjo stiskalnico, in nabavil nekaj pomembnejših orodij za kovaške izdelke, s katerimi bo v perspektivi nadomestil nazadui.očo proizvodnjo .klasičnega, kmetijskega orodja. Gre predvsem ža izdelke, ki jih tovarna že uvaja, in sicer za od-kovlce^ razne kovance, ohišja za ležaje in podobno.
TOVARNA »JEKLO« se'je uvrstila tudi med izvoznike, saj v inozemstvo prodaja za ca. 70.000 dolarjev kovanih izdelkov letno. Letos bo izvozila izdelke v enaki vrednosti, in sicer izključno v območja s konvertibilnimi valutami.
KMALU BODO IMELI 50 TRGOVIN
PRESKRBOVALNO PODJETJE »POVRTNINA« iVJARIBOR je bilo
»Jeklo« Ruše — ekscentrična 350-tonska stiskalnica za izdelavo raznih
odkovkov
ustanovljeno že leta 1954, ko so poslovala v Mariboru s sadjem in zelenjavo še druga podjetja. Vendar »Povrtnina« danes ne oskrbuje več samo mesta Maribora, temveč je svojo dejavnost razširila na večji del mariborskega okraja, tako da ima poleg 24 poslovalnic v Mariboru, še poslovalnice v Slovenski Bistrici, Poljčanah, Ptuju, Lenartu, Radgoni, Radencih, Murski Soboti in Lendavi, še na Koroškem v Črni, Žerjavu, Mežici, Prevaljah, Ravnah, v Dravogradu (že 2), Vuzenici, Radljah in novoodprti v Muti ter v Podvelki. V načrtu je poslovalnica*na Pragerskem in še ena v Ptuju ter Šentilju pri obmejnem prehodu. -
Podjetje ne povečuje samo števila trgovin, temveč skrbi tudi za izboljšanje preskrbe prebivalcev s povrtnino. Zaradi tega se je pripojilo-leta 1962 Kmetijsko gospodarstvo Zrkovci, ki posluje sedaj kot samostojen Kmetijski obrat »Povrtnine« z nalogo, da izpopolnjuje tople grede, ter arondira posestvo z nakupovanjem posebnih zemljišč. Podjetje si vsesplošno prizadeva doseči čimvečje uspehe pri preskrbi potrošnikov in se tako povezuje s kmetijskimi prebivalci v okraju, kakor tudi s preskrbovalnimi centri na jugu, kamor pošilja sadje in krompir.
_________________________________j
x	DELAVSKA ENOTNOST - Št. 24 - 25. junija 1964
TP Povrtnina — sodobna prodajalna sadja in zelenjave v središču Maribora
Potreba po sadju in zelenjavi se nenehno veča in se tako podjetje samo od sebe širi ter mora izboljševati trgovanje. In tako predvideva podjetje še izgradnjo garaž, povečanje prevoznega parka, nabavo hladilnih naprav, da bi se rešilo težav s prevozom iz južnih krajev in s tem prevoznih stroškov. Skladišča bo treba opremiti še z nadaljnjimi hladilnimi napravami.
»Povrtnina« vedno bolj kooperira z »Agrokombinatom« v Mariboru, kar zagotavlja obema podjetjema najboljše uspehe v korist domačih proizvajalcev in potrošnikov.
VELETRGOVINA »PREHRANA« OBNAVLJA TRGOVSKO MREŽO
VELETRGOVINA »PREHRANA« MARIBOR se ukvarja s prodajo živil, gospodinjskih potrebščin in mešanega industrijskega blaga ter ima 68 trgovskih lokalov, od tega 33 v Mariboru in 35 na podeželju.
