' ^¦V Gorici prebiva od njfetr-^a^zaeetka dalje slovenski in furlanski rod. Slovenski postavljamo na prvo mesto, ker je bil slo venski živelj tako močan, da je dal mestu ime. Mislimo, da ga ni več Laha, ki bi verjel tistim neslanim izvajanjem, da Gorica ni slovensko ime, da izvira iz »Noritia«. Vsa tista izvajanja so narekovali le narodno sovraštvo in politiški oziri. V Gorici so bili izdali brošurico »Gorizia non fu mai slovena«, v kateri je bilo nagromadenih abotnih trditev, da je Gorica vedno italijanska. Namenjena je bilo to nižjemu italijanskemu ljudstvu, ali tudi to ne verjame več takim traparijam, ker ve, da je ime mesta slovensko, ker kažejo imena raznih delov mesta svoj slovenski izvor: Travnik, Pristava, na Studencu, v Stračicah, Staragora, Baronovšče, Gorišček, Kostanjevica itd. V stari Gorici (poglejmo nekaj stoletij nazaj) so govorili slovensko1 in furlansko. Župnik goriški Nepokoj je opisal Gorico koncem 16. stoletja in pravi glede jezikov, da v Gorici govori vse prebivalstvo slovensko in furlansko, gospoda govori tudi nemško. Omembe vredno je, da postavlja župnik Nepokoj slovenščino na prvo mesto. Tako je pač bilo: večina prebivalstva je bila slovenska in govorili so največ slovensko, potem iurlansko, in končno je gospoda govorila tudi nemško. Tako je stalo dolgo časa; sredi minolega stoletja pa se je začela dvigati narodna zavest, ki je prešia tuintam v šovinizem, in nastali so bili časi narodnostne gonje, tlačer-je in dviganje narodov. Dotok v mesto je ostal v glavnem, kar je naravno, vedno slovenski, ali ta dotok se je izgubljal v italijanskem obiležju goriškega mesta. Ako si v onih časih stopil v kako italijansko gostilnico v Gorici, kjer so sedeli mladi razgreti Italijani, so bili navzoči: Mario Podgriviz, Felice Cociancig, Bruno Podbersig, Antonio Mosetig, Giovanni Planiscig, Giuseppe Pertovt, Angelo Plesnizer, Francesco Simzig, Ruggero Prinzig, Luigi, Collenz itd. Ako je bila zraven kaka signorina, se je zvala Carmela Zwetresnig. Vsi so bili Italijani in še kako hudi! Klicali so se najrajši po imenih, priimke so izgovarjali bolj pohlevno in se zraven sramovali, da je pristojen ta na Banjšice, drugi na Trnovo, tretji na Lokve itd. — Tako je bilo Italijanstvo v Gorici! Pravega čistega Italijanstva je bore malo, od tistih 12.000 izkazanih Italijanov je čistih Italijanov komaj 2000, pa nič več. Tako je bila Gorica Italijanska! To je resnica, ki je neizpodbitna. Bili pa so časi, v katerih so se marsikje izogibali resnice, jo tlačili in jo končno zavrgli. Ali resnica je vstala in pred očmi nam stoji in kaže Italijanstvo Gorice v pravi luči.