Zaposluje 390 delavcev in 90 vajencev.	*
Zlasti v minulih dveh letih' je podjetje doseglo zadovoljive poslovne uspehe, ki se med drugim kažejo tudi v povečanem obsegu prodaje in v zvišanju storilnosti zaposlenih. Tako je na primer znatno porasla vrednost poslovnih sredstev na zaposlenega, ki je v letu 1962 znašala
837.000	din, v letu 1963 pa se je povečala na 1,030.000 din. Mnogo skrorpnejši pa je bil v navedenem obdobju porast neto produkt^ na zaposlenega: medtem ko je le-ta v letu 1962 znašal 1,096 milijona din, se je v letu 1963 povečal že na 1,107 milijona din, kar dokazuje, da je akumulacija za podjetje le neznatno napredovala.
Kljub omejenim možnostim investiranja je podjetje lani adaptiralo trgovski lokal v Pekfah in na Pobrežju, medtem ko je klasični lokal na Betnavi preuredilo v samopostrežno prodajalno.
Letos je podjetje preselilo trgovino v Dobrovcih v nove prostore, v teku je preureditev trgovine v Pernici, preureja pročelje lokala v Rušah, medtem ko v ulici Moše Pij a da v občini Maribor-Tabor »Prehrana« gradi samopostrežno trgovino, ki bo odprta predvidoma novembra letos.
Minulo leto je kolektiv odprl novo trgovino klasičnega tipa v Ulici heroja Vojka v Mariboru, letos pa bo predvidoma obnovil tudi trgovino z mešanim blagom v Račah in na Duhu (Djakovičeva).
PO programu razvoja bo VELETRGOVINA »PREHRANA« MARIBOR v obdobju 1964—1970 za modernizacijo trgovske mreže vložila 463 milijonov din lastnih in okrog 280 milijonov din kreditnih sredstev, kolikor bo to dovoljeval ustvarjeni dohodek.
PEKARSKO
PODJETJE
»PIRAMIDA«
PEKARSKO PODJETJE »PIRAMIDA« MARIBOR zaposluje okrog 90 pekarskih delavcev v šestih pekarskih pbratih in šestih prodajalnah. Svoje pekarske dobrote rtudi na območju vseli treh občin, kjer ima svoje prodajalne in pekarne.
Dnevna proizvodnja znaša okrog
12.000	kg kruha in okrog 31.000 kosov peciva. V tem letu bo majhen, toda pogumen kolektiv začel z re-korfštrukcijo pekarne na Trgu revolucije, ki bo omogočila letno proizvodnjo 3 in pol milijona kilogramov kruha in 9 milijonov kosov raznega drobnega peciva. S tem bo nedvomno podjetje uspešneje zadovoljevalo naraščajoče potrebe tamkajšnjega prebivalstva.
1
ZA VEČJI RAZVOJ TRGOVSKE DEJAVNOSTI
TRGOVSKO PODJETJE SMREKA Maribor deluje južno od Drave na področju komun Maribor-Tezno in Tabor. Ustanovljeno je bilo leta 1961 z združitvijo manjših delovnih kolektivov.
Njihova glavna dejavnost je preskrba z gradbenim materialom in kurivom, žaganje lesa na' lastnih žagah. Žagajo pa le po naročilu in dimenzijah, ki se ne dobijo pri večjih proizvajalcih. Na zalogi imajo žagan les vseh vrst, ki je bistvenega' pomena za stanovanjske servise, gradbena podjetja in zasebnike. Vse naročeno blago dostavljajo z lastnim prevoznim parkom.
“Pri prodaji kuriva imajo težave, ker so potrebe, posebno po premogu vedno večje* a zahtevanih količin jim rudniki na dostavljajo.
V	letu 1963 je kolektiv ustvaril 282 milijonov prometa, medtem, ko si je za leto 1964 postavil isti plan, saj so morali vnaprej upoštevati delni izpad zaradi manjšega kontingenta hlodovine in manjših količin kuriva.
Tudi za standard svojih ČlarioV skrbijo. Ni člana, ki bi bili njegovi osebni dohodki manjši od 25.000 dinarjev. Zdaj se pripravljajo za prehod na 42-urni tednik. Seveda tudi v tem, 110-članskem kolektivu marsikoga tarejo stanovanjske težave. Podjetje je doslej kupilo eno stanovanjsko hišo s petimi stanovanji.
Z lastnimi sredstvi so si uredili skladišči, upravne prostore, lani nabavili tudi dva nova kamiona. Kolektiv krepi svojo trgovsko dejavnost. Prav glede na potrebe po taki dejavnosti lahko zapišemo, da se bo podjetje še naprej uspešno razvijalo.
POVEČAN PROMET Z ODPADNIMI SUROVINAMI
PODJETJE ZA PROMET Z ODPADNIM MATERIALOM »SUROVINA« MARIBOR obsega skupna 28 zbiralhic, razmeščenih po vsej Sloveniji in delno tudi po Hrvatski, ter zalaga z odpadnimi surovinami vse slovenske železarne in livarne, papirno industrijo in podjetja drugih industrijskih panog.
Iz podatkov o poslovanju tega podjetja je moč razbrati, da se potrebe industrije po odpadnih surovinah nenehno večajo v skladu z naraščanjem obsega proizvodnje in da se je skladno s tem povečal tudi odkup odpadnih surovin. Tako je na primer porastel promet z odpadnim železom lani v primerjavi z letom 1962 za 90 %, promet z litino je nekoliko nazadoval (za 10 %), promet s kovinami je ostal na isti ravni, promet z gumo se je povečal za 125 in s papirjem za 72 odstotkov.
V	istem obdobju se je neto produkt povečal za 113 %, promet na zaposlenega pa za 50 % pri povprečno 294 zaposlenih.
Po predvidevanjih plana bo podjetje »SUROVINA« letos samo železarnam v Sloveniji dobavilo okrog
20.000	ton odpadnih surovin. Pričakovati je, da se bo ustrezno povečal tudi odkup papirja, ker povečane kapacitete papirne industrije terjajo nadaljnje količine odpadnih surovin.
Po planskih predvidevanjih se bo v skladu s potrebami povečal zlasti odkup papirja, za katerega pa bo podjetjd moralo nabaviti ustrezno mehanizacijo za sortiranje. Izkoriščene tudi še niso rezerve odpadkov litine, fcosti„ stekla in tekstila, kamor bo podjetje »SUROVINA« v prihodnje pretežno usmerilo svoja prizadevanja za povečanje odkupa.

IZDELUJEJO OPREMO PO NAROČILU
»SLOG« — OBRTNO PODJETJE ZA NOTRANJO OPREMO MARIBOR je naslednik bivšega podjetja »Zvezda«, ki se je leta 1959 zaradi prevelike raznolikosti razdelilo na tri specializirana podjetja. Ob likvidacij^ podjetja »Bor« iz Središča ob Dravi se je k podjetju pridružil še kolektiv mizarskega in žagarskega obrata iz Središča, ki sicer spada pod občino Ormož, vendar dosedanje skupno de\o dokazuje možnosti tudi takih združitev.
Naj nekoliko spregovorimo o proizvodnem programu podjetja. Izdelujejo predvsern opremo po naročilih za vse vrste organizacij in ustanov. Opremili so že mnogo hotelov, gostinskih in turističnih objektov, šol, laboratorijev, birojev, zdravstvenih ambulant ter inštitutov. Izdelujejo tudi vgrajeno pohištvo, medtem ko del zmogljivosti odpade na serijsko izdelavo spalnic, za. kar ima v prihodnjih letih več perspektive obrat v Središču.
Nasploh si podjetje prizadeva ustvariti s solidno izdelavo in vgrajevanjem opreme dober sloves in s tem tudi pogoje za nadaljnje delo. Kolektiv se trudi in prizadeva, vendar včasih tudi brez uspeha, kajti nabava surovin pomeni včasih za podjetje kaj pereč problem. V podjetju menijo, da se v občini in okraju vse preveč zavzemajo za ekstenzivno gospodarjenje s tehničnim lesom, kar postavlja podjetje v sila neugoden položaj. Zaradi tega so tudi sklenili svojo proizvodnjo vse bolj usmeriti v kombinacijo lesa s kovino in plastično maso (zaradi pomanjkanja lesa), ker menijo, da bodo le tako uspešno širili proizvodnjo tudi v prihodnje. Spričo take usmeritve proizvodnje jim je prav gotovo zagotovljena prihodnost, saj je znano, da se tovrstna kombinirana oprema vse bolj uveljavlja na domačem in tujem trgu.
Čeprav je podjetje oziroma kolektiv dosegel že lepe uspehe, pa se vseskozi borijo s finančnimi težavami. Toda ne glede na skromna sredstva si organi družbenega upravljanja in ostale družbeno politične organizacije v podjetju nenehno trudijo, da bi kljub skromnim možnostim nudile svojim delavcem vsaj nekaj dobrin družbenega standarda. Uspeli so le toliko, da so kupili rekreacijski objekt na Jadranu.
Precej pozornosti posvečajo vzgoji kadra, zlasti kvalificiranim mizarjem. Ker pa mizarjev primanjkuje, so pričeli priučevati žene, in kot je videti, bo v petih letih v podjetju od skupnega števila zaposlenih skoraj 90 % žensk in to največ kvalificiranih.
PODJETJE »SLOG« MARIBOR danes zaposluje okrog 200 delavcev, in kot kažejo letošnji rezultati, bodo do konca leta ustvarili okrog pol milijarde bruto produkta.
KROJAŠKA OBRTNA ZADRUGA MARIBOR
je bila ustanovljena že leta 1908, ko so jo ustanovili krojaški pomočniki.
Sedanja njihova dejavnost je predvsem usmerjena v šivanje oblek po meri, medtem ko prevzamejo tudi večja naročila za izdelovanje delovnih oblek. Obnavljanje šivalnih strojev predstavlja za zadrugo največji problem, pa čeprav so doslej uspeli s svojimi sredstvi deloma zamenjati stare šivalne stroje z novimi.
NOVIH 100 ha ZEMLJIŠČ
KMETIJSKA ZADRUGA RUŠE
se ukvarja z lastno kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, z odkupi kmetijskih pridelkov in trgovino z materialom za razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu. S trgovsko dejavnostjo oskrbuje svoje območje od Radvanja do Fale. Zadruga se bavi z odkupom in prodajo mleka, mesnimi proizvodi in močnim kreditnim odsekom — z blizu 30,000.000 hranilnih vlog.
Zadruga posluje izključno z lastnimi sredstvi in je lani ustvarila
350.000.	000 din prometa, od tega 71 milijonov bruto dohodka.
Glavni vir dohodka je pri zadrugi hmeljarstvo in gozdarstvo. Te panoge krijejo letno izgubo na ostalih panogah v višini blizu 12 milijonov — s tem da je zadruga oddala gozdarsko dejavnost privatnega sektorja bo v letu 1964 ustvarila 80 milijonov manj prometa, s tem pa tudi 5 milijonov manj skladov.
Zadruga bo do leta 1970 pridobila še okoli 100 ha obdelovalnih površin. Predvidena je pripojitev Kmetijske zadruge Lovrenc na Pohorju in Klavnice in mesarije Ruše. Zadruga bo do leta 1970 povečala hmeljarstvo za 20 ha in sadjarsko plantažo za 40—50 ha.
Zadruga posluje sedaj izključno z lastnimi sredstvi in je njeno premoženje vrednost osnovnih sredstev
240.000.	000 din. Trenutno ima zadruga 13,000.000 din na skladih, ki jih je namenila za ureditev gospodarskega poslopja in za odkup zemljišč.
Moderni izdelki Obrtnega podjetja Slog Maribor
GOSTINSKO PODJETJE »TABOR« MARIBOR
je bilo ustanovljeno leta ‘1962, in sicer z združitvijo gostišč na področju občine Tabor. Ponovna priključitev gostišč: podjetja Lovrenc na Pohorju s petimi gostinskimi obrati je še povečala število vseh obratov, tako da ima danes podjetje 12 gostinskih obratov s skupno 60 zaposlenimi gostinskimi delavci in 18 vajenci v gostinstvu.
Četudi je podjetje mlado, so že opravili nekaj manjših prenovitev starih prostorov, vendar — kot pravijo — bodo z večjimi pričeli šele letos. Program razvoja predvideva večje ali manjše prenovitve, največ j e pa v gostilni »Korotan«. 2e letos imajo namen 'zgraditi leseno rpontažno upravno poslopje. Vendar naj povemo, da bodo novo poslopje zgradili z lastnimi sfedstvi.
Skratka kolektiv GOSTINSKEGA
V OSPREDJU — POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE
PODJETJE »AGROSERVIS« V MARIBORU je od ustanovitve leta 1945 preživelo vrsto reorganizacij in končno prevzelo sedanjo dejavnost in naziv leta 1952.
Začetna, čeprav glavna dejavnost, je bila dokaj skromna, saj se je omejevala le na popravilo kmetijske mehanizacije, deloma pa tudi drugih prevoznih sredstev in strojev. Vendar je bilo tako le nekaj let. Z letom 1952 se pričenja novo obdobje podjetja. Pričetek novogradnje v tem letu jim je omogočil že leta 1954 preselitev v nov objekt (halo), v katerem so od takrat dalje opravljali remont vseh strojev. S prizadevanjem za zboljšanje delovnih pogojev so postopoma, toda načrtno nadaljevali. Zgradili so provizorij za bru-silnico, letos pa bodo pričeli graditi drugo halo kot prizidek k prvi, ker menijo, da bodo s halskim sistemom gradnje znatno zmanjšali stroške novogradnje.
Z razširitvijo kmetijske mehanizacije in mehanizacije nasploh je povpraševanje po njihovih storitvah iz dneva v dan večje, to pa ni čudno, saj so poleg vseh popravil kmetijskih in drugih motornih vozil prevzeli tudi vrsto servisnih zastopstev (JO-BV žage, za stiskalnice K 441 znamke VEB, amortizerje »TI-FONI« za goseničarje FIAT itd.). Ob tem močno povečanem delu je njihova prva naloga, z novimi prostori izboljšati delovne pogoje, in druga, nabaviti manjkajočo opremo. Opremo deloma sicer imajo, večja stiska je pri delovnih prostorih in kadru, kjer ugotavljajo precejšnjo fluktua-cijo. Da bi rešili pomanjkanje strokovnega kadra, v PODJETJU »AGROSERVIS« poleg 125 delavcev izučujejo še 50 vajencev.
Agroservis — pri remontu traktorjev
NAJVEČ DELAJO ZA INDUSTRIJO
OBRTNO PODJETJE »METAL-PLAST« MARIBOR je bilo ustanovljeno leta 1960, in sicer se je podjetje razvilo iz majhne zasebne obrtne delavnice. Začetna dejavnost je bila sila skromna, saj je podjetje ustvarilo v prvem letu le okrog 7 milijonov dinarjev realizacije, medtem ko je leta 1963 (prvo leto na rednem obračunu) doseglo že 64,5 milijona dinarjev bruto produkta. Uspeh bodo letos še povečali, namreč po letošnjem planu bodo letos dosegli že 80 milijonov dinarjev bruto produkta z 58 zaposlenimi.
Metalplast — hidravlični stroj za izdelavo plastičnih izdelkov
PODJETJA »TABOR« si z vsemi silami prizadeva nuditi občanom čim boljše gostinske usluge. Čeprav njihovo delo spremljajo težave, zlasti jim primanjkuje strokovnega gostinskega kadra, pa lahko zapišemo, da so že lani dosegli lepe uspehe.
»MAJOLIKA« GRADI
DEPANDANSO
PRI HOTELU »BELLEVUE«
GOSTINSKO PODJETJE »MAJOLIKA« obsega 11 poslovnih enot in je doslej za novogradnje (hotel »Bellevue« na Pohorju) investiralo 100 milijonov din in ■ za adaptacije lokalov nadaljnjih 28 milijonov dinarjev.
Podjetje zaradi občutnega pomanjkanja ležišč na Pohorju gradi depandanso pri hotelu »Bellevue«. Ta del depandanse bo pozimi služil tudi kot ledeni bar za smučarje, zlasti še, ker bo povezoval obstoječi hotel z depandanso »Bellevue«.
REŠEVALNA POSTAJA MARIBOR
Od ustanovitve pa do danes je preteklo že 56 let. Postaja je bila v svojem začetku v sklopu prostovoljnega gasilskega društva, medtem ko je od leta 1954 dalje zavod s samostojnim financiranjem.
Zavod je od svoje ustanovitve (leta 1954) znatno povečal obseg dela, saj so na primer število motornih vozil povečali za 8, tako da imajo sedaj skupaj 16 vozil. Število motornih vozil trenutno zadostuje za opravljanje prevozov, vendar ob
UMNO
GOSPODARJENJE
Leta 1954 je ustanovilo Železničarsko športno društvo restavracijo »MARIBORSKI DVOR«. Razgovor v podjetju da slutiti, da si kolektiv 16 delavcev in 2 vajencev močno prizadeva obdržati zdajšnjo dinamiko povečevanja prometa, ki nenehno opozarja na umno gospodarjenje kolektiva. Saj je samo v lanskem letu promet narastel za 14 odstotkov nasproti letu 1962. Menijo, da bo v letošnjem letu promet nekoliko manjši, ker mimo gostišča ne vodi več glavna magistrala, ki pa je doslej v dokajšni meri vplivala na število gostov. Zato nameravajo v prihodnjih letih invenstirati znatna sredstva v opremo, adaptacije in strokovno izobrazbo zaposlenih, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na dobro počutje gostov in na doseganje zastavljenih nalog.
Skratka, razvoj in uspehi podjetja so nedvomno posledica velikega prizadevanja celotnega kolektiva, ki od začetka pa do danes vse bolj izpopolnjuje osnovno dejavnost, to je predelavo proizvodov iz plastičnih mas (durplasti, razne plastične mase) v dele, kombinirane z metalom, ki jih največ uporabljajo v industriji, zlasti v elektro in tekstilni industriji. Čeprav je podjetju vseskozi primanjkovalo obratnih in osnovnih sredstev, uspehi niso izostali, saj so vsako leto svojo proizvodnjo povečevali stoodstotno.
Program razvoja OBRTNEGA PODJETJA »METALPLAST« MARIBOR tudi za naslednja leta predvideva nadaljnje večanje kapacitet, zlasti pa modernizacijo obstoječih, tako da bi podjetje v letu 1970 doseglo 140 milijonov bruto produkta, toda le ob minimalnem povečanju delovne sile. Ce bodo do takrat uspeli povečati tudi obseg delovnih prostorov (sedaj imajo vse prostore v najem) in jih deloma odkupiti, potem bodo uspeli ustvariti tudi ugodnejše delovne pogoje.
skrajnem naporu vseh zaposlenih, oziroma tistih, ki skrbijo za redno vzdrževanje voznega parka.
Da bi dosegli čim boljšo in čim hitrejšo pomoč bolnikom, so vsi šoferji in drugi opravili izpite iz prve pomoči, tako da^je povsem zagotovljen strokoven prevoz bolnika do bolnice.
S preselitvijo REŠEVALNE POSTAJE MARIBOR v novo zgradbo Zavoda za gasilsko in reševalno službo, so se znatno zboljšali tudi pogoji dela reševalne postaje, ki letno opravi preko 22 tisoč prevozov.
ZDRAVSTVENI DOM LOVRENC NA POHORJU
V okviru zdravstvene službe imajo v Lovrencu dobro urejeno splošno in zobno ambulanto, babiško službo, posvetovalnici za žene in otroke ter šolsko mladino in športno ambulanto. Delovno področje vseh ambulant je omejeno na Lovrenc z njegovo okolico.
Trenutnp delovni pogoji v ambulantah niso najboljši. Predvsem je vzrok iskati v zastarelosti prostorov in deloma opreme, vendar, kot je pričakovati, bo preselitev v nove (obnovljene) prostore, ' opremljene tudi s sodobnejšo opremo, omogočila boljše in solidnejše zdravstvene storitve.
NENEHNA RAST SPLOŠNE BOLNICE
Pravzaprav je dejavnost MARIBORSKE SPLOŠNE BOLNIŠNICE
sila široka, saj zajema celotno področje mariborskega okraja. Delovno področje zahteva od celotnega kolektiva veliko prizadevanje pri usklajevanju razpoložljivih kapacitet bolnišnice z vedno večjimi potrebami po zdravniških storitvah.
Bolj ali manj skromna začetna dejavnost bolnišnice je po osvoboditvi nenehno naraščala, zlasti pa dosegla vidnejši napredek od leta 1947 dalje. Do takrat je namreč bolnišnica zaposlovala komaj 20 zdravnikov, imeli pa so na razpolago le 735 postelj.
Kot smo že zapisali, so začetki nagle rasti bolnišnice vzklili leta 1947, ko so pričeli z razvijanjem novih dejavnosti, skratka, nastal je pravi preokret v investicijski in kadrovski politiki bolnišnice. Preselili so otroški oddelek v obnovljene prostore, pljučni oddelek so preselili na Pohorje ter preuredili kirurškega. Vendar pionirske ere v večanju in izpopolnjevanju prostorninskih in delovnih pogojev še ni bilo konec. Z vsakim letom so prispevali nove spremembe in nove dopolnitve. Preuredili so kirurški oddelek, ustano-vili oddelek za medicinsko rehabilitacijo, odsek za plastično kirurgijo ter center za reanimacijo težjih in drugih bolezenskih stanj. Letos pa nameravajo pričeti z gradnjo nevropsihiatričnega oddelka in zavoda za laboratorijsko službo bolnišnice. Seveda so ob nenehni rasti bolnišnice rasle tudi nove dejavnosti; plastična in torakalna kirurgija, urologija, ortopedija, travmotologija (moderna), medicinska rehabilitacija, rehabilitacija otrok, skratka, dosegli so tudi upravno in strokovno združitev sper cialne ambulantne službe s hospital-no.
Nedvomno je torej širjenje in izpopolnjevanje dejavnosti bolnišnice ustvarilo boljše pogoje zdravljenja, ki pa je med drugim tudi plod prizadevanj za ustvarjenje zadostnega in strokovno dovolj usposobljenega zdravstvenega kadra. Pomnožili so število zdravnikov (specialistov) ter omogočili izšolanje mnogim že zaposlenim toda manj kvalificiranim kadrom.
Naj na koncu zapišemo, da je sedaj v SPLOŠNI BOLNIŠNICI MARIBOR zaposlenih okrog 100 zdravnikov in da je na razpolago 1435 postelj.
Glede na nenehno rast zdravniških storitev namerava kolektiv MARIBORSKE SPLOŠNE BOLNIŠNICE v sedemletnem perspektivnem razdobju kapacitete bolnišnice še povečati. Rast bolnišnice torej še ni zaključena.
Splošna bolnišnica Maribor